Dušan Zorko: »Razmišljamo o vrnitvi Toneta Turnška«
90,6 95,1 953 100,3
;©
-c--Sc--
caM® ^ i UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA: 03/713-2666 S
ST. 6 - LETO 65 - CELJE, 22. 1. 2010 - CENA 1,25 EUR
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Gasilci preprečili katastrofo v predoru Trojane
Sredina nesreča je ponovno pokazala, kako neprevidno vozijo nekateri na avtocesti. Človeških žrtev na srečo ni bilo, škoda pa je velika. Gasilci so se pri reševanju izkazali.
Marko Magajne v borbo za kuharsko zvezdo
Foto: SHERPA
Gimnazijka na čelu WĚ borčevske organizacije
Zabava frankolovskega »abrahama« buri duhove
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
UVODNIK
Verjeti
URŠKA SELISNIK
Pri delu vsakega novinarja se dogajajo bolj ali manj pomembne stvari. Mene osebno sta v tem tednu zaznamovala dva dogodka, oba pa imata kar nekaj brade, predvsem pa kopico takšnih in drugačnih zaka-jev, pomislekov, ugibanj, pogovorov in dokazovanj, kdo ima prav. Zgodila sta se namreč odstop žalskega občinskega nadzornega odbora in razprava na ravni države glede bloka 6 v Termoelektrani Šoštanj. Nič skupnega?
Glede prvih, žalskih nadzornikov, smo prelili že veliko črnila. In kakor koli zadeve obračamo, ostajajo v spominu »dobrohotna opozorila«, da itak zadeve ne razumem, da ne poznam ozadja, da je bilo ogromno županovih dejanj nelegitimnih, da so bila praktično vsa dejanja nadzornega odbora politično motivirana, da so vsa ... Včasih je novinarju težko, ko posluša popolnoma diametralno nasprotne razlage enega dogodka. V primeru žalskega nadzornega odbora je eden tovrstnih primerov sestanek na službi vlade za lokalno samoupravo, od koder glavna akterja, predsednik nadzornega odbora Gvido Hribar in župan Lojze Posedel, prihajata s popolnoma različnim sporočilom. In pričakovati, da se bodo novinarji (v tem primeru jaz) dvignili, ovrednotili in dokončno verjeli enemu v tej pripovedi, je utopično. Na srečo imamo v žalskem primeru tožilstvo, ki je ovrglo ovadbe zoper župana Posedela. Na splošno se v svojem poklicu ne opredeljujem za eno ali drugo stran, ampak nekomu je preprosto treba verjeti.
To, verjeti, bo zgodba prihodnjih dni v primeru bloka 6. Po eni strani naložba za kapo dol, ampak ... Poznam razmere v Velenju, vem, koliko naložba pomeni zaposlenim v Tešu in premogovniku, poznam prednosti, ki jih prinaša blok 6, in spremljam vse izrečene pomisleke. Mnogim, predvsem politično obarvanim, ne verjamem že v štartu. Ampak hkrati se ne da preslišati opozoril (pa ne trdim, da so vsa dobrohotna), ki prihajajo z druge strani. Nenazadnje se pri nabavi opreme že pojavljajo besede korupcija, znans-tva, izsiljevanja ... Težke besede so to.
In če v resnici upoštevamo uradno verzijo, zakaj blok 6, in če pustimo ob strani tisti okoljevarstveni črv, zakaj sploh emisije, zakaj ne samo čiste energije, recimo, da me je tokrat direktor Uroš Rotnik prepričal. Nenazadnje tudi zato, ker izhaja iz tega nekdaj degradiranega območja, ki mu bo treba enkrat v prihodnje poiskati drugačno, ne samo energetsko pot. Tokrat, pravim. Če se bo izkazalo drugače, če bomo opravičeno pisali o korupciji, znanstvu in izsiljevanju, bom na vsak način direktorja Rotnika poskušala prijeti za v intervjuju dano besedo. Ampak zagotovo bo ostalo razočaranje, višje od termoelektrarninih dimnikov. In predvsem vprašanje, komu sploh še danes v tej državi verjeti?
SE VEDNO
NEKAJ PROSTIH STANOVANJ V STANOVANJSKEM OBJEKTU LIPA ŠTORE
INFORMACIJE 0 PRODAJI:
CMCeUe
Naslov: Lava 42,3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E-pošta: marketing@cm-celje.si CESTE MOSTOVI CELJE d.d. Internet: www.cm-celje.si Družba za nizke in visoke gradnje
a s plinom in fapWo
M
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-p ošta: info@energetika-ce.si
Psihiatrični bolnišnici Vojnik se ni treba dokazovati!
Ministrstvo za zdravje ji je dalo tri mesece časa, da se dokaže - Namere o priključitvi k celjski bolnišnici so resne
Delegacija psihiatrične bolnišnice in Občine Vojnik, v kateri so bili vršilec dolžnosti direktorja Daniel Lajlar, predsednik sveta zavoda Milan Deč-man in župan Beno Poder-gajs, je bila v sredo na pogovoru pri ministru za zdravje Borutu Miklavči-ču. Ugotovili so, da na ministrstvu v okviru racionalizacije pri delu zdravstvenih zavodov resno razmišljajo o priključitvi Psihiatrične bolnišnice Vojnik k celjski bolnišnici. Ker v Vojniku temu odločno nasprotujejo, so se dogovorili, da ima bolnišnica tri meseca časa, da dokaže smotrnost ohranitve samostojnosti.
Do sestanka na ministrstvu je prišlo na pobudo Občine Vojnik. Razčistiti so želeli govorice, da ministrstvo načrtuje priključitev vojniš-ke psihiatrične bolnišnice k celjski. Govorice so razburile zaposlene v bolnišnici, ki so že v ponedeljek ob seji sveta zavoda s transparenti protestirali proti takšni nameri. »Na pogovoru z ministrom se je pokazalo, da ne gre zgolj za govorice. O nameri, da nam vzamejo samostojnost, so bili menda seznanjeni tudi nekateri člani sveta zavoda že sredi decembra,« je o razkritjih pogovora povedal Daniel Lajlar, ki je že ob ponovnem prevzemu vodenja zavoda dejal, da je to delo pripravljen opravljati le, če bo bolnišnica ostala samostojen zavod.
Ministrstvo, ki zaradi pomanjkanja denarja, namenjenega za zdravstvo, mrzlično išče morebitne prihranke, sicer že nekaj časa išče rezerve tudi v bolj smotrni organiziranosti zdravstvenih zavodov. Na udaru so predvsem manjše bolnišnice, ki po mnenju ministrs-
Popravek
V članku z naslovom Laj-lar po odstopu Novakove brani samostojnost bolnišnice, objavljenim v 5. številki Novega tednika 19. januarja, smo napačno zapisali višino zneska, ki ga je Psihiatrična bolnišnica Vojnik nakazala za informatiko na podlagi svetovalnih pogodb, sklenjenih s svetovalnim podjetjem Art Wan, d.o.o. Bolnišnica je za področje informatike namenila 17.640 evrov in ne 30 tisoč evrov, kar je skupni znesek za področje informatike in proslavo ob 50-letnici.
Psihiatrično bolnišnico Vojnik so v zadnjih letih vzorno uredili. Nihče se je ne bi branil - tudi celjska bolnišnica ne.
Samostojnost prinesla razcvet
Psihiatrična bolnišnica Vojnik je samostojni zavod od 12. januarja 1993. Pred tem je bila od leta 1959 najprej kot nevropsihiatrični oddelek, po preselitvi nevrološkega oddelka v novi trakt celjske bolnišnice leta 1989 pa kot psihiatrični oddelek, sestavni del celjske bolnišnice. Na ta leta nimajo najboljših spomi-
nov. Počutili so se zapostavljeno, saj so bile njihove potrebe vedno nekje na koncu dolgega spiska potreb v celjski bolnišnici.
Domala vse, za kar so prej zaman prosili, so v letih samostojnosti zavoda že uresničili. Vzorno so uredili bolnišnico in njeno okolico, hkrati pa postajali vse bolj prepoznavni tu-
di na strokovnem področju. Psihiatrično pomoč zagotavljajo območju, na katerem živi 320 tisoč prebivalcev. Letno se v Vojniku in v enoti na Ravnah pri Šoštanju zdravi več kot 1200 bolnikov, v ambulantah zabeležijo 9 tisoč pregledov. Pogoji, v katerih zdravijo bolnike, so bistveno boljši, kot so bili, zaposleni so zadovoljni, v ponos so tudi Občini Vojnik. Ta je lani to potrdila s podelitvijo srebrnega vojniškega grba bolnišnici.
tva stanejo preveč tudi zaradi stroškov za njihovo vodenje. Ne gre le za direktorje, temveč tudi za ves aparat režijskih, strokovnih in administrativnih delavcev. S priključitvijo k večjim bolnišnicam bi po tej logiki seveda prihranili. »Minister deluje do malih bolnišnic precej nestrpno,« je ocenil Daniel Lajlar, »mi takšne globoke politike ne razumemo. Razlogi ne vzdržijo kritične presoje. Ukinitev samostojnosti naše bolnišnice in priključitev k celjski ne bi predstavljali dobitka ne za našo in ne za celjsko bolnišnico.« Takšna ocena seveda sloni na bogatih preteklih izkušnjah.
Dokažite se!
Povsem jasno je, da vsega tega ne bi mogli uresničiti, če ne bi skrbno gospodarili. Naložbe so si lahko privoščili, ker so poslovali z dobičkom. Kljub temu bodo morali ministrstvu za zdravje dokazati svojo us-
pešnost - tako na poslovnem kot strokovnem področju. Dali so jim tri mesece časa. To je vse, kar so na sestanku v sredo s svojim nasprotovanjem priključitvi celjski bolnišnici dosegli.
Pogovor na ministrstvu so izkoristili še za eno nerešeno vprašanje - nadomestilo za uporabo zemljišča ob bolnišnici. Lastnica zemljišča je Občina Vojnik. »Na tem območju smo zgradili močno infrastrukturo, tudi za potrebe bolnišnice. Do zemljišča, na katerem stoji bolnišnica, in za nujna funkcionalna zemljišča nimamo zahtevkov, pričakujemo pa nadomestilo za uporabo preostalega dela zemljišča. Čeprav je lastnica bolnišnice država, skuša ministrstvo vse prevaliti na Psihiatrično bolnišnico Vojnik. To je nekorektno,« je bil razočaran Beno Podergajs.
Čeprav je Daniel Lajlar prepričan, da za takšno dokazovanje ni nobene potrebe, bodo vseeno skušali prepričati z argumenti. »To je naloga bolnišnice. Občina jo bo podpirala po svojih močeh, saj si vsi želimo, da ostane samostojni zavod,« je poudaril Beno Podergajs.
Vse je torej še odprto. To je v svojih javnih nastopih potrdil tudi minister Borut Miklavčič. Pri tem ne gre le za Psihiatrično bolnišnico Vojnik, temveč še za vrsto drugih. Vse, ki naj bi jim spremenili status, se temu odločno upirajo, podpirajo pa jih tudi v lokalnem okolju. Ukinjanje, preoblikovanje ali pripajanje k večjim bolnišnicam, s katerim naj bi dosegli bolj smotrno poslovanje, je tako preraslo v politično vprašanje. Ko pa je vmes politika, nikoli ne vemo, kaj se bo na koncu izcimilo.
MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA
S termalno vodo dobro služijo
Gospodarska kriza zdraviliščem ne pride do živega - Nekoč so se bali prihoda Rusov, danes se bojijo, če jih ne bo
V slovenskih naravnih zdraviliščih so dosegli v letu 2009 vzpodbudne rezultate, saj so v času svetovne gospodarske krize zabeležili za odstotek več gostov ter odstotek več njihovih nočitev. Podatki o dobičkih zdraviliških družb bodo uradno znani šele marca, vendar v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč po lanskih statističnih podatkih predvidevajo, da bodo ugodni.
Kar 61 odstotkov gostov je bilo domačih, med tujimi so po številu prednjačili Italijani, ki so jih po številu nočitev nekoliko prehiteli Avstrijci. Za Italijane je značilno, da so mlajši ter bolj individualni gosti, Avstrijci pa so starejši ter prihajajo najrajši v skupinah. Oboji so lani ustvarili po 300 tisoč nočitev, na presenetljivo tretje mesto pa so se uvrstili Rusi, ki ostajajo v zdraviliščih najdlje časa. »Ruski gost prespi pri nas v povprečju po deset dni. Zanje je značilno, da so specifični gosti, že zaradi tega, ker morajo pripotovati z letalom. To pomeni, da njihov aranžma ni prav poceni, vendar gre za goste, ki so po kupni moči vsaj v srednjem ali višjem razredu. Poleg tega ima ruski gost vključene vsaj dve ali tri storitve,« ugotavlja direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altba-uer.
Kot poudarjajo v Skupnosti slovenskih naravnih
Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč povezuje 15 zdravilišč. Med člani pričakujejo še Rimske terme iz Rimskih Toplic, ki so v skupnosti nekoč že bile, danes pa so v fazi prenove.
Ena večjih naložb v slovenska zdravilišča v zadnjem času je bila v Laškem, kjer z vsemi deli še niso zaključili.
zdravilišč s sedežem v Celju, zdraviliščem lani kljub odličnim statističnim rezultatom, ni bilo ravno z rožicami postlano. »V letu 2009 je bilo treba ogromno postoriti na samih stroških, bili smo pod velikim vplivom padanja cen ter veliko konkurenco. Lahko zaključim, da je bilo to leto zelo tur-bolentno ter zelo zahtevno,« pravi predsednik skupščine skupnosti naravnih zdravilišč Andrej Klasinc, ki je direktor Term Ptuj. V letu
Navade kupcev oziroma gostov se spreminjajo, saj se za svoje bivanje v zdravilišču odločajo velikokrat kratkoročno. Tako rezervirajo zmogljivosti celo tik pred vikendom, ko želijo »napolniti baterije«. »V zdraviliščih zato na začetku meseca ne vemo, kaj nas čaka na sredi ali na koncu meseca,« ugotavlja direktor skupnosti naravnih zdravilišč Iztok Altbauer. Temu je zato treba prilagoditi delo prodajne službe ter celotno nabavno verigo. »Verjamem, da se bo takšen trend nadaljeval v letošnjem ter v prihodnjih letih,« dodaja Altbauer.
2010 pa se direktorji zdravilišč bojijo prvih petih mesecev.
Poslovil se je Stanislav Hren
Po hudi bolezni je v sredo v 63. letu umrl celjski podžupan Stanislav Hren.
Stanislav Hren, ekonomist po izobrazbi, je bil zadnje tri mandate tudi celjski mestni svetnik. Kot podžupan je bil zadolžen za področje mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter dejavnosti društev. Funkcijo podžupana je opravljal nepoklicno. Bil je tudi član Slovenske demokratske stranke.
Stanislav Hren je s svojim delom in požrtvovalnostjo prispeval in soustvarjal pri razvoju Celja, izjemno se je trudil za dobrobit Celjank in Celjanov ter knežjega mesta. Na Mestni občini Celje se ga bodo spominjali tudi
po tem, da je na vsakem koraku videl interes človeka in mu pomagal po svojih najboljših močeh. Aktivno se je vključeval v delo delovnih teles mestnega sveta Mestne občine Celje. Tako je v vseh treh mandatih sodeloval pri delu
komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade, v mandatu 2002-2006 pa je bil tudi član odbora za gospodarstvo.
Mestna občina Celje, župan Bojan Šrot in sodelavci so izredno ponosni na bogat prispevek Stanislava Hrena k razvoju mesta Celje. »Hvaležni smo za njegov dragocen doprinos mestu in za delo, ki ga je vestno in zavzeto opravljal. Pri vsaki odločitvi sta ga spremljali predanost in čut za socialno pravičnost. Ohranili ga bomo v trajnem spominu,« je ob žalostni vesti dejal župan Bojan Šrot.
BA
Brez naložb, ki so botrovale razcvetu slovenskega zdraviliškega turizma, letošnje leto kljub vsemu ne bo. Tako bodo med drugim zaključili nekatere naložbe v Laškem, Topolšici in Zre-čah. »Leto 2010 bo predvsem namenjeno prevetritvi vseh zadev ter pripravi idejnih projektov in dokumentacije za nov naložbeni cikel, ki ga načrtujemo do leta 2015,« pravi Klasinc.
Zato slovenska zdravilišča potrebujejo vedno nove trge. Med njimi posebej resno računajo na Nizozemsko ter na Srbijo, za katero pravijo, da je zmagovalka leta 2009. Nizozemci so bili nekoč le tranzitni gostje, ki so potovali na Jadran, danes ostajajo v Sloveniji v povprečju po pet dni. Število nizozemskih gostov v zdraviliščih se je tako lani povišalo še za osem odstotkov, največje povišanje, kar 36-odstotno pa so opazili pri gostih iz Srbije. Po nedavni odpravi vizumov računajo, da bo Srbov še bistveno več. »Novi trgi se vežejo na nove povezave, na letalske prevoze. Poti s tr-
gov, ki so oddaljeni več kot 500 kilometrov, je v današnjem času zaradi komoditete nemogoče premagovati z avtobusnimi prevozi. Zato posebej ciljamo na ljubljansko ter še posebej na mariborsko letališče, saj lahko preko njiju prepeljemo ogromno gostov,« razmišlja o prihodnosti predsednik skupščine Andrej Klasinc.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA (arhiv NT)
Dobri lanski rezultati slovenskih zdravilišč so v veliki meri posledica visokih naložb v zdravilišča v zadnjem desetletju in pol, saj je bilo vanje vloženega kar blizu 70 odstotkov od vsega kapitala, ki je bil v Sloveniji vložen v turizem. Danes zdravilišča ustvarijo kar 40 odstotkov celotnega turističnega prometa.
AKCIJA!
Paket T19 že od fQz
na mesec!
(televizija +
(telefonija
Mariborska 86 3000 Celje 03 42 88 198 www.turnsek.si
lektro
T U R N Š E K
J
4
GOSPODARSTVO
O cetis
V Trnoveljskem dvojčku naj bi lani prodali 10 stanovanj, vendar podjetju Kapitol nepremičnine to ni uspelo. Zdaj pričakujejo, da bodo skupaj z investitorji določili nadaljnja izhodišča. Ali se cene ne bodo spreminjale ali se bodo stanovanja oddajala, karkoli že.
Nova
stanovanja v pat poziciji
Bodo letos naprodaj poslovne stavbe? - V Celju je premalo ljudi z nadpovprečno plačo
V	drugi polovici lanskega leta so se stanovanja v Celju znova začela prodajati. A le rabljena. Prodajalci novih namreč še vedno niso spustili cen. Po mnenju direktorja celjskega nepremičninskega podjetja Kapitol nepremičnine Janka Parfanta je v Celju premalo ljudi srednjega sloja, ki bi si lahko privoščili tako velik kredit, da bi zadostoval za nakup novega, po možnosti opremljenega stanovanja.
Kakšno je bilo leto 2009? Napovedi so bile grozovite, a izkupiček, je slišati, vendarle ni bil tako slab?
Že leto 2008 je bilo za nas precej slabo. Prvo polovico leta 2009 ni kazalo nič drugače, potem je bilo v sredini leta opaziti porast števila prodanih stanovanj. Govorim o rabljenih stanovanjih v celjski regiji. Sam ocenjujem, da zato, ker je cena na enoto padla. Tisti, ki so prodajali pol leta, leto ali celo več, so prišli do zaključka, da ne bodo več prišli do cene, ki je še bila v letu 2007. Večina takšnih je svoja stanovanja uspela prodati.
Kaj pa nova stanovanja? Kako je bilo s prodajo teh?
V	Celju v primerjavi z drugimi regijami niti ni veliko novogradenj. Kolikor sem opazil, so na trgu 3 do 4 večji projekti in mi nismo ekskluzivni zastopnik za vse te projekte. V Trnoveljskem dvojčku smo si v preteklem letu zadali cilj, da bi prodali 10 stanovanj, vendar nam to ni uspelo. Zdaj pričakujemo, da bomo letos skupaj z investitorji določili nadaljnja izhodišča. Ali se cene ne bodo spreminjale ali se bo-
Janko Parfant
do stanovanja oddajala, karkoli že.
Tudi v Vojniku je precej novogradenj. Ena večja je že končana. Posredujete tudi pri prodaji teh?
V Vojniku sem z investitorjem sicer opravil razgovor, a je predlagal prodajno ceno, ki je po mojem mnenju absolutno previsoka. Ko se odločamo, komu bomo pomagali prodajati oziroma za koga bi prodajali, moramo tudi mi verjeti v ta projekt. Ocenili smo, da za tako visoko ceno ne zmoremo prodati stanovanja, zato se niti nismo dogovorili za sodelovanje.
Ob neki priložnosti ste omenili, da bomo letos priča povečani ponudbi poslovnih nepremičnin. Zakaj?
Podjetja bodo imela manjšo kupno moč, zato bodo morala dezinvestirati in prodajati svoje poslovne objekte. Je pa zanimivo, da cene poslovnih nepremičnin, med katere štejem tudi zazidalna zemljišča, še vedno niso padle.
Kakšne so napovedi v tem letu? Bo še naprej težko prodati le nova stanovanja?
Še enkrat bi poudaril, da je glavni dejavnik cena. Nekateri investitorji res niso v zavidljivem položaju, ker ne morejo spustiti cene na 1.300 ali 1.400 evrov za kvadratni meter. Iz enostavnega razloga - ker je bila lastna naložba dražja. To ni nič čudnega, saj so bile cene gradnje in zemljišč v tistem času zelo visoke, zato je zdaj nemogoče spustiti ceno na neko nizko raven. Verjetno, vsaj tako ocenjujem, bo vsaj v prihodnjem letu nastal drastičen nepremičninski vakum. Ker se ni nič novega gradilo, bo naenkrat pomanjkanje. Mogoče bo v prihodnjem letu ravno to tisto, kar bo konkurenčna prednost pred ostalimi. Torej, če boš želel novo stanovanje, boš pač moral zanj odšteti toliko, kolikor zahteva investitor.
Predvidevate, da jim vseeno ne bo treba spustiti cen?
Upajmo, da ne. Pa čeprav se to čudno sliši. Ampak nikjer si ne želimo investitorja, ki bi propadel. Da bi se na račun nekoga, ki je v težavah, nekdo »oslajal«. Menim pa, da v Celju res ni toliko ljudi srednjega sloja, ki bi si lahko tako kot precej ljudi v Ljubljani, kjer je veliko uradnikov, privoščili nakup novega stanovanja. S plačo okoli 600, 800 evrov ne moreš dobiti tako velikega kredita, da bi si lahko kupil novo nepremičnino.
ROZMARI PETEK
Foto: SHERPA (arhiv NT)
V Bivi spet brez plač
Lastnik dolžan samemu sebi - Ne plače, pač pa nov program za obračun plač!
Tudi v novem, hčerinskem podjetju Biva hiš, podjetju Biva pro, delavce na izplačilni dan na bančnem računu ni pričakalo prijetno presenečenje. Brez plač so tako, če izvzamemo posojilo, ki so ga prejeli, ter regres v višini 250 evrov, že od septembra.
Sindikalni zaupnik delavcev Biva hiš oziroma hčerinskega podjetja Biva pro Srečko Čater je v sredo ponovil besede, ki smo jih pred meseci skorajda vsak teden slišali. »Če do ponedeljka plač ne bo, bomo začeli stavkati in zahtevali stečaj.« Uprava podjetja, direktor Peter Golob, ter največja lastnica Jo-landa Lešnik sta ga znova uspela prepričati, da bodo do konca tedna na račun prejeli nekaj sredstev, s katerimi bodo lahko izplačali plače delavcem. V delavnici so namreč prav v tem tednu dokončali prvo hišo, ki so jo v zadnjih petih mesecih, odkar ima podjetje novo vodstvo in lastništvo, uspeli narediti. Ko bo postavljena, naj bi del denarja prišel, obljubljajo.
31 delavcev, kolikor jih je še ostalo v podjetju, je tako že od septembra, ko jim je še prejšnji večinski lastnik Unior izplačal minimalne plače, brez plač. Edino, kar so pod novim vodstvom in novim večinskim lastnikom prejeli, je del regresa v višini 250 evrov ter posojilo, ki pa ga morajo nekateri delavci, ki so medtem dali odpoved, vrniti. O tem precej spornem posojilu (vsebuje celo obresti), ki ga je sindikat gladko »požegnal«, smo sicer že veliko poročali. Takrat so razlagali,
da je posojilo edini način, da delavci, ki jim sicer dolgujejo kar nekaj plač, nekaj dobijo. Vse so namreč prezaposlili v hčerinsko podjetje Biva pro, ki je uradno začelo delati šele decembra. Delavci tako zdaj ne morejo dati odpovedi, ki bi jo lahko v primeru, če delodajalec že več kot tri mesece ne izpolni svojih obveznosti, saj jim to podjetje uradno dolguje zgolj eno plačo.
Dolgovi ne le do delavcev ...
Je pa nov večinski lastnik Biva hiš ter s tem tudi hčerinskega podjetja Biva pro, podjetje Lesne gradnje iz Pesnice, katerega lastnica je Jolanda Lešnik, direktor pa Peter Golob, tudi sam sebi dolžan. Kot je pred časom zatrdil Golob, bo lastnik Biva hiše dokapi-taliziral. To je tudi pogoj, če se podjetje želi izogniti stečaju ali prisilni poravnavi. A dolžan je tudi podjetju Biva pro. To podjetje je namreč ustanovil z manj kot tisoč evri, preostanek osnovnega kapitala do vrednosti 7.500 evrov, kolikor znaša najmanjši znesek za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo, pa si je tako rekoč dolžan. Natančneje, razlika je »urejena« s posojilno pogodbo.
Malce ironično pri tokratnem zapletu v Biva hišah je tudi to, da naj bi nova uprava na Gomilskem uspela kupiti nov računalniški sistem za obračun plač, ker naj bi prejšnjega jezni delavci v odhodu blokirali. Zdaj pa nimajo kaj obračunavati ...
ROZMARI PETEK
Spet preobrat v vrhu celjskega Triglava
Bodo sledile kazenske ovadbe? - Tožba v primeru mobin-ga še brez epiloga
V petek se je v vrhu celjske enote Zavarovalnice Triglav spet zgodil preobrat. Po neuradnih informacijah so odstavili direktorja Janislava Kobala, razrešen naj bi bil tudi pomočnik direktorja Janko Kos. Začasno je vodenje celjske enote prevzel dr. Boris Žnidarič, sicer pomočnik direktorja zavarovalnice Matjaža Rakovca.
Razlogi niso znani. Govori pa se, da so v Celju sebi v prid priredili eno od zavarovalnih polic. »V konkretnem primeru je zadeva še v fazi
ugotavljanja morebitnih nepravilnosti, zato o ugotovitvah ne moremo govoriti,« je uraden odgovor vodstva zavarovalnice.
Kadrovski prepisi v vrhu območne enote očitno postajajo stalna praksa. Naj spomnimo le na primer odstavljenega dolgoletnega direktorja Ivana Mir-nika, ki zdaj zavarovalnico toži zaradi mobinga. V tej zadevi ga zastopa Andrej Fijavž, človek, ki je po Mirnikovi odstavitvi za nekaj časa zasedel njegovo direktorsko mesto.
RP
Od elektronike do umetnosti
V Celju se bo v sredo začel strokovni sejem avtomatizacije, mehatronike in robotike, imenovan Ifam. Tokrat se mu je pridružil še sejem In-tronike, ki je namenjen profesionalni elektroniki. Oba sejma pripravlja majhno celjsko podjetje ICM, ki se je letos razširilo še na srbski trg. Več sejmov bo letos pripravilo tudi na domačem terenu.
Sejemsko sezono podjetje Tonija Laznika začenja v Celju. Gre za tradicionalni, šesti po vrsti, sejem Ifam, ki se mu
je letos pridružil še en specializiran sejem, ki je bil do zdaj organiziran ločeno. »Za združitev smo se odločili predvsem zaradi recesije,« pojasnjuje Laznik.
Prihodnost svojega podjetja Laznik vidi v razvoju novih specializiranih sejmov in trgov. Tako bodo sejma Ifam in In-tronika že februarja ponovili v Srbiji, kjer imajo hčerinsko podjetje. Srbskemu trgu bodo ponudili tudi sejem gostinstva in hotelirstva, Celju pa se obetata še dva povsem drugač-
na sejma. Eden bo septembra na celjskem Starem gradu, ponudil pa bo vse, kar ljudje potrebujemo za dvig kvalitete življenja. Drugi bo kvaliteto življenja dopolnil na drugačen način. Pripravili bodo namreč sejem umetnosti, na katerem se bodo brezplačno predstavili umetniki iz Slovenije in izven. Z izkupičkom sejma bodo nekomu povsem konkretno izboljšali življenjski standard -sredstva bodo namreč namenili v humanitarne namene.
RP
Na voljo delnice Uniorja
V začetku tedna se je začel vpis delnic zreškega Uniorja v t. i. tretjem krogu do-kapitalizacije.
To pomeni, da lahko delnice po ceni 20 evrov kupijo tudi tisti, ki do zdaj še niso bili delničarji Uniorja. V prvih dveh krogih so namreč imeli možnost nakupa novih delnic
le obstoječi delničarji. Na voljo je 202.991 delnic. Kot je znano, so se lastniki Uniorja lani poleti odločili za dokapitalizacijo, s katero naj bi izpeljali različne naložbe, med drugim tudi eno v hčerinskemu podjetju Štore Steel.
RP
©tOl] partner i najtwljtim dattom
KTUALNO
5
Proslava bo res v Podčetrtku
V Sedlarjevem so izgubili hudo bitko za letošnjo osrednjo proslavo v počastitev prihoda Štirinajste
Takole so pohodniki v organizaciji Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško lani krenili iz Sedlarjevega proti Gračnici. Za letošnji tridnevni pohod od petka, 5. februarja, do vključno nedelje, 7. februarja, zbirajo prijave na sedežu društva v Trubarjevi 3 v Laškem do 30. januarja.
Kot smo poročali v prejšnji številki, je domačinom v Sedlarjevem prišlo na ušesa, da bo letos proslava v počastitev prihoda Štirinajste divizije na slovenska tla, namesto v njihovem kraju v občinskem središču. Selitev proslave v okoli deset kilometrov oddaljeni Podčetrtek je med njimi vzbudila ostro nasprotovanje ter protestno pismo medijem, še preden so bila vabila na proslavo razposlana. V preteklih dneh so bila ta res poslana za osrednjo proslavo na novi lokaciji, v novi večnamenski dvorani v Podčetrtku.
Predniki domačinov iz Sedlarjevega so bili med 2. svetovno vojno s svojih domov pregnani v Nemčijo, zato jim spomin na prihod Štirinajste divizije na slovenska tla, iz Hrvaške v Sedlarjevo, veliko pomeni. Na dan proslave se glas o Sedlarjevem sliši po vsej Sloveniji. »Pozivamo vse pristojne, da svojo odločitev spremenijo,« so zapisali v protestnem pismu krajanov in KS Polje ob Sotli. Nezadovoljstvo domačinov je bilo vsekakor mogoče pričakovati, tolikšnega razburjenja pa ne.
V torek smo tako res prejeli vabilo Združenja borcev za vrednote NOB Šmarje pri Jelšah na osrednjo proslavo, ki
bo v soboto, 6. februarja, v novi večnamenski dvorani v Podčetrtku, kjer sta med prireditelji omenjena tudi Odbor borcev XIV. divizije ter Občina Podčetrtek. Slavnostni govornik bo poslanec Bojan Kon-
tič, ki je predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Velenje ter velenjski podžupan, prav tako pripravljajo kulturni program.
V sredo pa je prispelo še vabilo na spominsko slovesnost
pri spomeniku NOB v Sedlarjevem, ki bo dan prej, v petek, 5. februarja. Tudi lani so pripravili dve proslavi, osrednjo ter spominsko slovesnost za pohodnike, s to razliko, da sta bili obe v Sedlarjevem. Gre
za pohodnike, ki se vsako leto odpravijo od spomenika NOB v Sedlarjevem na tridnevni pohod Po poteh XIV. divizije, njihova spominska slovesnost pa je dan prej iz praktičnih razlogov, zaradi njihovih službe-
nih obveznosti. V Sedlarjevem bo zbranim na slovesnosti, ki jo pripravlja Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško, spregovoril predsednik laških borcev za vrednote NOB Andrej Mavri.
