Listek.                                                           575
O lepopisji v ljudski šoli. VIL Fl. Rozman: So li deška ročna dela potrebna ali ne in kako jih je gojiti? VIII. Fr. Ivane: Kolegijalnost i. t. d. IX. I L.: Ozir po pedagogiškem polji na Slovenskem (1892 —1896). X. Fl. Rozman: Nova šolska klop in tabla. XI. —a — : Donesek k strokovni terminologiji. XII. I. L.: Zgodovinska črtica o hrvatskem šolstvu. XIII. Zaznamek priporočljivih šolarskih knjižic. XIV. Zbirka gospodarskih, obrtnih in gospodinjskih računskih in merstvenih nalog. XV. J. Bezlaj: Poročilo o delovanji   »Pedagogiškega   društva*   od 1. 1892. — 1896   XVI.  Poziv.
Najbolj nas je zanimal »Ozir po pedagogiškem polju«, kateremu bi celo semtertja želeli malo več obširnosti. Kot tretjo točko obsega »Ozir« : ^Zivotopise v letih 1892. —1895. umrlih odličnih šolnikov slovenskih* in sicer: Dr. Frančiška viteza Močnika, Andreja Praprotnika (s sliko), Vojteha Ribnikarja (s sliko), Mateja Močnika, Josipa Freuensfelda in Ivana Tomšiča (s sliko).  Zivotopisi so deloma ponatisnjeni iz drugih časopisov.
Knjižnice za mladino 19. snopič (izdan v Gorici 31. julija t. 1.) je priobčil: Slavoj in Ljudmila. Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živalih. Slovenski mladini nabral in priredil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Str. 95. Cena vezanemu zvezku (kakor po navadi) 25 kr. — Tudi tega zvezka oceno odgodimo za poznejši čas, tem bolj, ker je to šele prvi  del cele zbirke.
Že prav pri završevanju te številke nam je došel »Knjižnice za mladino« 20. snopič, prinašajoč: Bogdan č kova mlada leta. Slovenskim prijateljčkom napisal Ludovik Cernej, Str. 79. Potemtakem smo že z oceno treh snopičev tega velevažnega zbornika na dolgu.
Izvestij zadnji, VI. letnika 3. sešitek je prinesel nastopno na domovinoslovje se nanašajočo tvarino: 1. Dr. Fr. Kos: Iz domače zgodovine: Kdaj so Slovenci prišli v svojo sedanjo domovino? (Konec.) 2. A. Koblar: Izpiski iz stare ordinacijske knjige. — Mali zapiski: 1. Ivan Kunšič: Imenoslovni paberki. (Konec.) 2. J. Novak: Bokalce ali Notranje Gorice? 3.  I. Vrhovnik: Slovenska imena ljubljanskih  ulic pred   100 leti.
Na Kosovo razpravo smo že tako opetovano opozorili in bi le želeli, da bi se po posebnih odtiskih omogočila nje nabava tudi širšim krogom. Med   spaberki*   se to  pot tolmačijo:  Včtranec,  Obrne,   Klek,   Meja   dolina.
Prijatelj, strokovnjak, nam je o zadnjih Izvestjih izročil še te-le pri-pomnje:
»Obrne (pl.) utegne pač priti od »obrniti8, toda menda ne zato, ker so se Turki tam obrnili, nego ker se tam obrača voda, kakor se vidi na vsaki špecijalni  (ne   »generalštabni«)  karti.
Oni čudni napis v Stengah so smatrali dolgo časa za etruškega (Costa: Reiseerinnerungen), domači veščaki pa mi zatrjujejo, da so to le znaki, kakršne imajo občine, da ločijo med seboj premično in nepremično imovino; saj kmetje še ovcam na volno namažejo ali v ušesa zarežejo svoja značila. V Stengah je meja dveh sosednjih občin, in vsaka občina je ondi zabeležila svoje znake.
»Kanja* je po Slovenskem znana ptica roparica, buteo vulgaris ali b. lagopus.
57&
Listek.
K imenu »Mčdji dol« primeri tudi: sMedijaf<, dolina med Trojanami in Zagorjem.
