330
Naši dopisi.
Iz Železnikov, 4. okt. (Obhajanje iOletnice Njegovega c. Jer. apost. Veličanstva Franc Jožefa L) Leto 1888. ostalo bo brezdvomno v zgodovini vseh avstrijskih narodov dotlej, dokler se bodo šteli časi, zaznamovano pod častnim naslovom: „Cesarja Franc Jožefa I. slavnostno leto. In da bode zlasti naš slovenski narod k temu častnemu naslovu mnogo pripomogel, mislimo, da mu tega oporekati ne bodo mogli tudi  njegovi  največji
331
sovražniki.   Kdor tega ne verjame, le naj vzame v roke razoe slovenske časnike, v katerih je za brati neprestano dovolj   popisov,    kako   posamezna   mesta,   trgi,   občine, društva itd. obhajajo cesarske slavnosti. Tudi naša občina v tem ni hotla in mogla  zaostati.   Že v odborovej   seji od 13. julija je bilo sklenjeno, naj se cesarska slavnost pri nas vrši 4. okt. kot v Ime-dan   presvitlega  Cesarja in Vladarja Franc Jožefa L V seji 24. septembra pa je bilo v tej zadevi izrečeno;   da ker  so   razmere  našega kraja in  občine   zelo   žalostne  zarad   polnega   propada železne obrtnije, in so glavni zaslužki   skor   popolnoma odpadli,   toraj tudi pri nas   vkljub   resnično   naj   boljše volje ne moremo cesarske slavnosti tako sijajno obhajati, kakor bi jo v resnici radi. Sklenil pa je občinski odbor, naj se povabijo hišni posestniki, in sploh vsi stanovniki in občani po javnem   oklicu v nedeljo   30. sept., da naj vsak stori v tej zadevi,   kar zamore po naj   boljši volji in moči. Na predvečer godu Njegovega Veličanstva presvitlega   Cesarja   naj   hišni   posestniki   svoje   hiše   razsvetlijo;   zgodi   naj   se   to okol   7. zvečerne ure;   pravi čas se bo z streljanjem   naznanil.   Kaka druga večerna zabava je puščena vsakemu na prosto voljo.   V praznik sv. Frančiška   Seraf.,   t. j. 4. okt. zjutraj   pri   dan zvo-nenju naj se zopet strelja;  č. g. župnik naj se do časa naprosijo,   naj  blagovolijo   opraviti   ob   povoljuem   času slovesno    sveto  mašo   za   časno   in   večno   srečo   presvitlega   Cesarja   in   Vladarja   Franc   Jožefa   I.   da bi bili    obvarovani    vseh   dušnih   in   telesnih   nesreč,   in da bi jim Bog   podelil še dolgo,   zdravo in srečno   življenje,   enkrat   pa   smrt   pravičnih.    Pred   sv.   mašo   se snide obč. odbor v spodni  šolski   sobi,   šolska  mladina pa v učni dvorani, in gredo vsi vskupno v cerkev k sv. maši, med Katero naj se tudi strelja. Vsi dotični stroški se imajo poravnati iz občinske blagajne.
To je bil naš skromni program, v dan 30. sept. po glavni božji službi javno oklican; patrijotični navdušenosti in požrtovalnosti nekaterih naših občanov pa se je bilo zahvaliti, da se je cesarska slavnost vršila tako lepo, Kakor njej enake naš trg še ni včakal; le škoda, da je silni deževni naliv izpeljavi na moč nagajal. Vendar ona ni bila z tem kratkomalo overana; marveč so že zadnje trenutke nanesle okolščine, da se je prvotni zgor omenjeni program celo razširil. Z raz-obeščenjem zastav kmal včeraj popoldan pričelo se je tudi nakitjeuje hiš z svetlovidi (transparenti). Okol 7. ure na večer pričnejo možnarji mogočno grometi v „Snegovniku", kakor da bi bili klicali na glas: luči na okna! In zdajci se je tako zgodilo. Gromeče streljanje se je že dolgo nadaljevalo, vmes pa nič manj ni odmeval tudi v oblakih votlo doneči grom. Vkljub hudemn nalivu pride okol Va^- ure godba na glavni trg, igra pred farovžem cesarsko hymno in nekaj druzih muzičnih točk. Med tem se privrsti iz šolskega poslopja šolska mladina, pred njo velika, sukajoča, v narodnih barvah transparentno razsvitljena zvezda; 20 otrok, dečkov in deklic nosilo je na drogih svetilnice, steklene in trans-parentno-papirnate, drugi nosili so narodne zastavice.
