Summary MASS| CONTEMPORARY CULTURE FROM THE ETHNOLOGICAL POINT OF VIEW Rajko Mursic The aim of the elementary schools* treatments of ihe mass culture phenomena us, above all, stimulating the first reflection about a child's own everyday environment The process of contemporary inculturation through or into mass culture starts with the first toys (Barbie dolls), but the viewpoints of the mass culture become particularly important in the early adolescent period. For that reason alone the elementary-school pupils would find that kind of work rather interesting and attractive, The segments of culture can be roughly divided into traditional or folk - culture, high -"artificial" or elite culture (that may be considered the summit of pedagogical aims) national as well as worldwide, the third segment being mass culture. Taking into account that ethnology is interested in tile life-style of all classes in all periods of history we can accept the research of" mass culture into the field of ethnological interest. One of the ainïs of the research of mass culture is also the improvement of the quality of pedagogical work in school. The exposure of those extracurricular research topics that strike children in their everyday lives is the means with which we could reach useful side-effects not only in the sense of research (ethnographic sense) with the material that would later be more thoroughly treated by the experts -but also in a completely pedagogical arid didactical sense. Albinca Pesek, Svanibor Pettan_ MULTIKULTURNA GLASBENA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Multikulturna glasbena vzgoja in izobraževanje fc-meljita na zavesti o obstoju veliko različnih glasbenih kultur po vsem svetu in spodbujata k spoštovanju različnih načinov glasbenega izražanja in k spoštovanju različnih ljudi, ki tc glasbe ustvarjajo, izvajajo in poslušajo. K utemeljenosti in razvoju mul-tikulturne glasbene vzgoje in izobraževanja je pomembno prispevala sodobna c t no muz i kol ogija, ki kot svoj predmet študija vidi glasbo v kontekstu kulture vseh krajev in časov. V članku sta multikulturna glasbena vzgoja in izobraževanje predstavljena skozi zgodovinski pregled, cilje in elemente ter skozi primer obravnave glasbene kulture posameznega območja. Koncept muUikultume glasbene vzgoje in izobraževanja je zaživel pred nekaj desetletji v Združenih državah Amerike in se postopoma uveljavlja ¡10 vsem svetu, v zadnjem času skozi iniciative posameznikov tudi v Sloveniji, Njegov potencial je razviden skozi cilje, kot so; seznanjanje z glasbami različnih prostorov in časov, razvoj razumevanja o njihovi relativni enakovrednosti, spoznavanje njihovih zakonitosti, razvoj polimuzikalnosti in razvoj strpnosti do razlik med kulturami in ljudmi. Vzgojno-izobraževalno delo na podlagi mult ¡kulturnega izhodišča se realizira skozi vodeno poslušanje, izvajanje (petje in instrumentalno igro), gibanje ob glasbi in razvijanje glasbenih pojmov. Primer obravnave posamezne glasbene kulture (Mehika) je izbran iz eksperimentalnega glasbenega kuriku-luma, ki ga je A. Pesek testirala s pomočjo predšolskih otrok in njihovih staršev v l.jubljani v šolskem letu 1992/93- Glasba je predstavljena v kontekstu kullurc, ki vključuje zemljepisne, zgodovinske, demografske in jezikovne značilnosti Mehike. Podrobna priprava učne ure kaže, da so upoštevani kognitivni, afektivni in psihomotorični smotri vzgoje in izo- ______UDK 379.825:398.8 braževanja ter predstavlja eno izmed možnosti, kako mul-tikulturni koncept uveljaviti v glasb eno -pedagoški praksi v Sloveniji J. MULTIKULTURNI PRISTOP H GLASBENI VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Multikulturni pristop h glasbeni vzgoji in izobraževanju vzpodbuja razumevanje in občutljivost do ljudi t/ različnih krajev in časov ter njihovega izročila. Razvija spoznanje, da je v svetu veliko različnih oblik umetniškega izražanja in hkrati uči spoštovati glasbene vsebine in principe organiziranosti zvoka, ki izvirajo iz "tujih" kultur. Multikulturni pristop v vzgojno-izobraževalnem procesu ima izrazilo vlogo pri razumevanju glasbe kot svetovnega fenomena. Raziskave etnomuzikologov so pokazale, da sestavlja svet veliko zelo umetelnih glasbenih kultur, ki bazirajo na različnih, toda