In kako komentirajo sporno selitev glavne proslave iz Sedlarjevega v občinsko središče v domačem, šmarskem združenju borcev za vrednote NOB? »Vrednote moramo ohranjati po svojih možnostih in sposobnostih. Razmišljamo življenjsko,« odgovarja predsednik Jože Po-čivavšek iz Podčetrtka, ki pravi, da še zdaleč ne gre za njegovo osebno odločitev, ampak širšega Odbora borcev XIV. divizije. Počivavšek je potrdil, da so proslavo v Podčetrtek preselili zaradi udeležencev NOB, ki ne zdržijo več dolgotrajnega stanja na prostem v Sedlarjevem, ter zaradi možnosti slabega vremena. »In zdaj imamo res izjemno priložnost, novo in prijazno dvorano,« dodaja Počivavšek.
Kot je mogoče slišati iz krogov blizu borčevske organizacije, naj bi organizatorji za prihodnje leto glede kraja osrednje proslave kljub vsemu temeljito razmislili. Se bo po letošnji hudi bitki vrnila domov, v Sedlarjevo?
BRANE JERANKO Foto: SHERPA (arhiv NT)
Zdravstvena kartica le še ključ do podatkov
Potrjevati jih ne bo treba več - Februarja bodo začeli odstranjevati samopostrežne terminale
Še malo in res ne bo več treba potrjevati zdravstvenih kartic na samopostrežnih terminalih. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) namreč končuje projekt neposrednega dostopa do zavarovalniških in zdravstvenih podatkov oziroma projekt on-line.
Sistem so začeli uvajati mar- domovi, lekarne ... »Zaradi teh-
ca lani v Novi Gorici, jeseni na Celjskem, končujejo ga v Ljubljani. Na Celjskem so v sistem vključeni že vsi veliki izvajalci zdravstvenih storitev, torej bolnišnica, zdravstveni
ničnih težav so zaenkrat izjeme lekarna Pri teatru v Celju, ambulanta Igorja Praznika v Vojniku in nekateri optiki,« je pojasnila vodja oddelka za izvajanje obveznega zdravstve-
nega zavarovanja v celjski območni enoti ZZZS Sergeja Rajh Travner.
Samopostrežne terminale, na katerih smo potrjevali kartice, naročali različne listine in kjer smo lahko tudi preverili svoje obvezno in prostovoljno zavarovanje, bodo začeli že prihodnji mesec odstranjevati. »Zavod je namreč ugotovil, da bi bili stroški z
njimi sicer preveliki,« je navedla razlog Rajhova in napovedala, da bodo najprej odklopili manj obiskane terminale. Še nekaj časa bodo ostali samopostrežni terminali na sedežih območnih enot ZZZS ter v ljubljanskem kliničnem centru.
Ko bodo samopostrežni terminali odstranjeni, bomo lahko naročali evropske kartice in konvencij-ska potrdila za Bosno in Hercegovino preko spleta, z uporabo mobilnih telefonov in SMS-sporočil (kar lahko delamo že zdaj). Več informacij najdete na www.zzzs.si v poglavju Elektronske storitve.
Ključ do podatkov
Če bomo na eni strani razbremenjeni skrbi za redno potrjevanje zdravstvene kartice, bomo morali biti v prihodnje sami bolj pozorni na to, ali imamo urejeno zdravstveno zavarovanje ali ne. »Še posebej opozarjamo družinske člane in vse tiste, ki se upokojujejo oziroma so se prijavili na zavod za zaposlovanje. Traja namreč tudi do dva meseca, preden
Samopostrežni terminali se bodo najdlje obdržali na sedežih območnih enot ZZZS ter v ljubljanskem kliničnem centru, na Celjskem jih bodo začeli odstranjevati februarja.
dobimo podatke. V tem času nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, zato vsem svetujem, da se oglasijo pri nas in si uredijo začasno zavarovanje. Brez tega bodo namreč samoplačniki. Tako bo tudi v vseh primerih (razen v nujnih), ko bo kdo obiskal zdravnika, lekarno ali dobavitelja medicinsko tehničnih pripomočkov brez zdravstvene kartice,« nam polaga na srce Ser-geja Rajh Travner.
Kartica je namreč ključ do podatkov, ki so hranjeni na strežnikih zdravstvenih zavarovalnic. Poleg podatkov o zdravstvenem zavarovanju bodo na ta način dostopni tudi drugi, na primer o izdanih zdravilih in pripomočkih. Do teh podatkov bodo lahko dostopali medicinske sestre,
zdravniki, farmacevti v lekarnah in nekateri drugi. Za to bodo potrebovali našo zdravstveno kartico in svojo profesionalno kartico s pooblastili, do kakšnih podatkov lahko dostopajo. Če poenostavimo: medicinska sestra bo na primer lahko s svojo kartico prebrala le podatke o zdravstvenem zavarovanju, zdravnik tudi o izdanih zdravilih in medicinsko tehničnih pripomočkih, farmacevt v lekarni o zavarovanju in izdanih in naročenih zdravilih. No, farmacevti zaenkrat še ne bodo mogli kar v bazi podatkov najti naročila za zdravila. To je namreč naslednja faza projekta. Z njeno uresničitvijo bo tudi konec papirnatih receptov.
MILENA B. POKLIČ Foto: GrupA
6
INTERVJU
NOVI TEDNIK
»Blok 6 bo nesporno dobra pridobitev«
Direktor Termoelektarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik zavrača pomisleke glede gradnje bloka 6 - »Vsi postopki so v skladu z zakonodajo«
Dr. Uroš Rotnik je častni občan Občine Šoštanj. »Nagrajenec je zastavil svoje znanje, osebni ugled in menedžerske ter prepričevalne sposobnosti, da bi regija pridobila tako pomemben energetski objekt, kot je blok 6, ki bo regiji dal nov razvojni zagon. Prav tako ima dr. Rotnik posluh za vračanje sredstev v degradirano okolje,« so v obrazložitev zapisali predlagatelji.
»Prav vsi postopki pri pripravi projekta so tekli skladu z veljavnimi pravili in zakonodajo.«
»Izgradnja velikih infrastrukturnih objektov so vedno povezana z burno javno razpravo, tudi s kritikami in z negativnimi ocenami, ki pa so jih kasnejši dogodki demantirali.«
V zadnjem času je spet pogosto na udaru načrtovana gradnja bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj (Teš). Več kot milijardo evrov vredno naložbo nekateri zagovarjajo, spet drugi pa iščejo različne pomanjkljivosti in razloge proti. Potem, ko so podpisali pogodbo za nakup opreme, se tudi nekateri energetski strokovnjaki »bojijo«, da bi se pri gradnji bloka 6 pojavila afera Patria. V Šoštanju kljubujejo vsem pomislekom in zatrjujejo, da postopke izvajajo v skladu z zakonodajo.
»Lanski 3. december je uradni začetek dejanske gradnje projekta. Trenutno potekajo pripravljalna dela, ki jim bodo sledila rušenja hladilnih stolpov blokov 1-3. Dobavitelji skladno s pogodbenimi roki izdelujejo opremo za naš blok. Plansko predvidena proizvodnja iz bloka 6 se bo začela oktobra 2014,« je za uvod pojasnil direktor Teša
dr. Uroš Rotnik.
Še trdno stojite za odločitvijo o gradnji bloka 6?
Seveda. Razvojno pot Teša smo začrtali že leta 2003. Ta ves čas temelji na znižanju lastne cene električne energije in manjši obremenjenosti okolja. To lahko dosežemo zgolj z zaustavitvijo sedanjih blokov in
izgradnjo bloka 6. Za blok 6 je potrebno poudariti, da bo za enako proizvodnjo električne energije, kot jo ima sedaj Teš, znižal emisijo CO2 za 35 odstotkov, emisije SO2 in NOx pa za polovico, in to ob najmanj 30 odstotkov nižji lastni ceni električne energije.
V javnosti se pojavlja veliko pomislekov glede načrtovane gradnje. Z njo se, vsaj zdi se tako, ukvarja skorajda že vsak, ki ima nekaj časa. Kaj odgovarjate skeptikom?
Teš je nujno potreben za slovenski energetski sistem. Veliko slovenskih strokovnjakov je vključenih v ta projekt. Vse
recenzije in študije so pokazale upravičenost projekta. Cenejša in okolju bolj prijazna energija iz bloka 6 bo dobra popotnica za dvig slovenske konkurenčnosti. Odgovor skeptikom: povabljeni v Šoštanj, vprašajte in se prepričajte.
Zdi se, da je blok 6 v zadnjem času predstavljen kot eden najbolj negativnih energetskih projektov ...
Blok 6 je energetski projekt, ki bo deloval naslednjih 40 let. Ta projekt bo zagotovo svetla
luč slovenske energetike. Če se spomnimo preteklosti, pa tudi sedanjost ni drugačna, je bila izgradnja velikih infrastrukturnih objektov vedno povezana z burno javno razpravo, tudi s kritikami in z negativnimi ocenami, ki pa so jih kasnejši dogodki demantirali. Res se postavlja vprašanje, kaj je v ozadju takšnega prikazovanja, glede na to, da so na vseh področjih pozitivne pridobitve bloka 6 nesporne.
Pravzaprav je položaj skorajda smešen: v Šoštanju vodite postopke za gradnjo, v Sloveniji pa je vse več pomislekov?
Na vsak pomislek zelo radi damo odgovore. Veliko tem je že bilo odprtih, na veliko vprašanj že odgovorjeno. V Tešu se že 6 let držimo terminske-ga plana izvedbe projekta. Veliko aktivnosti je že bilo izvedenih. Ugotavljamo, da sprožajo pomisleke tudi tisti, ki enostavno nočejo prisluhniti nespornim podatkom projekta in kljub temu z napačnimi interpretacijami še nadalje poskušajo zavajajo širšo javnost.
»Da gre za nečisti posel, ki bo zastrupil polovico Slovenije in peščici ljudi omogočil bajne zaslužke na račun zastarele in večkrat preplačane tehnologije,« lahko med drugim povzamemo iz očitkov.
Popolnoma napačno. Zgolj blok 6 bo letno »proizvajal« 1,4 milijona ton manj emisij CO2, za 2 tisoč ton zmanjšal emisije SO2, edini omogočil znižanje NOx za polovico in tako naprej. Naročena oprema predstavlja trenutno najsodobnejšo tehnologijo (BAT), ki se dobi danes na svetovnem trgu. Investicijsko dokumentacijo so presojale tudi banke, še posebej temeljito EIB in EBRD, ki so ugotovile, da je projekt bloka 6 dober projekt, in so na podlagi tega pripravljene finančno sodelovati. Govorimo o finančnem sodelovanju v višini 800 milijonov evrov. Ver-
jemite, da nobena banka ne bi pristopila k financiranju, če projekt ne bi izpolnjeval zahtevnih okoljskih kriterijev.
Kosova komisija bo zaradi anonimnih prijav preverila nakup tehnološke opreme, tudi na ministra Lahov-nika že romajo vprašanja .
Želim si, da vsi pristojni or-
gani čim prej pregledajo celoten potek investicije, da bo potem konec raznih namigovanj in da se bomo lahko v celoti osredotočili na samo realizacijo izredno zahtevne izvedbe naložbe tako, kot se za tako velik objekt spodobi.
Ali lahko kot direktor jamčite, da so vsi postopki tekli po pravilih in da so izključene nepravilnosti?
Prav vsi postopki pri pripravi projekta so tekli v skladu z veljavnimi pravili in zakonodajo. Zagotovo lahko jamčim, da smo tako jaz kot celotna ekipa, ki dela na projektu bloka 6, načrtovali in izvajali vse postopke v duhu dobrega gospodarja. Zavedamo se, kako pomemben je projekt bloka 6 za celotno državo. Zaupana nam je bila iz-
peljava projekta, ki je bil uvrščen v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih in izpeljali jo bomo.
Na dobro milijardo je ocenjena naložba, znano je tudi, kako naj bi zaprli finančni krog.
Finančna konstrukcija je kljub nastopu finančne krize in recesije praktično zaprta. Ves čas pa si bomo prizadevali, da jo še optimiramo in s tem znižamo stroške financiranja.
»Zaradi bloka 6 bo zmanjkalo denarja za spodbujanje obnovljivih virov energije in zastale bodo vse druge naložbe v slovensko energetiko,« spet slišimo skeptike .
To enostavno ne drži. Denarja za spodbudo OVE je dovolj, zato se zbira namensko v skladu z Energetskim zakonom, menim pa, da je trenutno tovrstnih projektov še pre-
malo pripravljenih. Vedeti je potrebno, da bomo za blok 6 dobili denar od bank EIB in EBRD, ne pa iz državnega proračuna ali katerih koli drugih javnih sredstev. Prav tako naložba v blok 6 ne bo ogrozila izvedbe drugih večjih energetskih projektov v Sloveniji, saj investicijski ciklus za vse večje načrtovane projekte ne sovpada v isti čas izgradnje. Praviloma se takšni objekti gradijo vsakih nekaj desetletij, zato je v vmesnem času možno akumulirati potrebna sredstva za nove naložbe.
Mnogi opozarjajo, da Slovenija nima pravega energetskega načrta. Pa vendarle blok 6 nastaja v skladu z energetskim načrtom?
Slovenija ima izdelano Resolucijo o NEP-nacionalnem energetskem programu. Jasno, da je takšen program vedno potreben prenove in to se tudi dogaja. Prenova naprav
na lokaciji Šoštanja, t.j. blok 6, je vključena v dejansko vse veljavne strateške dokumente na področju energetike in politike podnebnih sprememb kot nekakšen skrbnik slovenskega energetskega prostora, v katerem je opredeljen kot zanesljivostni in sistemsko pomemben dejavnik prav Teš in to z blokom 6.
Slišati je tudi, da blok 6 nastaja predvsem zaradi interesov šaleškega lobija. Zgodilo pa se je že, da je minister Lahovnik opozoril, da ta projekt v Ljubljani sam zagovarja .
Blok 6 nastaja zaradi potreb v slovenskem energetskem prostoru, saj bo s tra-peznim načinom obratovanja od 42 do 100 odstotkov moči in sekundarno regulacijo ključen člen stabilnosti slovenskega elektro sistema. Minister Lahovnik zelo dobro pozna, kakšno vlogo imajo posamezne elektrarne v slovenskem sistemu. Naredili bomo vse, da njegova pričakovanja opravičimo s korektno in učinkovito izpeljavo projekta bloka 6.
Lahko rečete, da se cena elektrike za gospodinjstva ne bo spremenila?
S tem, da bo lastna cena iz bloka 6 za vsaj 30 odstotkov nižja, kot je sedanja lastna cena Teša, je možno nasprotno - cena električne energije se lahko zniža. Vsekakor pa dogajanje na trgu ni v celoti odvisno samo od ponudbe in cen električne energije na strani proizvajalcev, saj se cene v skladu z novimi usmeritvami energetske politike oblikujejo na trgu in so odvisne tudi od povpraševanja na strani porabnikov. V času, ko je na evropskem trgu primanjkovalo električne energije, so cene skokovito naraščale. Zato je tudi s stališča razpoložljivosti in dodatne proizvodnje električne energije izgradnja bloka 6 upravičena.
Kaj je tisto še zraven, zaradi česar ste v Šoštanju trdno odločeni o nujnosti gradnje?
Nižja cena, manj emisij in ohranjanje energetske lokacije so najpomembnejši in utemeljeni razlogi, zaradi katerih menimo, da v Sloveniji potrebujemo nov blok 6. Pomembno dejstvo, ki ga ne gre zanemariti in nas sili v prenovo naprav, je tudi zavedanje težav, da z obstoječimi za-staranimi bloki 1-5 v Teš ne bo mogoče, kljub velikim vzdrževalnim in investicijskim vlaganjem, vzdrževati takšne stopnje zanesljivosti, kot jo imamo sedaj.
URŠKA SELIŠNIK
»Vse recenzije in študije so pokazale upravičenost projekta. «
»S tem, da bo lastna cena iz bloka 6 za vsaj 30 odstotkov nižja, kot je sedanja lastna cena Teša, je možno nasprotno - cena električne energije (za gospodinjstva, op.p.) se lahko zniža.«
»Odgovor skeptikom: povabljeni v Šoštanj, vprašajte in se prepričajte. «

Z okrogle mize o medverskem dialogu, ki je bila v celjskem Domu sv. Jožefa. Z leve: katoličan dr. Drago Ocvirk, musliman dr. Nedžad Grabus, evangeličan Geza Erniša, pravoslavni Zoran Šućur ter povezovalec Jure Levart
Islamski verouk v katoliških prostorih
Pri nas se kristjani in muslimani večinoma dobro razumejo -Skupni »ne« posvojitvam otrok istospolnih parov
V	Nigeriji so v teh dneh hudi spopadi med kristjani in muslimani, v celjskem Domu sv. Jožefa pa so v torek sedeli skupaj na okrogli mizi o medverskem dialogu. Predstavniki slovenskih katoličanov, evangeličanov, pravoslavnih in muslimanov so vsi po vrsti omenjali potrebo po medverskem dialogu, saj jih družijo podobni cilji.
V	Celju so takšno okroglo Cerkva. Pri sv. Jožefu sku-mizo znova pripravili po šamo preko teh okvirov, saj dveh letih. »Teden krščanske je islamska skupnost pri nas edinosti nas nagovarja k stvarnost, zato je prav, da se združevanju krščanskih med seboj povezujemo,« je
Pred uradnim odhodom prvega celjskega škofa dr. Antona Stresa v Ljubljano je Mestna občina Celje zanj pripravila v torek sprejem. Novega ljubljanskega nadškofa metropolita je sprejel župan Bojan Šrot z najožjimi sodelavci ter se mu zahvalil za prispevek k uveljavitvi Celja kot škofijskega mesta.
Čeprav na takšnih srečanjih vljudnostnih besed ne zmanjka, je očitno, da sta občina in celjska škofija dobro sodelovali. Župan Šrot je poudaril, da je imelo Celje srečo, da je postal prvi celjski škof dr. Anton Stres: »Takrat sem imel velika pričakovanja, vendar moram reči, da sem bil prijetno presenečen. Presenečen sem
Na županovem sprejemu je novinarje seveda zanimalo, kako je z naslednikom prvega celjskega škofa: »V tem trenutku ni še nič odločeno. Kot veste, škofe postavlja papež, zato je odločitev v pristojnosti Svetega sedeža. Sem zgolj eden od številnih predlagateljev, vendar moja beseda nikakor ni odločilna,« je pojasnjeval dr. Anton Stres, ki zaenkrat ostaja administrator celjske škofije.
bil nad njegovo odprtostjo, preprostostjo, pozitivno naravnanostjo in seveda velikim intelektualnim in duhovnim potencialom.« Šrot pravi, da se je Stres »zapisal v srca« občanov, ne le tistih, ki so katoličani. »Zato nasledniku ne bo lahko.«
Na županovem sprejemu so bili tudi podžupana Marko Zi-danšek in Stane Rozman ter direktorica občinske uprave Tina Kramer.
Novoimenovani ljubljanski nadškof dr. Stres, ki ga je spremljal celjski opat Marjan Jezernik, je na županovem sprejemu znova poudaril, da odhaja iz Celja s težkim srcem: »Najprej zaradi prijaznosti, ki je bila tukaj res doma.« Pohvalil je pripravljenost na sodelovanje tako pri mestnih oblasteh kot drugih občanih, saj je bilo treba vzpostaviti novo škofijo, na kar ima lepe spomine. »Če je božja volja, grem seveda drugam, s seboj pa odnašam ravno to pozitivno izkušnjo dobrega sodelovanja, za katero verjamem, da bo mogoča tudi v Ljubljani.«
Župan Mestne občine Celje je prvemu celjskemu škofu v slovo podaril ključ Celja, ki ga je prejel kot tretji prejemnik, ter faksimile sta-
»Spravljena različnost je nekaj dobrega.« (evangeličanski škof dr. Geza Er-niša)
pojasnil direktor doma Jože Planinšek. Vsi »nekato-liki« se najbolj povezujejo z večinsko katoliško Cerkvijo. Na lokalni ravni so ponekod odnosi posebno do-
bri. Predsednik celjske srbske pravoslavne občine, Zoran Šućur, je tako omenil njihovo dolgoletno uporabo
»Imamo enega Boga, z različnimi potmi do njega.« (predsednik islamske skupnosti dr. Nedžad Gra-bus)
prostorov celjske katoliške cerkve sv. Maksimilijana ter stike s katoliškimi duhovniki, predsednik Islamske skupnosti v Sloveniji, dr. Ne-džad Grabus pa med drugim na Slovenski obali uporabo katoliških prostorov za potrebe islamskega verouka. Evangeličani imajo - kot je poudaril njihov škof Geza Erniša - prav tako največ dialoga z večinskimi katoličani, pa tudi s pravoslavnimi. Katoliški teolog, celjski rojak dr. Drago Ocvirk, je pri vsem skupaj poudaril tudi nujno priznavanje različnosti. Sodelovanja med manjšimi verskimi skupnostmi je žal manj. »Z islamsko skupnostjo nimamo odnosov, vendar bi vzpostavitev pozdravil,« je povedal pravoslavni Šućur.
»Zgodovinske okoliščine po mojem niso ovira za zbliževanje. Zgodovina nas uči, kaj se ne sme ponoviti, vendar moramo gledati v prihodnost.« (predsednik celjske srbske pravoslavne občine Zoran Šućur)
»Danes v svetu ni najboljša podoba islama, vendar se trudimo za drugačno predstavo, kot je v medijih,« je odgovoril na vprašanje prvi musliman Slovenije, dr. Grabus, ki je znan po svoji odprtosti. Na izziv o nekdanjih turških vpadih na slovensko ozemlje je med drugim omenil grobove v Logu pod Mangartom, kjer so padli Bošnjaki, ki so na soški fronti branili zahod-
»Nihče od nas si ne želi enolončnice, vsak želi ohraniti svojo identiteto. Rokometaši se ne bodo odpovedali temu, da igrajo z roko, nogometaši ne temu, da z nogo.« (katoliški teolog, celjski rojak dr. Drago Ocvirk)
no slovensko ozemlje. Katoličan dr. Ocvirk se je pritoževal, da celo pomembni slovenski intelektualci krščanstva ne poznajo ter imajo predsodke, na kar mu je musliman Grabus odgovoril: »Če ne poznajo krščanstva, kje so potem muslimani.« Opozoril je na velike razlike med, na primer odprto Turčijo in nekaterimi državami, kjer živijo še po srednjeveških vzorcih. »Močne države pa bolj zanima profit od nafte kot družbeni razvoj,« je menil.
Med trenutnimi aktualnimi vprašanji slovenske družbe je vse štiri predstavnike verskih skupnosti povezovalo odklonilno stališče do možnosti posvojitve otrok pri istospolnih partnerjih. Prav tako večina ni naklonjena imenovanju Aleša Guliča za predsednika urada za verske skupnosti.
BRANE JERANKO Foto: Grup A
»Ne moremo nositi krivdo za to, kar je bilo pred tristo leti.« (predsednik islamske skupnosti dr. Ne-džad Grabus na vprašanje o turških vpadih na slovensko ozemlje)
»Nasledniku ne bo lahko«
Celjsko slovo od prvega škofa - »Zapisal se je v srca občanov«
S sprejema v Mestni občini Celje, ki ga je pripravil župan Bojan Šrot v slovo prvemu celjskemu škofu dr. Antonu Stresu. Stres bo v nedeljo umeščen kot nov ljubljanski nadškof.
re vedute Celja, za katero rih. Novoimenovanega ljub- ske škofije, bodo slovesno januarja, v ljubljanski stol-
upa, da bo mogoče našla me- ljanskega nadškofa, ki zaen- umestili na veliki slovesno- nici.
sto v nadškofijskih prosto- krat še ostaja upravnik celj- sti, ki bo pojutrišnjem, 24.	BJ, foto: SHERPA
8
CELJE I ŽTOM j
Upravniki večstanovanj-skih stavb so morali z decembrom začeti uporabljati novo delitev stanovanjskih stroškov, ki jo določa novi pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb. V večini primerov se zneski na položnicah za plačilo stanovanjskih stroškov, ki so jih stanovalci blokov prejeli januarja, bistveno ne razlikujejo od prejšnjih mesecev, razen v posameznih primerih, kjer so lahko računi precej višji.
Ključi delitve obratovalnih stroškov so bili do spremembe stanovanjskega zakona sestavni del pogodbe o medsebojnih razmerjih, ki so jih etažni lastniki lahko sklenili le s 100-odstotnim soglasjem. Tam, kjer niso dosegli soglasja, pa je bil ključ za delitev solastniški delež v več-stanovanjski hiši. Po novem pa so delilni ključi za vse enaki, in sicer se stroški delijo na tri načine: po površini posamezne enote, glede na število posameznih enot (stanovanj) v stavbi in po številu uporabnikov posamezne
enote. Pravilnik tako na primer določa, da ogrevanje prostorov zaračunavajo po kvadraturi stanovanja, hišniška opravila po posamezni enoti, porabo vode, kanalščine in odvoz odpadkov pa glede na osebo.
Upravniki večstanovanjskih stavb so morali zato že jeseni pridobiti podatke o številu oseb (in psov), ki uporabljajo posamezno stanovanje. Tisti, ki teh podatkov upravniku niso posredovali pravočasno, je upravnik upošteval, kot da stanovanje uporablja dvakrat toliko oseb, kot se šteje za primerno v skladu s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
Na slabšem tisti, ki sami živijo v velikem stanovanju
V celjskem Supra stanu in Atriju pravijo, da so prejeli podatke večine uporabnikov, nekateri »zamudniki« pa jih še vedno pošiljajo. Atriju tako še vedno ni oddalo obrazca 13 odstotkov uporabnikov. Pri tistih, ki števila stanovalcev upravniku niso sporočili
NOVI TEDNIK
Živite sami, plačujete pa za deset ljudi?
Nov pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb prinaša zmedo in nezadovoljstvo - Če so januarske položnice višje, so si stanovalci krivi tudi sami
pravočasno, so lahko zneski na januarskih položnicah precej višji od decembrskih. Kot pojasnjujejo v Supra stanu in Atriju, je v tem primeru razlika še posebej občutna tam, kjer veliko stanovanje zaseda majhno število uporabnikov. Če imate na primer 65 kvadratnih metrih veliko stanovanje, ki se po pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem uvršča v stanovanje za pet oseb, v njem pa živite sami in če niste sporočili števila uporabnikov stanovanja, morate plačati toliko, kot da bi to stanovanje uporabljalo deset oseb. Zneski so bili na januarskih položnicah višji tudi, če ste pra-
Lastniki in najemniki stanovanj so dolžni morebitne spremembe števila uporabnikov upravniku sporočiti v roku 15 dni po nastali spremembi.
vočasno prijavili število oseb, vendar v velikem stanovanju živite sami ali če je stanovanje prazno. Prej so se namreč stroški npr. skupne elektrike,
kot pojasnjujejo v Atriju, delili po številu oseb ali enot, zdaj pa po površini posamezne enote.
Če lastniki ali najemniki stanovanj obrazca o številu stanovalcev niso izpolnili popolno, jih je upravnik o tem obvestil in jih pozval k dopolnitvi. »Na položnicah za november 2009 smo jih pozvali, da nam podatke, v kolikor nam jih še niso posredovali, to še storijo,« pravijo v Atriju. Seznam posameznih stanovanj s številom uporabnikov je bil nato decembra objavljen tudi na oglasnih deskah blokov. Stanovalci so tako lahko videli, koliko oseb (in psov) so v posameznih stanovanjih prijavili.
Nezadovoljstvo, zmeda in pritožbe
Marsikdo meni, da je nov pravilnik o upravljanju več-stanovanjskih stavb slab in da ne prinaša pravične delitve obratovalnih stroškov. Vemo, da ena oseba bolj zamaže skup-
V Atriju in Supra stanu pravijo, da do danes niso dobili (še) nobene pisne prijave, da je kdo od stanovalcev prijavil manj oseb, kot jih dejansko živi v stanovanju. V Atriju pravijo, da so sicer dobili več telefonskih opozoril, na katere pa po pravilniku ne morejo reagirati. Sicer pa tudi, če bi prejeli pisne prijave, se verjetno ne bi zgodilo nič pretresljivega. Upravnik bi stanovalca, na katerega bi se nanašala prijava, pozval, da se ponovno izjasni, koliko oseb in psov dejansko živi v stanovanju. Ta bi spet lahko zapisal enako število stanovalcev kot prvič in upravnik bi se moral s tem zadovoljiti oziroma bi s tem svojo nalogo opravil.
ne prostore kot druga ter porabi več vode, pa so stroški za obe enaki. Podobno je s psi: če imate čivavo, ne boste zanjo plačali nič manj, kot nekdo, ki ima v stanovanju nemškega ovčarja ...
Kot ugotavljajo tudi v Atriju, je nov pravilnik prinesel nezadovoljstvo, zmedo in pritožbe zlasti pri tistih lastnikih večstanovanjskih objektov, ki so imeli 100-odstotno sklenjeno in podpisano pogodbo o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki ter dogovorjen ključ delitve obra-
tovalnih stroškov: »Utečen je bil postopek, da so imeli predstavniki pooblastilo, da redno in odgovorno sporočajo spremembe števila oseb. Nov pravilnik pa nalaga javljanje spremembe števila oseb posameznemu lastniku oziroma najemniku, kar bo predstavljalo nezaupanje in sumničavost med samimi stanovalci in nenazadnje sumničavost do upravnika glede pravilnega obračuna stroškov po številu oseb.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Spirometer v ZP Štore
V Zdravstveni postaji Štore so s pomočjo donacije firme EHO, s katero že vrsto let dobro sodelujejo, kupili spirometer, aparat za merjenje funkcije pljuč.
Spirometer omogoča nepogrešljivo preiskavo pri oceni delazmožnosti, še zlasti, kadar gre za delavca z astmo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo oziroma za delovno mesto s povečano obremenitvijo dihal. »Z merjenjem pljučnih volumnov in pretokov ugotavljamo tudi uspešnost terapije po že postavljeni diagnozi astme oziroma kronič-
ifccelje
www.radiocelje.com
ne obstruktivne pljučne bolezni,« je poudarila pomen nove pridobitve predstojnica ZP Štore Margareta Se-lič Amon, specialistka me-
dicine dela, prometa in športa.
Doslej so morali iz Štor delavce in bolnike pošiljati k pulmologu v Celje, kar
je podaljšalo čas pregleda, zdaj pa lahko opravijo večino potrebnih preiskav sami.
MBP, foto: GrupA
Srečko Rezec, Margareta Selič Amon in višja medicinska sestra Marjana Jager med spirometrijo. - Št. 6 - 22. januar 2010 -
Gneča
I	■ ■ v ■ ■
v knjižnici
Celjani so močno pogrešali knjižnico. Tako lahko upravičeno sklepamo po podatkih o ponedeljkovem obisku, na prvi dan torej, ko so po dobrem mesecu dni spet odprli vrata knjižnice.
V odpiralnem času so zgolj v ponedeljek v knjižnici našteli 2.022 obiskovalcev, ki so vrnili ali si na novo izposodili knjige. Opravili so 3.673 izposoj, nazaj pa so dobili 8.492 knjig. Če prištejemo še tiste, ki so si prišli knjižnico zgolj ogledati, lahko za-
pišemo, da je na prvi dan delovanja v novo celjsko knjižnico prišlo vsaj 3 tisoč ljudi.
Knjižnica zdaj posluje poskusno, vendar vse kaže, da bodo poskusno delo s predvidenega meseca dni skrajšali na zgolj 14 dni. Že v začetku februarja naj bi knjižnico tudi slavnostno odprli, pa čeprav takrat v njej še ne bo težko pričakovanega knjigoma-ta, ki bo omogočal 24-urno vračilo knjig in tudi kavarne še ne.
BS
(odsluženo pohištvo, bola tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)

Verske skupnosti v pomoč ljudem
V velenjski občini se v teh dneh še vrstijo ponovoletna srečanja, ki jih pripravlja župan Srečko Meh. Potem ko je v sredo na sprejem povabil predstavnike verskih skupnosti, so včeraj turistični delavci Šaleške doline še enkrat obudili spomin na dogajanje v lanskem, jubilejnem letu, župan Meh pa se je zahvalil vsem, ki so prispevali k ponovni razglasitvi Velenja za najlepše slovensko mesto.
