her tu
* *
8 ke
národske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl
i
3 fl
pol leta 2 fl. po posti
1 fl. 30 k
V Izubijam v saboto 7. februarija 1857
Cesarske vodila zastran živine za pleme.
Ker se je přiměřilo, da je nedavnej c. k. ministerstvo
notrajnih oprav v neki priložnosti imelo dolociti pravdo: kdo naj ima živino za pleme in kako? je ono sledeče pravila izgovorilo.
Kar se tiče kobil, krav in
vse druge živine ženskega
posetve; zrak pa, ki more sedaj do nje, přežene kar se je že izparice napravilo.
Vsakemu kmetovavcu tedaj svetujemo, ki ima kaj ob-sejanega polja, naj pregleda svoje njive; če najde,, da zemlja pod snegom ni dovelj zmerznila, naj poskusi to ali uno, kar mu bomo svetovali po obilnih poterjenih skušnjah.
spola za pleme, se v to ne more vtikati cesarska gosposka.	razorov noter doli
Naj namreč po snegu potegne več po dva čevlja širo
Tudi zastran živine možkega spola za pleme bi
ar ©
osposka
do zemlje; to
naj storí ali z majhnim
nič ne govorila, ako bi bili gospodarji sploh tako zvěděni v živinski reji kakor je treba. Ker pa to ni tako, se ona zavolj vesvoljnega prida mora nekoliko mešati v to reč.
V takih soseskah (občinah), kjer si soseščani po več-letni navadi ali po posebni pogodbi skupaj deržé živino za
pleme (Zuchtthiere), noce gosposka nic vec vmes govoriti, kakor toliko, kolikor je neobhodno potrebno, da se kake
ocitne napake in razvade odpravijo in da se zivinoreja brez škode lepo uravná z drugimi kmetijskimi zadevami soseske. Al v takih soseskah (občinah), ktere ne kažejo,
da jim je za zboljšanje živi no reje kaj mar
bi jim gledé na svojo živino vendar
moglo
, pa mar
biti, v takih soseskah
veléva gori omenjeni mini
sterski ukaz
je treba, da si okrajne (kantonske)
cesarske gosposke na vso moč prizadevajo so-seščane napraviti, da vkup stopijo in si skupa)
o mislijo živino za pleme (postavimo bika) in ga skupaj za ta namen redijo. Vendar pa se stroški za kup, živež in strežbo take živine nikoli ne smejo razdeliti
(razpartiti) na hišni davek in pridobnino paberati od vseh soseščanov. Ce pa soseščani morejo ali hočejo v dnarji ali blagu pripomoći k napravi bika ali kake druge živine za pleme, naj se jim pa k temu prav živo pri-
•	• I	V fl «	I	•	I • 1 1 i « v a	I •
m
kakor davek
govarja,
ker dobra živina za pleme je velik dobiček soseski.
lesenim sneznim drevesom (plugom), ali pa naj izkoplje take razore; ti razori naj se napravijo po 2 do 3 čevlje saksebi. Tako naj se převleče cela njiva. — Namesto raz orov je pa tudi prav, ako po sežnji (klaftri) saksebi več po 3 čevlje širokih jam izkoplje noter do zemlje.
Naj se pa storí to ali uno, nikoli se ne smé ne v raz-orih ne v jamah več kot za pavec (col) debelo snegá nad
s et vij o
pustiti; ako
bi se ga pustilo več, bi zemlja ne zmerz
nila, pa tudi izparica bi odduška ne dobila. Ako se pri-
sneg spet na debelo (malo snega ne škoduje)
meri, da bi
zapadel izkidane razore ali jame, se morajo iznova izkidati. Ti razori in jame v snegu pomagajo, da zemlja zamerzne in se izparica odpravi ne le tisti setvi, ktera je ležala pod
L>acgom, temuc tudi tisti, ki je blizo nje.
Zagotoviti moremo naše kmetovavce, da na nobeno drugo vižo ne morejo ob taki zimi svojega polja gotovše škode obvarovati kakor na to, kakor smo ravno povedali. Škoda!
da je to ravnanje še premalo znano.
Da sneg hitrejše kopni, trosijo nekteri kmetovavci v drugi polovici svečana ali pa mesca sušca ogelnega prahu ali černe persti po snegu. Al s tem pridejo večidel pre-pozno, ako uiso poprej razkidali snegá, kakor smo gori rekli.