enako logičnih principih. Mnogi, ki so skozi poglobljen študij spoznali več glasebnih kultur, se strinjajo, da pogosto uporabljen koncept "glasbe kol internacionalnega jezika", nima osnove."Različne glasbene kulture namreč temeljijo na različnih principih in posameznik mora obvladati njihove zakonitosti, če jih hoče razumeti. V preteklosti so učitelji prepričevali svoje učence da v svetu obstaja le en "pravi" glasbeni sistem, to je sistem zahodne klasične glasbe. S poudarjanjem dovršenosti tega sistema so drugim glasbenim sistemom, hote ali nehote, dali predznak inferiornosti. Današnji glasbeni kurikulumi na vseh stopnjah, ocl predšolskih institucij do fakultet, bi naj vsebovali uravnotežen program z reprezentativnimi glasbenimi primeri iz vsega sveta. 1.1. ZGODOVINA IDEJE O MULTIKULTURNI GLAS B£NI VZGOJI IN IZOHHAZEVANJU Spodbuda za muliikulturno glasbeno vzgojo in izobraževanje izvit a iz Združenih držav Amerike kot posledica teženj po sožitju ljudi, ki so se v to deželo prišel je vali iz različnih koncev sveta. Glasba je pomenila most za premagovanje različnosti ter za približevanje ljudi različnih miselnosti in čustvovanj. Že okoli leta 1920 so se začeli pojavljati kurikulumi, ki so vsebovali glasbe iz različnih koncev sveta. Zgodovinske zahteve glasbene pedagogike po mu Iti kulturne m pristopu h glasbeni vzgoji in izo- I) Pni 11.. Sadiš ¡965. JJI 32 GLASNIK SEL) 34/1994, št. 4 27 | T HBSSIiraSBlllSI bruževanju je spremljala ekspanzija informacij b različnih glasbah, ki so jih prinašali etnomuzikologi. Zgodovinski prelom v smeri multikulturne vzgoje in izobraževanja je pomenil nacionalni simpozij glasbenih pedagogov leta 1963 na univerzi Yalet Udeleženci simpozija so ugotovili, da večina klirikulomov vsebuje le zahodno (evropsko) klasično glasbo, predvsem iz obdobja baroka, klasicizma in romantike, hkrati pa zapostavlja zgodnjo in sodobno zahodno klasično glasbo ter jazz, popularno in folklorno glasbo.1 Simpoziju na Valeu je sledilo srečanje glasbenikov, pedagogov, filozofov, teologov, glasbenih pedagogov in industrialcevvTŠfnglewoodu leta 1967. Ovrednotili so vlogo glasbe v ameriški družbi in izobraževanju ter zaključili, da mora imeti veliko vlogo v življenju, pri gradnji osebnostne integritete ter pri spodbujanju kreativnosti. Formulirali so deklaracijo za izboljšanje vzgoje in izobraževanja, ki med ostalimi vsebuje tudi naslednje postavke: - v glasbene kurikulume je treba uvrščali glasbe vseh obdobij, kultur, stilov in oblik, - glasbeni repertoar mora obsegati glasbo našega časa v vsej svoji bogati različnosti; vključevati mora popularno "teenage" glasbo, avantgardno glasbo, folklorno glasbo ter glasbo drugih kultur. - šole in fakultete morajo omogočiti čas in prostor za izvajanje glasbenih vzojno-izobraše vaInih programov, tako predšolskih in šolskih kot tudi programov za odrasle, " razviti je treba izobraževalno tehnologijo, ki bo v pomoč pri optimalnem izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa. V sodobnih glasbenih kurtkulumih v ZDA,41 poudarjajo, da morajo otroci pridobivati glasbene izkušnje skozi: - študij glasb vseh kultur in glasbenih obdobij, * aktivno muziciranje in glasbeno učenje, " individualno raziskovanje in neposredno uporabo oziroma aplikacijo glasbenih pojmov, informacij in spretnosti. V srednjeevropskem prostoru se težnja po vsebinsko uravnoteženem kurikulumu glede zastopanosti glasb iz različnih prostorov in časov pojavlja v zadnjem desetletju, v Sloveniji pa se počasi uveljavlja šele v zadnjem času na podlagi spodbud in študija posameznikov, 1.2. CILJI MULTIKULTURNE GLASBENE VZGOJE IN IZOBRAŽEVNJA Poleg znanih občih ciljev glasbene vzgoje in izobraževanja lahko pri multikulturno zasnovanem glasbenem kurikulumu izpostavimo še naslednje cilje: 1. Seznanjanje s široko paleto zvokov iz vsega sveta. < Hroci si z raznolikimi glasbenimi primeri razširjajo svoje Zvočne predstave in tako postanejo dojemljivi za vse vrste glasbenega izražanja. 2- Razvijanje razumevanja, da obstaja veliko različnih, vendar relativno enakovrednih glasb. lJod vplivom (zahodno) evropskega imperializma skozi Stoletja ter politične in gospodarske podobe današnjega sveta ima prepričanje o superiornosti zahodne klasične glasih globoke korenine Multikultuma glasbena vzgoja in izobraževanje pa poudarjata, da je zahodna klasična glasba Pri>n,: Choksy nt al 19S6: 14. 