Tudi dolina za Rabeljskim jezerom se imenuje nemški »Seissera«; to je nastalo iz za + jezero.
K »Ranče« primeri goriško vas Renče (dialektično >yRanče8, zato ital. Ranziano) in Renka,  Dren k a  v beneški Sloveniji.
Glede »Melkuš * bi sprejeli g. Kunšiča razlago, ako ne bi vedeli, da je ondi farni patron sv. Miklavž (dialektično   »Mikvavž«).
Pvehel (Puhel) je bil že v »Mittheilungen« 1. 1895. na 6. str. točno določen.«
Trudoljubivi g. Kunšič, katerega s temi vrsticami nikakor nečemo odganjati od započetega, tako umestnega razizkovanja, se je i po nekaterih drugih prejšnjih i po naših sedanjih pripomnjah menda uveril, da ravno posel, ki se ga je lotil, ni izmed najlažjih ter zahteva poleg najobširnejšega splošnega tudi temeljitega lokalnega znanja.
Zbornika ¦»Mittheilungen« nam je došel IX. letnika 4. sešitek s to-le domovinoslovno vsebino: 1. Ueber einige fiir die Flora Krains neue Arten, Varietaten und Bastarde aus der Farngattung Aspidium Sw., von Prof. A. Paulin. 2. Schloss und Herrschaft Flodnig in Oberkrain, von Vladimir Leveč. 3. Die Schne'iderzunft in Rudolfswert, von K. Crnologar. 4. Beitrage zur Geschichte Krains im Kriegsjahre   1809, von  Prof. Dr. Oskar Gratzv.
Planinskega Vestnika zadnja (II. letnika 8.) ravnokar izšla številka je prinesla zopet lepo gradivo. Poleg treh pesmi (vvodna »Triglavu«, zložil J. C. O., sonet »Triglavski koči« in %Hribolazcem ob otvoritvi Triglavske koče8 v tercinah, oboje zložil Fr. S. Finžgar) se nahajajo ti-le članki: »Slavnostna otvoritev Triglavske koče na Kredarici dne 10. avgusta 1896. L«; »Na Krim«, spisal Ciril; »Na Matajuru (recte: Matajurju). Prvi izlet Soške podružnice dne 22. in 23. julija 1. 1896.« Priobčil—X—; »O plezanju po visokih gorah.« Spisal L. W61fling. (Dalje in konec). »Društvene vesti.« — Ta številka ima tudi prilogo, v kateri je: »Triglav. Slavnostna pesem ob otvoritvi Triglavske koče na Kredarici dne 10. avgusta leta 1896. Zložil Jakob  Aljaž,  častni član Slovenskega planinskega društva.«
Nova slovenska učila za zemljepisni pouk v prevodu, oziroma prireditvi prof. S. Rutarja:
Muchova stenska tabla »pra-in ranozgodovinskih« spomenikov s  4 str. teksta, v  40 (izšla letošnjo  pomlad).
Avstro-ogrska monarhija, za slovenske šole priredil p r o f.  S.  R u t a r.  Dotiskana je bila v kartografskem zavodu Ed. Holzla.
Slovenski atlant za ljudske šole v 7 kartah, preložil prof. S. Rut ar, izdelal Ed. Holzl na Dunaju; izide v začetku septembra t. 1.
Dr. I. Tavčarja zbrane spise izda knjigarnica Ig. pl. Kleinmavrja & Fed. Bamberga. Vsa zbirka je preračunjena na pet zvezkov iste oblike, kakršna je Stritarjeva in Levstikova izdaja iste tvrdke. Stavek se je že pričel, in še za letos sta obljubljena dva zvezka.
Zora je priobčila v zadnjem nam došlem (II. letnika II.) zvezku med drugim »obsegom« na str. 46. tri primere »Ris peto v«, t. j. neke stalne pesniške, doslej v Slovencih   še   menda  neobdelane   oblike.     Našim mladim
7o4
Listek.
drugimi pritiklinami vred (z lepakom, pesmicami in poučilom), ki se vse nanašajo na znano borbo, ki se je vršila v preteklem letu radi civilnega zakona na Ogrskem ter vzburjala tudi naše ondotne rojake. »Namen posvečuje sredstva*, in tako pride tudi naša pastorka včasih do časti, da se je domislijo celo v tiskarnicah kraljeve Budimpešte.