V
Ce ima sneg proti pomladi zmerznjeno skorjo se odverne škoda , če se z železno brano, ktera se še s
Da ozimina pod snegom ne bo škode terpela

kamnjem oblozi, njiva povleče in tako snezena skorja raz ruši in zrahlja
\V
V tiroljskem časniku „Bothe fiir Tirol und Vorarlb." priporoča odbor tamošnje kmetijske poddružnice kmetovavcem nekaj, kar se zeló ujema s tem, kar so svetovale Novice *) že enekrati. Beseda je ob praveni času. Naj jo čujejo tudi naši gospodarji.
piše omenjeni časuik — da ozimina veliko
pade , kadar zemlja ni še zmerznila
Znano je

ako sneg
škodo terpi
iii ako obleží poteni do spomladi, da pod njim ni zmerzniti.
uhl1
mogla
Mesca svečana in pa susca pa se zacne setev ze pa- je bilo nju največje veselje.
Od gospodarstva v natori kaj.
Clovek gospodar natore.
Dva mlada prijatla A. in B., ktera sta oba terdnih mi sel, svoje življenje posebno preiskavam natore darovati, se-dita zimskega večera v nepregorki sobici in se pogovarjata* Oba sta ukaželjna in polna veselja do natoroslovja, pa oba sta še novinca in nobeden še ni svoje naloge prav razumel. Bila sta si velikokrat nasprotnih misel, ktere pretresovati
riti (sopiti), al snezena odeja zaderzuje izparico in je na poti, da unanji zrak ne more do nje; na to pa se napravi neka plesnjina, ktera se razširi čez vso setev in jo pokončá. Zavolj južnega vremena konec jeseni in snega, ki je kmali
se
Sledimo nju današnjemu pogovoru. Začetek smo sicer
češ, gospodar natore.
zamudili, pa ravno pravi
A.	: Clovek je, reci karkoli
B.	: To ti vendar ne more resnica biti! Ko bi bil on natore gospodar, bi mu mogla cela natora s svojimi močmi
pádel in padal to zimo večkrat na nezmerzlo zemljo,
je bati, da bi se letos kaj takega , zlasti na bolj osojnih podložna biti. Al on si mora v potu svojega obraza kruh krajih, ne přiměřilo, ako se ta škoda ua kakošno vižo ne 8iužiti, se mora bojevati z všemi natornimi močmí, nikoli
odverne.
Potreba je tedaj, da se do ozim ine, ki pod snegom
leži, m
in
k
p U 8 t
bo zmerznila; po tej zmerzlini pa
Če more mraz do zemlje, se zaderžuje tudi izparica
je ne more gospodariti. Koliko nevarnosti pa mu v tem ne preti od zibeli do groba ! Na suhem in na vodi je v vedni smertni nevarnosti. Vse natorne močí so mu sovražne
*
Pogl
«
N
9. list leta 1853
pa 5. list 1854
Vred
Ali pa tako. kakor je v omenjenih listih „Novic" svetovano.
Vred
42
io želé pokončati ošabnika. Ne Ie žive stvari, temuč cela zemlja s svojimi strašnimi močmi mu je sovražna. Tù ga caka moker grob v globočini morja; saj revež ne vé, ali se ne bo morju poljubilo, njega, ki se mu je zaupno izro-čil, vreči iz svojega herbta v globočino. Tam na stermini je pripravljena teživna moč vsaki trenutek, kadar bi ga ne-pazljivega nasla, potegniti v prepad. Se celó zemlja, ktero samo bí terdno mislimo, se strese pod njegovimi nogami, kadar se ji poljubi, in požrč cele mesta z vsem, kar v njih leze in grede. Tù se mu je bati strupenih rastliu, tam div-jih žival. To ti je prav gospodar! — Nobena stvar se ne zmeni za-nj, kakor da bi ga ne bilo. Kakor vse živali, se mora tudi on bojevati za potrebni živež. Živali zamorejo le živeti, če druge životnice morijo ; je li mogoče člověku drugače delati? Ima tedaj člověk kaj predstva pred drugimi stvarmí ?