3) p"'"i Choksy ut al 1986: 17-1V. *)Prlm, choky etui I9H6. v le ena (ali nekaj) izmed glasb in da njena relativna umetelnost ne zadostuje, da bi bila kriterij za presojanje drugih glasb. 3. Odkrivanje, da obstaja veliko različnih, vendar relativno enakovrednih poti za ustvarjanje glasbe. Otroci ugotavljajo, da imajo glasbe drugih kultur pravila, ki se razlikujejo od tistih pravil, ki določajo glasbo v njihovi lastni kulturi. Kar na primer ni sprejemljivo v zahodni glasbi, je lahko čudovito sprejemljivo v kaki drugi glasbi na drugem koncu sveta. Vzporedne kvinle so v strogem harmonskem stavku zahodne klasične glasbe prepovedane, pri južnoafriškem ljudstvu Vencla pa so običajni del glasbenega izraza." 4. Razvijanje polimuzikalnosti. S spoznavanjem različnih glasb sveta otroci razvijejo večjo glasbeno fleksibilnost, ki jo nekateri imenujejo poli muzi kalnost.6' Na ta način povečajo svoje sposobnosti za izvajanje, poslušanje in pozitivno vrednotenje mnogih glasb. Raziskave so pokazale, da ko si otrok pridobi pozitivno stališče do ene "tuje" glasbe in jo je sposoben izvajati in analitično poslušati, postane bolj fleksibilen tudi do drugih glasb. Z izvajanjem drugih glasb si otroci razvijejo številne vokalne in instrumentalne tehnike. 5. Razvijanje Strpnosti do drugih kultur in etničnih skupin. S sprejemanjem, izvajanjem in vrednotenjem glasb različnega geografskega in zgodovinskega izvora si otroci razvijajo razumevanje in strpnost do drugačnega in s tem neposredno premagujejo ovire, ki ločujejo ljudi različnih ras ter kulturnih in etničnih skupin 1.3. ELEMENTI MULTIKULTURNE GLASBENE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Vzgojno-izob raze valilo delo na podlagi multi kulturnega izhodišča izvajamo na različne načine. Učne ure naj vsebujejo vodeno poslušanje glasbe, izvajanje (petje in instrumentalno igro), gibanje ob glasbi ter razvijanje glasbenih pojmov, 1. Vodeno poslušanje. Pri učenju različnih glasbenih jezikov mora otrok prav tako kot pri učenju kateregakoli drugega jezika najprej poslušati njihove tonske in ritmične vzorce Pomembno je, da otrok že v najzgodnejši starosti sliši veliko različnih glasbenih struktur, saj si bo le tako lahko gradil razumevanje na podlagi kontrastov. Skozi doživljanje teh kontrastov si pridobiva vedno bolj natančne diskrimina tivrie sposobnosti. 2. Izvajanje glasbe. Otroci naj bi se že v predšolskih ustanovah učili peti enostavne pesmi različnih narodov na kar se le da avtentičen način in v originalnih jezikih. Učitelji naj ne uporabljajo harmonskih spremljav, če jih v določeni kulturi ni. Ob petju naj se otroci učijo igrati na avtentične instrumente iz različnih kultur. Če le ti niso dosegljivi, naj učitelji sestavijo instrumente, ki so po obliki in zvoku podobni originalnim. Ob tem naj se poslužujejo zvočnih in vizualnih posnetkov originalov. 3. Gibanje ob glasbi. Gibanje je govorica telesa in je pomembna za otrokovo komunikacijo prav tako kol govorni jezik. S poslušanjem in gibanjem si otrok pridobiva prve izkušnje in znanja o različnih glasbenih kulturah. Poslušanje in ritmično gibanje omogočata osnove za glasbeno rast. Gibalne aktivnosti naj bodo usmerjene na 5} Prim.: Blacking 19K0: 205 $) Pripon tČljivo je prebrali Članek 'The Challenge <>f Bi-Mnsicttttly" et-nomuzikoloK« Htxxla < l'X>0) ter njegoit) mmpijvft tej letni nekaj desetletij kasneje (v Pettcm 1992:161). 7) Prim.: Anderson in Shenan Campbell 19U9- 4. GLASNIK SED 34/1994, št. 4 33 OBI HM ': : . .'.1...... ■ - ____'".I - - - _i ■' K: l' " " i; ¡:;s s razumevanje osnovnih pojmov, kol sta ritem in oblika. Otroci bodo zlahka odkrivali različne glasbe z učenjem ljudskih plesov različnih tradicij. Zaradi tesne povezave med motoričnimi aktivnostmi in mentalnimi aktivnostmi gibanje poveča pojmovno učenje. 4. Razvijanje glasbenih pojmov. Kurikulum, ki bazira na multikulturnih glasbenih izkušnjah, mora biti usmerjen na osnovne glasbene elementi; melodijo, ritem, harmonijo, zvočno barvo, dinamiko in obliko. Mnogi učitelji uporabljajo teh šest elementov kot osnovo, okoli katere organizirajo široko paleto glasbenih izkušenj, Posameznosti, ki jih razvijamo okoli teh osnov, pomagajo tako učiteljem kot otrokom organizirati glasbene informacije v pomenske in trajne izkušnje Razumevanje, kako različne glasbene tradicije organizirajo tvarino, omogoča otrokom, da zaznajo podobnosti in različnosti glasbenih kultur. 