Res da so se predstavniki verskih skupnosti v začetku srečanja, kot je duhovito omenil župnik Anton Krašovec iz Vinske Gore, »malce grupirali kot katoliki in drugo-verci,« vendarle pa verni ljudje
v dolini vedno bolj čutijo, da bo treba stopiti skupaj in pomagati ljudem. »Vse bolj se zdi, da je pobuda o srečanju predstavnikov vseh verskih skupnosti na lokalnem nivoju tista prava. Imamo kar nekaj stičnih točk, od zgodovinskih in sakralnih objektov, skupno je urejanje pokopališč, predvsem pa gre za človeške odnose, saj ljudje potrebujejo in iščejo pomoč,« je omenil župan Meh. »V Velenju smo oblikovali medresorsko skupino, v kateri je lahko prostor za vse, ki vedo, da ljudje potrebujejo pomoč, torej tudi za verske skupnosti. Tudi zadnje nesreče v svetu kažejo, da je človek bolj ranljiv, kot smo mislili, zato je
Mestna občina Velenje je pristopila k akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Vseslovenska akcija, ki jo bo 17. aprila organizirala večja skupina prostovoljcev, želi povezati vse, ki bi radi pripomogli k večji čistosti v naši državi.
K akciji so pristopile že številne občine, šole, komunalne službe, nevladne organizacije in preko 200 tisoč prostovoljcev iz vse Slovenije. Skupaj bodo skušali odstraniti več kot 20 tisoč ton ilegalno odloženih odpadkov in tako prispevati k večji okoljski ozaveš-
čenosti ljudi. Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu poteka po vzoru uspešne estonske čistilne akcije, v kateri je 50 tisoč prostovoljcem v enem samem dnevu uspelo odstraniti 10 tisoč ton ilegalno odvrženih odpadkov. V običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala 3 leta in več kot 22 milijonov evrov.
Tako bo v prihodnjem tednu v Velenju informativni sestanek s pobudniki akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, na katerem bodo pobudniki posredovali dodatne informacije. Na sestanek bodo
Vodnik
za ločevanje odpadkov
Po novem letu je prenehalo delovati odlagališče komunalnih odpadkov v Velenju, iz Šaleške doline pa vozijo odpadke na Regijski center za ravnanje z odpadki v Celje. Ker želijo zmanjšati količino odpadkov, so v tem ted-
nu v vsa gospodinjstva Šaleške doline poslali priročnik o pravilnem ravnanju z odpadki. V njem je podrobno tudi na vizualen način predstavljen pravilen način ločevanja različnih odpadkov, s katerimi se srečujemo v vsak-
Obnova kulturnega doma
treba vedno iskati pripravljenost in tudi sredstva za pomoč.«
Danijel Martin iz Krščanske adventistične cerkve vidi v tovrstnih srečanjih priložnost za negovanje odnosov in povezovanje v dobro družbe, ne glede na to, da jih včasih ločujejo različna teološka mišljenja in razumevanja. »Cerkve in duhovniki morajo iskati rešitve za probleme, ki se pojavljajo v sodobni družbi,« je prepričan Munzir Čelenka, Islamska skupnost Velenje, ki je omenil, da je določene izkušnje prinesel iz Sarajeva, »najlepšega mesta tudi zaradi različnih veroizpovedi in cerkva.«
US
V Šoštanju bodo predvidoma marca začeli z obnovo notranjosti kulturnega doma.
Med drugim načrtujejo obnovo scenske in delovne razsvetljave, na novo bodo uredili ozvočenje in videopro-jekcijo ter zamenjali odrske zavese. Že lani so na kulturnem domu prenovili streho, ki je zaradi zamakanja povzročala številne težave. S spremembo naklona strehe, ki je sedaj poševna, je težava odpravljena. Po končani zunanji in sedaj še notranji prenovi bo Kulturni dom Šoštanj ponovno zadoščal zahtevam, ki jo narekujejo izvedbe današnjih raznovrstnih predstav ter ostalih kulturnih dogod-
Kulturni dom v Šoštanju čaka na novo notranjost.
kov, ki bodo podprti z uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Kulturni dom Šoštanj je bil zgrajen v sedemdesetih letih
kot nadomestna gradnja tedanjega doma svobode, ki je bil na ugrezninskem območju.
US
Slikar in zdravnik sedaj tudi pesnik
Kulturno društvo Utrip z Rečice ob Savinji je v sodelovanju z občino pripravilo predstavitev pesniške zbirke rečiš-kega rojaka dr. Antona Dolenca Harfa v molu. Avtor, sicer tu-
di častni občan Občine Mozirje, v slovenski javnosti znan kot doktor medicinskih znanosti in predstojnik Inštituta za patologijo in sodno medicino, se predstavitve zaradi bolezni ni
mogel udeležiti, o njegovem delu pa je spregovoril vrstnik iz dijaških let Radovan Hrast. Dolenc je bil doslej znan kot slikar, številna dela je podaril tudi »domači« občini, tokrat pa se je z izborom najboljših izmed več kot dva tisoč pesmi predstavil tudi kot pesnik. Delček njegove poezije sta predstavila Mojca Štorgelj in Frenk Bider.	US
»Če bomo nastopali kot prijatelji, bratje in sestre, bo imela korist tudi občina,« so prepričani predstavniki verskih skupnosti v Velenju.
Za čisto Slovenijo
povabili velenjska društva in klube ter širšo javnost.
V Mestni občini Velenje na področju varovanja okolja tudi drugače izvajajo številne aktivnosti. Vsako leto ob praznovanju dneva Zemlje organizirajo čistilno akcijo, v kateri sodelujejo društva, krajevne skupnosti in mestne četrti. V poletnih mesecih že od leta 2002 izvajajo projekt Čisto moje Velenje. Dijaki in študentje v sklopu počitniškega dela opravljajo različna dela, ki pripomorejo k večji urejenosti Velenja.
US
SI*iUV
ar" .J ř. s

^'áSÍMi
% '-t i . i--»« ii
Kratkoročni depozit
danjem življenju. Ker bo priročnik v začetni fazi nepogrešljiv vodnik v vsakem gospodinjstvu, so ga objavili tudi na spletnih straneh občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje.
US
• 9-mesečni depozit po 3,40 % letni obrestni meri
Ponudba velja do 31. januarja 2010, za depozite nad 5.000 evrov.
večna www.banka~celje.si
10
ŽAL1C
0
NOVI TEDNIK
Odstop žalskih nadzornikov
Po številnih bolj ali manj glasnih razpravah so se člani Nadzornega odbora Občine Žalec odločili za nepreklicni odstop
Gvido Hribar med vlaganjem odstopne izjave Nadzornega odbora Občine Žalec.
V sredo so nepreklicno odstopili vsi člani Nadzornega odbora Občine Žalec, v njihovem imenu pa je odstopno izjavo vložil predsednik Gvido Hribar, ki je razloge pojasnil tudi na novinarski konferenci. Žalski župan Lojze Posedel vse očitke zavrača.
Urša Recko, Jelka Srebre, Dejan Turk, Rok Žagar in Gvido Hribar so v odstopno izjavo zapisali, da NO ni omogočeno izvajanje z zakonom naloženih nalog. »Neuvrščanje poročil na seje občinskega sveta, onemogočanje razprave o ugotovitvah, priporočilih in mnenjih, zapisanih v poročilih, nedovolitve izvedbe nadzorov in nenazadnje onemogočanje komunikacije med NO in občinskim svetom so za članici in člane odbora dovolj velik razlog, da ne želimo županu Posedelu z našim vztrajanjem zagotavljati legitimnosti za njegova nelegalna ravnanja,« so dodali sedaj že bivši žalski nadzorniki, ki
Ovadbe NO zoper župana Posedela, ki jih je tožilstvo ovrglo lani junija, je Hribar omenil šele po novinarskem vprašanju, v odgovoru pa ni želel podrobneje komentirati dela tožilstva.
menijo, da so svoje naloge opravljali kakovostno in skladno z veljavnimi predpisi. »Gre za skrajni ukrep, ki smo se ga bili prisiljeni poslužiti,« je opozoril Gvido Hribar.
Glede dela žalskih nadzornikov so se večkrat kresala mnenja, po obrazložitvi Hribarja pa je kapljico čez rob prelilo dejstvo, da na zadnjo lansko sejo občinskega sveta župan Posedel ni uvrstil programa dela NO za letos. »Zato bi na vsako zahtevo po nadzoru odgovarjali, da NO nima sprejetega programa dela,« je razložil Hribar. Nanizal je še kar nekaj drugih očitkov, predvsem
pa je nadzornike motilo, ker niso mogli opraviti nadzora zaključnega računa za leto 2008, žalski svetniki pa tudi niso obravnavali njihovih zaključnih poročil ter oblikovali stališč glede priporočil in mnenj NO. Sicer je Hribar razložil podrobno kronologijo delovanja v lanskem letu, ko je bila med drugim sklicana tudi
Takoj po vložitvi in prejemu odstopa NO so strokovne službe v Žalcu začele z aktivnostmi za imenovanje novega nadzornega odbora.
izredna seja žalskega občinskega sveta glede delovanja NO. Nadzornike je zmotila tudi anketa podžupanov, v kateri so svetnike spraševali, če še zaupajo delovanju NO v tej sestavi - Hribar meni, da bi moral župan Posedel nemudoma zahtevati odstop podžupanov.
V spore se je »vmešala« tudi služba vlade za lokalno samoupravo, sestanek pa je po trditvi Hribarja izzvenel kot poskus diskreditacije članov NO ter prezentacija moči župana kot poslanca. S tem je izrazil tudi obžalovanje zaradi dela oziroma neučinkovitosti državnih organov. »Če se župan Posedel odloči, da ga NO ne bo nadziral, je v končni fazi tudi tako, ne glede na veljavno zakonodajo, država pa ob tem ne ukrene ničesar,« je zaključil Hribar.
Zarota proti županu?
Žalski župan Lojze Pose-del, ki je sicer vesel odločitve nadzornikov, vse očitke zavrača. »Iz dokumentacije je razvidno, da jih pri njihovem delu zagotovo nisem oviral. Očitki, ki se ponavljajo, so stalnica tega napornega mandata. NO je posledica takratnega Partnerstva za hitrejši razvoj občine Žalec, ki ni bilo partnerstvo, ampak zarota proti županu. Očitki so kulminirali z osmimi kazenskimi ovadbami, ki pa so bile zavržene, kar kaže na strokovnost oziroma motiviranost NO, ki je očitno bila v velikem delu tudi politična,« pravi župan Posedel, ki dodaja, da žalski NO ni bil nadzorni odbor »temveč skoraj preiskovalni organ, če ne še kaj drugega«.
URŠKA SELIŠNIK
Defibrilator v občinski stavbi
Občina Žalec je v decembru 2009 opremila občinsko stavbo z defibrilator-jem, ki vzpostavi normalni srčni ritem pri ljudeh z nenadnim srčnim zastojem.
Uporaba je preprosta, saj aparatura sama v slovenskem jeziku daje navodila za varno in pravilno uporabo. Uporabnik mora poznati temeljne postopke oživljanja in sicer masažo srca in dajanje umetnega dihanja. Pravilno mora tudi prilepiti elektrode, vklopiti aparaturo in slediti navodilom, poklicati pa mora tudi nujno medicinsko pomoč 112. Ostale postopke oživljanja opravi aparatura sama.
S postopki oživljanja in uporabo aparature so se seznanili delavci, ki so zaposleni v občinski upravi. Predstavitev sta opravila predstavnika podjetja Schiller - podružnica v Sloveniji, Dejan Pivec in Davorin Vošinek.
Med predstavitvijo defibrilatorja zaposlenim v žalski občinski stavbi.
TT
KOMENTIRAMO
Glavni v občini
V grobem velja, da nadzorni odbor v posameznih občinah opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev proračuna ter finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Oziroma, da v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, javnih zavodov, podjetij in drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. V praksi, vsaj kolikor doživljamo na lastni koži, to pomeni, da so nadzorniki prisotni v vseh občinah ter da morebitne ugotovljene nepravilnosti skušajo odpraviti v sodelovanju z županom, občinskim svetom in s strokovnimi službami. Seveda temu ni tako v Žalcu, kar zagotovo naši bralci še kako dobro vedo.
Verjamemo, pravzaprav prepričani smo, da si je po dogajanju v tem tednu v zvezi z žalskim nadzornim odborom marsikdo oddahnil. Kot poročamo, je četica žalskih nadzornikov pod vodstvom Gvida Hribarja, ki je kar precej časa pila kri županu Lojzetu Posedelu, v kompletu odstopila. Dogajanje, od mukotrpnega ustanavljanja nadzornega odbora (spomnimo se merjenja mišic glede članov) preko ovadb zoper župana in izredne seje občinskega sveta do končnega odstopa, je bilo občasno naporno tudi za druge, tako ali drugače vpletene v zgodbo.
Žalski župan je že večkrat omenil, da je sedanji, v njegovem primeru tretji mandat, izjemno težak. Se strinjamo. Odgovor, zakaj je temu tako, prepuščamo tudi tistim, ki poznajo osebnostne lastnosti posameznih vpletenih v žalsko... lahko v primeru nadzorni odbor zaradi vseh besed in pogledov rečemo Kmetijo? »Cel nivo občinskega odbora pada zaradi očitno slabih odnosov med Hribarjem in županom Posedelom,« smo slišali v tem času. Po zavrženih ovadbah pa: »Nadzorni odbor je strokovno napačno ocenil dejstva in situacijo in se osramotil v strokovnem smislu« do zadnje: »Če se župan odloči, da ga nadzorni odbor ne bo nadziral, je v končni fazi tudi tako, ne glede na veljavno zakonodajo, država pa ob tem ne ukrene ničesar. «
Glede na dolgo zgodbo in glede na prihajajočo jesen bi dogajanje v Žalcu marsikdo lahko povezal z lokalnimi volitvami. Tudi to, da župan Posedel polovico vzrokov za (sam pravi ne nadzorne, temveč preiskovalne) aktivnosti nadzornega odbora pripisuje neuspehu kandidata Hribarja na volitvah (na lokalnih volitvah 2006 se je s podporo Aktivne Slovenije potegoval za mesto župana, za mesta med občinskimi svetniki pa nastopil z listo Gvido Hribar za prihodnost Občine Žalec). Seveda Hribar to odločno zavrača.
Pa vendar je takšna ali drugačna podpora nadzornemu odboru s strani žalskih občinskih svetnikov s prvim dnem politično opredeljena. Če poenostavimo: dobra polovica je bila med prepiri župana s prvim nadzornikom tiho; druga, nekoliko manjša polovica, pa je nadzorni odbor, odvisno tudi od potreb, podpirala. Jeseni bo sedanji žalski župan kandidiral, dosedanji prvi nadzornik pa o tem menda še ni razmišljal. In dodal stavek »nikoli ne reci nikoli«. Kako se bo žalska zgodba do jeseni zaključila, ne vemo, ob tem pa upamo, da bodo v predvolilnem času nadzorniki v drugih občinah zgolj opravljali svoje delo.
URŠKA SELIŠNIK
Razvijanje zgodbe o hmelju
Turistično društvo Šempeter v sodelovanju z žalskim Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije razpisuje Ekomuzejev ustvarjalni natečaj.
V bistvu gre za nadaljevanje projekta Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov. V društvu bi namreč radi s sodelovanjem prebivalcev Spodnje Savinjske doline, Kozjanskega in Obsotelja tudi v bodoče razvijali zgodbo o hmelju, rdeča nit natečaja pa je poleg hmeljarstva in pivovars-tva tudi vinogradništvo. Natečaj je namenjen predšolskim otrokom, ki lahko sodelujejo z različnimi likovnimi izdelki. Od učencev pričakujejo raziskovalne naloge o lokalnih šegah, zbrane prigode staršev in dedkov ter likovne izdelke. Krajani se lahko na natečaj odzovejo z različnimi recepti, opisom katere od tradicionalnih šeg, starimi in novimi pesmi ter različnimi spomini, vezanimi na čas obiranja hmelja in grozdja.
Natečaj, s katerim bi radi prvenstveno promovirali Eko-muzej hmeljarstva in pivovarstva, je razpisan do 1. marca.
US
H'OiH'HIIN
ŽALEC
PREBOLD

TABOR
11
■ ^ ■ V w	w ■ w w
Kriz cez smucisca
Nekdaj živahne športne objekte prerasla trava in uničila nerentabilnost
v ■ v v
Nekdaj priljubljeni športni objekti, kjer je živel društveni duh, umirajo na obroke. Zelene zime pišejo konec nekoč živahnemu utripu smučišč v krajih pod tisoč metri nad morjem in med mladimi ni več zanimanja za nekoč priljubljene športe. Svoje sta dodala tudi novodoben, individualističen način preživljanja prostega časa in pomanjkanje entuziazma.
Nižje ležeča smučišča v mnogih krajih po vsej celjski regiji kažejo klavrno podobo. Mnogo jih je, ki so jih mile zime in nerentabilno obratovanje ugonobili. Zgodbi propada smučišč v Libojah in na Gozdniku sta podobni mnogim zgodbam smučišč, kot na primer smučišče v Mozirju, Velenju, Preboldu in še kje. Obe smučišči sta tik pred razgradnjo. Da je libojski »smu-čariji« dokončno »odklenka-lo«, se je upravljavec smučišča Turistično-športno društvo Liboje dokončno zavedel letošnjo sezono. »Kljub mrtvim sezonam smo bili vselej pripravljeni in čakali smo na zeleno luč, za kar smo večino dela postorili sami,« pravi vodja sekcije za smučanje in ostali šport pri društvu Stane Vi-potnik. Pet zaporednih zim z manj kot desetimi smučarskimi dnevi, v zadnjih treh letih pa niti enim, na nekdaj priljubljeni strmini in za »prazen nič« pokrivanje fiksnih stroš-
kov v višini 600 evrov na leto (najemnina za smučišče, elektrika, teptalni stroj ...) je bilo dovolj, da Občina Žalec ni našla ustreznega ekonomskega interesa ter ustreznih pogojev za zagotavljanje varnosti na smučišču. »Z upravljavcem smo prekinili koncesijsko pogodbo, kar so v društvu navsezadnje tudi sami predlagali,« pravi vodja oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti Nataša Gaber Sivka. Lastnik zemljišča, na katerem je smučišče, je republiški sklad kmetijskih zemljišč, ki naj bi zdaj zahteval odstranitev luči in naprav s smučišča, za kar je treba izdelati projekt.
Podobna usoda čaka tudi smučišče na Gozdniku. Projekt razgradnje tega smučišča naj bi po neuradnih podatkih občino stal med 8 in 10 tisoč evri.
Premajhni za velike zahteve
Obe smučišči sta bili nekdaj izjemno priljubljeni, zlasti za popoldansko smučanje, in primeren poligon za otroke. Libojsko smučišče z izjemno ugodnimi cenami smučarskih kart in celo brezplačno smuko za mladino v času šolskih počitnic je bilo tudi eno redkih osvetljenih smučišč, ki je obenem nudilo nočno smuko. Smučišče na Gozdniku je bilo zgrajeno leta 1984 in je s presledki obratovalo okoli 20 let. Ko se je občina odločila
dati smučišče v najem, je to začelo umirati na obroke, dokler ga ni prerasla visoka trava. Zdaj miruje že šesto sezono. »Zagotavljati smučanje na tovrstnih smučiščih, je glede na zahteve zakonodaje in zagotavljanje ustreznega kadra skorajda nemogoče,« poudarja Vipotnik. V naprave se v zadnjem desetletju ni vlagalo nič, drago je tudi umetno zasne-ževanje. Dva ali trije snežni konci tedna ne prinesejo dobička, kot so ga nekoč trije meseci »smučarije«, ko so ljudje v obratovanje smučišč vložili tudi mnogo prostovoljnega dela in entuziazma.
Javno ali zasebno?
Prav pomanjkanje entuziaz-ma pri ljudeh se kaže tudi v propadanju nekaterih drugih športnih objektov. Tako se je na primer tenis igrišče v Libo-jah po dobrih desetih letih soočilo z upadom zanimanja za to vrsto športne dejavnosti. »Nekdaj je imel klub od 40 do 60 članov, zdaj nas je komaj pet, da postorimo najnujnejša dela. Klub je živel od članarine in lahko smo organizirali turnirje za različne kategorije igralcev, ki so bili vselej dobro obiskani. Po 20 letih je zob časa načel tudi infrastrukturo in pričakujemo pomoč občine,« o težavah tenisa v kraju pravi vodja sekcije za tenis znotraj turistično-športnega društva Ljubo Domjan.
Novo sončna elektrarna Kodret v Založah pri Polzeli
Sončna elektrarna Kodret
V Založah pri Polzeli je pričela delovati sončna elektrarna Kodret, ki je že druga v tej vasi.
Z gradnjo so začeli lani oktobra, za poskusno obratovanje pa je dobila dovoljenje v mesecu decembru. Danes deluje z močjo 60 KW. Postavljena je na pobočje, njena skupna površina je 430 kva-
dratnih metrov in je vpeta v železno konstrukcijo. 264 solarnih modulov moči 230 W je bilo uvoženih s Kitajske, njihova življenjska doba pa je predvidoma 25 let. Kot je povedal lastnik Grega Jesenek, so odločitvi za postavitev takšnega sistema botrovali zanesljivost investicije, podpora države in okolju prijazen sistem.
Nekdaj priljubljeno smučišče v Libojah je po treh povsem zelenih zimah umiranja na obroke letos dokončno umrlo.
Dodatno jih je udarila še zakonodaja, saj med drugim ne smejo uporabljati čajnice, v kateri so lahko s prodajo pijače dodatno zaslužili. Za kaj takšnega bi zdaj potrebovali gostinski objekt, zato se je točenje pijače omejilo na tistih nekaj tenisačev, kar ne privablja drugih gostov. Ni jih malo v kraju, ki obstoj športnih dejavno-
sti vidijo edinole v sodelovanju z drugimi vrstami aktivnosti, ki jih je mogoče izvajati celo leto. Na primer ustanovitev športnega centra, ki bi vzpodbujal plezanje v stenah Koteč-nika in gorsko kolesarjenje, vodil obiskovalce po sprehajalnih in pohodnih poteh, omogočal tekmovanja v spustu s kolesi po smučišču (nekoč so že
bili poskusi uvajanja te aktivnosti, op. p.) in vrsto drugih dejavnosti in športov. Podobnih situacij v drugih manjših in večjih krajih na Celjskem ne manjka, rešitev pa se ponuja v javno-zasebnem partnerstvu ali celo v povsem zasebnem upravljanju z objekti.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Začetni vložek je visok, vendar se bo z leti v celoti povrnil. Na leto bo dala za osem povprečnih slovenskih gospodinjstev električne energije.
Od ideje do pridobitve gradbenega dovoljenja je minilo eno leto. Težave so nastajale pri pridobitvi vseh potrebnih dokumentov, podpora s strani občine Polzela pa je pripomogla k hitrejšemu reševanju problemov. Zelo koristni so bili tudi nasveti in informacije strokovne službe Elektra Celja.
TT
Gulič v Preboldu
V vrsti večernih pogovorov, ki jih z znanimi Slovenci vsak mesec pripravljajo v hotelu v Preboldu, bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 18. uri gost direktor vladnega urada za verske skupnosti Aleš Gulič.
Nedavno imenovanje Gu-liča za direktorja tega urada je sprožilo vrsto negodovanj in nasprotovanj v nekaterih krogih slovenske Cerkve, kardinal dr. Franc Rode pa ga je označil kot nevernika, ki dela škodo katoliški Cerkvi. Zaradi Guličevega imenovanja menda papež Benedikt XVI. ni hotel sprejeti Boruta Pahorja, ko je bil ta na uradnem obisku v Italiji. Novinar Janez Vedenik, ki vodi pogovore, se bo s ponedeljkovim gostom pogovarjal o odnosu Cerkve in države. Vprašanja bodo gostu lahko postavljali tudi obiskovalci.
IK
V Taboru optimistično nad recesijo
Župan občine Tabor Vilko Jazbinšek vsako leto pripravi srečanje s podjetniki in kmeti.
Že tradicionalno se srečanja udeležijo gostje, tokrat sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle, direktorica UPI-Ljudske univerze Žalec Tanja Centrih, direktor Razvojne agencije Celje Janez Jazbec, načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar in direktorica KZ Savinjska dolina Darinka Pikl, ki ima sedež sicer v Preboldu, poslovno enoto pa tudi v Taboru.
Župan Vilko Jazbinšek je poskušal na udeležence vplivati nadvse optimistično in recesijo predstaviti tudi kot nekaj dobrega, pozitivnega, saj se je z njo ustavilo obdobje divjega kapitalizma, ki je segalo že v nerazumne višave. Z njo so se cene marsikje umirile, apetiti po velikih in tudi
nelegalnih zaslužkih pa zmanjšali. Recesija dela čistko, hkrati pa daje nove priložnosti zasebnemu gospodarstvu, pa tudi kmetom. Za-sebništvo se je v minulih letih v občini Tabor povečalo kar za 500 odstotkov, je ugotovil.
To je poudaril tudi Danilo Basle, ki je še povedal, da so v občini Tabor 103 podjetja, od tega 25 družb z omejeno odgovornostjo, ostalo pa so samostojni podjetniki. S tem dosegajo povprečje v Sloveniji, saj se 20 odstotkov aktivnega prebivalstva ukvarja in živi od malega gospodarstva. Vsaj še enkrat toliko jih živi delno ali povsem od kmetijske dejavnosti.
Za kulturno in veselo vsebino je poskrbel Nejc Zupan s harmoniko, ki sta se mu pridružila še oče Robi Zupan in županov sin Blaž Jazbinšek.
DN
12
ŠENTJUR
LAŠKO
Začetek januarja laški župan Franc Zdol-šek že tradicionalno izkoristi za srečanje z direktorji ter duhovniki Katoliške cerkve. Na srečanjih spregovorijo o preteklem letu ter aktualnih temah.
Najprej je Zdolšek organiziral tradicionalno srečanje z duhovniki, s katerimi je spregovoril tudi o sakralno-kulturnih spomenikih ter obnovi kapelic na Marija Gradcu. Sledilo je delovno srečanje z direktorji javnih zavodov. Skupaj so analizirali delo v preteklem letu ter razpravljali o težavah in uspehih, ki so zaznamovali leto 2009.
Izpostavljena je bila predvsem problematika Glasbene šole Laško, ki je podružnica Glasbene šole Radeče. Premalo je prostih mest, saj je vsako leto več interesentov za vpis. Rešitev bi lahko bila samostojna glas-
Na sejmu Turizem
■	■ v
in prosti cas
Razvojna agencija Kozjansko in laška občina s Stikom se v teh dneh s svojo ponudbo predstavljata v Ljubljani na sejmu Turizem in prosti čas.
Kozjanska razvojna agencija s sedežem v Šentjurju je svojo promocijo pripravila v okviru projekta Wellness tri plus. Agencija je za projekt, v katerem se je povezala s Hrvaško, od vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko pred kratkim uspela pridobiti več kot 400 tisoč evrov. Porabila jih bo za promocijo naravne in kulturne dediščine na območjih, ki jih turisti že obiskujejo zaradi zdraviliške po-
nudbe, želi pa oblikovati prepoznavno tržno znamko podeželske wellness turistične destinacije. V Ljubljani razvojna agencija predstavlja Dravinjsko, Obsotelje, Kozjansko ter območje Krapin-sko-Zagorske županije. Podeželsko ponudbo je združila v tematske sklope aktivnih
NOVI TEDNIK
Razpis za neprofitna stanovanja
Laški župan Franc Zdolšek in predstavniki občinske uprave so se z direktorji javnih zavodov pogovorili o aktualnih temah.
Laški župan z direktorji in duhovniki
Občina Šentjur je objavila razpis za oddajo neprofitnih stanovanj, na katerega se morajo občani, ki izpolnjujejo pogoje za najem, prijaviti do 19. februarja. Gre za stanovanja, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena ali na novo pridobljena letos ali v naslednjem letu.
Tudi tokrat so Šentjurčani oblikovali dve ločeni prednostni listi: lista A je namenjena prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo varščine, prosilci z liste B pa bodo morali varščino vplačati. Zaenkrat še ni znano, koliko stanovanj bo razpoložljivih v letih 2010 in 2011, število vlog pa se v zadnjih letih povečuje. Za povprečno veliko dvosobno stanovanje, ki meri 55 kvadratnih metrov, je na primer treba v tem mesecu plačati najemnino v višini 180,52 evra.
Sicer pa so do dodelitve neprofitnega stanovanja prosilci upravičeni, če lani dohodki njihovih gospodinjstev niso presegli zgornje meje, določene v odstotkih od povprečne neto plače v državi, ki je lani znašala 920,53 evrov. Pri dodelitvi imajo prednost mlade družine, mladi, družine z večjim številom mladoletnih otrok, invalidi, družine z manj-
šim številom zaposlenih, občani z daljšo delovno dobo, žrtve nasilja v družini, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, prosilci najemniki ali uporabniki za določen čas neprimernih občinskih stanovanj.
Po pregledu vlog in točkovanju bodo prosilci uvrščeni na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj glede na število zbranih točk, seznam pa bo objavljen pol leta po zaključku razpisa. Zatem bodo možne pritožbe, o katerih bo odločal župan.
Trenutno ima šentjurska občina 191 stanovanj, ki jih oddaja v najem, 178 je neprofitnih, 10 službenih, medtem ko so 3 tržna. Občina ima razpolagalno pravico tudi za 16 neprofitnih stanovanj, ki so v lasti republiškega stanovanjskega sklada. Na zadnji razpis v letu 2008 se je prijavilo 60 prosilcev, stanovanja so bila dodeljena v najem 25 prosilcem, 11 jih je bilo črtanih z liste, ker so neupravičeno zavrnili ponujeno stanovanje ali so se pravici do najema odpovedali. Na seznamu je ostalo še 18 upravičencev. Od prejšnjega razpisa so na občini do zdaj prejeli novih 44 vlog.
PM
Bodo znali izbrati poklic?
bena šola ali povečanje oddelkov v podružnici. Predlogi o samostojnosti so se že pojavljali tudi na sejah občinskega sveta, občinska uprava pa je obljubila, da si bo za samostojno glasbeno šolo še naprej prizadevala. Je pa vse odvisno od odločitve ministrstva za šolstvo. Prav tako občino čaka še kar nekaj investicij v šolsko infrastukturo. Za OŠ Primoža Trubarja Laško letos načrtujejo več obnovitvenih del, za gradnjo prizidka OŠ Antona Aškerca pa je predvidena ponovna prijava na razpis ministrstva za šolstvo in šport, pri čemer si občina prizadeva, da bi ministrstvo kot argument za uspešno prijavo upoštevalo tudi to, da šola nima materialnih pogojev za izvajanje obveznega devetletnega šolanja.
PM
Kolektiv svetovalnih delavk osnovnih šol občin Šentjur in Dobje je v torek pripravil prireditev Pred izbiro poklica. Namenjena je bila učencem od 7. do 9. razreda ter njihovim staršem, na enem mestu pa so jim poskušali ponuditi čimveč koristnih informacij glede šolskih programov, potreb občine ter možnosti štipendiranja.
V pripravo dogodka se je aktivno vključila tudi območna obrtna zbornica, ki se za-
veda pomena zgodnjega informiranja o deficitarnih poklicih, razvoja lokalnega podjetništva ter obrti in tega, da bodo nekoč ti, danes še neodločeni mladi ustvarjali in sooblikovali življenje v občinah. S svojimi prispevki so dogodek popestrili še zavod za zaposlovanje, ki je predstavil politiko zaposlovanja, šentjurski center za socialno delo, ki je predstavil državne štipendije, Racio pa je o poklicih ponujal malce drugačen razmislek. Srednje šole
so pripravile zanimive predstavitve svojih programov, dijaki Šolskega centra Šentjur pa so poskrbeli še za polne želodce.
Z glasbenimi in s plesnimi točkami so obiskovalce navduševali osnovnošolci s Planine, iz Slivnice, Hrušev-ca, Šentjurja, Dobja, Dramelj in s Ponikve, zbrane pa je nagovoril tudi šentjurski župan Štefan Tisel. Organizatorice je presenetil izjemno velik odziv staršev in otrok; prišlo jih je toliko, da je bil šentjurski kulturni dom celo premajhen za vse. Upajo pa, da so uspele komu olajšati odločitev glede nadaljevanja šolanja oziroma izbire poklica.
PM
počitnic, doživetja narave ter kulturne ponudbe kot dodane vrednosti termalnim centrom.
V Ljubljano so se odpravili tudi Laščani. Laško z okolico je pripravilo splošno predstavitev občine, Stik pa želi izpostaviti predvsem možnosti za kolesarjenje in pohodništvo ter izlete in prireditve v kraju. Predstavljajo se še lokalni turistični ponudniki s podeželja z degu-stacijo domačih izdelkov: kmetija Aškerc, domačija Križnik, turistična kmetija Kozmus ter Čebelarstvo in lec-tarstvo Šolar. Dnevno se z de-gustacijo piva predstavlja še Pivovarna Laško, vmes pa s svojo ponudbo tudi Rimske terme.