A.:	Ima ga, dragi! ima ga. Njegovo veliko predstvo pred drugimi stvarmí — saj ti tega ni treba se le dokazo-vati — je njegov duh in ujegov um, s kterim on gospoduje naturo. Le en sam izgled mi pripusti, prijatel! Lev v svoji divjosti ni prijatel člověku, pa divjašnice gospodar gré brez nevarnosti v levovo kletko, ker žertna stvar se boji njegovoga pogleda. Oči človeške ukroté divje živali, ker v njih se lesketá duh — človeško predstvo pred drugimi živali. Duh in um cloveški vladata čez živali. Pa tudi vse mertve natorne moči gospodari človek. Se vé da jih ne more preobraćati po svoji volji in ž njimi delati kakor tri-nog s svojimi podložni. Pa rabiti jih vendar more, da njegove namene spolnujejo in tedaj jih zamore v svoj prid obraćati. In kolikor bolje pozná natorne moči, toliko mo-gočniši vlada čez-nje in toliko večje je blagostanje njegovo. Telegraf ali daljnopis, kteri njegove misli v enem trenutku (sekundi) 61.000 avstrijanskih milj deleč nesti more,— hlapón in parobrod, ki naglo naglo nosita od kraja do kraja delà človeške , ktere si je on vsled njegove vlade čez na-toro pridobil, ti pričajo najbolje veljavo človeškega uma, tedaj njegovo predstvo in vladařstvo čez naravo. Da so daljni kraji si sosedni, da ni skorej nikamor več deleč, to je storil človek s svojim umom. Mislim, da si že prepričan svoje krive misli.
B.:	Kar mi tukaj praviš, sam vém, pa vendar ne boš tcrdil, da bi bilo vse zavolj cloveka vstvarjeno?
A.	: Se vé da je Gospod nebes in zemlje z marsiktero stvarjo gotovo višje namene imel, kakor stvariti le sužnje človeške. Saj tudi človek mora služiti občinstvu in pripomoći, da se potrebni red v stvarjenji ohrani. Odkar smo prepričani, da ne stoji zemlja v sredi sveta, in da se ue sučejo vsi drugi veliki svetovi krog naše pičice, smo tudi prepričani, da ne služi brezštevilna množica svetov, veliko večjih od naše zemlje, le nji, ki je proti celemu svetu manja, ko kapljica v morji. Svitlo solnce ni Ie zatega voljo na nebu, da bi le nam delalo dan in s svojo gorkoto izklicavalo iz mertve zemlje mnogoverstno življenje; bledi mesec in brez-številne zvezde se ne valijo le zato po neizmernem prostoru, da bi Ie nam razsvetljevali noč in nam služili v snovo praznih vraž. Mi slabotne stvarice ne smemo ošabno misliti, da le nam na naši pičici služi včs neizmerni svet. Tedaj ne segajmo ne na to ne na uno stran predeleč! Ne tajimo svojega predstva pred drugimi stvarmí, pa ne povzdigujmo se tudi v svoji ošabnosti previsoko ; saj so zvezdogledi že zdavnej zemljo iz vladavnega sedeža, kterega si je bila prisvojila, vergli med drugo množino potovajočih svetov.
B.:	Da včs svet ni zavolj nas, si mojih misel, pa mislim, da si tudi prepričan, da še naša zemlja ni samo zavolj cloveka stvarjena? Pomisli le, da ni povsod na zemlji bilo ljudi in jih še sedaj ni. Čemu tedaj toliko stvari, kterih rabiti človek ni mogel in na mnogih krajih še zdaj ne more? Dolgo, dolgo časa se je valila zemlja po več krajih brez živihv stvari. Potem so se prikazale na njej živali in rastline. Cez dolgo časa njih življenja so se morale vmak-niti popolnišim stvarem, ktere so na njih mesto stopile. Tako
se je godilo, dokler se ni človek razširil po svetu. Čemu to, če je vse le zavolj cloveka stvarjeno?
A.: Ljubi prijatel, da je človek v stanu natorne moči v svoj prid obraćati, sem ti že povedal. Kar pa tvoje zaduje mnenje zadene, pa le pomisli, da tudi ta dolgi čas zgodovine zemeljske ni brez prida za cloveka. V tem dolgeru času so se naredile tla, na kterih se zdaj snuje človeška zgodovina. Ako bi v tistem davnem času, ko še nobena čveteronogata žival ni zamogla živeti na zemlji, ne bilo rastlinstvo tako bogato iu čversto in ako bi se ne bilo na-kupičilo v velikih kupih, kjer ga je blato zasulo, in ako bi se ne bilo po tebi dobro zuanih kemiških postavah spreme-nilo v premog, kaj bi zdaj počeli ljudje? Kje bi bilo obertnijstvo? Le pomisli, da Augležko mora pripisovati svoje blagostanje le premogu, kterega ima v tako obilni meri. Pa tudi se kaže celi dolgi čas zemeljske zgodovine občudljivi red med všemi stvarmí. Vse ima namen, občinstvu služiti, lzderi ud iz verige in raztergala se bo. Vzemi le eno samo stvar iz stvarjenja iu občudljivi red se bo zgrudil v neredovnost. Vse stvari so potrebne za občinstvo, akoravno je ta ali una stvar ti ali uni nevarna iu neprijetna; prid posamezuega se mora ukloniti priđu občinstva.
