Leto XV.
Poštnina pavšalirana.
V Ljubljani,-11. avgusta 1920.
Posamezna številka 1 K.
št. 21.
1
*CKsMt.y :
G LA	KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto. — Urednittvo In uprava list. je v Ljubljani, Krekov trg št. 10. — „RDEČ! PRAPOR" velja v Jugoslaviji meseCno 8 K; v zasedenem ozemlju (Primorju) četrtletno O lir, v Nemški Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski in Nemčiji četrtletno 38 jgsl. K ; v Ameriki polletno 1 delar. — Oglasi se računajo enostolpno za milimeter po 1 K.
Narx. in Engels
Proletarci vseh dekel, združite sel
Proletarski dan v Ljubljani.
8. avgust je bil posvečen spominu žrtev razredne solidarnosti, obenem pa namenjen odločnemu protestu delavnega ljudstva Slovenije proti novemu vojnemu hujskanju, proti diktaturi buržoazije, za takojšnje volitve v ustavodajno skupščino.
Ljubljanska krajevna politična organizacija je sklicala za 10. uro zjutraj javen shod komunističnega proletarijata na velikem stavbenem prostoru pred pošto. Potem ko so v številu več tisočev prikorakali s kolodvora z godbami na čelu sodrugi iz Maribora, Zidanega mosta, Trbovelj, Hrastnika, Zagorja itd., se je zbrala na določenem prostoru ob Dunajski cesti množica okoli 10 tisoč komunističnega proletarijata iz Ljubljane, okolice in raznih krajev Slovenije.
Sodrug V e n c a j z je ob 10 ‘/2 otvoril ogromni shod v imenu kraj. pol. org. Komunistične Stranke Jugoslavije s pozdravom vsemu komunističnemu proletarijatu, ki je prihitel na današnji dan iz vseh strani dežele, ter je podal besedo prvemu govor uku sodr. Kauriču iz Zagreba.
Sodrug Kaurič, centralni tajnik Saveza transportnih in prometnih delavcev Jugoslavije: Z Jugoslavijo so se samo spremenili naši gospodarji, ki so še reakcijonarnejši nego prejšnji. Zatirajo delavno ljudstvo na vseh koncih in krajih. Naše delavske organizacije se morajo boriti za pravico obstoja. Naša buržoazija noče resničnega narodnega edinstva, pač pa hujska ljudske množice drugo proti drugi. Toda proletarijat ne pozna ne Sotle ne Drine, ,za nas ni plemenskih meja, mi smo eden in isti proletarijat Jugoslavije. Ta proletarijat mora biti združen in je že združen v najmočnejši in edino resni proletarski stranki, v Komunistični Stranki Jugoslavije. (Burno odobravanje.) Naša buržoazija se mrzlično pripravlja na boj. Vidi zmagoviti pohod rdeče Rusije in se boji, da pridere rdeči val tudi v Jugoslavijo. Zato pripravlja vse mogoče izjemne zakone proti proletarijatu: zakon o redu in delu, napad na 8 urni delavnik itd., hoče uničiti elementarno pravico štrajka. Vso svojo bestijalnost je pokazala v železničarskem štrajku. Slovenska, hrvaška in srbska buržoazija vseh dlak, vseh barv, vseh kalibrov je složna Proti proletarijatu. Proti združeni fronti buržoazije se mora postaviti kot granit močan front proletarijata. (Burno pritrjevanje.) V boju za svoj prostor pod solncem bo proletarijat brez dvoma zmagal. O vsaki priliki, kadar se proletarijat pred to divjo, nekulturno buržoazijo zavzame za svoje najelementar-nejše pravice, dobi namesto kruha — kroglje. Spomnimo se današnjega dne svetlih žrtev iz vrst lačnih, borečih se delavcev (Slava!) Proletarijat žaluje na grobovih padlih sodru-gov, toda njegova pot gre naprej.
Tisoče in tisoče proletarijata združuje v sebi Komunistična Stranka. Ona je močna, enotna, ona je strah in trepet buržoaziji, up in voditeljica zatiranih slojev ljudstva. Ona kaže pot h končni zmagi. Živela Komunistična Stranka Jugoslavije! (Burno odobravanje in »živio!« klici.)
Besedo dobi sodrug Petrič: Rekli bodo gotovi ljudje, ki drobno gledajo, da nas je bilo 262 (Veselost.) Vendar si ta »peščica« (smeh) usoja povedati svoje mnenje. To državo vodijo neki ljudje, ki so se meni nič, tebi nič polastili oblasti, ne da bi ljudstvo vprašali, če se s tem strinja. Ti državniki imajo dve lepi lastnosti: oni so skrajno nezmožni in skrajno hudobni. Narodno gospodarstvo propada, strahoviti udarci padajo po delavnem ljudstvu. Polom na vseh koncih in krajih. Nihče drugi ne more urediti razmer kot proletarijat. Zato: ven s Konstituanto! Ven z volitvami za oba spola! (Burno odobravanje.) Tem neizvoljencem, ki se imenujejo narodno predstavništvo, ne pripoznamo nobene pravice sklepati zakonov, oz. naredb, kajti oni ne zastopajo večine naroda. (Tako je!« viharno odobravanje.) Buržoazija ne more skleniti niti miru. Miru in reda v Evropi ne bo napravil nihče drugi kot III. internacijonala v Moskvi. (»Tako je! Živela 111. Internacijonala!«) Če pogledate samo državni proračun za to leto, vidite, da gre 8 miljard za vojaštvo in »upravo«, veliko več kot za ljudske potrebe. (»Fuj!« klici.) Jugoslavija postaja militaristična država, da se bolj militaristične ne more skoro zamisliti. Jugoslavija bi hotela postati zadnji žandar Evrope! Ali ljudstvo bo temu napravilo konec. (»Tako je!« btirno pritrjevanje.) Govore, kako bogata dežela je Jugoslavija. Res je, da bi to lahko bila ena najbogatejših dežel v Evropi, toda mi vidimo, da milijoni delavnega ljudstva umirajo od lakote, da so raztrgani in da je množica ljudi' brez strehe! (Ogorčenost.) Temu je krivo gospodarstvo buržoazije.
