Posamezna števil-ka t Din mesečno, če se sprejema lisi ▼ upraJi, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cen4 inse-ratom po dogovoru POJSEDELJSKI SLOVENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. St. 6/IIL Telefon št 2050 in 2996. — List izha-ia vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2992 Odmev Hitlerjevega govora Spi osen vtis: nejasnost nemške politike V Francift ,Praktični zaključki nemogoči' Pariz, 31. jan. AA. Glede Hitlerjevega govora -o merodajni francoski krogi popolnoma rezervirani. Pri tem naglašajo le, da bodo podrobno proučili tekst govora. V ostalem pravijo politični krogi, da iz Hitlerjevega govora ui mogoče izvajati nikukih pozitivnih ne negativnih praktičnih zaključkov, ki so se pričakovali po govoru angleškega zunanjega ministra Kdeua in francoskega ministrskega predsednika lihima. .S tem govorom še n i s o odprta tudi nobena vratu, a tudi nobena se niso zaprla. S posebnim zanimanjem komentirajo dva odstavka iz govora. Hitler je s precej vljudnostjo napram Franciji ugotovil, da med Nemčijo in Francijo ne more bili razloga za spor iu da je francoski poslanik v Berlinu kakor tudi francoska vlada sama zelo lojalno nastopil glede vprašanja španskega Maroka. Hitler tudi ni hotel dati odgovora na lyonski govor ministrskega predsednika Bluma, čeprav je nekajkrat v svojem govoru odgovoril in opozoril na posamezne izjave angleškega zunanjega ministra, ki jih je dal pred dobrimi 10 devi v angleški spodji zbornici. Kar se tiče zunanjepolitičnega dela Hitlerjevega govora, je bila posebej opažena izjava, da se Jo zaključila doba riziieiiadenj«. Nejasna se tukajšnjim političnim krogom /.di odredba glede nemških državnih železnic in narodne banke, ki so sedaj docela podrejena nemški državi. Berlinska vlada je ponovno enostransko kršila mednarodne pogodbe. Kazen negacije odgovornosti za vojno 161 1/1918 je mnogo pozornosti zbudila tudi izjava, da so postali brez vrednosti tudi vsi nemški odnosi napruui Sovjetski Kusiji. Nemška vlada hoče očividno izločili Sovj.ds.ko Rusijo iz Evrope. Popolnoma negativen značaj je imela tudi Hitlerjeva izjava glede eventualne omejitve za oboroževanje. Nemčija zahteva, da se ji vrnejo njene prejšnje kolonije. Pri tem ne prihajajo v poštev portugalske kolonije, čeprav se je o tem zadnje dni "inogo govorilo. Hilleriev govor tudi potrjuje, da ima Nemčija v Španiji trgovinske interese, med-narodno-politična situacija se spričo španske državljanske vojne po temtakem res ni poslabšala. Vladna »Populaire naglasa: Hitlerjev govor sieer kaže, da za bližnjo bodočnost ni vojne nevarnosti. Toda hkratu ne pomeni nikakega jamstva za dokončno organizacijo miru. Hitlerju se je zdelo primerno, da ni odgovoril na neposredni poziv ministrskega predsednika Bluma. V tej zadevi se mu je zdel boljši molk. Toda Nemčija se ne more kar tako ločiti od ostalega sveta. Vodja nemške države se ne bo mogel izogniti jasnemu odgovoru na izjave francoskega ministrskega predsednika. »Echo de Pariš« pravi, da so vsi Hitlerjevi odgovori na Edenova in Blumova izvajanja negativna. Hitler kratko in jasno zahteva, naj se Nemčiji vrnejo kolonije, ki so jih zavezniki zavzeli leta 11118. Kar se »iče splošne ureditve evropskih vprašanj, se je Hitler postavil na stališče, da ni zaželjena za nemško gospodarstvo. Zato sc ho Nemčija zavzemala v bodoče le za dvostranske pakte in ne bo pristala na ustvaritev sistema vza-jemene pomoči proti morebitnemu napadalcu. Ostali del jegovega govora je prežet po filozofiji sirove sile. Miroljubni narodi se ne smejo