PM
Šentjurski kulturni dom je pokal po šivih od ponudbe in povpraševanja po izobraževanju in poklicih.
www.novitednik.com
H'OiH'HIIN
ŠMARJE P. J.| ROGAŠKA S. j KOZJE
Gimnazijka na čelu borcev NOB
18-letna Tadeja Šmid v Rogaški Slatini najmlajša predsednica odbora borcev NOB v Sloveniji
Tadeja Šmid, ki je dijakinja zadnjega letnika celjske I. gimnazije, je bila konec novembra stara 18 let, le mesec pozneje so jo izvolili za predsednico občinskega odbora združenja borcev za vrednote NOB v Rogaški Slatini. Njen dedek je bil partizan že pri 17 letih, zato ji vse te vrednote veliko pomenijo.
Dosedanja predsednica slatinskih borcev Marija Birsa, ki je bila udeleženka NOB, se je z decembrom od vodenja poslovila, zato so Slatinčani potrebovali na čelu novega človeka. Spet so izvolili predsednico, tokrat dijakinjo Tadejo Šmid, saj želijo vrednote NOB približati mladi generaciji, ki naj bi jih ohranila za zanamce. Za Šmidovo so dvignili roko vsi prisotni.
V društvo je največ najstarejših članov, za katere je vodenje odbora danes prevelika obremenitev. Tadejo Šmid je oče vprašal, če bi bila pripravljena prevzeti vodenje, in je pristala. »Moj oče me zelo dobro pozna ter mi zaupa,« pojasnjuje odločitev. Med člani je Šmi-dova daleč najmlajša, ostali mlajši člani odbora so, kot ugotavlja, stari od 40 let naprej. Vodenje odbora je seveda resna zadeva, zato ji na začetku pomaga tajnik

Nova predsednica odbora borcev za vrednote NOB v Rogaški Slatini je Tadeja Šmid, dijakinja celjske I. gimnazije.
Anton Šmid, ki je njen oče. »V družini nam vrednote NOB veliko pomenijo, tako da me je to že od nekdaj zanimalo,« pravi najmlajša predsednica občinskega borčevskega odbora v Sloveniji. O partizanih je veliko izvedela neposredno, od pokojnega dedka ter od svoje mame, ki je poznala njegove spomine. Enkrat so ga skoraj ujeli nemški vojaki, vendar ga tisti, ki je bil dedku najbližji, kljub temu ni hotel ustreliti, čeprav bi ga z lahkoto.
»V odbor želimo vsekakor privabiti čim več mladih. S pomočjo občine bomo naprej vzdrževali spomenike
Po službi na sneg...
...pa dober tek!
SUPER
akcija.
večerja
13 €/oslotrocrt
gsm: 041 718 274
059 070 400 ali 059 070 405 Fax: 05/ 70 90 410
e-mail: inforaceljska-koca.si
www.celjska-koca.si
NOB ter ob obletnicah prižgali sveče ter prinašali vence,« med drugim načrtuje nova predsednica slatinskih borcev. Sedemčlanska delegacija se bo udeležila tudi bližnje proslave v počastitev prihoda XIV. divizije na Štajersko.
Za izvolitev Tadeje Šmid za predsednico borcev se je hitro izvedelo in veliko ljudi ji je čestitalo. Nobenih negativnih odzivov ni bilo, ugotavlja dijakinja, ki se vsak dan vozi z vlakom iz Rogaške Slatine v Celje ter nazaj. Iz Spodnjega Nego-nja, kjer živi, ima do železniške postaje približno dva kilometra, ki ju največkrat prehodi peš, tudi v snegu. Pred njo je zaključek gimnazije, vendar se še ni dokončno odločila, kaj bo študirala.
V prostem času ji veliko pomeni tudi glasba, vse od roka do narodnozabavne. »Rada tudi potujem,« je odgovorila, ko smo jo povprašali, kaj vse jo še zanima. Najbolj sta jo pritegnila Walles in Španija. »Oboji prebivalci so zelo prijazni, ljudje te takoj sprejmejo. Va-ližani so precej bolj odprti kot Angleži,« je ugotovila na poti po svobodni Evropi, za katero se je boril že njen dedek.
BRANE JERANKO
V Kozjem se kregajo
V Občini Kozje so že pripravili nov osnutek občinskega proračuna za leto 2010, saj ga je občinski svet v prvi obravnavi zavrnil. Za prvi osnutek so svetniki dejali, da je pomanjkljiv.
Župan Andrej Kocman je, skupaj z občinsko upravo, pripravil nov osnutek proračuna, ki ni bistveno drugačen, vendar bo nekoliko višji. Občina je namreč po zadnji seji občinskega sveta pridobila dodatna sredstva. Poleg tega je župan predlagal spremembo občinskega statuta in poslovnika, po kateri bi v prihodnje najprej obravnavali v odborih in komisijah. Zaenkrat velja, da sprejetje osnutka proračuna predlaga župan, občinski svet pa ga nato sprejme ali ne, sledi pa obravnava v odborih in komisijah.
Občinski svet naj bi popravljeni osnutek proračuna obravnaval v začetku februarja. V njem je največja naložba nakup zemljišč za obrtno cono v Kozjem.
BJ
13
Za računalniško opismenjevanje ni nikoli prepozno, ugotavljajo tudi v Šmarju pri Jelšah. Tisti, ki ne bodo več računalniški anafalbeti, bodo lahko še več kontaktirali z vnuki.
Nad miško pri sedemdesetih
Tisti, ki menijo, da so računalniki rezervirani za mlade, se hudo motijo. V Šmarju pri Jelšah, kjer imajo v knjižnici od novembra univerzo za tretje življenjsko obdobje, je med starejšimi občani toliko zanimanja za učenje računalništva, da vseh kandidatov zaenkrat niso uspeli sprejeti.
V univerzinem računalniškem krožku, kjer vpisujejo že nove slušatelje, je tudi nekaj 70-letnikov. In kaj pritegne starejše k računalnikom? Najbolj jih vzpodbudi to, da jih uporabljajo vsi njihovi mlajši sorodniki, in ker nekateri živijo bolj ali manj daleč od njih, lahko tako z njimi najlažje komunicirajo. Zato jih najbolj
pritegneta uporabljanje elektronske pošte ter brskanje po spletu, kjer je veliko koristnih podatkov.
V šmarski univerzi, kjer se vrstijo zanimiva srečanja z zanimivimi gosti ter različni študijski krožki, bo tako od prihodnjega tedna že računalniški nadaljevalni tečaj. »Zanimanje za univerzo za tretje življenjsko obdobje je preseglo vsa naša pričakovanja, saj je v celoti vključenih že 70 slušateljev, prijavljajo pa se še novi,« je zadovoljna vodja šmarske univerze Jana Turk Šulc iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Med člani šmarske univerze, ki je nastala na pobudo obiskovalcev knjižnice, so tako občani z okoli osmimi križi kot »priprav-
niki« na upokojitev. Prihajajo tudi iz okolice Podčetrtka, Loke pri Žusmu, Gorice pri Slivnici ...
V prejšnjem tednu sta se začela še angleški krožek ter krožek ročnih del, v tem tednu nemški krožek, dovolj prijav je za zeliščarske-ga, domoznanskega, za digitalno fotografijo, zdravo prehrano . Med torkovim srečanjem je »večne študente« - ki se zavedajo, da se mora človek učiti vse življenje - v tem tednu navdušila zbiralka ljudskega izročila Dušica Kunaver. Pred njo je bil torkov gost literarni zgodovinar dr. Jože Lipnik iz sosednje Rogaške Slatine.
BRANE JERANKO
Brez znanja angleščine danes ne gre.
14
VOJHIK I SI-KONJICE I
Horvatova zabava buri duhove
Pred nekaj dnevi smo v uredništvo prejeli anonimno pismo, v katerem nas je občan Frankolovega prosil, da raziščemo rojstnodnevno praznovanje predsednika KS Frankolovo Dušana Horvata, ki se je zgodilo v telovadnici OŠ Frankolovo.
V pismu je občan praznovanje 50. rojstnega dne člana občinskega sveta Vojnik Dušana Horvata, ki bo na jesenskih volitvah obenem tudi kandidat za župana Občine Vojnik, obsodil z besedami, da gre za skraj-
praznovanja, smo vprašali, kaj o tem mislijo posredno in neposredno vpleteni.
Župan Občine Vojnik Beno Podergajs meni, da je v občini dovolj drugih prostorov, ki so namenjeni praznovanjem
Ali si je z rojstnodnevno zabavo Dušan Horvat pridobil kakšen glas na volitvah za župana, bomo izvedeli jeseni.
no nehigienično, neetično ravnanje, ki je v nasprotju z vsemi načeli in ravnanji. Ker osnovna šola kot javna ustanova naj ne bi bila primerna za tovrstna
in v katerih je mogoče zabavo prirediti bolj brezskrbno: »Jaz česa takega nikoli ne bi storil in vem, da je ta abraham povzročil med krajani precej vro-
Šalamonovi ekslibrisi v samostanski knjižnici
Ob 800-letnici frančiškanskega reda malih bratov je samostanski knjižnici v Novem mestu konjiški likovni pedagog, slikar in grafik Ar-pad Šalamon podaril komplet ekslibrisov, ki jih je ustvaril od leta 1952 do lani.
V zbirki je kar 570 ekslibri-sov. Knjižnica je donacijo sprejela z veseljem in obljubo, da bo zanjo dobro skrbela in jo ponudila na ogled vsem, ki jih privlači ta zanimiva zvrst likovne umetnosti. Že ob prevzemu so v samostanu pripravili razstavo ekslibrisov s sakralno tematiko. »Presenetili so me tudi z zelo lepim darilom. Dali so tiskati moje izbrane ekslibrise, ki so v zvezi s frančiškanskim samostanom,« je zadovoljen avtor Ar-pad Šalamon.
To je le eno izmed številnih priznanj, ki jih je uveljavljen likovnik prejel za svoje eksli-brise. Čeprav je ta umetnost v svetu zelo razširjena, je pri nas le malo likovnikov, ki se z njo ukvarjajo. »To ni donosno delo, pa tudi ljudje ga premalo poznajo,« pojasnjuje Šalamon. »V Sloveniji lahko na prste ene roke preštejem avtorje, ki redno sodelujemo na mednarodnih razstavah malih grafik,« ugotavlja. Med najbolj rednimi je prav Arpad Šalamon, ki se mu pogosto pridruži soproga Heda Vidmar Šalamon.
Lani je sodeloval na 46 mednarodnih razstavah. Med najodmevnejšimi so bile razstave v kitajskem Šanghaju, v Ameriki, Litvi, Egiptu, Bolgariji in Italiji. Domala na vseh je prejel tudi različna priznanja. »Na takšnih razstavah sodelujejo likovniki iz 40 do 50 držav, povprečno 400 umetnikov, ki pošljejo na razpis približno 3 tisoč odtisov. Med njimi žirija izbere najboljše naj-
Arpad Šalamon z zahvalnim darilom novomeškega frančiškanskega samostana.
NOVI TEDNIK
če krvi. V to praznovanje se nisem spuščal, kljub nekaterim klicem in resnim opozorilom, ravno zaradi tega, ker je bilo v šoli na Frankolovem že več prireditev, ker nimajo namenske dvorane.« Pri tem je še izpostavil, da se je tej temi izognil in jo prepustil ravnatelju OŠ Frankolovo Petru Žureju, saj bi mu nekateri naprtili gonjo proti svojemu protikandidatu na prihajajočih županskih volitvah. Telovadnica OŠ Frankolovo je v kraju največji večnamenski prostor, kjer so bile poleg družabnih prireditev celo že poroke in večja družinska slavja. Žurej pojasnjuje, da je na osnovi pisnih pogodb oddajanje šolskega prostora na Frankolovem stalna praksa, saj gre za tržno dejavnost: »Omenjena rojst-nodnevna zabava je prireditev kot vse ostale, glede na zmožnosti, ki jih ima kraj, pa je bila v telovadnici. Omeniti moram, da edino gostišče na Fran-kolovem že šest mesecev ne obratuje in je morda ta odločitev še bolj razumljiva.«
Pri podpisu pogodbe sta se najemodajalec, v tem primeru šola, in najemnik Dušan Horvat dogovorila o znesku, ki ga je bil ta dolžan poravna-
ti in s katerim se šola naj ne bi okoristila: »Za najem prostorov imamo že nekaj časa dogovorjeno ceno, v kateri zagotavljamo, da kot šola nismo oškodovani. Dejansko se z vsoto pokrijejo materialni stroški, ki jih ima šola, ostalo pa prepuščamo dogovoru. Vsekakor pa ne gre za okoriščanje, saj so ti zneski minimalno višji glede na stroške, ki jih imamo potem mi,« je še dodal ravnatelj OŠ Frankolo-vo Peter Žurej.
Anonimni občan je opozoril tudi na točenje alkohola in hrupno glasbo: »Če bi imeli v kraju kakšen drug primeren prostor, bi bil absolutno proti takšnemu ravnanju, ampak situacija je takšna, kot je. Zato se mi zdi to tudi boljša izbira kot odsloviti krajane s takšnimi prošnjami in jih napotiti v drug kraj.«
Predsedniku KS Frankolo-vo Dušanu Horvatu se zabava ne zdi v ničemer sporna, saj je bilo in po njegovem mnenju še bo veliko takšnih praznovanj v šoli: »Podpisal sem pogodbo o najemu prostora in plačal račun, za kar imam tudi vsa dokazila. Gre za večnamenski prostor, ki bo še gostil veliko prireditev. Zavedam pa se, da bo letošnje leto zelo naporno, zanimivo in polno raznih podtikanj.«
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
www.radiocelje.com
Prijave za
predizborni festival
Nacionalni organizator predizbornega festivala za Rock Otočec je tudi letos MC Patriot Slovenske Konjice. To je tudi pravi naslov, na katerega se lahko prijavijo mlade, neuveljavljene glasbene skupine, ki se želijo predstaviti širši javnosti in morda priti tudi do velikega odra na Rock Otočcu.
Pri izvedbi predizbornega festivala bodo sodelovali še družba Rock Otočec ter lokalni organizatorji iz Kopra, Škofje Loke, Ljubljane, Brežic, Novega mesta, Kamnika, Slovenskih Konjic, Maribora, Lendave
in z Raven na Koroškem. »Novost letošnjega predizbornega festivala je, da se bodo najboljše glasbene skupine z lokalnih predizborov uvrstile na enega izmed dveh finalnih večerov v Kinu Šiška, kjer bo izbranih šest skupin, ki se bodo uvrstile na veliki oder Rock Otočca 2010,« je glavno letošnjo novost predstavil vodja prediz-bornega festivala Aleš Sušak.
Prijave za predizborni festival bodo zbirali do 15. februarja. Podrobnosti lahko najdete na spletni strani www.rock-otocec.com
MBP
Menjave direktorjev in ravnateljev
V konjiški občini je ali bo potekel mandat večini direktorjev javnih zavodov. Decembra je prevzel vodenje zdravstvenega doma Darko Ratajc, nekdanji direktor zavoda za šport. Svet zavoda za šport je že izbral njegovega naslednika.
Med šestimi kandidati, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, so se soglasno odločili za Konjičana Sama Pinterja. Po izobrazbi je univ. dipl. ekonomist in zaenkrat še zaposlen v Welnessu As-para v Šentjurju. Za dokončno imenovanje za direktorja zavoda za šport potrebuje še soglasje konjiškega občinskega sveta.
Ta bo kmalu lahko izrazil svoje mnenje tudi o kandidatki za direktorico Splošne knjižnice Slovenske Konjice. Člani Sveta zavoda so prejšnji teden izbirali med tremi kandidati: sedanjo direktorico Renato Klančnik, Petro Fidler in Vilijem Kurnikom. Z javnim glasovanjem so s 4 glasovi proti trem izbrali Renato Klančnik.
Prejšnji teden je bil objavljen tudi razpis za ravnatelja OŠ Ob Dravinji, v prihodnjih mesecih pa lahko pričakujemo še ponovitev razpisov za ravnatelja OŠ Pod goro in Vrtca Konjice, kjer so lani imenovali le vršilce dolžnosti ravnateljev.
HITRO NAROČITE
prej za katalog, med temi pa še za različne nagrade, diplome, priznanja, certifikate. V zadoščenje mi je, da s soprogo pobirava lepe nagrade. Te niso denarne, ampak priznanja, ki jih je vsak ustvarjalec vesel. Ob takšni konkurenci je že objava v katalogu veliko priznanje,« je brez razloga skromen Arpad Šalamon.
MBP
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
|-TTÍ77r> tudi letnik 2010 A J.W.1;1 prilogo TV^OKNOi^Smmmm
Vsak petek 48 barvnih sirani televizijskega sporeda in lanimivosti ii sveta glasbe in zabave.
umnu
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj G mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Biografijo in Pesmarico Mi2 so predstavili (z leve) Robert Novak - Flik, Mohor Hudej, Tone Kregar, Bori Zupančič in Jernej Dirnbek - Dimek.
Mi2 zdaj še v knjigi
Biografijo skupine spremlja še nova, dopolnjena izdaja Pesmarice
Pri založbi Litera je izšla monografija s preprostim naslovom Mi2, ki je po našem vedenju prva monografija katerekoli slovenske rok skupine. To, da so se pri založbi odločili prav za Mi2, ne more biti naključje. Kaj bolj sočnega od zgodbe o nastanku ene najbolj izvirnih skupin pri nas, o njihovem delu, življenju dečkov s Sotle, ki so dušo zapisali hudičevemu rokenrolu in ne glede na svojo uspešnost in priljubljenost ostali zvesti sebi in rokenrolu, bi bilo težko najti. Kot bi bilo tudi težko najti zanjo boljšega pisca od Mohorja Hudeja, človeka istih ali vsaj zelo podobnih prepričanj, razmišljujočega človeka iste generacije, ki je monografiji znal vdihniti tudi pridih časa in povsem nenostlagično razmišljanje o času, ki je skupino rodil in ki ga je ta generacija živela.
Največja dragocenost knji- iz vaškega Rogatca. Niti ne gre ge Mi2 se namreč ne skriva v toliko za njihove sočne anek-spominih in življenjskih zgod- dote, s »špricerji« prepojene bah vseh ljudi, ki so se spre- zgodbe o nastajanju skupine, hodili skozi ta rokenrol bend njihovih skladb in uspehu, ki
so ga poželi. Vse to sicer prispeva k temu, da se monografija bere na dah, skoraj gleda kot film ... Največ prinaša knjiga skozi avtorjevo, Hudejevo, analizo časa in dogajanj v družbi in generaciji, ki se je rodila v Titovo Jugoslavijo, zaživela s polnimi pljuči v samostojni Sloveniji in preživela tranzicijo. Prav ta analiza, ki jo Hudej vseskozi vpleta v zgodbo o Mi2, je prava podoba položaja, iskanj in tudi nekakšne iz-
gubljenosti te, kot ji pravi Hu-dej, vmesne generacije. Generacije, ki se je rodila v neke druge ideale, jih izživela, pokopala in ostala brez novih.
Zgodbe, ki jih »prášijo«
Perfekten čas za rokenrol. Mi2 so ga znali izkoristiti. A na sebi svojski, izviren in sam sebi zvest način. Z glasbo, s katero »prášijo« (kot sami pravijo), po koncertnih odrih. Zlasti z besedili, ki so preproste zgodbe iz njihovega lastnega okolja, portreti ljubezni, življenjske zgodbe malih ljudi iz province, polne duhovitosti in humorja, ki se je lahko rodil le v Rogatcu, kraju ob meji.
Biografija je, kot se to za takšno delo spodobi, zasnovana kronološko. Začenjajo jo spomini na otroštvo, na prve korake v svet študija in, seveda, v svetove glasbe, ki so se je, z izjemo Roberta Novaka - Fli-ka, priučili, saj jim je šel nogomet in posedanje ob vaških ograjah ter kasneje gorcah in gostilnah dosti bolje od rok kot učenje klavirja, h kateremu so jih v rosnem otroštvu silili starši. Mohor Hudej zatem v biografiji obdela čuden nastanek skupine, ki je iz prvotnega dueta, ki je kot komet zable-stel na slovenski pop-rok sceni z nepozabno Črtico, postal pravi rokenrol bend. In potem temeljito obdela tudi vse prelomnice v delu skupine, od »malih pizdunov« do odraslih družinskih očetov, kakršni so danes. Tako beremo zgode in nezgode ob nastajanju njihovih plošč, pa o prelomnih koncertih, načinu dela in neskončnih dneh v Dimekovi gorci, kjer je nastala večina njihovih skladb. »Tudi če niti inštrumentov nismo iztovorili iz avtov, sedeli smo zunaj ob kupi-
Mark Požlep med predvajanjem svojega videa v galeriji Plevnik - Kronkowska.
Požlep v Trstu
V Trstu se je včeraj začel umetniški videofestival Catodi-ca, v uradnem delu festivala pa bodo zavrteli tudi film umetniškega dvojca Mark Požlep in Jaša. Video z naslovom Time to become poets (Čas, da postaneva pesnika) so v torek predstavili v Galeriji Plevnik - Kronkowska v Celju.
Markov in Jašin video je Mark Požlep in Ljubljančan Ja-umetniška interpretacija per- ša, umetnika, ki že dalj časa formansov, ki sta jih Celjan prepletata niti svojega ustvar-
janja, izvedla med mesec in pol trajajočim rezidenčnim bivanjem obeh umetnikov v francoskem Marseillesu.
V »uporabo« oziroma v umetniško reinterpretacijo sta umetnika dobila kakšnih 200 kvadratnih metrov velik prostor opuščenega gledališkega skladišča, s prav tako opuščenimi in pozabljenimi gledališkimi rekviziti. V njem sta začela ustvarjati nekak umetniški labirint podob in zvokov, skozi katere sta iskala tako v prede-
ci, pili in govorili, pa so kar sami od sebe nastali vsaj trije komadi,« se spominja Flik.
Knjigo zaokrožuje napoved novega albuma, ki ga bodo Mi2 predvidoma izdali na pomlad. Pol ga že poznamo, saj so šest skladb Mi2 že predstavili na radijskih postajah. Preostalo polovico bomo slišali na pomlad, če le ne bo tako, kot pravi Dimek. »Mi smo take vrste bend, da ko napovemo kaj za marec, se zgodi novembra ...«
»Nismo skoparili s prigodami«
Ob celjski predstavitvi biografije v knjigarni Antika so se izida knjige ob avtorju in članih skupine veselili tudi prijatelji in založnik. »Zelo sem zadovoljen s knjigo. Tisto, kar smo skupaj, timsko naredili, je uspelo. Zdaj upam, da se bo obneslo tudi pri bralstvu. Pri vsem skupaj mi je šlo predvsem za to, da se življenje neke generacije, tudi moje, zaokroži v nekem določenem duhu časa, skozenj pa se pelje vzporedna zgodba o bendu, ki je tipičen predstavnik te naše zgodbe,« je povedal Mohor Hudej. Prav tako zadovoljen je Jernej Dirnbek - Dimek, še edini od prvotnega dvojca Mi2. »Mislim, da je Mohor naredil presežek vsaj v smislu tega, kar smo sami pričakovali. Menili smo, da bomo dobili zgodbo o bendu, on pa je naredil sociološko študijo časa, v katerem smo odraščali, pogleda, kako se je v tem času obliko-
val rokenrol v Sloveniji in kako smo mi k temu prispevali in iz njega črpali svoje ideje. Za to, da se knjiga res bere kot kriminalka, pa poskrbi naš del, ki je dal Mohorju kup prispevkov. Res nismo skoparili s tistimi najbolj smešnimi prigodami iz obdobja, ko smo se kot mali fantje iz malega kraja naenkrat znašli v srečanjih kot sogovorniki slavnim osebnostim tipa Mario Galunič, Zoran Predin . takim, da so se nam kar hlače stresle, ko si pomislil na njih in pogosto smo v takšnih situacijah izpadli povsem drugače kot bi morali.«
»Frontman« najbolj demokratične rokenrol skupine na naših tleh, Tone Kregar, dodaja: »Občutki ob izidu knjige so kot pri koncu dobre kriminalke - dobri fantje ostajajo pri močeh, >bedgajse< pa smo pospravili. Knjigo in ploščo, ki prihaja, jemljemo s promocijskega vidika ločeno. Smo na voljo še za kakšne predstavitve knjige, načeloma pa nam je v interesu, da pride knjiga med čim več ljudi ali z nakupom ali preko knjižnic. Radi bi, da jo prebere čim širši spekter ljudi, od navdušencev naše skupine do sociologov, zgodovinarjev. Ima dodano vrednost z osvetlitvijo tega tranzi-cijskega predrecesijskega časa. Če jo bodo ljudje brali na ta način, bo prijetna obogatitev vsake družinske knjižnice.«
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
NE ZAMUDITE
Biografijo spremlja kot posebna izdaja še Pesmarica z besedili večine pesmi Mi2, ki jo je s sijajnimi ilustracijami opremil Bori Zupančič.
lavi prostora kot v umeščanju performansov in objektov vanj, predvsem podobe odtujenosti. Njuni predelavi prostora, performansom in drugim umetniškim dejanjem je sledila izdelava videa. Mark Požlep pravi, da sta se za to obliko odločila iz dveh razlogov. »Prvotna stvar je sam zapis dogajanj, gibajočih trenutkov, ki me zelo zanimajo v smislu določenega performansa. Zanj so bile določene stvari naštudira-ne, druge pa so se preprosto zgodile. Druga stvar pa je bila možnost naknadne montaže, s katero lahko tudi naključno nastalo zgodbo izpelješ s časovnim odmikom in razmislekom ter jo sestaviš na nov način.«
Video Time to become poets bodo na tržaški Catodici zavrteli nocoj (petek), projekcijo pa si bo ogledala tudi večja skupina mlajših celjskih umetnikov, ki bodo obisk festivala izkoristili še za ogled opuščenih industrijskih okolij, ki bodo še letos prizorišče urbanih umetniških intervencij. »Od festivalskega nastopa ne pričakujem kaj veliko, zdi se mi, da je to še ena točka na celi poti, ki bo kaj prinesla ali pa tudi ne,« pravi Mark Požlep.
BRST, foto: GrupA
... enega večjih razstavnih projektov, ki jih letos pripravlja Muzej novejše zgodovine Celje v sodelovanju s celjskimi umetniki in so ga naslovili Umetniške interpretacije Muzejske zbirke. Gre za nov pristop, saj želijo obstoječo kulturno dediščino ponovno interpretirati, a na drugačen način. Za letos so se odločili pripraviti občasno razstavo Ne mečte piskrov stran, za katero so se povezali z mladimi celjskimi umetniki Manjo Vadla, Mar-
kom Požlepom in Juretom Cvitanom. V avli muzeja so že postavili poseben zbiralnik, občinstvo pa so povabili, da vanj prinese kose EMO posode, ki je ne potrebuje več. Zbrano posodje bodo umetniki obdelali po svoje in ta del industrijske dediščine Celja v svoji interpretaciji tudi predstavili javnosti na razstavi. Projekt se s predstavitvijo in odprtjem zbiralnika začenja danes (petek) opoldan. Vsak darovalec bo prejel simbolično darilo ...
16
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Mizica, pogrni se!
Tuš išče svojo kuharsko zvezdo - Za promocijo poklica - Kuharski talenti na prvem predtekmo-vanju v Celju
Saj se vam dogaja, tako kot meni, da si po napornem dnevu v službi želite le še, da bi nekaj naključno izbranih živil zaplesalo čarobni ples in se pripravilo v okusno vrhunsko jed ... Nekaj takega se je v sredo dogajalo v prostorih Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, kjer je Tuš iskal svoje prve kuharske zvezde. Skrijta se, Oliver in Ramsay; slovenske kuharske učilnice za štedilniki skrivajo vroča mlada orožja ... Ajssss!
Slovenija bo maja dobila prvo Tuševo kuharsko zvezdo. Takrat bo namreč sledil veliki finale šestih najboljših in najbolj inovativnih kuharjev - srednješolcev. A ognjeni krst je bil za dvanajst fantov in deklet iz šestih slovenskih šol za gostinstvo in turizem že v sredo v celjski šoli. V Tušu, kjer se pri svoji dejavnosti tudi srečujejo s težavo najti kakovostni gostinski kader, še posebej odličnih kuharjev, želijo s projektom promovirati poklic kuharja ter pomagati mladim pri odločitvi zanj. V gostinskih šolah so bili nad idejo navdušeni, z veseljem pa se je vanj vključilo tudi Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Predsednik Tomaž Vozelj, tudi član strokovne komisije, nam je povedal, da tekmovanje, ki smo ga skupaj z dvanajsterico izbrancev vneto pričakovali, ne bo kar tako. Sledilo je odpiranje škatel presenečenja!
Ne le »njam«, ampak tudi »kako izvirno« ...
... tako prepričljivi bodo morali biti kuharji. »Mladi kuharji morajo v uri in pol pripraviti jed za dve osebi, servirano na klasični način, z ustrezno prilogo k mesu in s prikuho. Je pa vse skupaj nekoliko zavito v tanči-
Na prvem od treh predtekmovanj sta najboljše in najizvirnejše jedi pripravila Marko Magajne iz Celja in Gregor Rode iz Ljubljane ter se tako uvrstila v finale tekmovanja, ki bo 12. maja.
tovijo, kateri so tisti, ki izstopajo. Seveda se lahko prijavi kdorkoli. Organiziramo pa tudi krožke, v katerih se lahko dijaki dodatno izobražujejo in dokazujejo, najboljši gredo seveda na tekmovanja,« je še povedal Le-skovar, ki je priložnost izkoristil tudi kot gostitelj učencev osnovnih šol. »Tekmovanje smo izkoristili, da učencem prikažemo poklic kuharja. Morda se bo kdo tako lažje odločil za poklic. Želimo, da bi otroci vendarle videli, da biti kuhar ne pomeni stati za zaprtimi vrati v kuhinji, ampak je to neke vrste umetnost. Krožnik pa ni le prostor, na katerega položimo hrano, ampak je to umetniški izdelek, ki je poleg tega, da lepo izgleda, fantastičen in okusen.«
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Osnovnošolci so si z zanimanjem ogledali tekmovanje. Morda pa katerega le premami kuharski poklic ...
co skrivnostnosti, saj tekmovalci šele na samem tekmovalnem mestu izvedo, katerih pet sestavin za kuho bodo dobili v košarici. Na podlagi tega lahko v 20 minutah spišejo recepturo, ki bo v naslednji uri osnova za pripravo. Dodatnih pet minut dobijo za pospravljanje kuhinje,« je našteval Vo-zelj, medtem ko so v brezhibno belino odeti mladi kuharji pred številnimi radovednimi očmi iz škatel vlekli piščančje meso, riž, papriko . Na voljo so seveda imeli številne začimbe, asistenco vrstnikov za pomivanje posode, pomembno pri vsem skupaj pa je bilo, da so porabili vse bistvene sestavine.
Pri kuhanju jih je spremljalo strogo oko ocenjevalne komisije, ki pa se še zdaleč ni zadovoljila le s po-kušino končne jedi, saj so, kot je povedal Vozelj, oce-
njevali tudi »tekoč postopek dela, urejenost tekmovalca; kako si organizira delo, seveda tudi izgled krožnika, če jed ustreza vsem standardom, torej načelom varne prehrane, na koncu tudi okus in seveda, ali se je tekmovalec držal vseh časovnih omejitev, če je napravil jed v skladu z načeli naše stroke.« Ufff .. To, in še polna učilnica gledalcev, kamer, fotoaparatov! In moj mikrofon pod nosovi fantov, ki sta na tekmovanju zastopala celjsko šolo. »Piščančji zvitki z jajčno omleto, zraven zelenjavna rižota ter dekoracija iz okrasnega paradižnika plus omaka. Iz ponujenega se da sestaviti ogromno jedi, odvisno od tega, koliko vadiš in koliko te pripravijo. Smo že izkušeni, kar bo, pač bo,« mi je kar med kuhanjem samozavestno zdrdral Marko Magajne.
»Navajeni smo kamer in vsega. To je že moje tretje tekmovanje, zdajle pa bom pripravil piščančja prsa, polnjena s papriko, svetlo omako in rižoto v koromaču,« pa je med sekljanjem paprike pribil Luka Božič.