Zatiralci celega sveta se združujejo v Ligi Narodov, mi pa obračamo oči na sovjetsko Rusijo! (Navdušeni »živela!« klici.) Delavec in kmet strahovito trpita pod vlado meščanskih in malomeščanskih strank, ki ljudstvu lažejo, da bi se obdržale na oblasti. Edina stranka, ki ljudstvu govori resnico, je Komunistična Stranka. Zahtevamo takojšnje volitve občinske in za ustavotvorno skupščino, ki mora imeti vso suvereno oblast. Šli bomo od vasi do vasi, od mesta do mesta in povedali zatiranim ljudskim množicam, kaj hočejo komunisti. Ne bomo pa obljubljali nebes na drugem svetu, pač pa bomo vsepovsod razlagali temeljno resnico komunizma: delavec in kmet se more le sam rešiti 1 Kdor govori drugače, laže!
Duševni delavci se morajo združiti z ročnimi delavci in s kmeti in vsi skupaj morajo vzeti oblast v roke, da se stre gorje,
ki davi ljudstvo. Mi pred vsem svetom v obraz povemo, da smo revolucionarni. Naš cilj je komunizem. Toda pot do njega je morda še dolga. Ko večina proletarijata in celega delavnega ljudstva spozna' in se zavzame za cilie komunizma, tedaj nastopi diktatura proletarijata. Komunizem bo rešitev delavnega ljudstva ne samo Jugoslavije, temveč celega sveta. (Konec prihodnjič.)
N. Lenin, Moskva, 15. aprila 1019.
Tretja internacijonala, njeno mesto v zgodovini.
(Dalje.)
Bilo bi čudno, če bi nam zgodovina ne podala uresničenja nove oblike demokracije v celi vrsti protislovij.
Vsak marksist, da vsak človek, ki pozna sodobno znanost, če bi ga vprašali: »Jeli enakomerni ali harmonično-proporci-onalni prehod raznih kapitalističnih dežel k diktaturi proletarijata verjeten ?«, bi brez-dvomno zanikal to vprašanje. V kapitalističnem svetu ni še nikdar bilo niti enakomernosti, niti harmonije, niti proporcije. Vsaka dežela je razvijala sedaj to sedaj ono stran, potezo ali skupino lastnosti kapitalizma in delavskega gibanja. Stopnja razvoja je bil neenakomerna.
Ko je Francija preživljala svojo veliko meščansko revolucijo in je celo evropsko celino zbudila k zgodovinsko novem življenju, je stala Anglija na čelu protirevolucijonarne koalicije, četudi je istočasno bila kapitalistično veliko bolj razvita nego Francija. Angleško delavsko gibanje one dobe že v naprej genijalno podaja precej bodočega marksizma.
Ko je dala Anglija svetu prvo globoko zasnovano, resnično gibanje množic, politično zasnovani proletarsko-revolucijonarni charti-zem, so se na evropski celini dogajale v večini slučajev slabotne meščanske revolucije, na Francoskem pa je izbruhnila prva velika meščanska vojska med proletarijatom in meščanstvom. Meščanstvo je posamič potolklo razne nacionalne skupine proletarijata in sicer v raznih deželah na razne načine.
Anglija je podala vzgled take dežele, v kateri, kakor pravi Engels, jemeščanstvo ustvarilo s pomočjo pomeščanjene aristokracije najbolj pomeščanjeno gornjo plast proletarijata. Napredna kapitalistična dežela je zastala glede na revolucijonarni boj proletarijata za več desetletij. Francija je tako-rekoč izčrpala moči proletarijata v dveh junaških revolucijah delavskega razreda proti meščanstvu v letih 1848. in 1871., ki sta v svetovno zgodovinskem pogledu izredno veliko prinesli. Vodstvo v internacijonali delavskega gibanja je nato prešlo v 70tih letih XIX. stoletja, ko je Nemčija gospodarsko zaostajala kakor za Anglijo tako tudi za Francijo, na Nemčijo. Ko pa je Nemčija go-
spodarsko prekosila obe ti deželi, t. j. proti drugemu desetletju XX. stoletja, je na krmilu splošno vzorne marksistične delavske stranke v Nemčiji kopica pravih potepuhov, sodrga, ki se je slabše misliti ne moremo, ki se je prodala kapitalizmu, od Scheidemanna in Noskeja do Davida in Legiena, najostudnejši rablji 'z delavskega razreda v službi monarhije in protirevolucijonarnega meščanstva.
Svetovna zgodovina neuzdržno koraka diktaturi proletarijata nasproti, toda nikakor ne hodi po gladkih, preprostih in ravnih potih.
Ko je bil Karl Kautsky še marksist, ne renegat marksizma, kar je postal s tem, da se bori za edinost s Scheidemanovci in za meščansko demokracijo proti sovjetski ali proletarski demokraciji, je napisal takoj v začetku XX. stoletja svoj članek: »Slovani in revolucija«. V tem članku je razložil zgodovinske pogoje, ki podajajo možnost, da bo hegemonija v internacijonalnem in revolucionarnem gibanju prešla na Slovane.
Tako se je tudi zgodilo. Začasno — razume se samo za kratek Čas — je prešla hegemonija v revolucijonarni proletarski internacijonali na Ruse, kakor so jo imeli v različnih dobah XIX. stoletja Angleži, za njimi Francozi in Nemci.
Moral sem že večkrat reči: Za Ruse je bilo v primeru z naprednimi deželami lažje, da so pričeli z veliko proletarsko revolucijo, težje pa jim bo, da jo nadaljujejo in jo izvedejo v smislu popolne organizacije socijalistične družbe do končne zmage.