organizirati, ker jim namerava Nemčija v primeru potrebe pobijati ljudi na vse strani, kakor je to storila že tudi v svoji lastni deželi. v oboroževanju v zvezi z gospodarsko podporo, ki naj bi jo prejela Nemčija iz zapadne Evrope. Odgovor, ki ga je dal Hitler na to vprašanje, londonskih odgovornih politikov očividno ni zadovoljil. Angleška javnost prav tako priznava, da je imel govor zmeren ton, »endar se je m nogo več nadeja 1 a od. aietft. Pričakovali so predvsem, dn bo Hitler pozitivnejše in konstruktivnejše odgovoril na sugestije, ki sta jih nanizali v svoja znana govora Eden in Blum. Edini preciznejši odgovor je Hitler dal glede na garancije za nevtralnost, ki jih je Nemčija pripravljena dati Nizozemski in Belgiji- »Sunday Times- pravi med drugim: Nekateri odstavki Hitlerjevega govora se lahko tolmačijo kot poziv k razgovorom, tako izjava o francosko-nemških odnošajih, zagotovila Belgiji in Nizozemske ter one točke, od katerih bo po mnenju kan-celarja Hitlerja odvisno pomirjenje Evrope. List pravi nadalje:Elementi, ki so jih navedli kot pozitivne osnove za nadaljnje razgovore, izgledajo, kakor da niso med seboj povezani. Hitler pa ni odgovoril na vrsto angleških vprašanj. Aluzija, ki jo je napravil na razloge, zakaj ne odgovarja, pomeni eno izmed najnepovoljnejših točk v celem govoru. Naj bo kakorkoli, vrata so odprta. Hitler je tudi tokrat izrekel miroljubne besede. Samo še enkrat se mu nudi prilika, da so njegove besede v popolnem skladu z njegovimi stvarnimi nameni. Observer* pa pravi, da londonski službeni krogi nekoliko obžalujejo, da se Hitler stvarno ni dotaknil niti ene točke Edcnovega govora in ker ni konkretneje govoril o razorožitvi in gospodarskem sodelovanju. Kljub temu s o angleški službeni krogi zadovoljni, ker je Hitler dal glede na gotove zadeve pomirljive izjave. Predvsem ni izključil možnosti nadaljnje lokalizacije španske državljanske vojne. V Pragi V Angliji „HitJer ni odgovoril Edenu" London, 31. januarja. AA. Angleški zunanji minister Eden in višji uradniki angleškega zunanjega ministrstva so včeraj popoldne pričeli proučevati besedilo Hitlerjevega govora. Kakor se zatrjuje so angleški uradni krogi spričo Hitlerjevih izjav nekam razočarani. Po njihovem mnenju je bil govor zelo zmeren in zaradi, tega vendar predstavlja nek pozitiven element, ki ga ne gre podesnjevati. London pa je pričakoval od Hitlerja oredvsem točen odgovor na zadnji Edenov govor in na njegova vprašanja, zlasti glede omejitve Na Poljskem ,,Poskus ločiti Anglijo od Francije — sicer Varšava, 31. januarja. AA. Poljski tisk skoraj v celoti objavlja Hitlerjev govor, komentarjev pu doslej še ni. Politični krogi naglašajo, du je bil Hitlerjev govor v Varšavi v splošnem ugodno sprejet. Posebno so zadovolji o izjavi o sirovi-nah, odnosno njihovi boljši razdelitvi, za katero se, kakor znano, v zadnjem času intenzivno zavzema tudi poljski zunanji minister Beck. Opažen je bil nadalje, da je Hitler v svojem govoru odgovoril predvsem angleškemu zunanjemu ministru in da Bluma ni niti omenil. To naj bi pomenilo nov poskus, da se Anglija loči od Francije. Poljski poLitični krogi pa pripominjajo, da tega Nemci ne bodo tako zlahka dosegli, ker je med njihovim in angleškim stališčem prevelika razlika. „Same sp.ošnosti" Pragu. 