1.4. MUITIKULIIJRNA GLASBENA VZGOJA iN IZOBRAŽEVANJE V SLOVENIJI Prvi eksperimentalni multikulturni glasbeni kurikulum na slovenskih tleh je bil namenjen predšolskim otrokom tu njihovim staršem. Pedagoški proces je potekal v šolskem letu 1992/93 v ¡Ljubljani. Rezultati so med drugim pokazali, da je raznovrstnost glasbenih vsebin pomagala razviti tolerantnost otrok do glasb iz različnih zgodovinskih obdobij in geografskih okolij. Tabela prikazuje ocene slaršev ki so spremljali reagiranje svojih otrok do različnih glasb. PRILJUBLJENOST POSAMEZNIH GIASB Grafični prikaz dokazuje, da med priljubljenostjo posameznih glasb pri otrocih ni bilo bistvenih razlik. Z enakim veseljem so sprejeli glasbo Mozarta, Lutoslawskega in Indijancev. To dejstva dokazuje, da je predšolsko obdobje čas. ko lahko otroku ponudimo kvalitetne glasbene vsebine, ki bodo postale del njegove glasbene govorice. GRAFIČNI PRIKAZ Priljubljenost posameznih glasb barok klasičnem rornanljka 20. stu! jau Ijudslui otroSka glasba iz različnih zgodovinskih obdobij in geografskih okolij !) Med (anovne cilje eksju-rimenUtlrtega program/a /c artoričtieksperimintii A.Pesek Uvrstila: 1. spodbujanjeskupnega mitztcinmja v otrokovi drttžini, 2. mullikullurmt prosvetljevanje, razvijanje oirokoii-ga pojmovnega sistemu glede skupnih značilnosti skladb iz različnifizgot/otrinskih obdobij in geografskih okolij, 4. spoznavanje sk/renske kulturne dediščine, 5. rciZvtfcinjetHrokovih interesov doglasfiitiih dejavnosti, 6 razvijanje otrok-ovih glasbenih sposobnosti, 7 razvijati je otrokovih spot/t trnkih sposobnosti, predvsem glasbenih, S. Urjenje otmkuvcga glasbenega znanja in '). razvijanje delovnih navad (Pesek 1993) 9) Zaradi časovne omejenosti eksperimentalnega programa t' kurikulum niso bile uvrščeneglasln-pred barokom. Stolpec "ljudskaglasba"se nanaša na shivnsko in svetovno ljudsko glasbo, stolpec "otroška glasba" pa na otmško vokahio-instrumentalno glasbo slot/enslvga m tujega izvoru. Izhodišče za razvoj kurikuluma v Sloveniji na vseh Stopnjah glasbenega vzgajanja in izobraževanja predstavlja naslednji «rafični prikaz:1 2. METODIČNI NAPOTKI ZA OBRAVNAVO GLASB SVETA Glasbeni pedagog naj predstavi posamezno glasbo v kontekstu celotne kulture določene države ali območja. Pri tem naj upošteva zemljepisne, zgodovinske, demografske, jezikovne in religijske značilnosti. Otroei uživajo ob spoznavanju različnih ljudstev - njihovih običajev, slikarstva, arhitekture, literature, plesa in glasbe. Skozi povezavo različnih aspektoV kulture otroci zaznavajo pomen in vlogo glasbe v življenju. Pri tem naj glasbeni pedagog uporablja avdio in video posnetke, fotografije, glasbila in druge predmete, ki so nastali v obravnavani kulturi. Primerjave neznanega z znanim (Slovenijo) otrokom pomagajo pri nazornosti predstav. Pomembno je. zlasti pri mlajših otrocih, da učitelji pri obravnavi določene kulture upoštevajo vseh pet čutil: sluh, vid, tip, vonj in okus,1" 2.1. ŠTUDIJ PRIMERA: MEHIKA Mehika se razprostira na velikem območju, ki obsega skoraj 2 milijona km" to pa pomeni, da je večja od Slovenije skoraj sto krat. Na severu meji z Združenimi državami Amerike, na jugu pa z Gvatemalo in majhno srednjeameriško državo Belize. Mehikancev je okrog 90 milijonov, se pravi 45 krat več kot Slovencev. Glavno mesto Mexico s milijoni prebivalcev sodi med največja mesta sveta. Uradni jezik je španščina in lahko rečemo, da je Mehika največja dežela na svetu, v kateri je španščina uradni jezik Večina Mehikancev je kristjanov - katolikov. Na območju današnje Mehike so že od zdavnaj živela različna indijanska ljudstva. Med njimi so bili najmočnejši in tehnološko najbolj napredni Ohueki. Maji.Tolteki in Azteki V zgodnjem 16. stoletju so njihovo ozemlje zasedli Španci. Srečanje S Španci je imelo za Indijanec hude posledice: tO) Grafični prikaz ne določa natančnih razmerij med posameznimi glasbami, temveč le prisotnost glasb iz različnih beograjskih okolij in zgodovinskih obdobij. ti) Vonj ali okus vključimo na primer pri spoznavanju