Pri nas je bilo lažje začeti, prvič ker je — za Evropo XX. stoletja — nenavadna politična zaostalost carske monarhije izzvala izredno moč revolucijonarnega sunka revolucionarnih množic; drugič je zaostalost Rusije ozko združila proletarsko revolucijo proti meščanstvu z revolucijo kmetov proti posestnikom. S tem smo v oktobru 1917. I. pričeli in mi bi ne bili takrat tako lahko zmagali, če bi ne bili s tem pričeli. Marks je že leta 1856. govoreč o Prusiji, kazal na možnost posebne zveze proletarske revolucije s kmetsko vojsko. Boljševiki se bore že od začetka leta 1905. za idejo revolucijonarno demokratične diktature proletarijata in kmetstva. Tretjič je revolucija l. 1905. izredno veliko pripomogla k politični izobrazbi delavskih in kmečkih množic, tako da se je njena predstraža seznanila z »zadnjo besedo« socijalizma na zapadu, kakor tudi z revolucijonarnim delovanjem množic.
Brez take »generalne poskušnje« kakor
1.	1905. bi v 1. 1917. ne bila mogoča meščanska februarska revolucija, kakor tudi ne proletarska oktobrska revolucija. Četrtič dovoljujejo geografične razmere Rusije, da se dalje časa kakor druge dežele brani zunanji premoči kapitalističnih naprednih držav. Petič je olajšalo posebno razmerje proletarijata do kmetstva prehod od meščanske revolucije k
Karel Radek:
Razvoj socijalizma od znanosti k dejstvu.
Sovjeti — znamenje, v katerem bo zmagal medrtarodni proletarijat. (Konec.)
Sindikalizem se je z gnjusom obrnil proč °d problema birokracije, hotel je odpraviti njo samo in njeno organizacijo — toda odpraviti je ni mogel; zanikal jo je samo v besedah. V kapitalistični družbi je proletarijat obsojen, da pobira samo drobtinice z mize kapitalistične vede. V kapitalistični družbi so morali biti v delavskem gibanju samem birokrati, ki so edino imeli čas priučiti se tehniki delavskega gibanja. Po strmoglavljenju kapitalizma, v procesu socijalistične revolucije, ki floboko vzvalovi delavske mase in spravi na dan vse možnosti, je prvič v zgodovini dana možnost, da delavstvo samo v resnici odločuje 0 svojih zadevah.
Oblika vlade delavskih deputatskih sovjetov, ki ao lahko vedno na novo vo-
ljeni, ki se vračajo vedno k osnovi — k tovarni, ta oblika bo oblika, v kateri bo svetovni proletarijat kapitalizem premagal in se usposobil za Izvršitev socijalizma.
— In več nego značilno je to, da do danes ni noben »marksist«, ki čveka o ruski revoluciji, poskušal poglobiti se v smisel sovjetske vlade. Da bi storili to, bi ne smeli več braniti imperijalističnih zakotnih čumnat, v katerih vodi birokracija skupaj z zastopniki finančnega kapitala državne zadeve. Parlament je diskusijski klub, kjer se samo govoriči. Parlament ne upravlja nobene tovarne, parlament ne gradi nikakih železnic. Državni stroj, ki postaja iz policijskega stroja vedno bolj gospodarski comptoir, bi mogel stvarno voditi samo kak birokratsko-kapitalistični konzorcij, pri čemer bi bil parlament le kulisa, ali pa bi se morali stvoriti organi delavcev, ki bi skupaj s strokovnjaki spravili v gibanje gospodarski stroj in ga potem vodili. Ker je bila jasna ta alternativa za vsakega, ki ima le nekoliko pojma o faktičnem mehanizmu takozvanih demokratskih držav, so se morali nasprotniki
sovjetske vlade omejiti na to, da govoričijo o pravici naroda, t. j. buržoazije, toda niso si upali braniti jedra faktičnega gospodstva združenih birokratov in klike finančnih somov, t. j. morali so izpustiti kardinalno vprašanje oblike delavske revolucije. In to je najboljši dokaz za to, da niso mogli učeni gospodje ne samo bistveno nasprotovati ruski revoluciji, ampak, da je tudi niso vzeli v pretres kot take.
Evropejski proletarijat bo brezdvomno v bližnjem času tako hitro korakal, da ne bo imel časa naučiti se iz učenih knjig prakse ruske revolucije; zapopadel pa jo bo praktično, preden jo bo mogel proučiti iz njenih dokumentov. Mi, ki imamo to neizmerno srečo, da živimo, t. j. da se borimo po teh štirih letih groze in divjanja svetovne vojne v novo nastajajoči družbi, mi si ne domišljujemo, da bi postali učitelji evropejskega proletarijata. Kolikor časa mu bo pa še pripustila zgodovina, da se uči spoznavati nauke ruske revolucije tudi v shematični predstavi, preden jih bo praktično uporabil in jih celo prekosil, pa obstoja naša naloga v tem, da mu podamo
sliko o hotenju in delovanju ruskega prole-tarijata. Dejstva govore po tem koprnečim srcem proletarcev, njihovi pameti, ki gleda v dejstvih pač dejstva in sicer brez vsakega priporočila. Ruski revoluciji se ni treba zagovarjati pred sodiščem evropejskega proletarijata. Če je socijalizem v resnici prešinil hotenje in koprnenje najbojših proletarcev dveh generacij, kakor smo prepričani, potem ga bodo spoznali v ruski revoluciji, ker je ona prvi korak k razvoju socijalizma od teorije do dejstva. In ti so gotovo že spoznali v ruski revoluciji uresničenje svojih sanj. Od San-Franciska do Vladivostoka, če vzamemo pot po Atlantskem ali po Tihem oceanu, od vseh strani sveta dobivamo vsak dan sporočila, da obračajo delavci kljub lažem meščanskega tiska, kljub nesramnosti izdajalcev socijalizma, če se le začno gibati, če le čutijo v sebi boja-željnost, svoje oči proti Rusiji, s krvjo oškropljeni; zro proti Rusiji, kjer se bori delavski razred s celim svetom sovražnikov, katere pa bo, kakor upamo vsi, tudi premagal.
socijalistični, olajšalo je vpliv mestnega proletarijata na polproletarske najrevnejše sloje delavcev na deželi. Šestič je olajšala dolga šola Štrajkovnega boja in izkušnja masnega delavskega gibanja v Evropi pri globokosti in hitri zaostritvi revolucijonarnega položaja postanek tako samonikle oblike proletarskih revolucionarnih organizacij, kakor so sovjeti.