30. jan. c. Češkoslovaški krogi so pričakovali Hitlerjev govor z veliko pozornostjo in z velikim zanimali jem. Splošno se izjavlja, dn je Hitlerjev govor tudi za Češkoslovaško zadovoljiv, ker se je Hitler v svojem govoru vendarle svečano izjavil, da odslej Nemčija ne bo več presenečala z gotovimi dejstvi. CSK tudi ue more biti nezadovoljna s tistim delom Hitlerjevega govora, v katerem govori o manjšinskem vprašanju, ker je Hitler tudi v tem odstavku ostal pri splnšnostili in s pozivom na znosnejše postopanje z manjšinami ni mogel misliti na CSK. ki vse obveze manjšinskih dogovorov v celoti izvaja. Če In mogli bili v Pragi samo nekoliko v skrbeh radi Hitlerjevih izjav bi mogel to bili lisli del Hitlerjevega govora, v katerem je Hitler povdarjal, da Nemčija nikakor ni izolirana, saj ima Nemčija več gospodarskih in |k)litičnih sporazumov. Ko je Hitler našteval le države, je izpustil Češkoslovaško in Romunijo \ srednji Evropi. V Avstriji „Neha vznemirjenost.. Dunaj, 31. januarja. AA. Avstrijski merodajni politični krogi so mnenja, da je bil govor nemškega kancelarja Hitlerja miren in zmeren. V komentarjih listov, razen vladnega glasila »Reichspost«, pa je opaziti neko vznemirjenost. Posebno pozornost je izzval poudarek polslužbe-nega tiska glede Hitlerjeve teze nasproti boljševi-kom. »Reichspost« naglasa, da je Hitler odločno zavrnil sleherno misel o paktu z Rusijo in celo o kakršnemkoli stiku z njo. Vodja države, pravi list, zahteva, da se z razdelitvijo Evrope v dva tabora konkretno računa kakor s stvarnim dejstvom. Enakih misli, kakor Hitler je v tem vprašanju tudi ves krščanski živelj v Avstriji, pravi omenjeni list. Nato se v članku postavlja vprašanje, ali bo ta govor kaj prispeval k popuščanju napetosti v Evropi. List prihaja do zaključka, da bo Hitlerjev ekspoze služil le kot izhodno točko za novo izmenjavo misli. V Belgiji Delbos Hitlerju Zahvala, da tokrat ni napadel Francije ^ Kako pogajanja, ko se pogodbe ne spoštujejo ■ te sfc Pariz, 31. jan. c. Dane l)oWr<'><,5ski zunanji minister Delbos v Chateaurouxu že odgovoril na Hitlerjev govor V svojem govoru je Delbos omenil najprej, da je še prezgodaj, da bi mogel odgovoriti na važne Hitlerjeve izjave. Vendar pa moram z veseljem takoj ugotoviti, nn Hitler topo t ni n a p a d c 1 Francije. Poudaril jc celo, da med Francijo in Nemčijo ni nobenih spornih vprašanj. To tudi i..i Francozi pravimo in želimo, du bi jih ne bilo. Toda med nami so še v veljavi pravila, ki jih moramo vsi spoštovati. In eno glavnih pravil jc tudi pravilo spoštovanja mirovnih pogodb in pogodb st'l(>b- Z novo odpovedjo mirovne pogodbe Hitler ni okrepil zaupanja napram njemu. Lahko smo lojalm med seboj, toda mednarodna pogajanja so mogoča samo v okviru načel mednarodnega prava. Posebno važen je v tem oziru tisti odstavek Hitlerjevega govora, ko Hitler pravi, da je glede oboroževanja vsakdo sam zase gospodar. Vendar sprejmemo na znanje Hitlerjevo izjavo, da je treba razorožitveni ,,Hitler je odprl vrata . . Bruselj. 31. jan. \.\ Bruseljski poluradni krogi še niso mogli zavzeti svojega povsem jasnega stališča napram Hitlerjevemu govoru, ker službeno besedilo njegovega govora še ni prispelo v Bruselj. \ endar ne prikrivajo svojega zadovoljstva. da je šef nemške države spremenil tudi ton svojih običajnih izjav. Poglavje, ki se nanaša na vrnite! nemškega podpisa pod vorstijsko mirovno pogodbo, posebno pa nu zavračanje odgovornosti na svetovno vojno, ima po njihovem mnenju le notranjepolitičen pomen. Naglašajo, da je Nemčija pripravljena spoštovati belgijsko neodvisnost. Vendar pa ta izjava Belgije Se ne bo zadrževala, da si ne bi zagotovila nadnljnega razvoju svoje obrambe. Kar se tiče kolonijalnih vprašanj, si belgijski uradni krogi niso na jasnem o ločnem pomenu Hitlerjevih želja. Na Madžarskem ,,Izraz nemške miroljubnosti" Budimpešta, '.