Kadar preti nevarnost domačii, vladar ue bo poslušal jokanja vsake matere, ktere sin se mora podati v vojsko, ker bi potem nobenega vojaka ne dobil in domovino sovrazniku v roke dati mogel; ampak če on hoče domovino nevarnosti rešiti, mora marsikterega Ijubljenca žalovajočih mater darovati v smert, da zamore občinstvo, domovino, rešiti.
Gotovo si se že prepričal, ljubi prijatel, da mnogo veselja in zadovoljuosti vzrokuje člověku, če najde, da so vse stvari med sabo v tesni zvezi, da nobena ni preveč, nobena premalo, nobena brez posebnih namenov in dobrotljivih na-sledkov za občinstvo. Naj bo sliuasti červ ali orjaški slon, — vsaka stvar mora, se vé da brez svoje vednosti, po svojem pripomoći, da se vse po redu godi. Na pervi pogled se nam zdí sicer, kakor da bi bile brezštevilne živali z muogoverstnimi rastlinami, od kterih še živé, brez posebnega reda skupej zmetane; pa po uatanjčnejši preiskavi se lahko prepričamo , da povsod vlada red iu občeveljavne postave, ki jih je dal Stvarnik celemu svetu. Sicer vidimo, da se močnejši od šibkejšega živi, da le močnejši pravico ima; pa veudar tudi močnejšega zmaga in slabšega pogin služita namenom vredovavne roke. Pri vsem tem se pa nobeni stvari ne krati samostalnost iu veselje, ktero vživati je pripravna po svojih dušnih in telesnih lastuostih. Samo človek si zamore sam uameue snovati, prostovoljno voliti, na levo ali na desno se obraćati; toliko vecja pa sramota za-nj, če pot zapustí, ki mu jo že um veléva. Ni nam mogoče vselej pregledati Stvarnikovih namenov s to ali uno stvarjo ; pa če se ne moremo vselej prepričati njenega prida, vendar ne smemo reči, da bi bila brez dobrotljivih nasledkov za občinstvo, ali le v kazen drugim zemeljskim prebivavcem. Sicer sva enacih misel, da ni vse le zavolj cloveka stvarjeno, pa tudi mu nobeden ne brani, se tega ali unega poslužiti v svoj prid ali zgubo, kakor mu je drago. — Stvari so zavolj občinstva, da se vse po redu godi, da se najmanjši stvarici ne delà krivica. Saj je tudi červ v zemlji Božja stvar, ki ima pravico od Boga, življenja svojega se veseliti po svoje. (Dalje sledi.)
Misli o isterskih Vlahih Ciribircih.
Zavolj sledečih uzi okov se ne morem nikakor pravo prepričati, da bi se bili pred Slovani v Istri naselili Vlahi Čiribirci, — tako imenovani v razloček od drugih isterskih Vlahov Arbanasov in Vlahov P er oj co v.
1. Imena vlaških vasi so čisto slovanské: Sušnje-vica, v ravnini nad cepiškim jezerom, župni kraj (fara) opominja ua nekdanjo mokrico, z vasmí: Li taj, Nova-vas. Jesenovik in Posé rt, skupaj z 1150 dušami;
43
župna vas Bèrdo ima 670 prebivavcev; Grobnik in Tu
- _	«	mm	« •	m	ft I •	fl	•	fM	fl	1 * f •	x	1
>
obé
vasi s kakošnimi 50 ognjišči ali 300 dušami pod župoKer-
pljak (v pismih tudi Tukljak in Tukalscina)
-	_	-	V -	. ^ ^	• • V V .	•• A/V/V 1 v	•	1 V
Da se ti Vlahi z Rumuni razumejo, je že rečeno bilo in poterjeno z vojaki, s temi bivšimi tudi na davkini iztir-
jatbi
>
in z onimi bivsimi na Ogerskem, ter sedaj doma po
bunsko; pod župo Pazesko samo vas Gradin z nekimi vedajočimi, da so se onde precej dobro razumeli. Da se hišami iinenovanimi Krajne ici, kjer se je neki Krajuec njih narečja razlikujejo, se ne čudim, ker narodi tikoma
------------V	'	'	V	v	'	w	"	' '	'
povlašil, morda 258 dus; na to je v Cicani v Munski župi	bivajoči mnogo vekov pod jednim pismenom svojim jezikom
jedina vas Žejaue, ki ima k večem 500 ljudi. Vse skupaj	imajo mnoge ljudske med seboj težko razumljive narečja,
pravo na debelo šteto bi bilo v Istri blizo 3000 teh Via-	in iste velike mesta jih imajo po dvoje, na pr. : „Ostdeu
hov.