hrane, začimb iti rastlin, ki so značilne za določeno področje. ti) Otroci naj poiščejo Mehiko na zemljevidu GLASNIK SED 34/1994, št. 4 veliko jih j t,- padlo v bojih, še več jih je umrlo od evropskih bolezni, proti katerim niso imeli zaščite. Ostjli so morali delati kot sužnji v rudnikih. Skozi tli stoletja Španske t; a vladanja v Mehiki so se Indijanci in Evropejci med seboj mešali. Današnji prebivalci Mehike so večinoma l.i. meslici oziroma mešane i, čeprav obstajajo mdi indijanske skupnosti, ki Še naprej ohranjajo svoje jezike in šege. Boj za samostojnost Mehike v 19. stoletju in potem številne državljanske vojne so terjale več kot 50 milijonov življenj. Kljub temu, da je Mehika bogata z nafto, sodi med srednje razvile države. Da bi otroci bolje dojeli mehiško kulturo in še posebej glasbo, se naučimo nekaj španskih besed, ki jih prebivalci Mehiki pogosto uporabljajo. Razdelimo jili lahko v tri kategorije." Prva obsega štetje od ena do deset, kar je pomembno za otroške izštevanke, prav lakti pa tudi za enega izmed izbranih glasbenih primerov. Druga kategorija obsega pozdrave in nekaj besed za enostavno komuniciranje, tretja pa se nanaša na najbolj karakteristične besede Glasba, ki danes dominira v mehiških medijih, je pO poreklu in vzdušju evropska. Razen Španskega vpliva je čutiti vpliv Nemcev in Čehov, ki so naselili sever Mehike v 19- sioleliu. V mehiško glasbeno življenje so uvedli nekatera nova glasbila (harmoniko) in glasbeno-plesne žanre (polko, valček, redovvo. mazurko). Značilnosti, kol so tridobni metrum, akordična spremljava ter imena in oblike plesov, ki jih glasba pogosto spremlja, nedvomno kažejo na evrop ske korenine. Indijanskih in črnskih sledi / bližnje Kube je v sodobni mehiški glasbi bolj malo Indijanska glasba živi predvsem znotraj indijanskih skupnosti. O glasbi Indijancev pred prihodom Evropejcev je malo znanega. Povezana je bila z religijo, duhovniki so imeli glasbeno izobrazilo, Azteki so muzicirali enoglasno, Maji pa po vsej verjetnosti tudi večglasno. Španska glasba, duhovna in posvetna, ji' postopoma i/rinila indijansko iz več razlogov. Skupaj s španskimi vojaki so namreč v Mehiko prišli m is iona rji, ki so že leta 1523 odprli glasbeno šolo ter v njej poučevali koralno petje in igranje na evropska glasbila. V začetku 18. stoletja je nastala prva mehiška opera Partenope skladatelja Manuela de Sumavc V 19. stoletju so ustanovili Filharmonično društvo in v 20. simfonični orkester. Več skladateljev, kot tudi Carlos ChaveZ, je na podlagi sinteze indijanskih glasbenih motivov in evropske skladateljske tehnike ustvarjalo mehiški nacionalni stil. Mestna arisiokracija se je navduševala nad italijansko opero in na ta način je bel canto postopoma pridobil naklonjenost in zaživel v glasbi tudi v nižjih družbenih slojih po vsej Mehiki. Tako je nastal mehiški cancion (kansjon).sent¡mentalna mestna pesem v počasnem tempu, kjer enega ali dva Pevca .spremlja kitara. Po šestdesetih letih je posebej priljubljena balada romantfta (balada romantika) s petjem ob spremljavi orkestra. Corrido(korido) je naziv za politično "1 Za praidhto izgovorjavo poskrbimo s pomočjo skivarja za ¡¡t aktična uporaba, L 1 - mili, 2 - dan, i . Ires, 4 - auilm (izg. bnutm). 5 • dtico (sinko), 0 -seis, 7 - sifir. x. acho Točo), 9- nuetv. 10 ¡tuež (djiš) Pri uri barnpobramatKdl mehiško ljudskopesem lina. dos, y irvs l6) Sn ilu,\i>acijra es? (parfciuor, ku oni es) - Prosim. Miku je ura? s"» las trus. - Ura je tri ■'< Gracias. (gmsfas) - Mirila AdioSf (udjos) ■ Zbogom! ■ H"sta In nista! (asta la nista i Na svidenje! To so na primer: amigo, itmigu prijatelj, prijateljica. caramba Jinnnba) ■ presneto (beseda, kija Mehikanci uporabljajo, bitjih nekdo uji nehaj preseneti); manami (manjunat - jutri (tudi v pomenu, da z ' "'potrebna pretiravati in da rsako del» lahko opratnmh tudi jutri h peso. mehiška denarna enota; poneha (ponČo) - oblačilo, mehiška ogritt-'•"/■.it . ostra tj maku: serior. seiiora (senjor. senjora) -/gospod, gospet; .v esta - ptipnidanskipočitek sombrero - klobuk teteo (tako) - mekiSku jed iS) Prim.: Manuel 19HH II) pesem Son, jarabe in huapango (son, harabe in napango) so vokálíio-instrumenta In i žanri s plesnimi asocia ciám i. Seznam glasbil na območju Mehike je bogat in po poreklu