\t. jan. AA. Tukajšnji merodajni krogi sodijo, da pomeni govor kancelarja Hitlerja predvsem jasen izraz nemške pripravljenosti za miroljubno sodelovanje v mednarodni evropski politiki. Narodna socialistična Nemčija je na ta način izvedla važen del svojega programa za obnovo trajnih miroljubnih odnošajev z ostalimi narodi. Ponudila je ugodno priliko za mirovno ureditev velikih problemov, ki so sedaj aktualni. V Ženevi „Cela vrsta zanikanj Ženeva. 31. jan. AA. Hitlerjev govor je bil v Ženevi sprejet z, največjo rezerviranosljo. Tu obžaluje jo, da je imel ta govor polemičen ton. Splošno so se pričakovali konkretni predlogi in pozitivne izjave. Dejansko pa je Hitler nanizal spet eelo vrsto zanikanj in zavrnitev. Politični krogi pripominjajo, da v govoru ni prav nobene pripombe glede na Blumove izjave v Lyonu. Sodijo, da kljub miroljubnim izvajam drž. kancelarja, govor ne pomeni nikak korak za ojačenje onih idej, o katerih je Hitler dejal, da jih brani. Hitler odlikuje zaslužne ministre in generale Berlin, 31. jan. AA Na svečani seji nemške vlade o priliki štiriletnice narodno socialističnega režima je državni kancler Hitler imenoval za člane narodno socialistične stranke vse ministre, ki dosedaj niso bili v njej organizirani. Osebno jim je izročil znake narodno socialistične stranke, ki pomenijo največje strankarsko odlikovanje. Tako so bili odlikovani zunanji minister Neurath, minister narodnega gospodarstva Schacht, finančni minister grof CroBsik, prometni minister baron Eltz ter pravosodni minister dr. Giirtner. Ministrski predsednik Goring je izrazil zahvalo omenjenim ministrom za lojalnost in sodelovanje v vladi. Vojni minister general Blomberg je v imenu vojske izrazil zalivalo za delovanju vlade zadnjih I let, ki bo ostalo trajno v spominu nemške vojske. Kancelar Hitler je tudi odlikoval z zlatim strankinim znakom poveljnika vojske generala Fritscha, poveljnika mornarice admirala Koeder ja, drž. podtajnika v letalskem ministrstvu Milchn. pruskega finančnega ministra Fopitza in drž. podtajnika ter šefa kabineta predsedstva vlade Meissnerja. Za Hitlerjem - Goring Nemci ne smejo več sprejeti Nnbelnvih nagrad Berlin, 80. jan. c. Kancler Hitler ie končal •'oj govor ob 15.22 iu je govoril točno dve uri. Za njim je govoril predsednik parlamenta Goriag, ki je prisegel v imenu vsega nemškega narodu lieoinejno zvestobo voditelju in kanclerju nemškega naroda. Itekcl je, da sploh no najde dovolj besedi, da bi mogel izraziti vso listo hvaležnost, ki jo čuti ves nemški narod do Hitlerja, ki je preobrazil Nemčijo v teh štirih letih nemškega narodnega socializma. Takoj nato je prešel na trditve, ki so jih morali izpovedati obtoženci v moskovskem p rocesu. Rekel jo, da bi bilo gorastasno pomisliti lia to. da tii se lahko razgovarjal kak Nemec s listini Troekim. ki je v Rusiji tako prelival kri. (Iu kol letalski minister bi moral vedeti, ce hi si kdo kdaj izposodil nemško letalu, du bi se z njim peljal n a Norveško k Troekemu. To so znana sredstva obrekovanja, ki -e jili boljševizem poslužuje proti Nemčiji. Drugod hudo kaznujejo veleizdajalce, Nemčijo pa so žalili, da so nek.....u v e I e i z d a j a I c u Nemčije poklonili mirovno Nobelovo II a -grad o. Zato predlaga in odreja, da a|u, S temi deli so skuša javno-varnoitna služba pri nas organizirati tudi v te) smeri, ker bo lahko samo na tak način mogla izvršiti nalogo, pred katero je postavljena Prosim finančni odbor, da sprejme ta predlog proračuna ministrstva za notranje zadeve za proračunsko leto 1937-33. (Kot .'mo že včeraj poročali, je finančni odbor proračnski predlog za notranje ministrstvo sprejel v celoti in podrobnostih.) Danes skupščina Belgrad. 