To naštevanje sicer ni popolno, toda za enkrat se lahko omejimo nanj..
Sovjetska ali proletarska demokracija se je rodila v Rusiji. Če jo primerjamo z drugo pariško komuno, je to bil drugi svetovnozgodovinski korak. Proletarsko-kmečka sovjetska republika se je izkazala kot prva za odpor sposobna socijalistična republika sveta in ne more več propasti kot nova državna oblika.	(Konec prihodnjič.)
Drugi kongres Komunistične Internacijonaie.
Kongres se je otvoril na svečan način dne 19. julija v Petrogradu. 22. julija se je nadaljeval v prestolni dvorani v Kremlju. Dvorana je bila polna ljudi vseh ras. Posebno zanimivi so bili odposlanci Kitajske, Koreje, Japonske, Gruzije, Azerbejdžana, Perzije, Armenije, Tatarije in še drugi. Zastopane so bile vse evropejske dežele, Amerika in Avstralija.
Predsednik Lenin je otvoril sejo ob 8. uri zvečer in je dal besedo sodrugu Aratu, ki v imenu predsedstva predlaga poslovnik za diskusijo, kateri se tudi sprejme.
Na dnevni red pridejo teze o vlogi komunistične stranke v proletarski revoluciji. (Te teze objavimo v kratkem.) V imenu centralnega odbora je govoril referent sodrug Zinovjev. Generalne debate so se udeležili sodrugi Radek, Pozdana, Serrati, Trocki in Lenin. Prva seja se je zaključila ob 3. uri zjutraj. 23. julija se je vršila diskusija o teoretičnih in taktičnih podlagah organizacije in o disciplini komunistične stranke.
O nadaljnih sejah do 30. julija nimamo še nobenih poročil. O seji tega dne je prišel sledeči brezžični brzojav v Stockholm:
Prvi je govoril Rakovski. Nemška neodvisna socijaldemokratična stranka je odgovorna za poraz socijalne revolucije v Nemčiji. Ravno tako ostro obsodbo izreče nad francosko socijalistično stranko. Predlaga, da se pojača kontrolna oblast centralnega organa Komunistične Internacijonaie. Italijanski sodr. Serrati govori o položaju v Italiji in se pri tem dotakne razmer v Franciji, kjer po njegovem mnenju še ni tal za revolucijo. Italija preživlja gospodarske težkoče in polom državne oblasti. Nezadovoljnost delavcev in kmetov raste, revolucija je neizbežna In mi jo bomo uresničili.
Besedo dobi sodrug Lenin. On analizira podrobno govor Crispiena (nemškega centru-maša) in pravi, da ga njegovo stališče v vprašanju diktature proletarijata čisto jasno označuje kot pristaša oportunizma. Dalje mu Lenin očita prepozni prekid zvez s Scheidemanovci. Nato analizira Lenin stališče neodvišnjakov v vprašanju terorja in sile in je mnenja, da se ne da zamisliti politika, ki ne bi bila zvezana s silo in terorjem. Nobena diktatura proletarijata se ne more obdržati brez terorja in nasilja proti najzakletejšim sovražnikom proletarijata in delavnih mas.
Nato govori Stocker o Nemčiji in kon-statira v nasprotju z ruskimi sodrugi, da obstoji milijonska armada proletarskih inteli-gentov, tehnikov in nastavljencev, ki bodo zavedno branili diktaturo proletarijata in bodo olajšali njen obstanek. Dalje daje Stdcker ista zagotovila kot ostali zastopniki neodvišnjakov : oni bodo ostali revolucijonarni, karkoli se že o njih sklene na kongresu. V Nemčiji bodo šli roko v roki s Komunistično Stranko.
Po zaključnih besedah sodr. Zinovjeva o tezah, o pogojih za pristop k Tretji Internacijonali se je prešlo k glasovanju. Teze so bile sprejete z vsemi proti 3 glasovom.
Stran 2.
Rdeli Prapor
it. 21.
Zagorje.
(Konec.)
Za sodr. Makucom je dobil besedo tretji poročevalec, sodr. Marce! Žorga.
Sodr. Žorga je v zbranih besedah pojasnjeval pomen strokovnih organizacij. Razložil je, da morajo biti strokovne organizacije vedno oprte na močno socialistično stranko.
V Avstriji je bila naša Strokovna Komisija včlanjena na Dunaju in organizacije so bile orientirana socialnodemokratsko. Socialnode-mokratična stranka je bila tedaj revolucionarna stranka. Po svetovni vojni pa so nekatere strokovne organizacije »zašajtale« na desno in izgubile svoj pravi pomen. Danes imamo v Jugoslaviji edino močno proletarsko, stranko KSJ in zato morajo biti tudi proletarske strokovne organizacije orientirane komunistično.
Vi, rudarji, imate »Unijo«, toda ta »Unija« žalibog ni vaša, ni rudarska; ona je Čobalova, ker Čobal dela ž njo, kar mu drago. Železničarji in rudarji sta edini naši strokovni organizaciji, ki sta preživeli svetovno vojno. Oni tvorita jedro in večino proletariata v Sloveniji. Železničarji so ostali zvesti svoji revolucionarni orientaciji in zato tudi ne smejo rudarji na desno. Zato je potrebna reorganizacija rudarjev in zedinjenje.
Mi vemo, koliki nasprotniki ujedinjenja so socialni patriotje. Kristan je rekel pred žel. štrajkom, da slov. železničarji vse dojjijo, ako izstopijo iz »Saveza«. Ko pa je videl, da ponudbe nič ne izdajo, je začel groziti; povedal je, da ima vlada 2 miljona dinarjev na razpolago, da razbije železničarje.