raznovrsten. Vključuje, recimo, piščali indijanskega izvora, ksilofone afriškega izvora m harfe evropskega izvora. Najbolj priljubljeni tip ansambla, ki se imenuje mariachi (marjači), sestavljata dve violini, dve trobenti. Vihuela in jarana (viuela in harana). Slednji glasbili lahko nadomestita kitara in harfa oziroma kitara in lias kitara, Za ilrugi lip ansambla, l.i. conjunto (konhunlo), sta značilna harmonika in kitari podoben 12-žierii bajo sexto (babo seksto) 2.2. PODROBNA PRIPRAVA UČNE LIRE10' DATUM: 20.S.1993 t ICNA TEMA: Svetovne glasbe UČNA ENOTA : Mehiška glasba VZGOJNO-IZO B RAŽEVALNI SMOTRI: /. KOGNITIVNO PODROČJE Otroci bodo znali: - pokazali Mehiko na zemljevidu, - povedati nekaj značilnosti Mehike in Mehičanov - izvajati in interpretirati pesem l Ino, dos. y ires, - izvajali makro in mikrodobe ter melodični ritem pesmi. - analizirati pesem Uno, dos. y tres in instrumentalno skladbo Jarabe Tapaiio (obliko in taktovski način). 2. AFEKTI VNO PODROČJU Otroci bodo voljni: - peti in poslušati glasbo z zadovoljstvom, - igrati na instrumente in se ob glasbi gibati, - ustvarjati ritmično-melodične vzorce k spremljavi pesmi in gibalne vzorce za ples, - zavzemali se za vsi: vrste glasbenih dejavnosti. 3. PSIHOMO TORIČNO PODROČJE Otroci bodo: - natančno koordinirali motorične spretnosti ob igranju na instrumente ter ob plesu, - samoiniciativno iskali vzorce za ritmično gibanje ob glasbi. (HASUENE VSEBINE: 1. Mehiška otroška ljudska pesem Uno, dos, y tres in 2. jarabe Tapatio - mehiški ples s klobuki UČNF. METODE: razgovor, pripovedovanje, glasbena demonstracija, doživljajsko in analitično poslušanje glasbe, izvajanje glasbenih primerov, rilmično-melodični odmev UČNE OBLIKE: skupinska, individualna UČNI PRIPOMOČKI: zemljevid, knjige z ilustracijami, kasetofon, klavir, Orffovi instrumenti UREDITEV PROSTORA: igralnica brez pohištva, slike otrok Z mehiškimi motivi, poneha in sombreri LITERATURA: - BEHTHO&EN, Jane et al. 1991 World of Musič\ Teachers Hdition. Motrit town: Siltvr fíurdetl & (jjptt, - McNAU.Y, Rand ÍÍW. > World Alias of Nations Chicago: Rftnd McNaUy. - VILFAN, .Jože (nr. slovenske izdaje) 1979 Ljudstva sreta II Ljubljana: Mladinska knjiga ■ Plošča: los Paraguayos. 2 LP RTI) $723/5721 19) i a sta glasbili /todobni kitari SO) Podrobna priprava učne ure izhaja iz eksjjcrinienldlnegu programa, ki je bil namenjen >6 letnim otrobom in njihovim staršem (Pesek 19931 i t) Atakrodoba se nanaša na osmini i impulz telesa v ritmičnem dogajanju skladbe, mikrodobe so poddeliltv nuikrndob, melodični ritem fia je ritem melodije (npr., pri ljudskipesmi Izidor otlčiceposelpomei^makmdobagib telesa na vsako prvo dmo t: titktu, mihrofluha enakomerno filoskanje na tisaho tlal«! in melodični ritem ploskanje na besedne zloge oziroma na ritem poteka melodije. Glasnik sed 34/1994, št. 4 .35 ETNOLOGIJA POTEK URE IN UČNI KORAKI PEDAGOGOVE DEJAVNOSTI DEJA VNOSTI OTROK IN STARŠEV UVOD A Uvodne dejavnosti 1.Petje pesmi Pobuda za izbiro uvodne pesmi Otroci izberejo nekaj uvodnih pesmi ter spremljajo mikrodobe in melodični ritem s ploskanjem. Eden izmed staršev spremlja petje s kitaro ali klavirjem. 2.Poslušanje skladbe in razgovor o njej Pobuda za izbiro glasbe za poslušanje in vodenje razgovora o skladbi Otroci si pred poslušanjem izberejo spremljevalne dejavnosti; mirno poslusanje, ples ali ploskanje ob skladbi. 3.Utrjevanje japonske ljudske; Angari me Pobuda za petje pesmi in izbiro lastnih gibalnih vzorcev za ponazoritev vsebine Ob petju japonske ljudske pesmi otroci ponazarjajo vsebino z mimiko in gibanjem. B Razgovor o Mehiki in Mehičanih Vodenje razgovora in postavljanje vprašanj; - kje je Mehika, Otroci na zemljevidu pokažejo Srednjo Ameriko in Mehiko. - kdo so prebivalci Mehike? Napodlagi slikovnega materiala otroci ugotovijo, da so prebivalci Mehike Indijanci, belci in mestici. Pobuda za analizo jezikov; pedagog zapoje Številke od ena do deset v angleščini, nemščini, španščini in slovensčini Otroci skušajo prepoznati posamezne jezike ter ponovijo štetje do deset v španščini (uno, dos, tres, cuatro, cinco, seis, siete,ocho, nueve, diez). Razgovor o besedi mañana in pobuda za igro. Otroci se na podlagi domačega razgovora s starš; spomnijo, da beseda mañana pomeni jutri. Razložijo