Ako bi bili ti Vlahi pred Slovani tukaj bili
i
bi
tsche Post" in „Hans Jôrgel".
Cace in maja ste sploh
bili morali krajem iz svojega, onda s slovanščino gotovo ilirske besedi rabljeni po vsi Istri, v Liburni rekó tudi samo
ma, vsaki svoje zna
ne pomešanega jezika imena dati, ter take imena bi se bile ma, na pr.: prislovica „draga moja
saj v njih občinah ohranile. Da bi jih bili Slovani kasneje in v besedi majka je že tudi maja. Na vse to je morda
v ta kot stísnili, se ne zlaga z značajem slovanskim
?
zato
posebno v nověji dobi italijanski jezik tega svojega brata,
zverši vse moje znanstvo v tej reci.
J. V.
mislim, da je oni narod stařeji, ki je krajem imena daval. s kterim je v vedni dotiki, kaj na-se potegnil. In s tem se
2. Vse slovanské občine okolo te Vlašije imajo izvan Kerbun mnogo starinskih podertin : stara Vra nj a — ka-košna široka in mocna terdnjava je morala biti! Bolj un*) ima svoje stare turne; Paz svoj poderti veliki grad (kartel), Kozljak
Prislovice v Liburni

kakošna strašna dolga terdnjava je
Pusta mu brada, kernu žena vlada!
Težko je ži
morala biti visoko na živih stenah, ker se ji še zdaj razni	vemu gadu na
gerbi (Wappen) vsekani poznajo; al onde se samo v Gra-	premagati).
dioi nekaj malo starega zidovja vidi. Njih župne cerkve	dal. (Se reče pojedežu).
- _	«______J	^	- f • k a •	« ^v ^ ^	«	/	V t á #
glavu stati (težko je zvitega sovražnika
•r
Mačak je brajdu prodal, da si je za ribu
Kega je Bog naružil, je huji
60
pozno zidane bile: na Berdi 1622, v Sušnjevici 1838.
od vraga (n a r u z i t i,
verunstalten).
Kada vino pride
Druge cerkvice so morda stareje pa so le male.
med dva dna (sod), ga pije, ki ga zna (ima). To je druga
3. Grobnik, ime vlaške vasi. Ker so Grobniki redki, polovica one: Kada se odtace, ga pije, ki priskače.
_ -	- - _	«	m	m m	m	-	m	»	#	fl	fl	i «	V •	à	fl fl	i ^	V fl	•
mi je to misel zbudilo na oni Grobnik nad Reko in na je vino po dukať, muzi te ga lokať.
Ako
Joh je ovcici po
Tartareko bitvo ua njegovem polji, od ktere liburnski pa- ptujoj rucici. etirji še koliko toliko povedati vejo. Morebiti sta si ta dva
Grobnika v kakošni zgodovinski zvezi?
Ki zna dreti, koze ne kvari.
konobi (keldri) je najbolje vino. klobasic. (treba pomalo).
4. Ako bi bili ti Vlahi vejica Rumunskega debla, sveti! (Pri veliki sreči za malo ne maram).
V ptujoj Več je dan v leti nego Ca če mi mesec, kad mi sunce
Suho i ei-
vajenega od davnosti bivati pri jezerih in velikih vodah, bi rovo, to je, das bewegliche und uubewegliche Gut (n. p. se dalo misliti, da so se tudi zato raji naselili v nižjih kra- je zapil, zapravdal itd.) — Dobar ostanak! (Ich wiinsche jih na severni strani Cepiškega jezera pri Boljunskem po- Euch wohlauf zuverbleiben).
toku (BoIjunščica),v kakor na Učki pri Pilatih, in da so
morda zato oni v Čičaríi svojo slovansko vzemši Zejane.