Toda železničarji so stari mački. Oni so se borili tudi v Avstriji proti* žoltim organizacijam. In zato bodo komunistične organizacije tudi sedaj zmagovite.
Kakšna »Unija« je to, ki se neha že v Savinski dolini in za Kočevskimi hribi, ki ni priredila 18. julija protestnih shodov' proti odpravi 8 urnega delavnika, ki priporočuje rekrutacijo rudarjev in nedeljsko delo?! Socialni patriotje lažejo, da so vpeljali v Švici in Belgiji 10 urno delo. Laž je tudi, da je bil v Nemčiji kdaj vpeljan 10 urni delavnik. Mi smo proti vsakem zvišanju delavnega časa.
Naša buržoazija zahteva delo ob nedeljah. Rekrute, ki jih po Nevesinju in Negotinu pretepavajo z bikovkami in gonijo na poljska dela, da pišejo obupna pisma svojcem, naj pošljejo domov, pa bo delavcev v rudnikih dovolj!
Vse delavstvo bomo reorganizirali in orientirali v duhu lil. Internacionale. Kdor ni z nami, je proti nam. Zato se tudi ne bomo bali, ako bo potreba, da razbijemo tudi so-cialnopatriotične organizacije, ker one so proletariatu škodljive. Oportunizem je razbil delavske vrste, toda vse smernice gredo proti vzhodu. Od tam je prišel Kristus in tam vzhaja solnce. Tam mora tudi vziti solnce proletarske svobode.
Tone je rekel: »Na eno stran socialni demokratje, na drugo komunisti! Dobro! Videli bomo, koliko jih bo na njegovi strani!
Smo proti vsaki vojni: Tržaški dogodki so stvar italijanske in naše buržoazije. Oni dve se koljeta med sabo; to je njena stvar. Proletariat Jugoslavije jima ne bo pomagal pri temu delu.
Protič in Korošec nas hočeta zatreti. Mi poznamo Protiča. On je že 1. 1892 v Negotinu zatiral štrajk s silo. Takrat je bilo 25 mrtvih. Pod Korošcem so v Vojvodini zapirali stav-karje v kleti, kjer so bili do kolen v vodit dokler jim ni začelo odpadati meso od kosti. Žandarji dobivajo pri nas nagrade za streljanje na Zaloški cesti. Toda tudi tega bo enkrat konec!
Rudarji v organizacije torej! (Živahno
ploskanje).
Na koncu je govoril še predsednik sodr. Mlakar o nedeljskem delu in sodr. Golob o svojem slučaju.
Impozantni shod je bil zaključen ob 7. uri zvečer.
Politični pregled.
Francoska socljalista Cachln In Fros-sard o Rusiji. Delegata francoske socialistične stranke v Moskvi sta poslala nov telegram v Pariz, kjer stoji med drugim: »Nahajava se v deželi, ki nima nobene buržoazije več in ki ne pozna nobenega kapitalističnega izrabljanja več. Delavski razred je tu edini gospodar vseh gospodarskih, političnih, administrativnih, občinskih in sodnih oblasti. Izdelujejo se nove oblike socijalnega življenja. Ruski narod je do tal prevrnil stari družabni red. Navzlic najstrašnejšemu trpljenju in težavam, ki jih je povzročila blokada in vojna, se polagoma ustvarja socijalistični družabni red, kjer ima samo delo pravico na obstanek. — Delo je že tako napredovalo, da lahko služi
kot vzgled in pouk proletarijatu celega sveta.« Nadalje govori telegram o jačini.in disciplini rdeče armade ter o pogojih za vstop v Tretjo lnternacijonalo in konča: »Mi bomo te pogoje predložili našim organizacijam v pretres. Osebno smatramo ta pristop za potreben.«
Iz nemške neodvisne soc. dem. stranke.
V nasprotju z napori Kautskega, Hilferdinga, Strbbela proti III. internacijonali, se v nemški neodvisni soc. dem. stranki med masami vedno bolj širi prepričanje, da so ti ljudje socijalizdajalci in mase vedno odločnejše zahtevajo, da se enkrat napravi konec dosedanji neodločnosti in oportunizmu. Tako je okrožna konferenca v E s s e n u sklenila soglasno: »Okrožna konferenca zahteva, da se strankino vodstvo z vsemi sredstvi zavzame za vstop v Tretjo lnternacijonalo, da se tako izpolni sklep strankinega kongresa v Leipzigu.« Vodstvo strokovnih organizacij v Mecklenburgu je napravilo dne 20. julija sklep, kjer stoji med drugim: »Konstatiramo, da je sodrug Kautsky s svojimi različnimi publicističnimi izjavami pogosto in hudo škodoval stranki, kateri pripada in je bistveno oviral njen, razvoj. Isto velja o sodrugu StrObelu « Podobno se konstatira o Hilferdingu. Nato pravi ta sklep dalje: »Podminirajoče krtovsko delovanje teh sodrugov se mora konečno prenehati. Če mislijo, da ne morejo sprejeti našega akcijskega programa, je njihova dolžnost za korist stranke, da izvajajo posledice in izstopijo . . .« Neodvisni »Volksrecht«, ki izhaja v Frankfurtu, piše: »Zapoved časa je sledeča: Takoj se morajo začeti pogajanja s komunisti v svrho strnitve vseh razredno zavednih re-volucijonarnih proletarcev, sklicati se mora skupna državna konferenca obeh strank, na kateri se bo točno razpravljala in določila taktika za prihodnost. Vprašanje sposobnosti 3. lnternacijonale za akcije je že zdavnaj rešeno. Danes je 3. Internacijonala že močan faktor odločilnega pomena.«
Praški proletarijat za Tretjo Inter-nacijonalo. Okrožna organizacija soc. dem. stranke v Pragi je 11. julija sprejela s 35 proti 6 glasovom sledečo resolucijo: Okrožna organizacija Prage se postavlja na stališče reichenberških navodil in se obrača istočasno proti vedno nasilnejšemu belemu terorju v čehoslovaški republiki, zagotavlja žrtvam tega postopanja od strani buržuazije svoje simpatije in pričakuje pomoč od hitrega skupnega nastopa narodnega proletarijata.	Živio
internacijonalni revolucijonarni socijalizem! -Živela Tretja Internacijonala!