Po odpeti prvi kitici cesarske hymne se vzdigne sprevod na obhod po tergu; spredaj vrteča se zvezda, za njo godba, dalje zgoraj navedena šolska mladina, ljudstva pa vkljub deževnega naliva spredaj in zadej toliko, da se je vse terlo. Sprevod šel je po kantonski cesti  „pod  derčam",  okrenil   „na   grivi"   čez   most v
v
Spodnje Železnike, ter šel pred hišo blagorodnega gosp. Leop. Globočnika, kjer je godba zopet igrala cesarska hymno in koračnico Radeckijevo. Odtod šel je sprevod naprej pred brilantno z transparenti in lampioni raz-vitljeno, z zastavami in venci krasno okinčano hišo blagorodnega gospoda Janeza Globočnika. Med tem, ko je godba ondi igrala več točk. zažigal se je rudeči in zeleni bengalični ogenj v toliki obilnosti, v tako sijajni luči in tako dolgo, kakor se enako le redkokdaj vidi. Ljudstvo je kar strmelo o tolikej lepoti. Ne moremo si kaj, in damo le čast, komur čast, ako rečemo, da, kakor seje blagorodni gosp. Jan. Globočnik pred dvema letoma o prihodu mig. knezo škofa skazal po izgledni olepšavi svoje hiše verlega katolika, tako se je tudi sinoči po ravno opisani osvitljavi svoje hiše poterdil kot lojalnega domorodeca in zvesto-vdanega deržavljana.
(Konec prihodnjič.)
Iz Ljubljane. — Deželni zbor Kranjski ima
ta teden očividno zopet tri seje in se gradivo razprav nagiba koncu, toda v razpravo pridejo proti koncu naj bolj važni predmeti in tako tudi v tem zasedanji preostaja rešiti deželni zaklad, cestna postava, dolenska železnica in morebiti tudi še postavo o povzdigi živinoreje. Gotovo je, da bode opozicija porabila priliko, da bode skoz okno kričala v namen agitacije za prihodnje leto. Nadejati pa se smemo, da na resna očitanja deželnozborska večina ne bode dolžna ostala odgovora, da se pa tudi po nikakoršnih napadih ne bode dala spraviti s tira hladnokrvnosti in dostojnosti.
' — Vabilo na LXXXI. odborovo skupščino „Matice Slovenske" v sredo 17. oktobra 1888. 1. ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red:
1.    Poterjenje  zapisnikov  o  XXIII.   rednem   velikem zboru in o LXXX odborovi seji.
2.    Naznanila predsedništva.
3.    Poročilo književnega odseka.
4.    Poročilo gospodarskega odseka.
5.    Ukrepi glede 40letnice Nj. Veličanstva.
6.    Poročilo tajnikovo.
7.    Druge posameznosti.
V Ljubljani 4. oktobra 1888.
Predsednik: Josip Marn.
Cesarska svečanost v Kranji bila je vkljub najneugodnejšega vremene lepa in sijajna, odpasti pa so morale one točke sporeda, ki so bile namenjene na prostem. Veselica v Čitalnici bila je krasna in živahna, enako tudi cerkvena slavnost, pri kateri je maševal in govor  imel  državni   poslanec kanonik Klun. Pri ban-
ketu pa, katerega se je vdeležilo 60 deležnikov govoril je edino napitnico na cesarja navdušeno g. župan Šavnik, c. kr. okrajni glavar Merk je po napitnici samo toliko spregovoril, da je naznanil gostom, da bode o lepi domoljubni svečanosti obširneje poročal na višje mesto. Mesto bilo je s krasnimi zastavami bogato okinčano, akoravno je v soboto in nedeljo dež lil, kakor iz škafov.
—  Vreme bilo je minuli teden stanovitno deževno, povsod nastajajo povodnji, izrekoma je Sava narastla silovito, ljubljansko močvirje je popolnoma pol vodo. Gradašica teče na več krajih čez cesto in ovira promet, samo z Račenske doline poroča se, da že po sedaj dovršenih delih povodnji ni. Soditi je da ves mesec ostane deževen in da bode teško spravljati jesenske pridelke. Po višje ležečih krajih je zadnje dni že snežilo, tako n. pr. v Lescah, kjer je komaj 1500' nadmorske višine.
—   Družba sv. Cirila in Metoda ustanovila je v Celji otročji šolski vrt, ki je bil utvorjen minuli ponedeljek.   Bog daj dober vspeh!
—   Dežela Kranjska kupila je vsled pooblastila deželnega zbora tikoma za Bežjem gradom 7!/2 oralov veliko njivo, kjer se bode za sedaj zgradila bolnica za nalezljive bolezni.
332