Faustissime nozze Clodig - Herzen. Iz laškega Vidma (tipografia del Patronato) nam je došla lična knjižica (str. 35), posvečena poroki Lu-cilije Klodičeve z Aleksijem Herznom. Razen posvetila obsega italijanski prevod (,Eccidio d' Aquileia') sledečega slovenskega izvirnika (,Propad Ogleja'), ki je oba speval, oziroma preložil dični naš I. Trinko. — Ta po-šiljatev nas je razveselila tem bolj, ker nam priča, da slovenske muze niti v Lahih niso popolnoma utihnile, kjer bi menili, da so osameli naši rojaki obsojeni na izmrtje.
Slovenka se bode zval leposlovni list, ki bode izhajal s 1. janu-varjem prih. leta počenši kot priloga »Edinosti« po dvakrat na mesec ter bode stal posebej naročen 3 gld., za naročnike »Edinosti« pa 2 gld. na leto. Prinašala bode »Slovenka(< gradivo za vse sloje našega ženstva : »leposlovje in pesmi, poročila o književnosti, osobito o naši, poročila o gibanju rodoljubkinj drugih slovanskih narodov, spise o odgoji in vzgoji otrok, odu-ševljajoče spise za ono ženstvo, ki še spi, ter naposled spise o domačem gospodinjstvu, hiši in tudi — o modi . . .« »Vse Slovenke brez izjeme naj se oklenejo lista, in vse naj pokažejo, da ne poznajo Kranjic, Stajerk, Primork, ampak da so edino in samo le Slovenke, kakor bo listu ime le »Slovenka«.«
Tudi se poudarja v dotičnem »Pozivu slovenskemu ženstvu«, ki ga je objavila »Edinost« z dne 25. okt. t. 1., »da bode uredništvo »Slovenke* ločeno od uredništva »Edinosti«, ter da bode popolnoma v ženskih rokah, da bodo naše Slovenke lažje pisale prav zaupno svoje želje in misli; kajti sestre jih bodo — umele.«
Poziv na naročbo uglasbenih, zlasti mladinskih pesmi, ki se namerjajo izdati v štirih zvezkih (1 gld. 30 kr. za vse skupaj brez poštnine), je objavil v »Slov. Narodu« z dne 29. sept. t. 1 g. Ivan Grebene, učitelj v pokoju (pošta: Juršinci na Štajerskem). —Zaradi preskopega prostora za sedaj ne moremo ustreči želji g. Grebenca, da bi ponatisnili tisti poziv, a napotujemo naše čitatelje, ki se za to zanimajo, na dotični oglas v  »Slov. Narodu«.
»Archiv fiir slavisehe Philologie« ima v XVIII. zvezku (3. in 4. snop.) tole vsebino: ^Kaschubische Dialectstudien% von Gotthelf Bro-niseh. — »Die Biographie Stephan Lazarevič's von Konstantin dem Philo-sophen als Geschichtsquelle«, von St. Stanojevič — zanimiva razprava, v kateri se pojasnjuje razmerje med knezom St. Lazarevičem in Konstantinom filozofom. — A. Kolessa zvršuje »Dialectologische Merkmale des siidrussi-schen Denkmales »Žitije sv. Savv«.* — Potem sledi »Zur Geschichte des Phvsiologus in den slavisehen Literaturen«, von P. Polivka. — V. Vondrak je priobčil lepo razpravo, ki se zvrši šele v prihodnjem zvezku: »Zur Frage nach der Herkunft des glagolitisehen Alphabets«. Vondrak kritikuje dr. R. Abichta razpravo: »Ist die Aehnlichkeit des glagolitisehen mit dem grusi-nisehen   Alphabet   Zufall?«   in   pravi med   drugim:   >>Wir konnen demnach