Antimilltarlstično gibanje na Češkem. Generalna stavka v Ašu se vrši v popolnosti. Stavka je naperjena proti naborom.
Ustanovitev angleške komunistične stranke. 30. julija se je sestala v Londonu ustanovna konferenca komunistične stranke. Povabljene so bile vse organizacije, ki priznavajo diktaturo proletarijata, sovjetski sistem in 111. lnternacijonalo.
Sovjetska republika Chlwa. Moskva,
2.	avgusta. Odposlanstvo sovjetske republike Chiwe je na potu v Moskvo. Dospela je že do Taškenta.	_________________________
Iz komunistične Slovenije.
Občni zbor v Mostah. V četrtek se je vršil v Mostah občni zbor kraj. pol. org. Komunistične Stranke. Referiral je o vukovarskem kongresu sodr. Fabjančič. Vsi sklepi tega kongresa so se sprejeli soglasno. Izvolil se je nov odbor, ki bo z vnemo delal za organizacijo komunističnega proletarijata.
Naš shod v Rajhenburgu. Naša stranka je sklicala v nedeljo 8. t. m. javen ljudski shod v Rajhenburgu v gostilni pri Planincu. V Rajhenburgu se odpira nov rudnik in tam dela že sedaj nad 1000 rudarjev. Kljub temu pa da je v tem kraju toliko proletarijata, je obstojala tam do sedaj samo socialnopatri-otična politična organizacija, ki je organizacija komaj po imetji, ker število v njej organizovanih članov je malenkostno. Kakor pa se je na našemshodu pokazalo, tudi ti njeni člani niso socialnopatriotični, ampak navdušeni komunisti, ki stojijo popolnoma na naši strani. Shod sicer radi nezadostnega razgla-šenja in ker ni bil na pravem kraju sklican, ni bil ravno preobilno obiskan, toda navzoči sodrugi rudarji in železničarji so nam porok, da se bo naša tamošrija organizacija prav dobro razvijala. Shodu je predsedoval sodr. Kukovičič, za zapisnikarja pa je bil izvoljen sodr. Kokole. Na shodu sta poročala sodr. Gustinčič in Žorga Marcelj iz Ljubljane. Sodrug Gustinčič je poročal »o zjedinjenju delavnega ljudstva« in pokazal pomen in cilje komunističnega proletariata, sodr. Žorga pa je govoril o zadnji železničarski stavki in žigosal brutalno zatiranje delavstva v
Jugoslaviji. Shod je trajal skoro tri ure in se je vršil v najlepšem redu.
Zabukovca pri Celju. Vkljub dežju se je vršil pri nas shod komunistične stranke in je bil precej dobro obiskan. Delavci in revni kmetje so z velikim odobravanjem sledili izvajanjem našega poročevalca, ki je v daljšem govoru objasnil sistem kapitalističnega izkoriščevanja. Na zvit način zvračajo kapitalisti polagoma breme 5 letne vojne na tilnike delavnega ljudstva. Direktne davke le polagoma povečujejo. Zato pa indirektnim potom izsesavajo v prvi vrsti delavno ljudstvo. Splošna draginja, posebno pa drage železnice, pošta, najnujnejše potrebščine najbolj zadevajo delavno revno ljudstvo. Ljudstvo čuti na sebi to teško breme, čeravno ne more razumeti zvitih metod izkoriščevanja. Splošna nezadovoljnost vedno bolj raste. Kapitalizem se nahaja v poslednjih izdihljajih. Rešiti bi ga mogla samo največja reakcija, ki bi zapregla delavno ljudstvo, da dela kot črna živma in da nima nobenih pravic kot v starih časih tlačani ali pa sužnji. Gre za to, ali bo diktatura kapitalistov, ali pa proletarska demokracija. Socijal-patrijotje hočejo nekaj srednjega, to je buržuazna demokracija. Na ta način oni 'direktno izdajajo interese delavnega ljudstva. Oglasil se je k besedi celjski sodr. Koren, ki je izvajal, da tudi on obsoja izdajalsko politiko socijal-patrijotov in jo je vedno obsojal. Vendar za zdaj gre še roko v roki s socijal izdajalci (Sodrug Koren, kje je doslednost? Proti lil. komunistični internacijonali se morajo organizirati celjski socijal-patrijotični voditelji, da se ne bi proletarijat združil! Obsodbe vredna so bila njegova izvajanja proti srbskemu proletarijatu. Sodrug Koren, kdor seje med proletarijat plemensko sovraštvo, ni več socijalist, temveč nacijonalni šovinist. Naš sovražnik je srbska, hrvaška in slovenska buržoazija, a srbski, nemški in svetovni proletarijat je naš razredni zaveznik in prijatelj. Izvajanje sodr. poročevalca so poslušalci odobravali. Dva klerikalca pa sta odobravala izvajanja sodr. Korena. Mi smo prepričani, da je proletarijat celjskega okrožja na poti, da spregleda svoje prave interese in da ne bode več zavžival socijal-patrijotičnega strupa, ki truje delavno ljudstvo v korist buržoazije. Mesto proletarijata celjskega okrožja je pod rdečim praporom HI. komunistične inter-nacijonale, ki znači zvezo mnogo miijonov delavcev in revnih kmetov in ki mora končno zmagati.
Dopisi.