Promocija poklica
Ravnatelj celjske šole Iztok Leskovar je žarel od ponosa: »Noben problem, stres ali obremenitev ni to za fanta, saj so dijaki tako aktivni, da so že navajeni tekmovanj in vsega, kar sodi zraven.« Ni se obremenjeval z izidom tekmovanja: »Upam, da bodo v tekmovanju predvsem uživali, v kar ne dvomim, mislim tudi, da so veseli, da se bodo lahko danes dokazali.« Talente na celjski šoli načrtno razvijajo že več let: »Dijake k tekmovanjem spodbujajo predvsem mentorji, ki že med poukom ugo-
Barve celjske šole je zastopal tudi Marko Magajne, ki se je takole lotil rižote ... in se uvrstil v finale!
Strogim očem komisije ni nič ušlo!
Dijak celjske šole za gostinstvo in turizem Luka Božič ni imel nobene treme, ko so ga med kuhanjem spremljale fotografske bliskavice, kamere in številni gledalci.
ANKETA
Naravna sankaška proga na Pečovju nad Štorami, kjer je veliko veselja za staro in mlado. Dolga je približno osemsto metrov, konča se na robu blokovskega naselja Lipa.
Sankanje ni rezervirano za otroke
Na Pečovju nad Štorami je bilo peto sankaško tekmovanje - Po štirih letih dovolj snega
Pri nas se sankanja drži bolj kot ne predsodek, da je to zabavna športna dejavnost, ki je »rezervirana« za otroke. Na Pečovju nad Štorami ga uspešno odpravljajo že vrsto let. Z veliko dobre volje.
Zadnje nedeljsko jutro smo se zbudili z novo, čeprav tanko snežno odejo. Pogled na ceste ni bil ravno vzpodbu-
den, vendar se je na štartu sankaškega tekmovanja na Pečovju kljub temu zbralo 35 tekmovalcev ter še nekaj navijačev. Na zadnjem tekmovanju, leta 2006, ko je bilo nazadnje dovolj snega, je bilo tekmovalcev skoraj dvakrat toliko.
Letošnje tekmovanje - na približno osemsto metrov dolgi naravni sankaški progi,
Prva sankaška tekmovanja na Slovenskem so pripravljali že pred prvo svetovno vojno. Sankanje je olimpijski šport od leta 1964, ko so nastopili tako moški kot ženske. Na olimpijskih tekmovanjih se sankajo le na umetnih progah.
ki se konča na robu štorske-ga blokovskega naselja Lipa - je bilo že petič. »Tu so
S sankaškega tekmovanja na Pečovju nad Štorami. Predsednica ŠKD Rudar Pečovje Leonida Cmok ter zmagovalec med starejšimi člani, podžupan Jani Jurkošek (na sankah).
se sankali že nekoč, na sindikalnih tekmovanjih, nato je bila proga skoraj pozabljena,« je povedala o zgodovini odlične proge mlada predsednica Športno-kulturnega društva Rudar Pečovje Leonida Cmok. Društvo organizira sankaš-ka tekmovanja že vsa leta, pri čemer je idejo dal prvi predsednik društva Rudar Miran Jurkošek, sedanji štorski župan.
»Na tekmovanju je veselo vzdušje, zabavno, ljudje se poveselimo, še posebej ko opazujemo akrobacije nekaterih naših sankačev,« pravi Cmokova. Letos je bil najstarejši star 72 let ter najmlajši 11 let, prišli pa so iz štorske okolice, iz Celja, Šmarja pri Jelšah, Šempetra v Savinjski dolini, Žalca, Nove Cerkve... »To je naš najtežji tekmovalec,« se je o znanem Štorov-čanu dobronamerno pošalil nekdo od njegovih kolegov. Žensko čast in spretnost so
nje.
Ema Podčedenšek s Pe-
čovja: »Sem zgolj gledalka, danes navijam za sina, ki nastopa v otroški kategoriji. Domačinka sem in ogledala sem si že več sankaških tekmovanj. Med domačini je sankanje zelo priljubljeno.«
Petra Šergan iz Celja: »Na sankaškem tekmovanju na Pečovju sem tekmovala večkrat, z izjemo zadnjega, ki je bilo leta 2006. V tem kraju sem nekoč stanovala. Prihajam z družino, hči je za tekmovanje še premajhna. Tole bo moja prva letošnja vožnja. Zimo imam nasploh rada, zaradi vseh zimskih radosti.«
Pobudnik obuditve organiziranega sankanja na čudoviti naravni progi na Pečovju, sedanji župan Miran Jurkošek, je prišel med starejšimi člani na cilj z drugim najboljšim časom (na fotografiji je na štartu).
letos branile žal komaj tri ženske, bistveno manj kot na dosedanjih tekmovanjih.
Na Pečovju pravijo, da so tekmovanja prav tako pomembna za promocijo njihovega kraja, ki je, resnici na ljubo, najbolj znan po prireditvah. Poleg sankanja pripravljajo decembra Barbarin pohod, ena od tamkajšnjih kmetij pa je gostila celo veliko lokostrelsko tekmova-
Marko Esih iz Pečovnika: »Na tekmovanju sem prvič, prišel sem kot gledalec. Tega ne vidiš ravno povsod in moji vtisi so dobri. Letos sem se že sankal doma, z otroki.«
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Na nedeljskem sankaš-kem tekmovanju na Pečov-ju je dosegel najboljši rezultat tekmovanja veteran Marjan Doberšek ter med članicami njegova hči Ma-nica Doberšek. Med člani je zmagal Jernej Kovač, med mladinci Anže Jurkošek ter med starejšimi člani Jani Jurkošek. Med dečki je bil edini tekmovalec Tim Štor.
Alojz Klavžar s Pečovja: »Proga je na naši zemlji, na Klavžarjevi domačiji, zato me poznajo daleč okoli. Na tekmovanjih je veliko veselja. Nekoč, pred dolgimi leti, so se na tej progi sankali že tekmovalci z Jesenic, Raven, iz Celja in Štor, ko so tu tekmovali železarji.«
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Odšel še Hafnar
Na košarkarskem parketu se bo Šentjur jutri ponovno meril v sosedskem derbiju, ko bo v goste prišla šoštanjska Elektra. Zlatorog bo gostil Parklje, Hopsi pa Koper.
Pridih lokalnega derbija bo ponovno v Šentjurju, ki je v preteklem krogu na domačem parketu izgubil z Zlatorogom, tokrat pa bo pričakal Elektro. Cilj obeh ekip je še vedno liga za prvaka, bolje pa vseeno kaže igralcem Damjana Nova-koviča, ki trenutno zasedajo 7. mesto: »Do konca rednega dela je še veliko tekem, na katerih moramo zmagati. Upam samo, da se tudi tokrat ne bo ponovila zgodba z našim slabim izvajanjem prostih metov in seveda s sodniškimi odloči-
tvami, ki nenehno našim nasprotnikom dosojajo več prostih metov.« Na drugi strani imajo Šoštanjčani po odhodu prvega centra Fee-leyja velike težave ne samo pod košem, ampak s celotnim pristopom k igri in so dve mesti nižje. Morda bo Elektro, ki še vedno prav tako kot vsa moštva s Celjskega upa na uvrstitev med najboljših sedem ekip, rešil Balša Radunović, ki je šo-štanjski dres nosil že v pretekli sezoni. 29-letni Črnogorec se je lani na 17 tekmah v ligi za prvaka v Elektri dobro znašel, saj je s svojimi 206 cm dosegal v povprečju 16 točk in imel 5 skokov.
Laščani v Treh lilijah na tekmi proti Parkljem sicer veljajo za favorite, a so Ljubljančani letos že večkrat pre-
senetili s svojo izkušeno ekipo, v kateri je tudi nekdanji »pivovar« Dario Krejič, za nameček pa so se okrepili še z 206 cm visokim Da-liborjem Đapo, ki je že nastopal v slovenski ligi.
Na Polzeli pa je v tem tednu ponovno prišlo do sprememb, saj je ekipo zapustil še Gregor Hafnar, ki se je preselil k italijanskemu drugoligašu Carmaticu Pi-stoi. Hopsi se bodo jutri pomerili s Koprom, ki na 11. mestu za Savinjčani zaostaja le točko.
MOJCA KNEZ Foto: KZS
Gregorja Hafnarja bodo na Polzeli zelo pogrešali.
Po neuradnih informacijah Balša Radunović z Elek-tro naj ne bi podpisal pogodbe. Šoštanjčanom naj bi se na položaju krilnega centra pridružil lanskoletni član Zlatoroga Miloš Miljković.
Nihali, a vseeno navdušili
Slovenska moška rokometna reprezentanca je presenetila ogromno ljubiteljev športa, tudi svojih navijačev, in se že po drugi tekmi skupine C evropskega prvenstva v Avstriji uvrstila v drugi del turnirja.
V Innsbrucku je najprej po popolnem zasuku ugnala Švedsko (27:25), nato pa igrala neodločeno z Nemčijo (34:34). Danes se bo pomerila še s Poljsko. Naši ro-kometaši bi ob zmagi Švedske nad Nemčijo in ob uspehu nad Poljsko prenesli celo štiri točke, zaenkrat imajo zagotovljeno eno oziroma dve.
DŠ
Foto: SHERPA
Luka Zvižej je zablestel na obeh tekmah.
Aliansa najboljša
Z leve stojijo Patricia Zebec, Tamara Bolarič, Maja Marija Marovt, Valentina Založnik, Tina Žnidar, Maja Žohar, Nina Petranovič, Špela Holc in Sara Tajnik, klečijo pa Alja Brglez, Maša Ferme, Mojca Božič, Ivana Marčeta, Živa Recek in Anastazija Žnidar.
V dvorani OŠ Šempeter je bilo finale mladinskega DP, ki so ga suvereno osvojile domače odbojkarice.
Varovanke Borisa Klokočovnika
so v polfinalu z 2:0 premagale vrstnice iz Ankarana, v finalu pa Jeseni-čanke s 3:0. »Težko delo smo imeli že na predhodnih tekmah, kjer smo se z Branikom, ki je bil prav tako v finalu, potegovali za prvo mesto v skupini in na srečo nam je uspelo. Na zaključnem turnirju pa so dekleta prikazala odlične igre, ki so jih zasluženo pripeljale do naslova najboljših,« je ponosno dejal Klokočov-nik, »motiv je bil seveda še toliko večji, ker so imela dekleta močno podporo s tribun. Na tekmi za prvo mesto so dokazala, da lahko tudi prihodnje leto upamo na medaljo, saj bo večina igralk še vedno v mladinski konkurenci.« Valentina Založnik je bila izbrana za najboljšo blo-kerko, Ivana Marčeta za najboljši libero, Mojca Božič za naj podajal-ko, Živi Recek pa je pripadel pokal za najboljšo igralko (vse Aliansa).
MOJCA KNEZ
N
A KRATKO
Olimpijske igre niso ogrožene
Celje: Slovenska deskarska reprezentanca je na tekmo svetovnega pokala v Kanado odpotovala brez Celjana Roka Marguča. Na tekmi v Švici, kjer je osvojil celo četrto mesto, si je zlomil dlančni-co na desni roki. Včeraj mu jo je v celjski bolnišnici operiral dr. Ernest Novak. Poškodba se bo celila en mesec, toda Marguč se bo na sneg vrnil po enem tednu. Treniral in tekmoval bo s plastično opornico, tako da mu zlom dlančnice ne bo preprečil nastopa na olimpijskih igrah v Vancouvru.
Pol ducata Konjičanom
Celje: Na prijateljski nogometni tekmi na Olimpu je CM Celje ugnal Dravinjo s 6:0, gole so dosegli Bezjak, Duspara, Andželkovič, Dvo-rančič, Močivnik in Krljano-vič. »Če se bo vreme bistveno poslabšalo, bomo odpotovali v toplejše kraje, sicer ne. Jutri bomo ob 15.30 gostili Međimurje, v sredo Šentjur ob 17. uri. Potem bodo sledila gostovanja, 30. januarja pri Muri, 3. februarja pri Croatii Sesvete, tri dni kasneje pri Mattersburgu, medtem ko bo zadnji preizkus 13. februarja v Areni Petrol z In-ter-Zaprešićem,« našteva tehnični vodja članske ekipe Borut Arlič.
Proti Apatinu
Celje: Kegljavke Lanteksa bodo odigrale prvo tekmo četrtfinala evropske lige. Jutri bodo gostile BBSV Wien. V dunajski ekipi so dve češki in štiri avstrijske reprezen-tantke. Obračun bo na kegljišču Golovec med 13. in 16. uro. Povratni dvoboj bo 20. februarja v avstrijski prestolnici, zaključni turnir najboljše četverice pa od 19. do 21. marca v srbskem Apatinu.
(DŠ)
Slovenija plava
Celje: V nedeljo bo na bazenu Golovec prva letošnja tekma v okviru prireditev Slovenija plava, ki se bo začela ob 10. uri. Tekmovalci bodo merili moči v disciplinah 400 in 1.500 metrov prosto in 50 metrov prosto, hrbt-
no, prsno in delfin. Organizator je društvo Triatlon Ce-leia, ki je pripravilo tudi tekmovanje za ljudi s posebnimi potrebami, ki se bodo merili v plavanju na 25 m. Zaradi elektronskih meritev časa se je na tekmovanje, ki je namenjeno vsem starostnim kategorijam, treba predhodno prijaviti.
(MK)
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL (ž), 14. krog: Kranjska Gora - Konjice 102:57; Osterman 17, Nelc 15; I. Klančnik 18, Javornik 15, K. Klančnik 8, Zdovc 7, Božiče-vič 4, T. Klančnik 3, Krajnik 2, Merkur - Domžale 93:38; Tavić 21, Šarenac 16, Barič 13, Klavžar 11, Turčinović 10, Jagodič 8, Kopušar 6, Verbo-le 5, Jevtovič 2, Belak 1; Les-jak 8, Stupica 7. Vrstni red (zmage - porazi): Merkur 140, Kranjska Gora 11-1, Maribor 11-3, Ilirija 7-5, Ježica, Triglav 6-7, Konjice 5-8, Odeja 3-9, Kozmetika Afrodita 112, Domžale 1-13.
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 22. 1.
ROKOMET
1.	SL (ž), 15. krog: Celeia Žalec - Burja (19).
KOŠARKA
2.	SL - vzhod 14. krog, Celje: Pakman - Radenska Crea-tiv (18).
Sobota, 23. 1.
ROKOMET
1. SL (ž), 15. krog: Piran -Celje Celjske mesnine (18).
KOŠARKA
1. SL, 15. krog, Polzela: Hopsi - Koper, Šentjur - Elektra (19), Laško: Zlatorog - Par-klji (19.30).
1.	B SL, 15. krog: Rogaška -Hrastnik, Konjice - Branik (19).
2.	SL - vzhod 14. krog: Dravograd - Vrani Vransko, Pod-bočje - Terme Olimia (19).
Jadranska liga (ž), 14. krog: Jedinstvo - Merkur Celje (19).
1. SL (ž), 14. krog, Kranj: Triglav - Kozmetika Afrodita (20.15).

»Razmišljamo o vrnitvi Toneta Turnška«
Slaba dva meseca pred osvojitvijo naslova evropskih prvakov, se je Rokometnemu klubu Celje Pivovarna Laško pridružil Dušan Zorko, ko je postal direktor Pivovarne Union. Po prevzemu funkcije direktorja Skupine Pivovarna Laško (SPL) pa se je - kot je že v navadi v povezavi podjetja in kluba - oprijel vajeti športnega kolektiva.
V času, ko uradno še ni na čelu kluba, smo želeli osvetliti klubsko problematiko z ve-čih zornih kotov in obenem izvedeti za splošno strategijo.
Začniva pri reprezentančnih uspehih na evropskem prvenstvu v Avstriji. Koliko radosti sta prinesla v vaše srce zmaga proti Švedski in remi z Nemčijo, s katerima je Slovenija izpolnila osnovni cilj?
Izjemno sem bil vesel, predvsem po tekmi s Švedi, ki je pomenila veliko vzpodbudo in pridobitev samozavesti. Lažje sem zaspal, tudi v povezavi s tem, ker 1. februarja Zvonimir Serdarušić prihaja v vrste Celja Pivovarne Laško. Klub je močna znamka SPL; če se igra dober rokomet, je tudi debata o pivovarni in pivu drugačna. Povezave so močne, po svetu so najmočnejše pivovarne sponzorji največjih športnih dogodkov. Zelo mi je žal, ker nisem v Innsbrucku, čeprav sem imel že vse dogovorjeno, toda službenih obveznosti imam preveč. Ko bova zaključila pogovor, hitim v Ljubljano, kjer bom delal do večera.
Skupščina kluba je pred vrati, kdaj jo boste pripravili oziroma ali jo je upravni odbor že predlagal? Bo glavna točka zamenjava vodstva kluba?
Nič ne bomo hiteli, upravni odbor se bo sestal po evropskem prvenstvu. Tedaj bomo predstavili temelje za sklic skupščine, ki jo pričakujem v marcu. Pivovarna Laško bo nadaljevala z vodilno vlogo v klubu. Seveda bodo spremembe, toda ne govorim, da bo Zorko novi Turnšek ali ne. Vprašanje je, če bom predsednik kluba. Razmišljamo o povratku Toneta Turnška v bolj aktivno vlogo. Njegov prihod v klub je bil mejnik v zgodovini celjskega rokometa, ogromno je naredil zanj. K sebi bom povabil tiste ljudi, ki znajo delati in klub lahko vrnejo na stara, uspešna pota. Pa tu ne ciljam na ponovni naslov evropskega prvaka, temveč na to, da bi bila dvorana spet polna, da bi vstopnic zmanjkalo že nekaj dni pred tekmo, ki bi bila vseslovenski dogodek.
Boste predsedniško mesto zaupali Tonetu Turnšku? Ste se s sedanjim predsednikom kluba Boškom Šro-tom že pogovarjali o tem?
Boško Šrot je korektno vodil sestanek upravnega odbora in obenem korektno ponudil svoj odstop. Dogovor je bil, da hiteli ne bomo, na skupščini pa ne pričakujem zapletov. Predstavil bom vse, kar lahko SPL ponudi, in upam, da bodo vsi to podprli. Ne pravim, da bo Tone Turnšek predsednik kluba, toda razmišljamo o tem. Tudi on mora privoliti in če bo, bomo skušali stvari ustrezno urediti.
Ste že podpisali pogodbi z Romanom Pungartnikom in Zvonimirjem Serdaruši-ćem, direktorjem in selektorjem slovenske reprezentance, ki bosta podobni vlogi imela tudi v Zlatorogu?
V zvezi z njima se moram zahvaliti RZS oziroma predsedniku Franju Bobincu, ker vem, da sem mu povzročil nekaj težav. Pri urejanju kadrovskih struktur smo morali malce prehitevati čas, Bo-binac pa je pokazal mnogo razumevanja za razvoj rokometa. Podpisali nismo, dogovorjeni pa smo.
Za koliko let?
Poskušal bom za čimveč sezon, za tri ali štiri. Menim, da klub potrebuje stabilnost, ki bi jo Serdarušić zagotavljal. Preko njega in ostalih strokovnjakov v klubu bomo iskali mlade talente po Balkanu in drugod ter jih nato usposobili za najvišjo raven. Samo kupovati kvalitetne igralce bi bilo kratkega daha za klub. Obetavne, že neko-
liko izklesane fante bomo skušali tudi lansirati na tuj
trg.
Najbolj pogosto se ljubitelji rokometa sprašujejo, kako ste se razšli s Tonetom Tisljem, glede denarja seveda, glede na to, da je še imel pogodbo, kaj boste storili z Mijom Zorkom in ali je tudi Slavko Ivezič na tapeti?
S Tisljem smo se razšli korektno, o denarju ne bom govoril. Torej razšli smo se v obojestransko zadovoljstvo. Včasih so bila njegova dejanja za marsikoga odbijajoča, toda nastavil je hrbet in za manj denarja smo dobili boljše igralce. Mijo je bil moja desna roka v času sanacije kluba. Tudi on je bil deležen hudih kritik. Če v določenem obdobju ne bi bil takšen, kot je, nam sanacija ne bi uspela. Zadolžiti klub za nekaj sto tisoč evrov je lahko, sanirati pa ga je blazno težko. Srečujem se z odpovedmi pokroviteljev. Prosijo, da ne bi več sodelovali. Pa ne zato, ker nimajo radi športa, marveč zato, ker nimajo več pogojev za to. Veliko se je tudi govorilo, da igralci niso zadovoljni. Nekaj jih je imelo takšne finančne pogoje, ki jih sam kot direktor niti približno ne dosegam. Ko sem se z njimi pogovarjal in dejal, da se mi to ne zdi normalno, so nekateri želeli še več. Tisti so tudi odšli, upam, da so drugod dobili več.
Ste imeli še kakšno sla-
bo izkušnjo?
Kot direktor Pivovarne Union sem prihitel iz Ljubljane na sestanek v Celje, nekaj igralcev pa ni imelo časa. Eden je imel družinske obveznosti, drugi je bil pri frizerju, tretji je nakupoval z dekletom ... Tega nisem zmogel doumeti.
Je bil prihod Toneta Tis-lja vaša želja?
Da, toda ne le moja. Osvojil je medalji na EP in SI, bil
je dvakrat evropski prvak s Krimom. Zahvaljujem se mu za vse, kar je postoril v našem klubu. Veliko napadov je doživel, toda v določenem trenutku je poskrbel za »čiščenje« kluba in nakazal nove usmeritve. Postavili smo drugačne temelje. Nadgradil jih bo njegov naslednik. Tudi v dogovoru z njim smo navezali stik s Serdarušićem. Ni pa se najbolje razpletlo s Tis-ljevim odhodom, predčasnim, a tudi to bomo rešili. Ko sem bil aktiven hokejist, se spominjam prihoda trenerja Trebušaka. Že takrat je trdil, da sta dve tretjini uspeha odvisni od vodstva kluba.
Tone Turnšek je dejal, da je bil primer Mihe Žvižeja, ki ga je zakuhalo Gorenje, lopovščina, misleč na RZS, vi pa ste zaradi istega razloga odstopili iz predsedstva RZS. Kakšno je vaše stališče danes?
Zadeva še ni zaključena. Pogodbo smo pravno prečesali in povem vam, da je bila slaba. Tudi Škofova. Miha je bil dvakrat pri meni v Ljubljani. prosil sem ga, naj razmisli. Da ostane v Celju kot naš igralec. Odločil se je drugače. Nisem jezen na zvezo, ni pa mi bil všeč način delovanja. Z Bobincem sva se o tem veliko pogovarjala. Razmišljam o svojem povratku v predsedstvo RZS.
Premnogi menijo, da je bilo delovanje predsednika RZS povezano s klubskimi interesi ...
Tudi o tem sva dosti razpravljala. Velenjski klub je bil podvržen določenim spremembam. Franjo Bobinac zaradi vodenja podjetja ne more biti 24 ur na dan osredotočen na delovanje velenjskega kluba. Verjetno je bilo tudi njemu glede določenih zadev slabo svetovano. Tudi
celjski klub je najbrž v preteklosti vlekel poteze, ki jih drugi klubi niso razumeli in so ga celo zasovražili. To ni dobro. Krovna organizacija mora skrbeti za razvoj rokometa, nanjo ne gledam kot Celjan, sodnik vanjo ne sme zreti kot sodnik ...
O čem ste razmišljali, ko so vaši profesionalci precej lahkotno odigrali povratno tekmo v pokalu EHF? Vas je poraz v Zaporožju kljub napredovanju raztogotil?
Zelo. Nič mi ni bilo jasno, doma zmaga za 16 golov, v gosteh pa poraz za enega. Kasneje sem še nekajkrat gledal tekmo. Ukrajinci so v protinapadih prihajali štirje sami pred naša vrata. Poniževalni odnos mi ne gre v glavo. Celjani vedo, kaj je dober rokomet. Ne moreš jim reči, da »smo se malo heca-li«. Ni sramota biti slabši od boljšega, toda takole . Igralcem sem hudo zameril.
Bo poltretji milijon v proračun zagotavljala zgolj SPL?
Drži. Celotni proračun bo znašal okoli tri milijone, dobra dva za prvo ekipo. Določen delež naj bi prinesla tudi prodaja vstopnic. Srce me boli, ko prodamo 300 vstopnic za derbi z Gorenjem. Je to prava smer? Za 300 vstopnic SPL ne more biti sponzor.
Je Serdarušić že oddal kakšen seznam igralcev, ki si jih želi v Zlatorogu? No, vratar Mirko Alilović je že eden od tistih, kajne?
Kakšnih večjih sprememb trenutno ni na vidiku, Alilo-vićeve zadnje predstave pa govorijo v prid upravičenosti naše odločitve.
Vodenje Pivovarne Union ste prevzeli v sezoni, ko je Celje nato postalo evropski prvak. V tej sezoni ste prevzeli vodenje SPL in morda se kaj velikega obeta v pokalu EHF?
(smeh) Napovedi se bom vzdržal. Največ bo odvisno od igralcev. Videli bomo, kako bodo sprejeli način igre pod Serdarušićevim vodstvom. Spomnim se, kako suvereno je v Zlatorogu z izjemno zde-setkanim Kielom osvojil su-perpokal. Od profesionalca njegovega kova pričakujem, da bo znal urediti stvari. Zagotovili bomo vso pomoč, vendar če ne bo tega, kar si želimo, tudi SPL ne bo zraven. Ne bomo zmogli upra-vičevati visokih finančnih vložkov. Opozoril bi tudi na nešportno življenje igralcev. Izgubiti tekmo in se nato zabavati po celjskih lokalih, to ne gre skupaj.
In bodočnost celjskega in tudi slovenskega ponosa?
V Zlatorogu ne more biti vsaka tekma derbi. Tekmecem mora biti jasno, da tu kruha za njih ni. Takšno razmišljanje moramo nato prenesti tudi na mednarodne tekme. Oba domača pokala morata biti naša, nastopati moramo v ligi prvakov, dvorana mora biti polna. Trdo, timsko delo je moje načelo, tudi v športu. Denar ni vselej vodilo za uspeh, tudi urejeni odnosi so močan adut!
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
20
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Dveurno »maltretiranje« prometnega izvedenca
Niegelhell naj ne bi želel voziti vinjen, a je vseeno sedel za volan - Utrujen porotnik?
31-letni Vasja Niegelhell iz Velenja je še vedno v priporu, od koder so ga tudi v sredo pripeljali na celjsko okrožno sodišče. Aprila lani je na avtocesti Dramlje-Celje pri izvozu na Ljubečni vinjen trčil v avtobus, poln deklet, ki so se vračala z dekliščine. Eno dekle je umrlo, več kot 10 jih je bilo poškodovanih. Zatem ko so decembra pričala vsa dekleta, ki bodo posledice nesreče čutila vse življenje, so ta teden zaslišali sodna izvedenca in medicinsko sestro, ki je bila med prvimi na kraju nesreče, medtem ko sta se sestra in svak obtoženega pričanju odrekla.
Brigita Perovec Niegelhell in njen mož Primož Perovec sta se tako poslužila pravne dobrote in nista želela pričati. To namreč lahko storita, saj sta v tesnem sorodu z obtoženim. So pa na sodišču prebrali zapisnika iz njunega prvega zaslišanja. Po vrnitvi s počitnic ju je z Brnika domov odpeljal obtoženi, ki se je odločil, da bo tisto noč ostal kar pri njiju v Šentjurju, kjer sta doma. »Da ne bi vozil domov vinjen,« naj bi na zaslišanju dejala sestra. Kljub temu sta se s svakom odpravila v dva šentjurska lokala, kjer sta vsak spila pet piv in vsaj tri vroče viljamov-ke, potem pa je vseeno Nie-gelhell vinjen vozil nazaj do sestrinega doma. Tam naj bi tudi prespal, kako pa se je nato zgodilo, da je zjutraj od tam odšel, sestri ni jasno.
Skrivnost dveh fantov
Pričala je tudi Saša Špe-gel, medicinska sestra, ki je pripeljala med prvimi mimo in ponesrečenkam takoj pomagala. Zanimivo je namreč, da trdi, da je na kraju nesreče videla pet moških in ne tri. Poleg obtoženega, šofer-
Prva sodna obravnava je bila lani decembra, ko se je Niegelhell tudi opravičil. Med dekleti, ki so se na dan nesreče vračale z dekliščine, pa so bila različna mnenja o tem, ali bi takšno opravičilo, ki so ga pričakovale že prej, sploh sprejela. Dekleta so kar pet ur govorila o svojem trpljenju po nesreči. Skoraj vsa so namreč dobila takšne poškodbe, da njihove rehabilitacije še zdaleč niso končane, posledice pa jih bodo spremljale vse življenje. Kar nekaj jih je bilo v bolnišnici več tednov. Mnoge so tudi na tabletah še zaradi psihičnih težav, saj je bila nesreča zanje hud šok, med obravnavo so mnoge tudi jokale.
Vasja Niegelhell je tako nemo, brez vprašanj, spremljal vso obravnavo. V ozadju dekleta, ki bodo zaradi njega posledice čutila vse življenje.
ja ter njegovega prijatelja navaja še dva fanta, eden od njiju naj bi poklical pomoč. Dejala je, da ni bila prva na kraju nesreče, ni pa opazila drugega avtomobila. Kdo sta pravzaprav dva fanta, ni popolnoma jasno. Sestra pokojne namreč vseskozi trdi, da je v Niegelhellovem avtu videla še dve osebi. Na drugi strani izvedenka Mojca Jovan, biologinja iz centra za forenzične preiskave, ki je preučevala biološke sledi iz avtomobila, pravi, da so na volanu in zračni blazini le Niegelhellove sledi. Na so-potnikovi blazini sledi druge osebe ni bilo.
Dve uri pa so zasliševali izvedenca prometne stroke Željka Leskovška, kar je pooblaščenka nekaterih poškodovanih deklet označila kot »maltretiranje«. Izvedenec pravi, da je Niegelhell v ča-
su nesreče vozil kar 152 km/ h, sledi zaviranja da ni bilo. Sicer pa želi obtoženčev odvetnik Peter Žnidaršič več kot očitno dokazati, da izvedenec mnenja ni izdelal dobro, saj je bil z njim neizprosen. A je na koncu izvedenec le dejal, da si poškodovanih vozil v živo sploh ni ogledal. »Bile so fotografije in video posnetek, odredbe za ogled vozila nisem dobil. To tudi ni v praksi,« je dejal. Avtobus naj bi menda dva meseca po nesreči uničili, ampak glede na odmevnost nesreče in okoliščine bi si izvedenec res lahko ogledal vozilo?! »Če bi presodil, da bi bilo to potrebno, bi si ga,« je dejal. Glede na slišan pogovor med njima bo odvetnik skoraj zagotovo zahteval drugega izvedenca, kar pomeni, da se bo postopek nekoliko zavlekel.
Za tem živahnih dialogom je pred senat stopila še izvedenka sodnomedicinske stroke, patologinja Simona Šramek Zatler. Povedala je, da je Damjana Hribar najverjetneje izgubila zavest in pod težo avtobusa obležala v blatu. Zaradi vdihavanja
blata naj bi se tudi zadušila. Njeno truplo so našli šele zatem, ko so avtobus dvignili iz jarka, kjer je obstal. Sojenje vodi predsednik senata Marko Brišnik, ki je v praksi znan po svoji korektnosti in po tem, da se primeru zelo natančno posve-
ti. Nekoliko manj pa to verjetno velja za porotnika v senatu. Med prisotnimi v dvorani je bilo namreč v sredo opaziti kar nekaj ogorčenja, saj je bilo videti, da je bil izredno zaspan ...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Zasegli so mu orožje
Policisti so na mejnem prehodu Dobovec prijeli hrvaškega državljana, ki je v avtomobilu vozil orožje, ki ga sploh ni dovoljeno imeti. Pri temeljiti kontroli vozila so našli tudi železno palico domače izdelave z ročajem iz črne trde plastike. Zaradi kršitve so proti njemu uvedli hitri postopek pri prekrškovnem organu, ki je kršitelju izrekel globo in stransko kazen odvzem orožja.
Prijavite orožje!
Do 14. februarja je na upravnih enotah še možno podati vloge za legalizacijo orožja. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju lahko namreč posamezniki, ki posedujejo orožje brez ustrezne listine, pridobijo orožno listino. Upravne enote bodo ustrezne dokumente izdale vsem vlagateljem vlog pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja. Posamezniki morajo imeti med drugim opravljena zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Kazen za posest orožja brez dovoljenja je od 3 do 5 tisoč evrov.