nagnjenost prebivalcev, ki delo radi prelagajo na "jutri*. Otroci sedijo v krogu in si izmišljajo dejavnosti, ki naj bi jih njihovi sosedje opravili. Le-ti pa raje sedijo v senci in ko bi morali nekaj narediti, zapojejo mañana. Pregled risb z mehiškimi motivi in mehiških oblačil, ki so jih otroci prinesli h glasbeni uri. Otroci ovrednotijo risbe in poimenujejo oblačila, ki so jih prinesli s seboj - poncho in sombrero. JEDRO A Petje mehiške otroške ljudske pesmi Navodila za ponovitev ritma in besedila pesmi Otroci stopijo k svojim staršem in skupaj z njimi ploskajo dobe (plosk z dlanmi na težko dobo in udarec na dlani staršev na lahko dobo) ter ritmično izgovarjajo besedilo vseh treh kitic. Navodila za utrjevanje pesmi po metodi odmeva. Otroci in starši pojejo pesem po odmevu in ob tem ploskajo dobe. Pobuda za interpretacijo pesmi in ponovitev termina refren Otroci predlagajo tempo, dinamiko in aqoqiko za izvajanje posameznih kitic in refrena. Povedo da je refren glasbena misel, ki se ponavlja pri vsaki kitici. B Spremljanje pesmi ■ z Ortfovimi instrumenti. Pobuda za izbiro instrumentov Otroci izberejo instrumente za izvajanje makro in mikrodob ter melodičnega ritma. Vsaka instrumentalna skupina posebej utrdi spremljevalne ritmične oziroma ritmično-melodicne obrazce. C Poslušanje skladbe Jarabe Tapatio. Navodila za poslušanje glasbe in poslušalska vprašanja; do koliko ploskamo pri skladbi in koliko delov ima skladba? Otroci stopijo k svojim staršem in skupaj z njimi ploskajo težke in lahke dobe. Ugotovijo, da v prvem delu ploskajo do dva, v drugem do tri in v tretjem znova do dva; skladba ima tri dele. Vodenje razgovora o značaju skladbe in njenem naslovu Ples s kiobuki. Otroci skušajo ugotoviti značaj celotne skladbe in posameznih delov. Glede na naslov skladbe določijo dele, ki bi biii primerni za ples s klobuki. Motivacija za ponovno poslušanje skladbe. Otroci ponovno poslušajo glasbo mirno ali pa jo spremljajo s ploskanjem. D Gibanje ob glasbi Prikaz gibov za menjavo klobukov Starši se sklonijo, pokleknejo ali sedejo v višini otrok. Ob pedagogovem ploskanju makrodob prvega dela skladbe si drug drugemu jemljejo klobuke in jih posajajo na svoje glave. Prikaz nibov za ples valčka (srednjega dela skladbo)» Otroci in starši za pedagogom ponavljajo korake; dolgi-kratki-kratki. Motivacija za ples ob glasbi Ob prvem in zadnjem delu skladbe si otroci in starši izmenjujejod klobuke, v srednjem delu pa plešejo valček Pobuda za izmišljanjc novih gibalnih vzorcev ob ponovnem poslušanju glasbe Otroci predlagajo nove qibalne vzorce za ples s klobuki in za ples valčka. KONEC A Navodila za domače delo Napoved domačih nalog; 1 .Petje mehiške ljudske pesmi delo 2.Poslušanje mehiške skladbe in ples s starši 3,Priprava na naslednjo glasbeno uro: - razgovor s starši o Indijancih - poslušanje Kiowa Round Dance B Ponovitev vsebine Motivacija za glasbene dejavnosti ob glasbene ure zaključku učne ure Otroci predlagajo glasbene dejavnosti, ki so vezane na mehiško glasbo. C Mehiška zakuska Predstavitev in povabilo na pokušino taca -mehiške jedi"1 Zakuska ob zvočni kulisi mehiške glasbe. 22) Taco p žefwk iz ktiruxnt.ua testa, ftii/xilnjen z mletim mesom, panudtžniktmt/ mezgo in začimbami. 36 GLASNIK SEL) 34/1994, št. 4 27 v v v v . v Jarabe Tapalio - mehiški ples s klobuki (A - (tet menjava klobukov rili dvodelnem taklavskettt načinu) Transkribcija mehikanske ljudske pesmi Lino, dos, y tres Prevod: [Zna, dva in tri, štiri, pel, Se.s!, sedem, osem, devet, jaz znam .šteti do deset. La, la... Hna, dva in iri, štiri, pel, Sest, jaz imam klobuk, jaz imam ogrinjalo. La, la... Ima, dva in tri, štiri, pet, šest, zbogom prijatelj, na svidenje. La. la.. UNO, DOS, Y TRRS " 11 i» t» u, h n h I> li, li li li li l> la. Transkribcija instrumentalne skladbe Jarabe Ta-patio - mehiškega plesa s klobuki JARAHRTAPATIO J -126 J J iJJJn rn iTisfelfeBa OFMJKA A B A J IHHMlH | Jarabe Tapalio • mehiški ples s klobuki (B - det ples ob tri-del-netii taktovskem načinu) GLASNIK SED 34/1 994, št. 4 37 ETNOLOGIJA Mehiška zítkiiskii ZAKUUCEK Ideja kulturnega relativizma je v 20, stoletju vse bolj prisotna tako v prizadevanjih etnomuzikologovi kot tudi glasbenih pedagogov. Oboji se kot pobudniki multikul-tunie glasbene vzgoje in