Hrastnik. Ne bilo bi potrebno, da osebno napadamo sociialpatrijote, ali ker nas sami tako grdo obrekujejo, si štejemo v dolžnost, da jim tudi mi v obraz povemo par njihovih grehov. Dokler še nismo poznali komunistične stranke, smo pridno zahajali na socijaldemo-kratične shode in sestanke. Bili srno jim polni demokratičnega duha in disciplinirani, zvesti sodrugi. Privezali so nam desko na oči in mašili ušesa, da ne bi videli in slišali, kako se ljudje po svetu izobražujejo. Da bi se tega suženjstva rešili, smo raztrgali te zapeljive zanjke, vrgli desko z oči in smo šli po svetu gledat. Videli smo, kako da smo bili zapeljani od socijalpatrijotov, ločili smo se od njih in ostali na levici. Zavedali smo se političnega položaja in smo videli, da edina stranka, ki nas bo rešila iz kapitalističnih rok, je komunistična stranka. Voditelj konzumnega društva v Hrastniku je to zapazil, kako so začele ovce bežati iz njegovega hleva in vzel je bič v roke, da bi s tem ukrotil še ostale ovce. Ali motil se je, zbežalo je vse! To se je pokazalo pretekli petek na socijalpatrijotični diskusiji, ko jih je prišlo komaj pet. Dokler smo hodili v Delavski dom in nosili g. Malovrhu prihranjene kronce za njegovo vince, smo jim bili zmiraj pošteni in zelo zavedni sodrugi. Sedaj pa, ko je videl, da nismo več potrebni njegovega vinca, nam je dvorano prepovedal. Napada nas osebno z lažnjivim obrekovanjem, kar je zelo sramotno od njega. On nas smatra za zelo neumne in zabite ljudi. Če bi še dalje časa hodili g. Malovrha poslušat, bi postali pa čisto neumni. To naj bo za danes, za drugič smo pripravljeni še več povedati.	Več rudarjev.
Zabukovca. Tukaj je neko stavbinsko podjetje Karla Jezernika, ki ima za polirja nekega Stropnika Franca. Ta je delodajalec in obenem delavski zaupnik. To se nam čudno zdi, da imajo »socijal-demokratje« takšne zaupnike! Tega gospoda pa si niso delavci sami izvolili za zaupnika, ampak si je to čast sam vzel. Ta gospod pa tako šikinira delavce, jih klofuta, posebno male
fante. Hoče, da bi ti bolj delali kakor odra-ščeni delavci in jih kar domov naganja. Tako je isti človek sodruga Pohlina z lažjo spravil od dela, ker se je potegoval za višjo plačo in za pravice delavcev. Pa naj se ne moti ta gospod, kajti delavstvo postaja vedno močnejše in tudi za krivice in nasilja pride obračun.	Delavec.
Poltedenski pregfed.
Ministrska kriza. Vesnič nikakor ne mere demokratov in radiko-klerikalcev, ki so si v laseh, spraviti narazen Demokrati so že pristali na zahtevo radikalcev in klerikalcev, da plačata delavec in kmet gospodom veleposestnikom 320 milijonov kron, zato da smeta jesti kruh, ki sta ga sama pridelala. Sedaj gre pa še za to, če bodo pšenico izvažali »demokratični« trgovci ali pa radikalska središnja zadruga. Ker si eni kakor drugi žele pri tem izvozu »zaslužiti« volilni fond, ki jim bo tako krvavo potreben, da se ljudstvo »pridobi«, se kriza noče poleči. Vesnič si puli lase. Pašiču pa se nič ne mudi iz Pariza.
Odiranje ljudstva. Sliši se, da je vlada, ki jo sestavljajo demokratje, radikalci, klerikalci in hrvaški frankovci, sklenila povišati železniške tarife pri blagovnem prometu za 300%) pH osebnem pa za 200%. Če si doslej plačal za vožnjo 20 kron, boš odslej 60 kron. Le tako naprej, gospodje ministri, to je najboljši volilni fond!
Poljska In sovjetska Rusija. Poljska vlada je pobegnila v Krakov, kjer se sedaj socijalpatrijota Daszinski in Pilsudski posvetujeta, kako bi rešila poljski kapitalizem in plemstvo. Rumunija se je ustrašila pred hudo sliko, ki jo nudi Poljska in je baje že izjavila svojo nevtralnost. Ji ne diši sprejeti že davno zasluženo plačilo. Francozi in Angleži vozijo že čete čez Nemčijo poljskim kapitalistom in socijalpatrijotom na pomoč, toda nemški železničarji nočejo prevažati te sumljive robe. Za enkrat Rusi že obstreljujejo Varšavo. Ogerski razbojnik (pardon: predsednik) Horthy ponuja soc. patrijotu Daszinskemu na pomoč dve diviziji svojih »kristjanov«, ki sta se že izvrstno izvežbali nad ogerskimi delavci v rezanju nosov in ušes, iztikanju oči, masakriranju in kar še sicer spada v to rokodelstvo.
Poljski revolucijonarni odbori. V Galiciji in v vseh zavzetih poljskih pokrajinah so začeli delovati poljski začasni sovjeti. Veleposestniki* trgovci, tovarnarji, bankirji in vsi drugi človeško d e-lavnot izrabljajoči poklici so se razlastili. Kmečke lastnine se ne dotika. Gališki revolucijonarni komitet je razglasil popolno neodvisnost Galicije. Ta komitet sestavljajo Vladimir Katonski kot predsednik, Mihael Baran, Jan Nemolovski in Kazimir Litvinovski kot člani. Z druge strani je poljski revolucijonarni odbor s predsednikom Julijanom Mahlevskim izdal proglas na ljudstvo, da ustanovi delavske, kmečke in vojaške sovjete, kajti trajen mir je mogoč le med komunistično Rusijo in komunistično Poljsko.	________
Domače.
Nedeljski shod. Navzlic temu, da ni naša krajevna organizacija razvila, razen lepakov, nobene posebne agitacije in da so gotovi nasprotniki širili alarmantne vesti (n. pr. da bo policija streljala) in živahno protiagi-tacijo, se je shoda udeležilo do 10.000 ljudi, od katerih 6000 iz Ljubljane in bližnje okolice. Poročilo o shodu prinašamo spredaj, konec poročila o shodu in o veselici za delavske žrtve pride prihodnjič.