Pijani »kalibri«
Na Celjskem so od ponedeljka do včeraj pridržali 15 pijanih voznikov.
29-letnik, ki so ga pridržali v začetku tedna, je že opoldne na Šentjurskem napihal skoraj dva promila alkohola. Pridržali so tudi voznika osebnega vozila, ki mu je alkotest sredi dneva pokazal kar 2,26 promila! S pijanimi vozniki so se v zadnjih dneh srečevali tudi na mejnem prehodu Rogatec. V prostore za treznjenje so odpeljali slovenskega državljana, ki se je pripeljal s Hrvaške, prav tako pa hrvaškega državljana, ki je hotel vstopiti v našo državo. Oba sta napihala malo več kot 1, 5 promila.
Izstopata tudi tale »kalibra«: v Šentjurju je v torek 66-letnik iz Maribora povzročil prometno nesrečo, ob tem pa napihal 1,06 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Konjiški policisti pa so imeli popoldne istega dne v postopku voznico, ki je na relaciji Stranice-Frankolovo trčila v stanovanjsko hišo. Alkotest je pokazal skoraj dva promila alkohola.
Alkoholna je bila predvsem sreda, saj so takrat v prostore za treznjenje poslali kar šest pijancev. Eden je napihal 1,33 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, torej skoraj tri promile. Večkratnemu kršitelju so zasegli tudi vozilo.
SŠol
Nesreča pri Ljubečni aprila lani, ko je vinjeni Niegelhell trčil v avtobus, poln deklet. (Foto: GrupA)
Zgoreli tovornjak v predoru (Foto: PGE Celje)
Tudi gasilci so bili v nevarnosti. (Foto: PGE Celje)
Trojanski predor: gasilci preprečili katastrofo!
Nesreča zaradi malomarnih voznikov? - Policisti že ukrepali - Škode je za več sto tisoč evrov
Vso noč po nesreči so vzdrževalci čistili predor in odstranjevali posledice nesreče. Predor Trojane v smeri Ljubljane je bil včeraj razumljivo še vedno zaprt. Do zaključka redakcije še ni bilo znano, kdaj bodo začeli z obnovo in kako dolgo bo le-ta trajala.
Ljubljanski policisti so že kaznovali voznike, ki so bili vpleteni v sredino nesrečo v predoru Trojane na avtocesti Celje-Ljubljana. Zaradi neupoštevanja varnostne razdalje in predpisane hitrosti so jim izrekli denarne kazni in spisali obdolžilni predlog.
Sama sreča je, da so jo vozniki odnesli brez hudih poškodb in da v predor ni zapeljalo še več osebnih vozil. Vožnja z neupoštevanjem pravil bi lahko namreč pomenila smrtno nevarnost za vse tiste, ki bi še pripeljali mimo, zato je vprašanje, če so globa in obdolžilni predlog tisto, kar takšne voznike sploh izuči. Škode v predoru se ne da popraviti čez noč, znesek je visok - več sto tisoč evrov!
Nesreča se je v sredo zgodila nekaj minut čez 15. uro. V predoru v smeri proti Ljubljani je zaradi okvare na desnem voznem pasu s tovornjakom obstal 31-letni Madžar. Za njim je pripeljal 32-letni Slovak, ki naj ne bi upošteval varnostne razdalje, in trčil v stoječe vozilo. Po trčenju mu je uspelo nekako zvoziti in se ustaviti na izhodu iz predora. Tretji je na Madžarovo vozilo naletel 44-letni državljan Bosne, ki naj bi vozil prehitro. Pri tem je 44-letnikov tovornjak tudi zagorel. Nato je v predor zapeljal še 52-letni Bolgar, ki je s svojim tovornjakom sicer uspel ustaviti za pokvarjenim tovornjakom, a je vanj trčil 52-letni Slovenec, prav tako s tovornim vozilom. Tudi ta naj ne bi vozil s pravilno varnostno razdaljo. In tu je še 68-letni Poljak, ki je vozil za 52-letnim Slovencem, ki je očitno vozil po predpi-
sih in se je uspel ustaviti, a mu to ni kaj veliko pomagalo, saj je vanj trčil 43-letni domnevno prehiter slovenski voznik, tudi s tovornjakom. Ravno 43-letnik in Poljak sta dobila v nesreči lažje poškodbe. Dve vozili sta zgoreli v celoti, eno delno. 32-letnemu Slovaku in 52-letnemu Slovencu so že napisali kazen zaradi neprimerne razdalje, 44-letni državljan Bosne in 43-letni Slovenec pa se bosta morala zagovarjati zaradi prevelike hitrosti. Na sodišče je namreč zoper njiju že podan obdolžilni predlog.
Izjemno delo gasilcev
Nesreča, ki se je zgodila 470 metrov od vhoda v predor, je zagotovo ena večjih v zadnjih letih v slovenskih predorih. Predvsem usklajena akcija celjskih in ljubljanskih gasilcev, ki so se podali v goreč predor, je tista, ki je preprečila katastrofo. Na terenu je bilo 53 gasilcev, ki so v takšnih nesrečah desna roka reševalcev. Reševalci in policisti namreč nimajo ustrezne opreme, ki bi jih varovala ob visokih temperaturah in plinih, ki nastanejo v takih situacijah. Je pa sredin dogo-
Zaradi varnosti je bil po nesreči več ur zaprt tudi predor v smeri proti Celju. (Foto: SHERPA)
dek »šolski primer« posredovanja ob tovrstnih nesrečah in gasilci so zaradi usposabljanj in vaj bili nanj dobro pripravljeni. Poklicni gasilci so pred letom in pol z Darsom podpisali pogodbo o sodelovanju. Od takrat so na Darsovi bazi na Vranskem 24 ur na dan trije gasilci (dva celjska in eden iz Domžal) v pripravljenosti ravno za takšne situacije.
»Ob alarmu so na kraj nesreče odšli najprej ravno ti trije gasilci in pripravili vse potreb-
no za gašenje in tudi začeli gasiti. Ob prihodu ostalih ekip je akcija že tekla. S tem smo pridobili 20 minut in preprečili katastrofo ter pravi čas rešili življenja,« pravi poveljnik Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik. Ne glede na zaščitno opremo so v nevarnosti tudi gasilci. »Vodja intervencije mora v vsakem trenutku vedeti, kako pristopiti h gašenju in kako reagirati. Pri tem ne sme nikakor ogroziti življenj gasilcev,« še do-
Omogočenje dostopa reševalcem je ključnega pomena. Marsikateri voznik se je v sredo na srečo tega zavedal. (Foto: SHERPA)
daja Požežnik. Hkrati opozarja še na ključni problem, na katerega naletijo ob reševanju v podobnih situacijah: »Dostop do kraja nesreče na avtocesti! Še posebej v predorih mora biti ta vedno mogoč. Ljudje ne pustijo dovolj prostora na avtocesti za intervencijska vozila. Morajo se zavedati, da bodo morda nekoč tudi sami potrebovali pomoč in bo dostop do njih otežen!«
Varni predori, nevarni vozniki
Glede na svoje izkušnje Po-žežnik ocenjuje, da so predori v Sloveniji varni. »Tisti, ki so zgrajeni v zadnjih 20 letih, so grajeni v skladu s standardi in z veljavnimi predpisi. Predori do dolžine 500 metrov so varni, daljši so dobro opremljeni tako s sredstvi za gašenje kot prehodi. Dvocevni predori so relativno varni, problem pa je predvsem enocevni tunel v Karavankah, ki je zelo dolg. Tam pa mislim, da obstaja nevarnost za kakšno hudo nesrečo.«
Vozniki so bili sprva v sredo nekoliko nestrpni in jezni zaradi kolon, vendar so se v času akcije reševanja že nekoliko »ohladili«, saj so videli, da bi se lahko zgodila katastro-
fa. Na nevarnost v predoru vedno opozarja prižgana rdeča luč, ki jo marsikdo ne toliko ignorira kot enostavno spregleda, kar naj bi se zgodilo tudi na dan nesreče. Sreda je tako spet odprla kup vprašanj, na katera bodo v naslednjih dneh in tednih morali odgovarjati predvsem na Darsu, veliko več kot ponavadi pa se bo zdaj pisalo in govorilo o varnosti v predorih. Mi smo o tem ravno na pobudo celjskih poklicnih gasilcev pisali že pred časom. Je pa nesreča opozorilo, da hitrost 100 km/h v predorih le ni predpisana brez pomena. V primerih nesreč in okvar vozil takrat lahko še morda voznik ustavi ali se oviri izogne. Deset kilometrov več lahko nekoga že stane nog ali celo življenja ...
SIMONA ŠOLINIČ
Pri gašenju in reševanju je sodelovalo 53 gasilcev. Od tega 6 poklicnih celjskih gasilcev ter 12 poklicnih gasilcev iz Domžal. Ostali, ki so jim priskočili na pomoč, pa so bili prostovoljni gasilci iz Blagovice, s Trojan, iz Domžal, Lukovice in Pre-voj. Skupaj to pomeni več kot 12 gasilskih vozil.
22
PISMA BRALCEV
NOVI TEDNIK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
ODMEV
Zastave ob našem državnem prazniku
Pod tem naslovom je gospod Dane Hriberšek iz Celja v petkovem Novem tedniku 15. januarja objavil prispevek o svojih ugotovitvah glede izobešanja zastav ob prazniku samostojnosti in enotnosti, 26. decembru 2009. Na poti z Os-trožnega do središča Celja je ugotovil klavrno oziroma porazno stanje tega, kar je naslov njegovega prispevka. Najbolj splošna njegova ugotovitev je bila, da na javnih zgradbah, še posebej če gre za sedež državnih in drugih oblastnih organov, zastave visijo, ne pa na zasebnih stavbah, kakor tudi ne na tistih, kjer imajo svoj domicil določene pravne osebe, lahko tudi v izključni ali pretežni državni lasti, kot so železnice. Z navedenimi stvarnimi ugotovitvami pisca se povsem strinjam. Ne strinjam pa se z vzročnostjo, kot jo je v nadaljevanju svojega pisanja opredelil.
Sam sem pred leti storil enako, ko sem se na dan državnosti, to je 25. junija, peljal z avtom od skrajnega vzhodnega konca Velenja vse do konca Šoštanja na zahodnem delu Šaleške doline. Tudi takrat je bilo enako, pravzaprav celo slabše, saj na upravni zgradbi Premogovnika Velenje, ki je v državni lasti, na meji med občinama, ni bilo nobene slovenske državne zastave.
Pisec, profesor, vendar ni navedel, s katerega področja, je za ugotovljeno stanje okrivil prejšnji sistem vzgoje in izobraževanja. Ob koncu prispevka pa je ošvrknil tudi sedanji izobraževalni sistem, ki da je mlačen do naše preteklosti in pomembnosti dogajanj v naši in širši zgodovini. S tem, da je za takšno stanje (ne)izobešanja zastav ob državnih praznikih kriv prejšnji šolski sistem, se ne morem strinjati. Kot se lahko še spominjam svojih dijaških, študentskih in zaposlitvenih časov v bivši SFRJ, se je ustrezni ravni praznovanja določenih praznikov, še posebej tistih, povezanih s Titom, NOB in revolucijo, dajalo precejšen, če ne celo pretiran poudarek, tako tudi vprašanju izobešanja zastav. Kot še vemo, je na določenih mestih bilo treba izobesiti vse tri zastave: zvezno, partijsko, pozneje SZDL in republiško. To je bilo tudi sankcionirano, v nekem obdobju z zagroženo kaznijo za prekršek v višini tedanjih 50.000 dinarjev.
Ta leseferovski vzorec obnašanja in razmerja do vse-
ga, tudi do lastne biti, preteklosti in pomembnih dejstev, se je začel po osamosvojitvi. Po mojem globokem prepričanju pa je na drugi strani razlog za takšno stanje treba iskati v izrazitem narodnostnem zanikovanju, nihilizmu in še čemu, če tako hočemo. Drugače rečeno, razlog leži v zgodovinsko pogojenem, tisočletnem hlapčevstvu našega ljudstva, ko smo se ves čas udinjali tujim oblastnikom. To vedenje nas je pripeljalo do tega, da svojega skoraj ne cenimo, cenimo pa preko vse mere, kar je tuje. To obnašanje se danes, po ponovni vzpostavitvi kapitalističnega družbenoekonomskega in političnega sistema, še bolj krepi kakor kadarkoli prej. Slovencem kot hlapcem je v družbi drugih kar nerodno priznati, da imajo neko narodno identiteto. Zato se mi ne moremo primerjati s Srbi, ki rečejo: »Ja sam Srbin i ponosim se time!«
Kar se izobešanja zastav ob državnih praznikih tiče, kakor tudi glede drugih državotvornih obeležij, na katera se mnogokrat tudi ne spomnimo, je boljše stanja mogoče pričakovati le v primeru, če bi nam potrebno ravnanje ukazali ali iz Bruslja ali Was-hingtona. Prepričan sem, da bi potem bilo vse v najlepšem redu. Znano je namreč, da smo v razmerju do navedenih centrov najbolj ubogljivi spolnitveni pomočniki.
VLADIMIR KORUN, Velenje

PREJELI SMO
Objestnost lovcev
V torek, 19. januarja, malo pred 19. uro sem se odpravil na sprehod s psom (na povodcu) v okolico opuščenega glinokopa v Šmiklavžu pri Ljubečni. Koračil sem po dobro uhojeni gazi, po terenu, ki ga poznam več kot 60 let in kjer noga sama najde pot. Petsto metrov od doma, nekje na robu glinokopa, sem zaslišal glasove, ki niso prihajali iz slušalk, ki sem jih imel na ušesih, pri čemer sem slušalke snel in zaslišal vpitje. Zaprepaden sem ugotovil, da nekdo vpije z vrha lovske preže, oddaljene nekaj korakov, in da mi nekaj dopoveduje. Vpijočemu sem povedal, da ga ne razumem in naj mi ponovno razloži svoje težave. Razburjen glas mi je dal vedeti, da sem ta težava jaz, ki kolovratim v temi in oviram pravičnika pri njegovih legitimnih dejavnostih.
Skrušeno sem pojasnil, da vpitje ni potrebno in da se ne spomnim, od kdaj sva na ti. Glas z vrha preže, očitno
opogumljen z mojimi jeclja-vimi poskusi pomiritve, je še glasneje razglašal sodbo o mojih mentalnih in opravilnih sposobnostih, saj naj bi po njegovem moral biti ponoči doma, ne pa postopati po »lovišču«, za katerega, če sem prav razumel, lovci plačujejo koncesijo.
Domnevam, da človek z vrha preže ni pretiran ljubitelj tiskane besede, zato prosim člane zelene bratovščine, ki bodo tole pisanje prebrali, da spregovorijo besedo ali dve z lastnikom terenskega vozila Suzuki rdeče ali mercedesa svetle barve. Naj mu položijo na srce, da se njegove pravice nehajo tam, kjer se, v tem primeru, začnejo moje. Kar zadeva njegovo videnje medčloveških odnosov, pa je po mojem skromnem mnenju vsaka beseda zaman.
Lovski organizaciji bi dal v razmislek to, da imajo v svojih vrstah agresivne obo-rožence z milo rečeno sumljivim IQ.
VIKTOR MASTNAK, Šmiklavž
Ali bo ruski predsednik Medvedjev obiskal tudi Štore?
Tega bi si seveda vsekakor želel tudi sam, vendar je nehvaležno napovedovati obisk tako pomembnega gosta. Predsednik ruske federacije je pač predsednik največje države na svetu in svetovne vojaške velesile. To je treba upoštevati in spoštovati.
Po vsej verjetnosti se bo marsikdo od bralcev najprej vprašal: »Ja, kaj pa bo on delal v Štorah?« No, pa gremo lepo po vrsti. Slovenci in Rusi smo slovanska naroda, to ima sigurno veliko težo. Da smo bili med 2. svetovno vojno zavezniki, je vsekakor tudi velika prednost. To znajo oni zelo ceniti in zelo spoštujejo obdobje NOB na Slovenskem. V zaselku Javornik na Svetini v naši občini imamo grob ruskega vojaka. Iz nemškega transportnega vlaka, polnega ujetnikov, ki je bil namenjen v nemška taborišča, je ušel in se priključil partizanom. Bil je borec XIII. oziroma Brači-čeve brigade. Padel je 25. 3. 1945 na mestu, kjer je zdaj njegov grob. Po pripovedovanju domačina Janeza Gradišnika, ki je bil tudi partizan in dolgoletni predsednik borčevske organizacije, so mu spomenik postavili okoli leta 1966. Deset let pozneje je grob ruskega vojaka prvič obiskala tudi delegacija iz takratne Sovjetske zveze, kjer je položila venec. S tega obiska imam tudi fotografije. Leta 2004, ko sem te fotografije našel v svojem arhivu, se mi je takoj porodila misel, da o tem obvestim veleposlaništvo Ruske federacije. Tako je grob ruskega vojaka obiskal pomočnik ruskega veleposlanika 26. junija isto leto, ko smo imeli na Svetini četrto regijsko veteransko srečanje.
Ali bo grob svojega rojaka v Štorah obiskal in položil venec tudi ruski predsednik Dimitrij Anatoljevič Medvedjev, ki bo na povabilo slovenske-
ga predsednika obiskal Slovenijo? Bomo videli. Poleg omenjenega groba imamo v Štorah še podjetje Valji, ki veliko trguje z Rusijo. To pa so kar lepe reference za morebiten obisk. Iz vseh naštetih razlogov se mi je porodila zamisel o obisku tudi v Štorah. Zbral sem vse fotografije, napisal obširen dopis ter ga poslal na rusko veleposlaništvo, urad predsednika RS in vlade, ministrstvo za zunanje zadeve in glavni odbor ZB za vrednote NOB in razumljivo našemu županu Miranu Jurkošku. Še isti teden so me poklicali z ruskega veleposlaništva. Izrazili so veliko zanimanje za mojo pobudo in obljubili vso podporo za realizacijo tega po svoje zanimivega in tudi zahtevnega projekta. Tako je v torek, 29. decembra, že gostoval vojaški ataše Rusije polkovnik Vladimir A. Korneekov najprej na sedežu območne ZB za vrednote NOB v Celju, kjer ga je sprejel predsednik Stane Mele, potem pa še v Štorah. Med drugim sem ga popeljal po Svetini in občini Štore. Bil je navdušen in naju je z županom povabil na njihovo veleposlaništvo glede priprav.
Med drugim sem mu omenil, da imamo v občini tudi izvir termalne vode, ki je v moji knjigi, ki sem mu jo ob tej priliki podaril, podrobno opisan. Pogovarjala sva se tudi o obisku veleposlanika v Štorah in o gospodarski diplomaciji, ki skrbi za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Rusija je ogromna država, potencialno zelo bogata in z velikanskim trgom. To pa so vsekakor krasne priložnosti za doseganje skupnih ciljev. Vojaški ataše je med drugim izrazil, da je to za veleposlaništvo izjemen izziv in velik zalogaj, da se organizira obisk na tako visoki ravni. Vendar bodo poskušali dati vse od sebe, da pride do realizacije tega za nas izjemno pomembnega obiska.
Ali bo po vsem tem, kar sem napisal, ruski predsednik prišel v Štore ali ne, je res težko obljubljati in napovedovati. Zagotovo pa lahko obljubim, da mu bomo v primeru, da nas obišče, v Što-rah pripravili prisrčno in nepozabno dobrodošlico.
SREČKO KRIŽANEC, predsednik veteranskih organizacij Občine Štore
ZAHVALA
Hvala vajeniški šoli Borisa Kidriča
V imenu vseh upokojencev se lepo zahvaljujem gospe ravnateljici in vsemu osebju vajeniške šole Borisa Kidriča ob Ljubljanski cesti, ki se vsako leto spomnijo na nekdanje uslužbence, zdaj že upokojence.
Zelo smo veseli, da se vsako leto dobimo in obudimo spomine na čase, ko smo bili še v službi. Povabijo nas na kosilo in vedno nam dajo tudi darila. Še dolgo življenje, največ pa zdravja in sreče jim vsem iz srca želijo njihovi upokojenci.
LENČKA OCVIRK, Celje
Petek, 22. januar: Venera v položaju s Saturnom bo prinašala dogodke iz preteklosti. Izpostavljeni bodo čustva in denar. Energija bo prijetna, pozitivna, morda se razreši kakšen spor. Večer bo zaradi skladnega Neptuna romantičen, izkoristite ga za ljubezen. Odlična bo intuicija, poudarjeni bodo umetniški in ostali viri inspiracije.
Sobota, 23. januar: Luna že zgodaj zjutraj vstopi v Bika in prinaša povečano čutnost. Prvi lunin krajec v Biku prinaša nepopustljivost, napetost, bolj ležeren odnos do življenja. Vpliv bodo najbolj intenzivno čutili Biki, Škorpijoni, Levi in Vodnarji. Popoldne pazite, da boste v delu zmerni. Kvadrat Lune in Venere opozarja, da ohranite nadzor nad porabo denarja. Lahko ste preveč zapravljivi.
Nedelja, 24. januar: Ponoči bo aspekt med Luno in Marsom dvigal nervozo in povečeval adrenalin zlasti Bikom, Škorpijonom, Levom in Vodnarjem. Poskrbite za sprostitev viška energije z rekreacijo ali kako drugače koristno. Popoldne bo Sonce v dobrem položaju s Saturnom vzrok za prijetno energijo in dobro počutje. Odlično za urejanje uradnih in poslovnih zadev kljub temu, da je nedelja.
Ponedeljek, 25. januar: Luna opoldne vstopi v Dvojčka, zato bo živahno, dinamično, več bo komunikacij in izmenjave mnenj. Tveganja odsvetujemo popoldne, prav tako sklepanje dogovorov zaradi kasnejšega nasprotovanja Lune Jupitru. Bistveno bolj bo za dogovore in zahtevnejše delo primeren večer, ko bo Luna skladna s Saturnom in Soncem. Zračna znamenja (Vodnarji, Dvojčki in Tehtnice) bodo pri delu zelo uspešna.
Torek, 26. januar: Luna je v lepem položaju z Venero in
Marsom. Izkoristite maksimalno naklonjene energije, ki jih planeti prinašajo za delo in ustvarjanje, kot tudi za druženje, zabave in rekreacijo. Zračna in ognjena znamenja bodo v odlični formi, polna energije.
Sreda, 27. januar: Venera bo v opoziciji z Marsom, ki biva v Levu. Dogodki bodo najbolj intenzivni v ljubezni. Ognjena energija Leva bo protiutež originalnosti Vodnarja, zato se bodo dogodki vrstili po svoje in cilj je lahko napredovanje. Popoldne Luna vstopi v svoj sedež, v Raka, kjer deluje dvojno. Zvečer v lepem aspektu z Jupitrom prinaša dobre okoliščine, napredek, odlične stike in nakupe. Previdno v ostanku večera, ko bo nasprotovala Plutonu, kar povzroča brskanje po notranjosti in potrebo po razčiščevanju v odnosih. Čas za to nikakor ni primeren!
Četrtek, 28. januar: Luna na poti po Raku bo prav nasproti Merkurja, ki potuje po Kozorogu. Razum in čustva bodo v nasprotju, zato ste lahko notranje nemirni, motena bo koncentracija za delo. Sprostite nakopičene energije na primeren način, kar boste izbrali, bo dobro.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
ASTROLOGINJA GORDANA
gsm 041 404 935 090 14 24 43
napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si
ASTROLOGINJA DOLORES
090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@doiores.si www.dolores.si
□ DRI
Vdovska pokojnina
Bralka je vdova, po možu pa prejema pokojnino hči, ki bo končala študij prihodnje leto. Sama bo pred koncem zime ostala brez službe, zato jo zanima, če ji pri 51 letih starosti pripada 24-mesečna oskrbnina (da dopolni 53. leto).
Vodja službe za odnose z javnostmi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Brane Ko-
FDN
kot, odgovarja: »Vdova je lahko ob prenehanju delovnega razmerja souživalka vdovske pokojnine, dokler se šola hči. Če bo vdova na dan prenehanja uživanja družinske pokojnine hčerke souživalka vdovske pokojnine, lahko po prenehanju pravice do vdovske (ker se je hči prenehala šolati) uživa oskrbnino. To lahko dobi do starosti 53 let in nato naprej vdovsko pokojnino.«
BJ
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Dali prebuja speči dvorec
V starem mestnem jedru štajerske prestolnice so lepo obnovili Naskov (Vetrinjski) dvorec, ki je vreden ogleda, v njem pa je trenutno postavljena tudi zanimiva razstava grafik Salvadorja Dalija, ki bodo na ogled do sredi-
ne marca.
Naskov dvorec v Vetrinjski ulici je najpomembnejša in najstarejša meščanska hiša v Mariboru. Prva omemba sega v leto 1320. Vetrinjski samostan je stavbo spremenil v dvor, leta 1709 je prešel v plemiško posest, od leta 1785 je v njem domovalo prvo mari-
MATURANTKE IN MATURANTI
PODARJAMO VAM -NEGE OBRAZA NEVERJETNIH 40% POPUSTA* ,WTř, tc»
NA VSE STORITVE INTELE5A -VRHUNSKEGA MASAŽNO "MANIKÚRA LEPOTNEGA CENTRA »HIŠA - PEDIKÚRA ■ NA TRAVNIKU« V JANUARJU, „SOLARIJ FEBRUARJU IN MARCU .VRHUiKE
'Popust ne velja na storitve,	adadati idmc c-itidituc
ki so v že v akciji, popusti se ne seštevajo. flrAKAI URNt 31UKI1 vt
www.terme-dobrna.si > _
T:03 78 os 555	Terme Dobrna
£• inf3@terme-dobma.si	Navdihujemo življenje
borsko gledališče. V 19. stoletju je kompleks prešel v meščanske roke. Leta 1992 so ga razglasili za spomenik lokalnega pomena, leta 2001 pa vpisali v register nepremične kulturne dediščine. Zahtevno obnovo je delno financiral Evropski sklad za regionalni razvoj. V dvorcu bo sedež dogodka Maribor, Evropska prestolnica kulture 2012, skupni projekt občin Maribor, Mur-
Današnji prijemi oglaševanja so malodane samoumevni; pritegniti pozornost, imeti prepoznavno blagovno znamko. Dali je na otvoritve razstav prihajal vedno »zanimiv«; npr. bos, z ovcami, v pastirski obleki (performans), s prepoznavnimi brki (logotip), povpraševanje po njegovih delih pa je še danes izjemno.
ska Sobota, Velenje, Novo mesto, Ptuj in Slovenj Gradec. Otvoritev je bila 17. decembra lani.
Spletni naslov razstave: www.deva.si. Telefon: 051 336 834 - informacije, rezervacija termina z vodenjem.
Dalijeve grafike
Salvador Dali (1904- 1989) je bil španski umetnik in eden najpomembnejših slikarjev 20. stoletja. Njegov umetniški repertoar vključuje slikarstvo, film (Andaluzijski pes z Bunuelom, risanka Destino z Disneyem) in kiparstvo. Je predstavnik nadrealizma; smeri, ki je brisala meje med sanjami in resničnostjo. Splošno znan je kot domiseln, z močno sposobnostjo delati nenavadne stvari in pritegniti pozornost. Bil je vsesplošno izobražen in se je v prvi vrsti dojemal, kot znanstvenik, šele nato kot umetnik. V dela je tako vpletal spoznanja fizike (Einsteinova relativnostna teorija), biologije (DNK vijačnica), matematike (hi-perkubistični Kristus), pod vtisom jedrske fizike pa je razvil slog, imenovan nuklearni misticizem. Pomemben vpliv nanj je imela soproga Gala.
Grafična opusa Biblia Sacra (Sveto pismo) in Božanska komedija (Dante Alighie-
ri) temeljita na dobrem umetnikovem poznavanju literarnih predlog. Sledimo lahko pogledu srednjeveške miselnosti o vprašanjih vere in onostranstva in upodobitvah prizorov iz Svetega pisma, katerih se drugi umetniki lotevajo redkeje. Cikla sodita po mnenju umetnostnih zgodo-
vinarjev v najintimnejši del umetnikovega ustvarjanja. Predstavljeni grafični listi predstavljajo eno večjih razstav grafik Salvadorja Dalija v Evropi.
MK
Dvorec si lahko ogledate tudi pod strokovnim vodstvom, saj so vodenja ob petkih ob 12. uri. Dalijeva razstava bo na ogled do 14. marca vsak dan od 9. do 19. ure, vodenje pa ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 12. uri.
Častni znak predsednici društva
Društvo Izviri Dobrina, ki je bilo ustanovljeno pred štirinajstimi leti z namenom ohranjanja in oživitve kulturne in naravne dediščine kraja, je v teh letih svoje dejavnosti razširilo na različna področja. To so ugotovili na občnem zboru, ko so članom in gostom predstavili bogato delovno bero v letu 2009 in si zadali mnoge naloge za letošnje.
Občnega zbora so se poleg članov udeležili tudi gostje, kot so župan občine Šentjur Štefan Tisel, predsednik celjske turistične zveze Bojan Vi-vod, zastopani pa sta bili tudi Turistično društvo Gorica pri Slivnici in Štore. Vivod je v imenu Turistične zveze Slovenije podelil priznanja za uspešno delo pri razvoju turizma v Sloveniji. Častni zlati znak je prejela prizadevna predsednica društva Danica Recko. Srebrna priznanja so prejeli: Alojz Kolar, Martin Recko, Zofija Drobne, bronasta pa Zdravko Vrhovšek, Zvonka Kolar, Silvester Recko, Katja Kovačič, Marica Drame in Cvetka Hrovatič.
Za lepo urejene kmetije, zasebne hiše in javne objekte so podelili 19 zlatih, 11 bronastih in 8 srebrnih priznanj. Ponosni pa so na »svoje« fante, ki so po širom Slovenije znani kot Najmočnejši slovenski fantje v vleki vrvi. Lani so prinesli kar dvanajst zlatih pokalov, na občnem zboru pa so za zasluge in požrtvovalnost prejeli priznanja.	MAJDA REZEC
Prejemniki priznanj za lepo urejene objekte
24
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 23. januar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60-ih, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70-ih, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80-ih, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90-ih, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 24. januar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Toni Laznik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah -Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 18.00 Domače 4 (izbiramo NZ skladbo tedna), 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 25. januar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Toni Laznik -ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Koroški radio)
TOREK, 26. januar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz s Sandro Čater, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Koroški radio)
SREDA, 27. januar
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Marko Vozelj, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Sora)
ČETRTEK, 28. januar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora)
PETEK, 29. januar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
Jože Galič -20, 400, 500
Letos mineva dvajset let od začetka dela Jožeta Galiča v medijih. Leta 1990 je začel pisati za revijo Stop, njegova rubrika Slovenski muzikanti pa je izhajala vsak teden vse do leta 1996. Sedemletno obdobje dela na TV Slovenija se je začelo leta 1993, ko mu je urednik razvedrilnega programa Mito Trefalt zaupal pripravo in vodenje tedenske narodnozabavne oddaje Po domače, kasneje pa tudi festivala Slovenska polka in valček.
Tako je bil Jože Galič do leta 2000 urednik 325 oddaj, ki jih je vodil sam ali v paru s katero od sovoditeljic. Kasneje je Jože Galič začel pisati tudi članke o dogajanju na glasbeni sceni za Vikend, tedensko prilogo Dela in Slovenskih novic, kasneje pa tudi za tri revije, namenjene Slovencem izven meja domovine: najprej za Rodno grudo in revijo Slovenija.svet, ki jo
je nasledila, zdaj pa to počne za revijo Moja Slovenija.
Na Radiu Celje je začel delati leta 2002. S posebno ljubeznijo pripravlja in vodi oddaje o slovenski ljudski glasbi Pesem slovenske dežele, ki so na sporedu vsako nedeljo ob 12.15 uri. 11. julija letos bo na sporedu že štiristo-ta.
Že 9. februarja pa Jožeta Galiča čaka osebni jubilej,
vodenje skupaj že petstote radijske oddaje: »Ko se oziram nazaj, kar ne morem verjeti, kaj vse sem v življenju že počel: študiral sem elektrotehniko, v svojem osnovnem poklicu sem delal do leta 1992, nato sem bil do leta 2008 poklicni glasbenik. Seveda se z glasbo še ukvarjam, vendar sem se zaradi zdravstvenih omejitev moral odreči igranju harmonike, prenašanju težkih zvočnikov, skratka statusu poklicnega glasbenika. Tako mi je za ljubiteljske nastope ostala le še moja prva in najstarejša ljubezen, orglice. In seveda moj stalni spremljevalec - mikrofon,« pravi Jože Galič.