>
suho dolino imenovali, besedo
[Novičar iz avstrijanskih krajev
$
Čudno je, da so bile na razvodu (Commission) ister
lz Celja 3. sveč. Letos imamo pošteno zimo

mraza
?
na
in snega, kolikor ga ni bilo mnogo let. Ugodna je ta doba mestovane vse okolo Vlahov stojeće občine slovanské: posebno lovcom, ki po divji perutnini prežajo. Tudi nek
skem leta 1325, ki se upira na 300 let stareje pisma
Vranja, Boljun, Paz, Gologorica, Pican bune, Kožljak,
>
Ker
gospod

vnet lovec , je podal se nedavno na lov, ter hodil
pa nobena vlaška. Ako bi bile te po obali blizuje Ložnice, da bi zasacil kako divjo raco.
ker se je okolo njih mnogo Ugledal je tudi kmali čvetero rac, ktere so pohlevno čepele
gotovo zvali,
stareje, bi jih bili
mej dělalo; spominja se onde samo vas Gradin, ter se v nekem kotu v vodi. Gospod se ustavi s puško
i
meri
i
imeuuje uboga vas Gradin, da je moral Pazar (grajši- sproži
pumf! in zadel je vse s tir i race, da so se na
nar iz Paza) za njih, kakor za svoje kmete, razvodnike herbet zavalile. Hitel je střelec do potoka, pobrat svoj plen,
milosti prositi, da so jim sosedne občine zemlje dobrovoljno odstopile, ker so pred ta dan onde po starih pravicah meje
tako poterdili, da so se Boljunci iu Pičanci mejili; zdaj je pa gorenja stran Vlašije med njimi
kar je zapazil v velik strah, da vstreljene ptice so bile domaće race nekega bližnjega kmetiča. Plaćati je mogel gospod vlastníku pet goldinarjev za usmertnjene živalice, ter jih odnesel domů. Domá je pripovedaval sam nezgodo:
Ako bi Gradinci, ker imé iu staro zidovje na kaj 6ta- emejali so se vsi lovcu, ki ni razločil domaćih rac od div
rejega opominja , bili staroseluiki, bi bili imeli kakošne pravice na razvodih pokazati ; ako jih je pa Pazar naselit ko
jih
?
da je bilo kaj!
J. S.
Iz Ljubljane. Vesela je přejela te dní kmetijska
prišnike, so tedaj od nekod prišli, ako se od sosednih via- družba pismo c. k. okrajnega predstojnika Metliškega gosp.
Fladunga, v kterem ji sopet naročuje, naj mu pošlje proti plačilu iz nabranih prostovoljnih doneskov kolikor le
ških vasi niso stiskali, ampak širili.
6. Gerške besede b a s e r i k e
presbyter, en imajo za jedan ur sko iš
basilika, pre v tu
os v eusnaskut, unigenitus, ker drugač more sadnih pešk, pa tudi mlađega sadnega drevjiča
un, in njih si mislim, dajemadjar
?
ker njegov namen je, v vseh 23 soseskah Metliškega
et, in morda se druge bi dale člověku soditi,	kantona napraviti drevne sadišča (vertne šole).
da so ti ljudjé nekdaj bliže izhoda bili; te gerške besede	pač hvale in posnemanja vredno početje v blagor celi okrajni !
bi bili težko v stari dobi od cerkveue latinščiue ali italijan-	Da bode kmetijska družbe verlega gospoda pospešitelja ko-
ker so bili v starodavnosti onde okolo sveti	ri8tne eadjoréje postregla kolikor bo le mogla, je gotovo,
cerkveni obredi slovanski; zato tudi oni ne znajo moliti po	Naj pri ti priliki, ko se spet očitno vidi, kako ee lahko
ščine dobili
»
vnovič
evoje ne po latinski, zato so mi priča zivi Vlahi iu spis o epečajo sadně jabelčne in hruševe peške,
ujih od g. Kovača, sedanjega župana (podesta) Pazinekega opomnimo gosp. učitelje po deželi: naj na veo moč naga v čaeopieu „l'Ietria". Molitvice, ki eo jih
lani „Novice"
njajo šoleko mladino k naberanju pešk sirovih (ne prinesle, eo skovane; zato manjkate v Oče naš i dve pervi posušenih) hrušk in jabelk kakoršnih koli. Ob enem dose
prošnji
i
in v Veri peti člen.