Dva bojkota. Vojaška in socijalpatrijot-ska komanda v Ljubljani sta dve instituciji, ki sta prepovedali svojim podrejenim vdeležiti se čisto humanitarne prireditve železničarjev v korist žrtvam poslednjega štrajka. Iz kon-sumov so vrgli plakate in vabila za veselico. Postopek teh poslednjih jim udarja na čelo sramotni pečat socljallzdajalcev za vselej. Njihova usta se cedijo medu za delavno ljudstvo, s svojimi deli pa podpirajo samo kapitaliste.
Slepomišenje z osebo sodr. Lemeža. Ker sodr. Lemeža sedaj ni v Ljubljani, smo ga obvestili o neki izjavi, ki jo prinaša »Nova lstina« in ki jo je ponatisnil »Naprej«. Sodrug Lemež nas pooblašča, da izjavimo, da on ni v nobeni zvezi z dotično izjavo. Njegova izjava v »Rdečem Praporu« in stvarni popravek v »Novi Istini« in »Napreju« pa sledi, kakor hitro' dobi v roke dotično notico.
Labodja pesem. Mi že zdavnaj vemo, da »Naprej« umira. Prepričani smo, da bi bil tudi že zdavnaj »zaspal v Gospodu«, da
mu ni krepko prilil sodr. Etbin Kristan s poslanim miljonom naših ameriških republikanskih liberalčkov. Toda da je že tako na zadnjem koncu, da mora po ljubljanskih vogalih nabijati velike, modre plakate s či-futskokričavo reklamo za naročnike, tega še nismo pričakovali. »Naprej« pravi, da je edini list slovenskega delavstva, ki se bori za resnico in moralo. Ne vemo, kaj pravzaprav misli »Naprej« s to cirkuško reklamo. Proletarijat Slovenije, ki ga je čital, dokler si ni ustanovil svojega rezrednega glasila, pozna prav dobro resnicoljubnost in moralo ljudi, ki ga pišejo; če pa računa »Naprej« z buržujskimi naročniki, potem ima mogoče prav, ali ti si ne bodo dosti prebrali, ako si ga naroče v zameno za druge meščanske liste.
, Pridobivajte nove naročnike! Razno.
Škandal! Kakor poročajo »Radničke No-vine« menja naša država ruskim buržujskim postopačem brezvredne Denjikinove papirje (ki jih lahko dobiš sicer kolikor hočeš po 30 kron za 1000 Denjikinovih rubljev) po 600 dinarjev za 1000 takih brez vrednih rubljev. Vsak tak buržujski postopač lahko menja do 3000 takih »cegelcev« na mesec (toliko javno, za drugo se ne vprašal). Če vzamemo, da je teh bivših pijavk ruskega ljudstva pri nas več deset tisočev, znaša vsota, ki se tem ljudem podari, čez 100 In več miijonov kron na mesec. Ves ta denar gre iz žepa delavca in kmeta 1 Ni čudno, da imajo ti paraziti ruskega ljudstva toliko kapitala, da odpirajo banke, trgovine, ponočnjaška zaba-vališča, da so nam odjedli najlepša stanovanja in se razmrgoleli po celi državi po najlepših kopališčih, letoviščih, zdraviliščih itd. Skrajni čas je že, da se da tem ljudem kramp in motika v roke, ali pa se jih pošlje nazaj v Rusijo. Delavno ljudstvo ne more tega postopanja več prenašati.
Dijakom. »Slov. dij. zadruga v Pragi« in »Slov. dij. zadruga v Brnu« opozarjajo one tovariše dijake, ki nameravajo bodoče šolsko leto študirati v Pragi, ozir. v Brnu, da priglase svoj vstop v navedene organizacije najkasneje do 1. septembra, ker drugače ne bodo mogli reflektirati na ugodnosti, ki jih nudijo svojim članom omenjene organizacije in ne biti deležni jugosl. akademske menze v Pragi in Brnu. Informacije dajajo za »Slov. dij. zadrugo v Pragi« Srečko Petrovčič, cand. ing. Ljubljana, Rimska cesta 23; za »Slov. dij. zadrugo v Brnu« g. Makso Hrovatin, st. tehn., Ljubljana, Resljeva c. 25.
Obnovitev sovjetske Rusije. Zgradba ladij lajše konštrukcije v severnem rejonu se uspešno nadaljuje. Do 20. junija bo izgotovljenih okoli 500 ladij.
Rudarska stavka na Španskem. V Rio Tinto na Španskem traja že več tednov rudarski štrajk. Stavka čez 10.000 delavcev. Podjetniška družba je med vojno zaslužila 250 miijonov pezet, kar se pravi po naše 4 miljarde kron.
Iz uredništva. Vsled preobilice materijala ne moremo vseh dopisov in člankov sproti prinašati. Zato prosimo sodruge potrpljenja. Pridobite čim več novih naročnikov, pa se bo list v kratkem lahko povečal.
Listnica upravnIStva.
Za stradajoče sodruge povodom železničarskega štrajka pošilja uprava »Narodne volje« v Požegi znesek 80 K, katero vsoto smo izročili dotičnemu odboru.
UkMPJtT
U kavčuka * CIRIL SITAR LJUBLJANA
ce*^
Znlepke zn srečolou in šaljivo pošto
priporoča v najnovejši obliki
H. Tičar - Ljubljana
HnlnnrtDrio' de£ke aU dekl,ce< k>si na ,a~
JVUipUl Ibljb • hek način zaslužijo lepe vsote, sprejme uprava »Rdečega Prapora«, Ljubljana, Krekov trg 10.
Sodrugi 1 Nablralte za tiskovni sklad.
izdajatelj: Konzorcij »Rdečega Prapora« v Ljubljani. - Lastnik: Komunistična Stranka Jugoslavije. - Odgovorni urednik Rajko Osterc. - Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.
m --------