SB
Jože Galič
Nočni program iz našega studia
Kar dve noči bodo poslušalci mnogih radijskih postaj po Sloveniji lahko poslušali program iz studia Radia Celje.
V noči s sobote na nedeljo se bo Nena Lužar družila z Andrejem Vohom, ki na celjski Srednji šoli za gostinstvo in turizem poučuje
praktični pouk kuharstva, turizma, gastronomijo ter naravno in kulturno dediščino.
Ponoči z nedelje na ponedeljek pa bo Andreja Petro-
Sejmar tudi po duši
Zakaj so sejmarji izgubili ugled, zakaj je kljub kopici različnih marketinških poti še vedno dobro izbrati sejemsko predstavitev? Kako majhen sejmar sploh lah-
ko preživi? O vsem tem in še čem se bomo v tokratni oddaji Znanci pred mikrofonom pogovarjali s Savinj-čanom Tonijem Laznikom, lastnikom podjetja ICM, ki

ninfivw.radiocelJe.com
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	DOESN'T MEAN ANYTHING - ALICIA KEYS	(6)
2.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEACE	(4)
3.	IF WE EVER MEET AGAIN -TIMBALAND FEAT. KATY PERRY (5)
4.	FIREFLIES - OWL CITY	(1)
5.	SECRETS - ONEREPUBLIC (3)
6.	I HOPE YOU'RE HAPPY NOW - BILLIE MYERS	(2)
7.	TIK TOK - KESHA	(4)
8.	BROKEN HEELS - ALEXANDRA BURKE	(1)
9.	ONE LOVE - GUETTA DAVID FEAT. ESTELLE	(3)
10.	LES FOUS - IN-GRID	(2)
DOMAČA LESTVICA:
1.	LALALALALALA -JADRANKAJURAS
(3)
2.	DALEC STRAN - XEQUTIFZ (4)
3.	IZPOLNIVA ŽELJE - NUDE (1)
4.	LALALAI - FIREFLY	(2)
5.	NISEM KRIV - SLAVKO IVANČIC (5)
6.	RAZJEDA - BIG FOOT MAMA (4)
7.	CE JE TO VSE - TINKARA KOVAC (5)
8.	OPCIJE - D'NEEB	(2)
9.	ROS - AVVEN	(3)
10.	VRAČAM SPOMINE - ROCK SHOCK(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: REPLAY - IYAZ
IN YOUR SHOES - BEVERLEY KNIGHT
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: LJUBEZEN IN SMRT - JAN PLESTENJAK
TEPIH ZA STOPINJE - BLACK CAT Nagrajenca:
Vera Šumah, Kajuhova 45, Šoštanj Marijan Kozole, Pod lipami 56b, Celje
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
CELJSKIH 5 plus
1.	VESELA MAMICA - DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ	(5)
2.	TVOJE OČI - SPEV	(1) PRIJATELJI - ANS. PEPELJAK (2)
4. KAJ JE SREČA - FANTJE IZPOD ROGLE (3)
SPOMIN NA STARE JASLICE - ANS. BRANETA KLAVŽARJA	(4)
PREDLOG ZA LESTVICO:
KAJŽA - DONAČKA
3
5
SLOVENSKIH 5 plus
3
5
vič najprej gostila Branko in Janka Čretnika, lastnika Distribucije CENEX iz Vojnika. Pogovarjali se bodo o filmu in filmski produkciji. V drugem delu se bo Andreji pridružila pevka ansambla Štrk Nataša Janžek.
1.	LJUBEZEN NI ZAMAN - ROBERT SMOLNIKAR	(2)
2.	VAŽIČ - SICER	(5) NAZAJ MED PRIJATELJE - STARI OBJEM (1)
4. ŠE VELIKO LET - ZAVRŠKI FANTJE IN TRIO ZLATKA MUNDE	(4)
NOCOJ ŠE ZADNJIČ BOM PRIŠEL -ANS. PETRA FINKA	(3)
PREDLOG ZA LESTVICO:
MANDOLINA, POVEJ! - VRISK
Nagrajenki:
Vikica Pinter, Lipa 22, Frankolovo Marjeta Kolar, Vinska gora 102c, Velenje
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
v Celju pripravlja specializirane sejme. Prav v letošnji sezoni bo Celju ponudil še več različnih sejmov, nekatere pa je že izvozil v Srbijo.
INFORMACIJE
HELF INŽENIRING HtvuHei & Partner d.ir.i
X
RAČUNOVODSKI SERVIS
trjrin, Mlohorjpvta 11_
-	računovodsko itonivp ra; d.o-G,, d m,o,. i.p,r društva
-	davčno we rova nj«
Ci Keicie ID S, 3301 Pílro»£o PEl./h»: 03 J707 994, film; 041 672 900
GAL
ERJ
OKVIR
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
Galerija Okvir, Jančar Emil s.p. Stanetova 18a, 3000 Celje, SLO Tel.: 03/54« 50 28
Delovni čas:
ponedeljek-petek 8-14in 16-19 sobota 8-12
ŠIVILJSTVO
KRPIC^f
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek sobota
-	manjša EKSPRESNA popravila
-	original krajšanje jeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil -čiščenje usnjenih oblačil
nedelja in prazniki
06:00-19:00
07:00-13:00 ZAPRTO
OULffîL
Center za. nego obraza in telese
gledališki trg 7 £ 3000 Celje
tel.: 03 49 26 000
*	kozmetika- nega obraza;
*	pedikúra;
*	masaža;
*	laserske terapije;
*	anti celulitne terapije;
*	svetovanje dermatologa;
V
NSTALACUE VERH0V5EK
LnaHt IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH ■="=TTI NAPELJAV 1ER SANACIJA KOPALNIC
HSTUJICIIE VERHOVŠEK d.o.o. Piožinska vas 34/d, Stoie, gsm: 041 682 907
arhitektura notranja oprema
oblikovanje
priprava projektne dokumentacije
(PGD.PZI.PID)
(PGD,PZI,PID) rostorsko načrtovanje (ZN,OPPN,l
Lamal d.o.o.
Teharje 18 3221 Teharje Slovenija
t:+386 3 5421006 e: info@lamal.si lamal.doo@gmail.com splet: www.lamal.si
040/ 797-546 www.debra-design.com
Zaključna dela	M*» DeSlgil
v gradbeništvu:	- suhomontazni sistemi
-	slikopleskarstvo (predelne stene, spuščeni stropovi,
-	izdelava fasad izdelava mansard in napuščev)
-	krovstvo, kleparstvo	- polaganje talnih oblog
Dejan Bratušek s.p.. Cesta Talcev 5,3320 Velenje
I ,, ,, I,, ,1 I II M IimJM ' ■ » ■ ■ ■ ■ » M ■ ' I ■ ■ ■ ■ » l-U-U-LL
I I I I
i
DOM
*	PRODAJA GOTOVEGA PARKETA IN LAMINATA
*	STROKOVNO IN HITRO POLAGANJE
*	PRODAJA, SVETOVANJE IN IZRISI KUHINJ, PRE DSOB IN DNEVNIH SOB NA VAŠEM DOMU
*	NOTRANJA VRATA
*	POHIŠTVO PO NAROČILU
REŠITVE ZA VAS DOM Z AKCIJSKIMI CENAMI
ZI-DOM
MARTIN ZIDANŠEK S.P.
SPODNJE PRELOGE 17 A 3210 SLOVENSKE KONJICE TEL: 041 914 222 E-mail: info@zidom.si Splet: www.zidom.si
fŘtjn SELITVE PREVOZI in ODVOZI
hI Specialno čiščenje talnih,zidnih površin in bazenov. :	asm:
poslovnih prodorov, stanovanj,
podstrešij,garaž,	040/371793
aparatov, odvozi na deponijo
"]A"M Sirarno wfip-JruiMfjeva ul. 12, SÍ-3000 Celje
SVEČARSTVO TRGOVINA GALANTERIJA
Leskd.o.o.	PE Slovenske Konjice
Frankolovo 14f	Liptovská Ulica 34
3213 Frankolovo	3210 Slovenske Konjice T.: +386 (0)3 78145 55 T.: +386 (0)3 75818 80
F.: +386 (0)3 577 47 33	F.: +386 (0)3 75818 84
E.: frankolovo@lesk.si	E.: Iesk@lesk.si
MIZARSTVO
MIO OPREMA
Višnja và^^^^ 3212 Vojnik Tel.: 03/78-00-750 GSM.: 041 /645-715 www.miooprema.si
Matjaž Železník
uglaševanje klavirjev
gsm: 041 714 240 e-pošta: '
glasbeni center
Gosposka 25,3000 Celje tel.: 03 548 40 06, faks: 03 548 40 60
MAC - ZELEZNIK d.o.o.
Milanskega 12,3000 Celje tel.: 03 54132 66 ID: SI38265397
KSM.
IZDELAVA VSEH VRST KAMNOSEŠKIH IZDELKOV
— K ^ VREČKO Edis.p.
Vrečko Edi
Gsm: 041 681-550
Vrečko Robi
Gsm: 041 708-915
3000 CELJE, Breg 9, tel./ fax: 03 / 492 61 64
www.kamnosestvo-vrecko.si
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterjein motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
Vransko 18b,3305 Vransko
Tel./fax:03 5725106, gsm 041508 655,031 814999
e-mail:slavica.marn@siol.net,www.marn-vransko.net
ELEKTRO KLIMA
Višnja vas 15 c 3212 Vojnik Tel: 03 781-22-61 info@klima-stagoj.si www. kl i m a-sta g oj .s i
TOPLOTNE ČRPALKE / KLIMATSKE NAPRAVE
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM
Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah
Kontakti:
Tel. 037056023 Fax 035726390
S
MIZARSTVO
KORUN
e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si
EUROST1L
STORITVE: _
čiščenje poslovnih prostorov, hiš, stanovanj generalna čiščenja pranje izdelkov iz tekstila
Pesnica 5 3230 Šentjur
Mail: info@eurostil-storitve.si www.eurostil-storitve.si
Tel: 03/7805960 ......
Gsm: 041675595 EB23
obnova/čiščenje stekla, aluminija, nerjavnega jekla, plastičnih Ekološko čiščenje modulov sončnih elektrarn
<Ptikk

MARJAN TERŽAN, s.(
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
■ strokovni pregled vida za očala
•	kvalitetna stekla in okvirje za korekcijska očala
•	strokovni pregled za kontaktne leče
•	kvalitetne kontaktne leče
•	čistila za kontaktne leče
•	sončna očala priznanih proizvajalcev
- lasten parkirni prostor za stranke optike -
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
Avtoprevozništvo Gradbena Jožef Mehanizacija Arzenšek s.p.
Tùrno 2a, 3263 Gorica pri Slivnici Tel.: 03/748-3000: GSM: 041/644-868
PLANIRANJE ZEMLJIŠČA Z BULDOŽERJI, UREJANJE OKOLICE, IZKOPI Z BAGRI IN MINI BAGRI, KIPERSKI PREVOZI GRAMOZA, IZPOSOJA MINI BAGROV, VALJARJEV, VIBR0 PL0SČ, KOMPRESORJEV IN AGREGATOV.
CVGtliČSrnS	Ulica Dušana Kvedra43,
"MA m A"	3230 Šentjur pri Celju
mM J UH	te|.: 03 5741 100
.	MAJDA MAUER S.p.	GSM: 041/720 531
O Sveže rezano cvetje in lončnice © Cvetje za različne priložnosti
O Poročne dekoracije _O Lončnice v poslovnih prostorih
O Žalni izdelki	^K^TOffBTTfffTffiffFBffffM
EiniE^afíSjEL,
digitalni antenski sistemi 041 620-743
Zdenko VERDINEK s.p.
mftitw, ívtiovíhk, «mula. «m
Ste že preklopili na digitalno? Sedaj je pravi čas! POP TV, A KANAL, TV3, TV PIKA, SL01,2,3... Izvajamo meritve in montiramo sisteme.
Sanja Damjanić s.p., Ul. Frankolovih žrtev 15,3000 Celje
STEKLARSKI CENTER
" LESKOŠEK
www.staklarstvo-leskosak.si
*	IZOLACIJSKO STEKLO VISOKE KVALITETE
*	DEKORATIVNA STEKLA IN OGLEDALA
*	KUHINJSKA NAD PULTNA STEKLA
Hausenbichlerjeva9 3310 Žalec Tel.: 03/ 7101982
d.o.o.
*TUŠ KABINE * PESKANJE VZORCEV PO IZBIRI
■elektromehanika servis plinskih peči
JUNKERS* BUDERUS *VIESSMANN * UNICAL * SAUNIR DUVAL
Stanko Fartelj s.p. Gosposka ulica 3 3000 Celje
gsm: 041/68 14 68 tel: 03/5441753,03/4918600
www.elektromehanika-sp.si elektromehanika.fartelj@volja.net
darko mavric s.p,
C. kozjanskega odreda 15a, Šentjur tel.: 03 748 30 06,749 26 77 fax: 03 748 30 07,749 26 76 GSM: 041 610 096	fjmffrsÊ
e-mail: darko@md777.si ÍKfWMb
Izdelava dežnikov &Iu4N lamelnih zaves, £ plisejev, -o senčil, E
piwo®, im mí, SERVIS
KLJUČAVNIČARSTVO aplenc anton s.p.
Prekorje 29A • 3211SKOFJA VAS • Tel.: 03/5415011, GSM: 041531976
možnost kurjave na drva, olje in premog
IZDELAVA PECI IN BOJLERJEV ZA CENTRALNO OGREVANJE
V PRIMERU SMRTI VSE NA ENEM MESTU
POGREBNE STORITVE S PREVOZI POKOJNIKOV POKOPALIŠKE STORITVE S POKOPOM POKOJNEGA
24 URNI BREZPLAČNI OBISK NA DOMU
PRIMOŽI
VOJNIK
03 781 82 45-051 649 7801
www.primoiic.si	\
Št. 6 - 22. januar 2010 -—
j	w
26
AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Novi sorento na slovenskem trgu
Po približno štirih mesecih od prve predstavitve se novi kia sorento pojavlja tudi na slovenskem trgu.
Sorento prve generacije je bistveno pripomogel k temu, da se je južnokorejska država dobro zasidrala na evropskem in tudi drugih trgih. Novi sorento je delo nemškega oblikovalca Petra Schreyer-ja in je za 95 mm daljši od predhodnika, hkrati pa je za 15 mm nižji. Še vedno se vozi v razredu t.i. kompaktnih športnih terencev, torej tam, kjer je konkurenca tako rekoč izjemno ostra. Ob nekaj večji dolžini je sorento pridobil tudi za 15 odstotkov večji prtljažni prostor. Načeloma je sedežev pet, za doplačilo okrog tisoč evrov pa si je mogoče dokupiti že dva dodatna sedeža.
Avto je na voljo s tremi motorji, konkretno pa predvsem z dvema. Za slovenske kupce bo nedvomno najbolj zanimiv 2,2-litrski dizel, ki zmore 145 kW/194 KM in ima 436 Nm navora med 1.800
Kia sorento
in 2.500 vrtljaji v minuti. Po tovarniških podatkih naj bi bila povprečna poraba 6,5 litra goriva, izpust C02 pa 174 g/km, medtem ko naj bi bila najvišja hitrost 190 km/h, pospešek do 100 km/h pa 9,4 sekunde. Ponujajo tudi 2,4-litrski bencinski agregat (129 kW/173 KM), po naročilu pa si bo mogoče omisliti še 3,5-litrski bencinski šestvaljnik z 204 kW/277 KM. Sorento
je opremljen tudi s štirikolesnim pogonom TOD z elektronskim krmiljenjem viskozne sklopke, ki deli moč med prednjim in zadnjim parom koles odvisno od oprijema ceste.
V najcenejši izvedbi (2,4-litrski bencinski motor in pogon le na prednji kolesi) bo sorento stal 24.990 evrov, v najcenejši dizelski različici pa 27.490 evrov.
Detroit: 2010
■ v ■
nic izjemnega
Letošnjo sezono avtomobilskih salonov, tistih največjih in najpomembnejših, po običaju začenjajo v ameriškem Detroitu. Resnici na ljubo velikih novosti ni bilo, manjkale so tudi nekatere dovolj pomembne avtomobilske hiše, hkrati pa je bilo očitno, da se nad električnim oziroma hibridnim pogonom vse bolj navdušuje tudi Amerika.
Vsekakor je največjo in tudi za evropske trge pomembno novost predstavil ameriški Ford. Novi focus tako v štiri- kot petvratni izvedbi naj bi na trge pripeljal prihodnje leto in naj bi bil na približno 80 odstotkih trgov bolj ali manj enak. Pri Fordu imajo dokaj ambiciozne načrte s tem avtom, saj naj bi v enem letu prodali do dva milijona vozil! Za evropske trge bo novi focus, ki se bo vozil v nižjem srednjem razredu, nastajal v Nemčiji.
Volkswagen (VW) je Detroit izkoristil za predstavitev študije kompaktnega kupeja, ki so ga Nemci imenovali jetta
kupe. Torej bo to kupejevska izvedenka golfa VI, ki naj bi predvsem v Nemčiji in tudi v Evropi konkuriral BMW 3 ku-peju, audiju A5 kupeju ... Pri VW pravijo, da bo ta avto imel tudi hibridni pogon (kombinacija elektromotorja in bencinskega agregata), povprečna poraba naj bi bila vsega 4,2 litra goriva. Kakorkoli že, ta kupe naj bi se na trgih pojavil čez nekaj let.
Chevrolet je glavno mesto zvezne ameriške države Michigan izkoristil za predstavitev avea RS, najmočnejše izvedenke tega vozila. Avto bo poganjal bencinski štirivaljnik z gibno prostornino 1,4 litra in s 103 kW/138 KM. Napovedujejo, da se bo aveo RS na trgih pojavil prihodnje leto.
Mercedes Benz je močno prisoten na trgu v ZDA, kjer ima tudi svojo tovarno. V De-troitu so pokazali kabriolet-sko verzijo mercedesa E. Odločili so se, da bo imel avto platneno pokrivalo oziroma streho, ki se bo odprla/zaprla v 20 sekundah. To bo štirise-dežnik, ki pa bo imel tudi ob
zloženi strehi v prtljažniku na voljo 300 litrov volumna. Ka-brio bo pri nas na voljo že od marca naprej.
Med avtomobili, ki so zbujali pozornost, a so še v embrionalni fazi, je bil tudi Hyundai) ev blue will koncept. To je avto, ki bo imel hibridni pogon, saj bo imel 1,6-litrski bencinski agregat in elektromotor s 100 kW. Opremljen bo z litijevo baterijo, ki jo bo mogoče napolniti preko javnega električnega omrežja. Kdaj se bo blue will pojavil na trgu, še ni znano, je pa znano, da je bila južnokorejska tovarna lani v ZDA tako rekoč izjemno uspešna.
V drugi polovici nova opel meriva
Čeprav je že zdaj jasno, da bo leto 2010 vsaj v avtomobilskem pogledu izjemno naporno ali nič manj slabo, kot je bilo prejšnje, se bo pojavilo kar nekaj novih avtomobilov.
V drugi polovici leta se na trge pripelje nova Oplova meriva. Gre za manjši enopro-
storec, ki sodi (ali je bilo tako vsaj doslej) med uspešnejše ople. Pri tej avtomobilski hiši si od nove merive veliko obetajo, zanimivo pa je, da so se odločili za dokaj zanimivo in samosvojo konstrukcijo: zadnja vrata se odpirajo naprej. Pred desetletji je bilo takšno odpiranje vrat nekaj
običajnega, danes ta sistem uporabljajo pri prestižnih tovarnah (recimo pri Rolls Royceju).
Ob vseh drugih motorjih bo nova meriva na voljo tudi z varčnim 1,3-litrskim turbo-dizlom, ki bo imel 95 KM, izpust C02 pa bo po tovarniških trditvah pod 120 g/km.
Nova opel meriva

TržjeMj fkUcioir
fcielMlo



O/
Bližnjica/ i do br&zskvbftb jeseni!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Nemški prodajni plusi v letu 2009
Lani so v Nemčiji prodali 3,81 milijona vozil. To je bilo za 23,2 odstotka več kot leto prej.
Ti podatki niso posebno presenečenje, saj so šli novi avtomobili lani na tem največjem evropskem trgu dobro v promet predvsem zaradi vladnih spodbud pri zamenjavi po sistemu staro/novo. Najuspešnejši avto na nemškem trgu je bil vw golf, saj so prodali 366 tisoč vozil. Precej za njim je bil vw polo (109 tisoč), tretja je bila Oplova corsa (104 tisoč). Med avtomobili, ki so nekakšni zmagovalci lanskega dogajanja na nemškem trgu, so ford fiesta, katere prodaja se je lani povečala za skoraj 136 odstotkov, vw caddy (plus 69 odstotkov) in dacia sandero, ki je imela 705 odstotkov več kupcev kot leta 2008.
Avtomobili, ki so bili razočaranje, so audi A4, mercedes ML in BMW serije 5.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
2E3
PRODAM
AUDI A4 tdi, letnik 1997, vsa oprema, 200.000 km, reg. junij, prodam. Ogled Šentjur, telefon 041 645-898. š 33 ŠKODO favorit, letnik 1993, dobro ohranjena, reg. do 19. 3. 2010, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 306-723,
5770-240.	190 MAZDO 323 limuzina, letnik 2000, zelene
barve, ugodno prodam. Telefon 041 456-552.	206
GOLF IV 1,4, letnik 1998, rdeč, 5 vrat, prodam. Danica, telefon 031 732-336,
5771-513.	245
GOTOVINSKI KREDITI
-ia zaposlene crt«, m*«*n,k» 7 -h upokojence 1*040/37 33 37
FORD fiesta 1,3, letnik 1997, 81.600 km, 5 vrat, modre barve, prodam za 790 EUR. Telefon 041 598-951.	260
XARA 2000 hdi karavan, prevoženih 34.500 km, letnik 1999, garažiran in dobro ohranjen, prodam. Telefon (03) 5452-392.	261
GOLF IV karavan, letnik 2000, srebrne barve, 5 vrat, prodam. Telefon 041 396106.	246
KUPIM
OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497.
Z 179
HOTEL CASINO
FARAON
Tel. št. 03/545-28-26
HOTEL FARAON* Ljubljanska 39 3000 Celje,
50 PARKIRNIH MEST ZA STRANKE HOTELA IN KAVARNE,
PESTRA PONUDBA KOSIL IN VEČERIJ, PROSTOR ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE, BIRME, KRSTE, POROKE, POSLOVNA KOSILA, VEČERJE, SEMINARJE ...
V KAVARNI HOTELA VSAK DAN RAZLIČEN PROGRAM IN OBILO SLAŠČIC.
VSAK PETEK COCTAIL VEČER OB RITMIH SALSE, VSAK TOREK TATARSKI BIFTEK FARAON V RESTAVRACIJI HOTELA
MARWIN d.o.o. Koroška 56, Velenje
NOVA RUBRIKA
on®wotednik
N ' ' PA
: i \
I
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednik@jit-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
PRODAM
PAJKA na dve vreteni, kosilnico Bch 127, puhalnik Tajfun, traktorski pogon, prodam. Telefon 031 562-705. 224 PLUG za ravnanje zemlje, desko za pluženje, spredaj, hidravlični dvig, za Tomo Vinkovič 419-421, prodam. Telefon 041 569-362.	232
PRODAM
FRANKOLOVO, Sojek. Prodamo starejšo hišo, plačilo možno pol sedaj, pol na obroke na 5 let. Telefon 041 876-316. 192 MESTINJE. Gradbeno parcelo, starejša hiša, vsi priključki, ob cesti, prodam. Telefon 041 765-345, Slavko.
p
Kmetijo 8000 m2, na pnc/c j Kozjanskem,z objekti za ^ / nadomestno gradnjo, www.taps.si prodamo za 34.000 EUR.
Info: 041 653 378 Zdenka Jagodic
KUPIM
HIŠO, v Celju z okolico, kupimo. Hipoteka ni ovira, plačilo takoj. Telefon 041 601555.	148
ODDAM
KUPIM
ODDAM
DVOINPOLSOBNO stanovanje, v Brodarjevi ulici v Celju, oddam. Telefon 051 673022.	158 MANSARDNO stanovanje, v hiši, v okolici Laškega, z možnostjo obdelave vrta, oddam v najem. Telefon 040 840-441.
n
OPREMLJENO stanovanje, v samostojni hiši, za dve osebi, 42 m2, oddam. Telefon 041 650-737.	202
OPREMLJENO sobo, v Celju, s souporabo kuhinje, oddam ženski ali študentki. Telefon 070 347-668.	229
CREAMsb
SiMIHASSiMIŠ ©BKMS&aM Z A P O S L I M O
VDLDČARDSTA
Pogoj: izpit za delo z viličarjem. Rok prijave 8 dni po objavi na naslov:
Creatim d.o.o.
Breg pri Polzeli 145, 3313 POLZELA
ŽALEC. Enosobno stanovanje, 30 m2, opremljeno, oddam v najem. Telefon 051 646310.	268
IŠČEM
ENOSOBNO opremljeno stanovanje, v bližini Nove vasi v Celju, iščem. Sem resna, ločenka, srednjih let (nudim tudi kakšno pomoč v gospodinjstvu). Telefon 041 525-061.	258
PRODAM
HLADILNIK, pralni stroj, omare, razno otroško opremo, posteljo, TV, VHS-DVD itd. prodam. Telefon 051 424-303. 257
POSLOVNI prostor, v Celju ob Mariborski cesti, med Planetom Tuš in Sparom, možno za več različnih dejavnosti, dajemo v najem. Telefon 041 262-063.195 OPREMLJEN dnevni bar, ob glavni cesti Celje-Žalec, oddamo v najem. Telefon 031 616-082.	240
EŒŒI
PRODAM
GRADB	Trn
MATER	a1
PRODAM
CELJE, Delavska ulica. Prodam takoj vseljivo dvosobno stanovanje, 76 m2, voda, elektrika, možnost menjave za manjše enosobno stanovanje v bloku. Telefon 041 970-698.	p
ENOSOBNO stanovanje, 41,28 m2, v centru Celja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 210-515.	168 STANOVANJE v Laškem, center, 57 m2 + klet 6 m2 + vrt, na novo adaptirano: voda, elektrika, kanalizacija, stropovi, tla, kopalnica, telefon, kabelska, ugodno prodam. Telefon 041 645-898. š 33 V CENTRU Celja prodam večje opremljeno ali neopremljeno adaptirano stanovanje. Ugodna cena, možno na obroke. Telefon 041 733-265. 209
DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p SMREKOV les, debelina 8 cm, naravno suh, prodam. Telefon 041 588-128. 5943 DRVA, mešana, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	n
LES, smrekov, žagan za ostrešje - tramovi, 12*14 in plohi, 5 in 8 cm, prodam. Telefon 031 559-820.	44
BUKOVA drva, z dostavo, prodam. Telefon 031 776-591.	107
SUHA bukova drva, možna dostava in razrez, prodam. Telefon 031 533-801. p DRVA, suha, prodam. Telefon 041 696-004.
Š 51
SUHA drva, 8 m3, prodam. Telefon 041 332267.	255 DRVA, suha, kratko žagana, po 38 EUR/m3, prodam. Telefon 031 575-514. 262
PRODAM
STANOVANJE v Celju kupimo. Plačilo takoj, hipoteka ni ovira. Telefon 041 601-555.
148
GARSONJERO ali enosobno stanovanje, v Šentjurju ali v okolici, v pritličju, opremljeno, ni pa pogoj, kupim. Telefon (03) 746-1741.	š 44
STANOVANJE, enosobno, v Žalcu, kupim.
Telefon 031 335-909.	204
STANOVANJE ali staro hišo z vinogradom, do 40.000 EUR, Celje z okolico do 20 km, kupim. Telefon 031 400-673. 5097
PRAŠIČA, težkega od 160 do 180 kg, krmlje-nega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391.	173
TELICO simentalko, težko 550 kg, bš, prodam. Telefon 051 356-431. l 24 TELICO simentalko, 350 kg, zajce, kokoške male rasti, prodam. Telefon 5717-986.
175
KOBILO đakovsko lipicanko prodam ali menjam za haflingerko ali posavko. Telefon 031 846-874.	Z 4 VEČ jagenjčkov, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 642-504. š 39 PRAŠIČA, 120 kg, domača kuhana hrana, možen zakol, prodam. Telefon (03) 5808-895 ali 070 817-985. 182 TELIČKE, od 180 do 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 44 SVINJO za zakol, težko 350 kg, prodam.
Telefon 041 295-239.	201
KOZLA, burske pasme, starega 6 let, zelo lepega, ugodno prodam. Telefon 041 456-407.	206
PRAŠIČA, 170 kg, živega ali polovice, prodam. Telefon 070 714-569. 215 DVE kozi, mladi, breji v 4. mesecu in dva kozla, stara 10 mesecev, zelo mirna, večje rasti, prodam. Telefon (03) 5717578, 070 381-030.	225 KRAVO simentalko, s telefonom, prodam.
Telefon (03) 5739-411.	223
PRAŠIČE, od 25 do 200 kg, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 070 714-599.	222
MLADO kravo z mlekom prodam ali menjam za bikca, teličko. Telefon 5413019, 041 357-024.	227 TELICO, brejo 9 mesecev ali kravo, brejo 6 mesecev, obe sta simentalki, prodam. Telefon 031 787-304. 230 PRAŠIČE, od 30 do 60 kg in od 90 do 120 kg, prodam. Telefon 041 805-110. l 33 ČISTOKRVNEGA burskega kozla, starega 4 leta, z dokumenti, prodam. Telefon 031 640-437. 247 14 dni starega črno belega bikca prodam.
Telefon 031 663-562.	254
PRAŠIČA, 140 kg, 1,70 EUR/kg, prodam. Slovenska Bistrica, telefon (02) 8181991 ali 041 590-403.	p

KUPIM
PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
Š 13
BIKCE simentalce, do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165.	š 50
m
ENOLETNE bele kokoši, lahke nesnice leghorn in bele piščance za dopitanje prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Rjave in bele ameriške jarkice hajlajn bodo v prodaji od 25. januarja. Telefon (03) 700-1446.
5955
OVCE, odrasle, z mladiči ali brez, zelo ugodno prodam. Telefon 051 610-398.
5964
PONI kobilo, brejo, prodam. Telefon (03) 5738-082, 031 249-934. L15 PRAŠIČE, domača vzreja, težke od 30 kg naprej, prodam. Cena nad 100 kg je 1,6 EUR/kg. Možna dostava. Telefon 031 509-061.	54
PONI kobilo in bika prodam. Telefon (03) 5738-082, 031 249-934. l 514 TELIČKE simentalke, težke 250 kg, prodam.
Telefon 031 559-820. l 494 PRAŠIČE, od 20 do 300 kg, možna dostava ali zakol, domača kuhana hrana, prodam. Telefon 031 506-383. š 20 BIKCE in teličke, simentalce in črno bele ter telico simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 031 506-383. š 20 BIKCE simentalce prodam. Telefon (03) 5771-478.	166
PRODAM
SUHO seno in silažne bale ugodno prodam.
Telefon 051 371-597.	š 26
VEČ kilogramov orehovih jedrc prodam. Telefon (03) 7057-027.	199 DOMAČO slanino, mast in suhe gobe prodamo. Telefon (03) 5826-506. 248
SLIKOPLESKARSTVO PARKFTARSTVO TALNE OBLOGE
IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
MEDIAFIN KOM d.O.O„ Dunajska 21. tjubliana
Celje: 031508326
delovni čas: vsak dan non-stop
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE,
do 50 % obr., obveznosti niso ovira.
Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom.
NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor
tel.: 02/252-48-26, 041/750-560
Do 36 mesecev na osnovi OD,
PE CELJE, Ul. XIV. divnije 14, 03/4257000
«iùl'Ji« 'iH'Jl'Jf:l
Staneta Romuna 16,02/52130 00 PE MARIBOR, Partizanska 3-5,
02/23410 00 PE Slovsnj Gradec, Ronkova r, 02/8812000
Slovenska 27.1000 Ljubljana
SILAŽNE bale, suhe bale in suho otavo prodamo. Za več informacij pokličite po telefonu 031 692-518. 267
PRODAM
DRVA, suha, bukova, koruzo, oves, v balah, seno in slamo, prodam. Telefon 041 649-414.	š 4
ŠTEDILNIK kuppersbusch, pralni stroj, gume Michelin, 175-65-14, 185-60-15, prodam. Telefon 051 344-245. 5749 TOVORNI avto, nosilnost 1.500 kg in suhe macesnove »fosne«, 5 cm, prodam. Telefon 5778-415.	226 PLATIŠČA Michelin, z letnimi gumami in originalnimi okrasnimi pokrovi za golf V, 195-65-15, 5*112, prodam. Telefon 041 517-616. 231 KOSTANJEVE kole, za ograditev pašnikov, prodam. Telefon 041 980-188. l 30
SGMZEBEÙ,
VRUNČEVA 2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
radiocelje
: 113 i liri h frekvencah
wvvw.radiocelje.com
SVEČANI komplet za fanta, hlače, jakna in srajca, primerno za maturantski ples ali birmo, nošeno samo enkrat, velikost za 15 do 16 let, prodam za 60 EUR. Telefon 041 881-892, Celje.	205
TELICE in bikce simentalce in nakladalko Sip Šempeter 17 prodamo. Telefon 041 906-913.	_ 219
BON za 8-dnevno potovanje v Španijo, za dve osebi, prodam za 80 EUR. Telefon 031 837-492.	249
SPOZNATI želim resnega, preskrbljenega, zdravega gospoda, dobrega srca, starega do 73 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro DOBRO SRCE. 184
ABRAHAMOVEC, urejen, preprost, vezan, iz 03, želi spoznati žensko za avanturo in prijateljstvo. Telefon 031 802-499.214
26-letna, simpatična mamica želi prijatelja vesele narave, do 45 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 235
40-letna zaposlena in urejena ženska želi moškega višje postave, od 37 do 48 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.
235
IŠČEM delo voznika kombija, tovornega	„ „
vozila, po Sloveniji in podobno. Telefon WWW.f9(ll0C6lj6.C0in 041 459-322.	253
Ko pošle so vama moči, zaprla sta trudne oči.
V S P O M I N
Spet je tukaj mrzli januar, ki je za vedno zaznamovan z Vajinim večnim odhodom, naša draga
BOJAN TERGLAV
(22. 7. 1960 - 13. 1. 2007)
BRANKO TERGLAV
(21. 1. 1928 - 30. 1. 2009)
iz Trnovelj pri Celju
Hvala Vama, da sta bogatila naše življenje. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njunem grobu in jima prižigate svečke v spomin.
Vsi, ki Vaju zelo pogrešamo
IŠČEM delo: pospravljanje, likanje, enkrat, dvakrat tedensko, relacija Petrovče-Ža-lec-Polzela. Telefon 041 325-040. 181
V ŠENTJURJU in Celju zaposlim samostojno KV frizerko. Informacije 031 375-646. Frizerstvo Zinka Pasarič, s. p., Cankarjeva ulica 21, 3230 Šentjur. š 38 IŠČEM delo: enkrat tedensko 8 ur: pomoč starejšim osebam ali pošteni, prezaposleni družini. Kuham, likam, pospravljam, delam na vrtu. Telefon 041 830841.	183 IŠČEM delo kot voznik kombija ali dostavnega vozila. Sem izkušen, pošten in zanesljiv, iz okolice Celja. Telefon (03) 5738219, 041 841-934. 217 ZAPOSLIMO fasaderje in slikopleskarje. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 233
IŠČEM delo: pranje, likanje osebnega perila (prednost ambulante, lekarne, Celje-okolica). Telefon 059 218-933, popoldan.	269
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
8. 1. : Sanja MIHAJLOVIĆ iz Celja - deklico.
12.	1.: Gabrijela ŠTRAUS iz Velenja - deklico, Mira LES-KOVAR iz Šentjurja - deklico, Polonca VIDEMŠEK iz Velenja
-	dečka, Duška KMETIC iz Velenja - deklico, Klavdija POTOČNIK iz Rogatca - deklico.
13.	1. : Metka GOSTEČNIK iz Velenja - deklico, Katja KORENT iz Šentjurja - dečka, Staša SIVKA iz Celja - dečka, Adnana JULEVIĆ iz Celja - deklico, Nataša KAM-Puš iz Pristave pri Mestinju
-	deklico, Mateja LAZNIK iz Mozirja - dečka, Brankica POPOVIČ iz Velenja - deklico, Saša KUMIN iz Šentjurja
-	dečka.
14.	1. : Admira ŠLJIVAR iz Petrovč - dečka, Jožica GORIČNIK iz Šmartnega ob Paki - deklico, Aleksandra HALUŽAN iz Rogaške Slatine - deklico, Maja MUZEL iz Šmartnega v Rožni dolini -dečka.
15.	1. : Tamara PEČAR iz Celja - deklico, Maja DROZG iz Zreč - deklico, Fatima
AKCIJA - tečaj enostavnega knjigovodstva le 108 EUR z DDV, 29. 1. 2010 v Petrov-čah. Telefon 714-0181 ali www.rska-der.si. Irena Paušer, s. p., Petrovče 136.
203
PROSTOR in osebo za prodajo vina, v privatni hiši ali v zasebni trgovini (cvetličarna, pekarna), na območju Celja ali širše okolice, iščem. Telefon 040 581-943. p
NUDIM pomoč in oskrbo na domu, tudi likanje in čiščenje. Telefon 040 229-039. Marta Babič, Pod gabri 7, 3000 Celje.
216
VABLJENI na tečaj klasične masaže s pripravo na npk. Za informacije in prijave pokličite po telefonu 031 723-848. Za zaposlene obstaja možnost povračila stroškov izobraževanja. Avrora, Sara Josić, s. p., Ul. frankolovskih žrtev 17 a, 3000 Celje, telefon 031 723-848. š 40
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade in opravljamo vsa slikopleskarska dela. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	233
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n
HUSIĆ iz Celja - dečka, Ksenija KOLAR iz Dramelj - dečka, Urška LESKOVŠEK iz Celja - dečka, Nina KOVAČ iz Prebolda - dečka.
16.	1. : Barbara HORVAT ŽELJ iz Celja - dečka, Mojca FRECE iz Laškega - dečka, Anica GANC iz Sevnice - dečka, Petra TIVADAR iz Velenja - deklico.
17.	1. : Petra BIZJAK iz Velenja - dečka, Petra FRANC iz Rogaške Slatine - deklico.
18.	1. : Ajsel IBRAHIMI iz Celja - dečka, Andrejka LAH iz Prebolda - deklico, Edina KERIĆ iz Velenja - dečka, Vlasta LIPOVŠEK iz Celja - dečka, Aleksandra MARČEC iz Celja - dečka, Ksenija NAG-LIČ iz Celja - deklico.
Celje
Umrli so: Marija ŠET iz Šentjurja, 87 let, Ivana TURNŠEK iz Žalca, 88 let, Alojzija MACUH iz Celja, 85 let, Stanko LESKOVŠEK iz Štor, 81 let, Alma Marija CEPUŠ iz Celja, 86 let, Ema PLAZ iz Zadobrove, 90 let, Radiša DJORDJEVIĆ iz Velenja, 78 let, Ljudmila ŽONTA iz Liboj, 78 let, Ljudmila
V mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši...
Tudi solz skoraj več ni, a v srcu boli, boli ...
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi ljube mame, ome in sestre
DANICE PARADIŽNIK
iz Ilovce 12, Vojnik (13. 7. 1951 - 12. 1. 2010)
se zavedamo, da v najtežjih trenutkih njene hude
bolezni in žalostne izgube nismo bili sami. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem maminim sestram, sorodnikom, Jožetu za veliko oporo, dobrim sosedom in vsem ostalim prijateljem. Hvala kolektivoma Hermi
in Cinkarne Celje za nesebično pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in vsem sodelujočim pri organizaciji pogrebne slovesnosti. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste mami in nam stali ob strani.
Žalujoči: hči Tea in sin Sebastijan z družino, vnuki Nika, Tim in Žak
LESJAK iz Levca, 88 let, Vo-jo MARČETA iz Celja, 57 let.
Šmarje pri Jelšah Umrli so: Josipa HALU-ŽAN iz Rogaške Slatine, 98 let, Matilda ZIDAR iz Brec-ljevega, 80 let, Janez NARAT iz Križan Vrha, 60 let, Ange-
la PAVIĆ iz Podplata, 78 let, Ana OSOJNIK iz Trebč, 74 let, Franc ZAGAJŠEK iz Bab-ne Gore, 60 let, Frančiška DONŠA iz Rogaške Slatine, 94 let, Ivan URŠIČ iz Kozjega, 77 let, Jernej KOŽUH iz Pletovarij, 80 let, Jakob OBREZ iz Zdol, 88 let.
Z A H V A L A
V 54. letu nas je po mučni bolezni zapustil dragi sin in brat
VOJKO STAROVASNIK
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na
zadnji poti ter darovali sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem za ubrano petje.
Žalujoči: mama Fanika, sestri Vera in Dragica
263
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda in pradeda
JERNEJA KOŽUHA
iz Pletovarja 16 pri Dramljah
se iskreno zahvaljujemo vsem za ustno in pisno sožalje
ter darovane sveče in sv. maše. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Žalujka za lepo
organiziran pogreb. Hvala gospodoma duhovnikoma Milanu Strmšku in Jožefu Rupniku za tako lepo opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala drameljskim cerkvenim pevcem in
pevcem Rogla za tako lepe in ganljive pesmi. Prisrčna hvala gospodu govorniku Darku Bezenšku za prisrčen govor. Hvala tudi godcu za odigrano Tišino. Prav posebej se zahvaljujemo uslužbencem Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah in dr. Čakšu za lajšanje
bolečin, nego in skrb v zadnjih štirih mesecih. Zahvaljujemo se Magdi Ulbing, Tereziji Lavbič, Tonici Resman in Nataliji Kroflič za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi Jaki Trbovcu. Najlepša hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Terezija, hčerka Jožica z družino, Jerneja z družino, Bernarda z družino
Š 53
www.novitednik.com
259
Bolečino da se skriti, solze moč je zatajiti. le praznine, ki je ostala, ne da se zapolniti.
Z A H V A L A
Vsem, ki so ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre, tete in svakinje
EME PLAZ
roj. Rezar iz Zadobrove 128 nazadnje je stanovala v Domu ob Savinji v Celju (23. 3. 1919 - 7. 1. 2010)
z nami delili žalost in bolečino v srcu, se iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, izraženo ustno in pisno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Pergerju za opravljen obred in sv. mašo, ge. Tilčki in ge. Zofki za opravljene molitve, g. Ofentavšku za poslovilne besede, pevcem z Ljubečne za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Ave Marijo ter pogrebnima službama Raj in Primožič za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Z A H V A L A
Jok, solze, žalostni vzdihljaji ne vrnejo te nam nazaj, le nemo nam pogled strmi v tvoje blage, ugasle oči.
S temi besedami smo se 5. januarja 2010 poslovili od dragega moža, tatija, dedija, brata, sina, svaka in strica
MARJANA MACKA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, članom PGD Babno, sosedom, prijateljem, podjetju Kandit, d. o. o. Celje, vsem znancem, ki ste z nami sočustvovali, se poklonili in ga v tako velikem številu pospremili na
njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki vas v zahvali nismo posebej imenovali, ste nam pa v teh težkih trenutkih prav tako stali ob strani. Še enkrat hvala vsem.
Žalujoči vsi njegovi
Solza, žalost, bolečina ne bo nam te vrnila, ostala je praznina in spomini, in to zelo boli.
Z A H V A L A
Po hudi bolezni smo izgubili dragega moža, očeta, starega ata, brata, strica in tasta
FRANCA ZAGAJŠKA
iz Babne Gore 30 (3. 10. 1950 - 8. 1. 2010)
V težkem trenutku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče, cvetje, maše in spremstvo na
njegovi zadnji poti. Posebna hvala njegovi sestri Slavici, nečakinji Romani ter nečakoma Branku in Borisu, ki so mu pomagali v času težke bolezni. Vsem še enkrat hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči: žena Martina, sinova Vinki in Jani z družinama, hčerki Andreja z Grego in Tanja z Luko
Š 54
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V S P O M I N
Danes mineva 10 let, kar nas je zapustil dragi mož in oči
LEOPOLD PADER
(15. 10. 1940 - 22. 1. 2000)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: Marjana in Mojca z Davidom
L 27
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar,
v naših srcih je ne bo nikdar!
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče, sestre in botre
FRANČIŠKE MOČENIK
iz Socke 46 (1. 3. 1932 - 15. 1. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala zdravnikom in negovalnemu osebju oddelkov kirurgije notranjih organov in oddelku bolezni prebavil bolnišnice Celje ter osebju Špesovega doma Vojnik. Posebej se zahvaljujemo gospodu Alojzu Vicmanu za lepo opravljen cerkveni obred ter gospe Katici Pešak in
vnukinji Barbari za poslovilne besede ob grobu. Hvala tudi MPZ Nova Cerkev in Šentvid pri Grobel-nem, kolektivu Elektro Celje, kolektivu Kotis, sestram HMP za podporo v molitvi ter pogrebni službi RAJ.
Žalujoči: sin Janez, Tone, Maksimiljan in Marjan z družinami, snaha Olga s sinovoma, sestra Marica in brat Ernest z družinama
Bolečina da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki je ostala, ne da se zapolniti.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE TRZAN
iz Vezovja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše.
Žalujoči vsi njeni
Š 42
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi ljube mame, omice, sestre in tete
ALOJZIJE MACUH
iz Čopove ulice 10 nazadnje je bivala v Domu ob Savinji
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče, izražena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku, pevcem in pogrebni službi Ve-king. Posebna zahvala osebju Doma ob Savinji za nego in skrb v času njenega bivanja v domu.
Žalujoči vsi njeni
Nisi se zgubila kot zven v tihoto, nisi odšla v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (Tone Pavček)
V S P O M I N
Minila so štiri leta žalosti in bolečine, kar nas je zapustila naša draga
CIRILA ARČAN
iz Šmiklavža pri Škofji vasi
Neizbrisni ostajajo spomini na lepe trenutke, prežete z dobroto in ljubeznijo, ki nam bogatijo življenje in dajejo
smisel naši prihodnosti. Iskrena hvala vsem, ki ji prižigate svečke, poklanjate cvetje ali postojite z lepo mislijo ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
242
239
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 22. do 25. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Avatar -akcijska ZF-pustolovščina 21.30
Avatar -akcijska ZF-pustolovščina -3D
12.00, 16.40, 20.20, 23.40 Jelenček Niko -animiran, sinhronizi ran
12.05, 14.05, 16.05, 18.05
Knjiga odrešitve - akcijska pustolovska dra
ma
13.10, 16.15, 19.00, 21.25, 23.55 Ljubezen, ločitev in nekaj vmes - romantič na komedija
12.30, 15.50, 18.20, 20.50, 23.25 Mlada luna - domišljijski romantični triler 20.30, 23.10
Planet 51 - družinska animirana pustolovšči na - sinhroniziran
11.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 Princesa in žabec -animirana družinska ko medija- sinhroniziran
12.10, 14.10, 16.00, 18.10, 20.25, 22.35 Sherlock Holmes - akcijska pustolovska kri minalka
13.20, 17.50, 20.40, 23.30 V zraku - komična drama 12.50, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20
legenda: vsak dan sobota - nedelja petek - sobota
PETEK in NEDELJA
17.00 Zgodbe iz zlate dobe - drama 20.00 Romanca na poziv - drama SOBOTA
18.00 Romanca na poziv - drama 20.00 Zgodbe iz zlate dobe- drama
nummmmnm
PETEK
20.00 Julie & Julija -biografska komedija SOBOTA
18.00 Jelenček Niko -animirani film
PETEK, 22. 1.
SOBOTA, 23. 1.
8.00 (do 13.00) Atrij Centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
10.00 Dom kulture Slov. Konjice Mineštrala
predstava gledališča Ku-kuc
17.00 Kulturni dom Šentjur, garderoba Smehovci
srečanje mladih iz časov Kluba smeha
20.00 MC Patriot Slov. Konjice_
Koncert skupine Nerotic
20.00 Mladinski center Bistrica ob
Sotli_
Nepal
potopisno predavanje Mance Ču-jež
21.00 CoffeShop Rog. Slatina_
Stranci
koncertna predstavitev nove zgoščenke Kirjetukinor?
21.00 Mestni kino Metropol
Koncert skupine Analena
predskupini Slovinjen, Cripple and Casino
NEDELJA, 24. 1.
19.30 Dom kulture Velenje
Pihalni orkester Premogovnika Velenje
koncert
PONEDELJEK, 25. 1.
18.30 Knjižnica Polzela
Pot do zdravega življenja večer z zeliščarico Faniko Burjan o zeliščih, čajih in zdravilnih napitkih
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Neskončni šteti dnevi
tragikomična igra Andreja E. Sku-bica v izvedbi SNG Nova Gorica
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Ivana Krivca
12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Ne mečte piskrov stran
predstavitev in odprtje projekta
18.00 Mercator center Celje Tihožitja in pokrajine
odprtje razstave likovnih del Bojana Cmoka
19.00 Dom KUD Svoboda Griže Zvone Brilej - Čori
odprtje razstave likovnih del
19.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Nepal
potopisno predavanje Mance Ču-jež
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Terrafolk produkcija
koncert za Glasbeni abonma in izven
21.00 Mestni kino Metropol This fire
koncert skupine The Orange Strips
Galerija sodobne umetnosti Celje:
Bojni ples za zbombardirano luno, razstava slik Ive Tratnik in Marka Jakšeta, do 31.1.
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica.
Muzej novejše zgodovine Celje: Josip Pelikan - slovenski fotograf / Pogledi na Celje, do 9. 2.
Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem.
Galerija Volk Celje: Otok Ilha, prodajna razstava del Urške Sicherl, do 31.1.
Galerija Velenje: Srečanje generacij diplomantov ALUO 1990-2009, likovna dela 19. umetnikov, do 30.1.
Mladinski center Velenje: Igraj se z mano, dela z mednarodnega likovnega natečaja, sodeluje 57 šol in zavodov iz Slovenije in tujine.
Mestna galerija Šoštanj : Alimpije Ko-šarkoski: Zapuščeni oltarji, do 26.1.
Terme Topolšica: Maki v vetru, olja na platnu Vesne Šket, do 1. 2.
Savinov salon Žalec:likovna dela Roka Komela in Ivane Andrić, do 30.1.
Kulturni center Laško: likovna dela Jožeta Marinča.
Grad Strmol Rogatec: Kolaž, razstava del 30. likovnikov s celjskega območja, do 2. 2.
Muzej Laško: 20 let mažoretne dejavnosti v Laškem.
Anina galerija Rog. Slatina: Žlahtna resničnost naslikanega, likovna dela Jožeta Krambergerja, do 7. 2.
Kulturni center Rog. Slatina: Štirje letni časi, slike Anje Kidrič, do 31.1.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvor).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Minoritski samostan Podčetrtek:
Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber.
NOVA DIlELDIlfA

PLANINSKI KOTIČEK
PD Celje Matica vabi 24. januarja na izlet na »istrski Olimp«, 907 m visoko goro Brglud v Istri. Odhod posebnega avtobusa s parkirišča pri Parkirni hiši Glazija bo ob 5. uri.

oetsH
mladinski
oensr
Začasno spremenjen delovni čas zaradi gradnje mladinskega hotela, mladinski center je odprt: Ponedeljek 8.00-18.30 Torek 8.00-19.30 Sreda, četrtek in petek 8.00-18.00 Sobota, nedelja, prazniki ZAPRTO Redno dogajanje v dvorani: KUD Superstar - ples: torek 16.00-18.00, vodi Cvetana;
breakdance - ponedeljek, sreda in petek 15.00-18.00, vodi Dejan Gregl;
VS Styling - sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri, vodi Vladimira Skale.
KbO
Klub Studente« obilne Ce|)e1
Aerobika:
Ponedeljek 20.30-21.30 v Celjskem domu: Fly box
Ponedeljek 21.30-22.30 v Celjskem domu: Zumba
Sreda 20.30-21.30 v Plesnem valu: Fly box
Sreda 21.30-22.30 v Plesnem valu: Zumba Košarka:
Petek 17.00-18.30 v telovadnici Srednje zdravstvene šole Celje: brezplačna rekreacija za člane KŠOC Prodaja študentskih bonov: Vsako sredo 10.00-16.00 ter vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
Sobota ob 10. uri v P2 (Športni park Šentjur): delavnice designa
Sobota ob 10. uri v prostorih Kozjanske razvojne agencije: plesne delavnice
Sobota ob 15. uri v P2 (Športni park Šentjur): likovne delavnice
Sobota ob 17. uri v P2 (Športni park Šentjur): literarne delavnice
Nedelja ob 10. uri v OŠ Franja Malga-ja: glasbene delavnice
Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petki 15.0017.00 in sobote 9.00-11.00 Redno:
Rekreacija: sobota ob 14.30: košarka v športnem parku, odbojka na igrišču pred OŠ Hruševec
Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski
Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.0019.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami
v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Simona Brglez E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
Slovarček:
HATOR - staroegipčanska kravja boginja; KATETA - stranica ob pravem kotu v pravokotnem trikotniku; LIEGE - belgijsko mesto, središče Valoncev; OGOR - jegulji podobna morska riba; PTA - varuh rokodelcev pri st. Egipčanih; TEZEJ - Ajgejev sin, atenski kralj.
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju
2.	nagrada: darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostilni Kmetec pri Starem gradu nad Celjem
3.-5.	nagrada: vstopnica za 1 osebo za kopanje v Rogaški Rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 28. januarja.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 15. januarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 4
Vodoravno: PLAST, TEROR, ATAKA, BRK, JULIA, RANOST, SALOMA, TE, TW, OSEBA, FIS, OIKOS, ROKER, AK, OMLETA, TRK, TATE, KAOS, OROTATI, ARNI, MARS, IHAN, ENOTA, AVA, ŠTAB, RASTER, NITKAR, BRA, OSTI, CLIVE OWEN, RJ, ARA, OLT, SAK, ARATI, OLGA, ANTE, NABOR, IJAD, GRIVAR, LENA, STROMA
Geslo: Igralci v filmu Dvojna igra
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju, prejme: Bronislava Kampoš, Velika Pirešica 40, 3310 Žalec.
	1		2		3		4		S		6		7		8		
9		10		U		12		13		14		15		16		17	
				18		19		20		21		22					
			23		24		25		26		27		28				
Ime in priimek: Naslov: _
OVEN
Ona: Najbolje, da se odkrito pogovorite s partnerjem in ne ovinkarite ter skušate zadevo čimbolj zavleči. Tudi partner ima pravico, da ve, kako je. Pojavili se bodo problemi, ki bodo vse prej kot enostavni ...
On: Ne odpovejte nameravanega srečanja, saj ni pravi trenutek za taktiziranje. Trezen premislek sploh ne bo škodil. Še najbolje bi bilo, če bi poslušali partnerkin nasvet, saj vam s tem hoče le dobro.
Ona: Doživeli boste srečanje, ki bo prineslo trajnejšo zvezo. Vseeno bodite previdni in se ne predajajte vihravim čustvom, ki so vas že pustila na cedilu. Kdo ve, mogoče je ravno tokrat tisto pravo?
On: Predolgo ste se zanašali na srečo, zdaj boste okusili tudi malo grenkejšo stran življenja. Nekdo se vam bo prav prizanesljivo smejal, a vam bo na koncu le pomagal. Pazite na neprijetna presenečenja.
Ona: Precej si bo treba pomagati z diplomacijo, če boste želeli ohraniti odnose s prijatelji. Nenavadno obnašanje bo v njih vzbudilo precejšen preplah in na nek način celo odvračanje.
On: Na poslovnem področju vam bo šlo veliko bolje, kot v preteklih dnevih, ko niste bili dovolj skoncentrirani. Opazili boste priložnost, da si v veliki meri izboljšate finančno stanje.
Krn
Ona: Škodoželjnost vam lahko bolj škoduje, kot ste mislili. Ljudje teh stvari ne pozabijo tako hitro, kot bi si želeli. Z nekom se boste zapletli v zadevo, ki vam ne obeta nič dobrega. Pazite se!
On: Ljubezenska izjava vam bo polepšala konec tedna, čeprav še nekaj časa ne boste vedeli, pri čem ste. Za kaj konkretnejšega se bo treba še zelo potruditi. Zvezde so na vaši strani, zato ni razloga za strah.
DVOJČKA ^ff I STRELEC ^
Ona: Ko se boste znašli pred nenavadnim problemom, bo prijatelj svetoval pravilno potezo in s tem rešil vašo zadrego. Prav zato boste malo bolj pozorni nanj in tako opazili, da sploh ni napačen.
On: Še vedno je lepa možnost, da si pridobite naklonjenost nekoga, ki vam že dolgo ne gre iz misli. Ne pozabite na tiste, ki jih boste s tem na nek način oškodovali. Lahko se vam maščuje .
Ona: Z vami je vse v najlepšem redu in neumne misli, ki se pletejo po glavi, vam le grenijo življenje. Otresite se prevelike občutljivosti in spoznajte, da se je za uspeh treba včasih tudi boriti.
On: Nikar se ne zanašajte na srečno zvezdo in se raje odkrito soočite z nastalo situacijo. Razmere za kakšno resno naložbo se bodo le še poslabšale in kaj hitro se lahko znajdete sami in brez denarja.
2.	nagrado, darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostilni Kmetec pri Starem gradu nad Celjem, prejme: Hilda Jerič, Celjska cesta 36, 3250 Rogaška Slatina.
3.-5.	nagrado, vstopnica za 1 osebo za kopanje v Rogaški Rivieri, prejmejo: Simon But, Ljubljanska cesta 58, 3000 Celje; Cveta Hus, Ulica Tončke Čečeve 7, 3230 Šentjur in Marija Krajnc, Brstnik 11, 3270 Laško.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
Ona: Krepko se bo treba potruditi, če boste želeli uresničiti ljubezenske načrte, saj ste zadnje čase kar nekoliko zanemarjali partnerja. Tokrat bos vaš pristop čisto drugačen in to se bo pošteno obrestovalo.
On: Vaš položaj je kar ugoden, a vam prav nič ne zagotavlja stabilne prihodnosti. Treba se bo vsaj malo potruditi ter se odreči stvarem, kar vam lahko še zelo zagreni življenje.
DEVICA
Ona: Postavili ste si previsoke cilje in za realizacijo bo potrebna dobršna mera truda in zlasti realnosti. Nova ljubezen vas bo povsem očarala, po drugi strani pa prinesla kopico problemov.
On: Privoščili si boste več počitka, saj si ga končno tudi pošteno zaslužite. Povabite partnerko na prijeten sprehod v naravo in ji zaupajte čustva. To se vam bo v prihodnje še pošteno obrestovalo.
Ona: Poslovni partner vam bo ob nepričakovanem srečanju dal mamljivo ponudbo. Pazite, mogoče je past ali pa je po drugi strani morda ravno to tista prava priložnost, ki jo že tako dolgo čakate.
On: Partnerka vas bo povabila na izlet, saj vam namerava povedati zelo pomembno novico, ki vam bo v veliki meri spremenila življenje. Pripravite se, da ne boste preveč presenečeni.
KOZOROG
Ona: Marsikaj imate prav, a s tarnanjem ne boste veliko dosegli. Ljudje vam sicer radi prisluhnejo, a to ni dovolj, zato izpeljite načrt in bogato se vam bo obrestovalo. Celo na področjih, kjer ne pričakujete.
On: Začeli se boste zavedati svojih možnosti pri osebi, ki jo že dolgo občudujete, kar vam bo precej dvignilo samozavest. Izkoristite priložnost in si uredite tudi ljubezensko stran življenja.
HM.l.'M:»',!
Ona: Prijatelj bo prispeval svoje k skupnemu poslovnemu projektu, ki ga pripravljata zadnje čase. Zdaj ste na vrsti vi, zato ne odlašajte, ampak pošteno pljunite v roke.
On: S partnerko sta si zadnje čase sicer nekako tuja, a se bo v prijetni družbi vse kaj hitro uredilo. Naj vam ne bo žal časa in denarja za uresničevanje želenih ciljev, ki vsekakor niso majhni.
Ona: Osebi, ki se vam skuša približati, se ne izmikajte, saj vam lahko v prihodnosti še precej pripomore k uspehu. Lahko se nadejate tudi izpolnitve ljubezenskih načrtov s staro simpatijo.
On: Popazite malo na partnerkina pota, saj priložnost vse prehitro naredi tatu. Sicer ni rečeno, da vas je prevarala, a je na dobri poti, da v primeru vaše neprevidnosti, to stori.
VEDEŽEVANJE
ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208
m u iM ^ riH ram
Med Pliberšku najbolj zvestimi je slikarka Irena Polanec (na sliki s spremljevalcem). Z njim sodeluje že od časov, ko Franci še ni izdeloval stavbnega pohištva, temveč je prodajal le okvirje za slike.
Mik pogostil svoje poslovne partnerje
Že tradicionalno Franci Pliberšek vsak januar v svoj prostoren objekt v obrtni coni v Arclinu (mimogrede, vreden je 25 milijonov evrov) na kosilo povabi svoje zveste poslovne partnerje. Gre za takorekoč edini tovrstni običaj med poslovneži (ali pa ga drugi ne znajo spro-movirati tako kot Pli-berškova ekipa). Navadno poskrbi tudi za zabavo. Nekateri imajo še vedno pred očmi rokometaše, ki so se šli z okvirji modno revijo ... Tokrat je zbrane zabavala Ana Marija Mitič z ekipo, ki je pripravila stand up komedijo na temo poslovnost, poslovna odličnost.
Foto: SHERPA
Na obisk k Pliberšku je prišla tudi izvršna direktorica Celjskih sejmov Breda Obrez Preskar. Glede na to, da sta takorekoč soseda, saj sta oba doma na skorajda istem koncu Vojnika, bi si lahko obiske izmenjevala tudi izven službenega časa.
Valentinovo s Cetinskim in Novimi fosili
Praznik ljubezni bo v Celju v znamenju odličnih glasbenikov. 5. februarja prihaja v dvorano Zlatorog v Celje Tony Cetinski, ki je v minulih letih prejel številne nagrade. Lani je dobil celo vrsto priznanj, med drugim porina za najboljšo moško vokalno izvedbo in za glasbenika leta. Novi fosili pa bodo verjetno do zadnjega kotička napolnili dvorano Golovec 13. februarja, ko bodo preigravali uspešnice z več kot 20 albumov. Se bo ponovila zgodba izpred dobrega leta dni, ko so poslušalci v dvorani z njimi prepevali od prve do zadnje skladbe?
Priprave na abrahama?
SB
Celjski župan Bojan Šrot se zadnje čase rad izpostavlja ekstremnim razmeram. Na silvestrovo (kjer je nastala tudi fotografija) je Celjanom na Trgu celjskih knezov nazdravil samo v srajci (no, Čuk Jože Potrebuješ je bil še bolj ek-stremen), na novega leta dan pa je plaval v ledeno mrzli Savinji. Sprašujemo se, čemu župan počne vse to. Da niso vse skupaj priprave na jesenske županske volitve? Ali pa morda na bližnje srečanje z abrahamom? Morda pa se je tudi že dogovoril s Čuki, da bodo zaigrali na njegovi 50-letnici .
Foto: GrupA
Rdeča barva daje energijo, pravijo. To očitno dobro vesta tudi Rado Pantelič (levo) in Vili Poznik. Prvi je bil nekoč naš novinarski kolega, nato pa se je usmeril v marketinške vode. Že včasih pa so ga zanimale alternativne oblike zdravljenja, bioenergija in podobno, kjer je pred leti ledino oral Vili Poznik in pri tem za inovatorstvo dobival različne nagrade. Gotovo sta imela tudi tokrat veliko skupnih tem.
Župana za rešetkami
Ne, župan Kozjega Andrej Kocman ter župan Bistrice ob Sotli Jožef Pregrad se nista znašla za rešetkami, tega si niti ne bi zaslužila. Prav tako ne gre za fotografijo z njunega obiska pri kakšnem od naših županov, ki bi ga ujela roka pravice. Tako zelo dobre volje sta bila na eni od prireditev v novi večnamenski dvorani v Podčetrtku, ki trenutno ne gre v račun vaščanom partizanskega Sedlarjevega. Mogoče pa sta se pogovarjala o jesenskih volitvah, kjer namerava Kocman znova kandidirati, Pregrad pa nič več. Zaenkrat kaže, da bodo »Šempetranom« (prebivalcem Bistrice ob Sotli) zavladale ženske, saj se med kandidati za Pregradovega morebitnega naslednika omenjata kar dve različni dami. Bo nova županja dr. Metka Hudina, Iva Zorenč ali kdo drug?
Foto: SHERPA