žejo trojni namen
mladine pazljivost se djansko
Pod B olj uno m leží lepo rodovitno polje, in ko so nad njim na gričku grad sozidali, so mu rekli Poljungrad, kakor ga razvod isterski enkrat tudi piše; zdaj pa grad po vracuje polju ime, ter se imenuje Boljunsko polje.	Pis.
oberue e tem do koristne sadjoreje, 2) za domaće sadišče se napravi e tem divjakov obilo, ali pa 3) ee dobre
peške lahko prodajo kmetijeki družbi
Z drugo novo
sladkornico (cukrofabriko) v Ljubljani je resnica.
- 44
Neka dražba je kupila tisto ledino, ktera na desno leži med Ljubijanico in cesto, ktera pelje v Selo pod Ljubljano ; omenjena družba je okrajni gosposki že položila obris te nove fabrike.i™ j [ r ( ([ I « | ! Ï
Iz Ljubljane« Po 6mesečnem potovanji po Dalmacii
in Talijanskem je na poti domů v Zagreb preteklo sredo iz Tersta v Ljubljano dosel gosp. arkivar Ivan Kukuljević Sak ci n ski zdrav in vesel obilega gradiva, ki ga je, kakor nam je slavni zgodovinar sam pravil, nabral za povest-nico iu slovstvo jugoslovensko na svojem potovanji, od kterega je na novega leta dan iz Rima zeló zanimive čertice priobčil v „Narod. Novinah".
Novičar iz raznih krajev.
Dar za darom uaznanjuje nazočnost presv. Cesarja v
Milanu. Tako spet je přejela cerkev v Lovadini 4000 lir, in
da bi se zvedila natora s v il od n ih bolezin (to je bolezin zidnih červičev) in pa pomoč zoper nje, so določili 18.000 lir v dařilo tistemu, ki je v stanu po temeljitih pre-iskavah in gotovih skušnjah to najbolje razložiti. Milanežki znanstveni akademii je prepušena razsodba o tem. Unidan se je govorilo, da pričakujejo Cesarja in Cesarico že 15. dan t. ni. na Dunaj ; sedaj pa pišejo nekteri časniki, da 08taneta se do 8. t. m. v Milanu, drugi pa celó do 18. t. m. Tudi hočejo nekteri vediti, da 12. dan t. m. bo nadvojvoda F e r d i n a n d M a k s kot poglavar (General-Gouverneur) lom-bardo-benecanskega kraljestva slovesno prisege l Cesarju. — Po novem oklicu odbora velike kmetijske razstave, ki bo od 11. do 16. maja na Dunaji, se bojo zraven že večkrat omenjenih stvari jemale v to razstavo tudi vse take manjše reči, ktere spadajo v hišno gospodarstvo malega kmeta in gojzd nega posestnika, in tudi te stvari se bojo po železnicah tjč iu nazaj peljale brez pla-čila. — Sliši se tudi, da vse to, kar pride v dunajsko razstavo, bo šlo potem na cesarske stroške v Pariz, kjer bo letos sopet razstava. — Število rekrutov, ki se jih ima
za letošnje leto nabrati po vsem našem cesarstvu, zuaša 103.115. — Avstrijanska vlada je z nekim tergovcem v Bremenu sklenila kupčijo za 15 milijonov smodk (cigár); vsaki teden jih bo poslal 100.000, tedaj v 3 letih vse. — Sedaj je gotovo, da zbor zavolj švajcarsko-pruske pravde bo v Parizu. — Deržavui zbor v Londonu je tabart
namesto kraljice lordkancelír z ogovorom začel; ogovor ta omenja vseh novejših važniših prigodb in med drugim pravi, da je parižki zbor dobro dognal rusovsko-turški raz-por in da vzajemne prizadeve angležke in francozke vlade so pomirile švajcarsko-prusko pravdo; kaj je angležka vlada zavolj Napolitanskega storila, bo zbor zvedil iz pišem, ki se mu bojo vse predložile; zastran perziških homatij ni v tem ogovoru rečeuo , da je že vojske konec, ampak da se še le skuša mirna sprava; kar pa se posled-ujič Kine tiče, jižuga kraljični govor z vojsko.