izobraževanja zajemajo, da bi bile glasbe vseh geografskih okolij in zgodovinskih obdobij, ne glede na stopnjo njihove relativne dovršenosti, zastopane v vzgojno-izobraževal nem procesu, Menijo, da glasba ni "univerzalni jezik" z vrhuncem dovršenosti v zahodni umetni glasbi, na podlagi katere hi lahko vrednotili vse druge in drugačne glasbe, ampak je "univerzalni fenomen", ki obstaja povsod, kjer obstajajo ljudje, in temelji na pravilih, ki se medsebojno razlikujejo v prostoru in času. Posameznik mora spoznati glasbena pravila in družbeni ter kulturni kontekst, če hote razumeti in vrednotiti katerekoli glasbo. Multikulturna vzgoja in izobraževanje naj bi bila prisotna na vseh stopnjah šolanja. Zlasti je pomembno, da zaživita že v predšolski pedagoški praksi, ko so otroci neobremenjeni s predsodki in odprti za sprejemanje različnih glasbenih vsebin. Kot uravnotežen pogled na raznovrstnost ljudi, njihovih kultur in posebej glasbenega izročila, sta multikulturna glasbena vzgoja in izobraževanje nedvomno tudi | zagotovilo boljšega sveta, z manj fflrogance, ki izhaja iz prepričanja v lastno kulturno superiornost, in hkrati z več tolerance in upoštevanja medsebojnih razlik. Treba je jasno povedati, da multikulturni koncept ntr odreka nedvomno vrednost zahodni umetni glashi, pa tudi ne zaničuje slovenske glasbene identitete. Prav nasprotno. Skozi tematsko, pa tudi metodološko bogatenje glasbenega študija poskuša omogočiti dojemanje (tudi) evropske umetne ali pa katerekoli slovenske glasbe iz več zornih kotov. Hkrati pa posameznika pripravlja na življenje v družbi, ki tudi v Sloveniji, po vzoru zahodnoevropskih dežel (npr. s kitajskimi restavracijami, latinskoameriškimi cestnimi glasbeniki itd.) vse hitreje pridobiva multikultunio podobo. LITERATURA - A/LEC. Rafael "Meksička mUzika". VMuzička enciklopedija II, ur. K. Kovačevič, 1974 558-9. - ANDERSON, William M in Patricia SHEHAN CAMPBELL 1989 Multicultural Perspectives In Music Education. Restott: Musil Eclncators National Conference - BEHAGUli, Gerard in Thomas STANFORD "Mexico". V The New Grvve Dicnonaiy of Music and Musicians XII. ur. S. Sadie. I9b'0 226-40, - BLACKING, John "Ttvnds in the Black Music of South Africa, 1959-1969" V Musics of Many Cultures An Introduction, nr. E. May. 1980 195-215. - CHOKSY, Lois, Robert M ABRAMSON. Avon GILLESPIE in DatHd WOODS Teaching Music in the Twentieth Century. Engleiifyoei Cliffs.- 19X6 Prentice - Hall. Inc. - HONIGSFEI.D ADAMIČ. Marjana.et ah Velika ilustrirana otroška enciklopedija. Ljubljana 1993 Mladinska knjiga. - HOOD. Mantle "Vie Challenge of Bi-Musicality". Ethnoinusi-cology 4: 196055-9 - MANUEL. Peter Popular Musics of the Non-Western World An Introductory Surtvy. Oxford. 1988 Oxford University. - McNALLY, Hand World Atlas of Nations. Chicago: 1988 Rand McNolly. ' MERRIAM, Alan P The Anthropology of Music. Chicago: ¡964 Northuvstern University - PESEK. A/binca Otroci, stani in predšolska rzgoja in izobraževanje Doktorska disertacija. Ljubljana: 1993 Akademija zet glasbo. - PETTAN, Srunihor 1992 "Teorija kvantu/na - budučnust et-noinuzikologtje Vizija Mantlea Hooda". Arti mnsices 23/2: 157-63, - SHEHAN CAMPBELL Patricia Lessons from the World. A Cross-Cultural Guide to Music Teaching and Learning. Alew York 1991 Schirmer. - VILFAN, Jože (nr. slovenske izdaje) Ljudstva sveta II. Ljubljana: 1979 Mladinska knjiga. - VITAS, D. Spanjolski s izgovorom Zagreb: Narodno sveučilište "M.A. Keljkovič" Nova Gradiška. 1979 Summary MULTICULTURAL MUSICAL EDUCATION Albinca Pesek, Svanibor Pettan Multicultural musical education is based on the consciousness that there are many different musical cultures all over the world, and encourages the respect for different ways of musical expression and the respect for different people who create, perform and listen all kinds of music. Modern ethnomusicology, which finds its subject of studies in music in the context of all places and periods, has contributed an important part to the foundation and development of multicultural musical education The article presents multicultural musical development through the historical review, aims and elements, and through an example of dealing with the musical culture in a particular area. 38 GLASNIK SEL) 34/1994, št. 4 27