- Francozka vlada misli s tem, da je razpustila unidan ome-njeno število svoje armade, prihraniti si blizo 100 mil. frankov. — Kar se piše po raznih časnikih od „zadnje ure Vergèrove", si je tako nasprotno, da človek ue vé, kaj je resnica, kaj je laž; zato ne ornenimo nesrečne prigodbe dalje. Tudi zavolj poslednjega napada na škofa Ma tér skega se resnica še ne vé ;—v tem, ko mnogo časnikov na drobno popisuje prigodbo, da se je přiměřila v cerkvi ravno ko so škof pred sv. Rešnjim telesom klečali, in ker hudodelnik ni mogel prebosti škofa, da je s pištolo potem ustřelil korarja, ki je k sreči odbil morivcu nož , — pravijo nekteri drugi časniki, da vse to je zlagano in le zmešnjava z uuo prigodbo v Parizu. Resuica se bo tedaj še le zvedila. — Gotovo pa je , da je po truplu tistega hudodelnika , ki je nedavnej stregel kralju Napolitanskemu po življenji in kterega so ob glavo djali, prišlo 40 našemanih mož ponoći ; čuvaj pokopališča jim je mogel pokazati grob njegov, iz kterega ao ga vzeli in v Sardinijo nesli. — lz Napo-
litanskega <»e sliši čedalje več hudih reči; kralj seje preselil v Kaserto, kjer živi noč in dan obdan od obile množice vojakov. — 29. p. m. se je prikazala v Parizu na vertu cesarskem neka bogato oblečena gospá ter se hotla bližati cesarju Napoleonu, ki se je ondi sprehajal. Strežaji jo ustavijo in vprašajo, kaj da hoče? Ona pa jim ponosno odgovori: „Ne, da bi se me kdo dotaknil ! jez sem kraljica Poljska in imam pravico s cesarjem govoriti; pojte k njemu in povejte mu, da hočem ž njim govoriti'4. Gospá se je v vsem obnašala tako lepo, da strežaji izperva niso ve-dili pri čem da so; pa kmali se je zvedilo, da se reva meša. Nje mož je imeniten in dobroznan gospod. — Pre-bivavce ob Donavi med Semendrijo in mesticem Gročkim, ki je kakih 6 ur od Semendrije proti Beligradu, je plašila že več časa stekla vol kulja, ki je veliko živiue pa tudi 5 ljudi pokončala. Dvakrat so šli lovci vse okolice nad njo, pa je niso mogli zasačiti; — nekemu ubogemu šivarju, ki je šel v bližnjo vas v štiro in je po naključbi nesel nabito (nabasano) puško'nekemu lovcu nazaj, se primeri na cesti, da ga sreča strašna volkulja. Kaj mu početi! Ko ga pervi strah zapusti, verže svojo culico preč, napnè petelina na puški, čeravno se je tresel kot šiba po vsem životu, in meri na zver, ki naravnost nad-nj koraci. Tresk! — in volkulja se zvali z razbito čepinjo na tla. Šivarček si je prislužil 4Ù cekinov, ki so bili za naglavnico obljubljeni. Al srečni člo-veček se ni dolgo veselil svojega prislužka! Ze popoldne je tako nevarno zbolel, da imajo zdravniki malo upanja ga oteti, — možgani so se mu po silnem strahu zmešaliinnoč in dan revež blodi od volkulje in se bojuje ž njo.
Čudno jezero.
V deželi daljni, kjer izhaja Rumeno solnce zad gore, Ko se pri nas za goro maja . Za čudno jezero se ve.
Na dnu njegovem, ak ne dije Nad njim nobena sapica,
Se kraj tak krasen ti odkrije,
Da zemlja nima lepšega.
Gorice z doli se verstijo,
Dobrave senčne s travniki, Sadu drevesa se šibijo,	»
Cvetlic nagledati se ni.
Ak pa pozabiš , kak globoko
So te cvetlice pod vodo, fn stegneš derzno svojo roko Utergati zmed njih eno ;
Ko trenil bi z očmí ti zgine.
.	y
Je vsa podvodna krásnost prec, In spod skaljene globočine Se dno ne dá ugledat' več.
Kot krije voda ta dno krasno,
Ki raju skor enak je svet, Zagrinja meni dobo jasno Mladosti mrak preteklih let.
Skoz njega gledam tje v ravnino,
Po kteri sem otrok skakljal, Tje v trato, hribec, breg, melino, Kjer sem z otroci se igral ;
Tje v senožeti, tje v steržine,
Kjer sem kadaj cvetlice bral, In branja truděn brez blazine Na golih tleh sladko zaspal.
Ak pa želim si omladeti,
Zelim si biti spet otrok, In vidim, da mi preleteti Prepada ni — je preširok ;
Se jame redki mrak gostiti. Se delà megla pred očmí,
In sreónih krajev razločiti
Mi tame več mogoče ni.	Fr. Svetličič.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.