81. januarja, m. Jutri se spet sestane skupščina. Pred prehodom na dnevni red bo prebranih več interpelacij, nakar bo določen dnevni r<»d za priliodnio se.io Ker je odbor za proučevan,|e mednarodnih pogodb končal svoje delo iu proučil celo vrsto konvencij, bo skupščina najprej sprejela lo konvencije, nato pn bo nadaljevala z razpravo o novem osnutku trgovinskega zakona I in drugih zakonskih osnutkih, ki so jired niirod-! no skupščino. Medtem bo končni svojo delo tudi j finančni odbor ter proučil proračunski predloi. Se-I je finančnega odbora danes ui bilo in so bo ta odbor sestal jutri dopoldne. Na dnevnem redu je proračun ministrstvu za gozdove in rudnike in poštno ministrstvo. Finančni odbor Je v načelu že sprejel proračun za vrhovno državno upravo, finančno, notranje in vojno ministrstvo. Pri včerajšnjem pretresu proračuna za notranje ministrstvo, pri katerem je namesto notranjega ministra dr. Korošca podal ekspozo minister brez listnice dr. Miha Krek. jo govorilo več članov tega odbora. Vsi člani, ki pripadajo JliZ, so brez izjeme govorili z "lobokim spoštovanjem o dr. Korošcu in poudarjali njegove državniške sposobnosti v vodstvu naše notranje plitike. Vsi govorniki so poudarjali, da se novi kurz v našem notranjepolitičnem življenju, ki ga jo uvedla sedanja vlada, povsod močno občuti. Napeto stanje, ki je vladalo pred sestavo sedanje vlade, je popustilo. Zlasti zanimiva so bila izvajanja poslanca Života Milnno-viča. ki je istotako poveličeval zasluge dr. Korošca v vodstvu naše notranje politike. 30 tet Prosvetnega društva v Celju V dneh 30 in 31. januarja je proslavilo Katoliško prosvetno društvo v Celju pomemben jub:lej: 30 letnico svo;ega uspešnega prosvetnega in narodnega delovanja. Na predvečer je bila pripravljena slavnostna akademija, ki pa se vsled motenj na odru, ki so bile zgolj tehničnega značaja, žal ni mogla vršiti, pač pa se bo vršila v ponedliek 8. februarja t. 1. V ne-I deljo zjutraj ob pol 9 je b'lo slavnostno zborovanje v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju. Ogromna dvorana je bila polna najrazličnejšega občinstva: prijateljev in članov društva, kakor tudi zastopnikov državnih, političnih in drugih oblasti. Ob napovedanem času je predsednik društva g. prof. Kovačič Peter otvoril s kratkim nagovorom slavnostno zborovanje V svojem nagovoru je naprej izrekel zahvalo vsem. ki so v teku 30-!et-nega obstoja tako požrtvovalno pomagali društvu do"današnjetfa razmaha Med drugim se je spomin;al tudi govornika, ki ie pred 30 leti govoril na ustanovnem občnem zboru društva in ki je ram društvo obudil k novemu življenju, lo je, g. notranjega ministra dr. Antona Korošca. — Zborovalci so z navdu?en;em sledili govornikovim besedam in z vidnim izrazom zadovoljstva odobravali, ko je g. predsednik predlagal, naj se pošljejo pozdrav-.e brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., dalje N|. V,s. knezu namestniku Pavlu, notran:emu ministru g. dr. Korošcu Antonu, banu g. dr. Marku Natlačenu in pa lepo pozdravno pismo, ki ga je predsednik naslovil na prevzvišenega knezoškofa dr. Ivana Tomažiča, ki se je na prijazno vab;!o odzval z daljšim pismom. Pozdravno pismo se je odposlalo tudi g. Ivanu Gorišku, nekdamemu mestnemu vikarju, ki ie bil ustanovitelj društva in pa gospe Antoniji Pintar, ki ie bila tedaj preprosto kmečko dekle, pa je sama napisala igro »Ciganka« in jo vprizorila | pod domačim kozolcem. Ona sedaj živi v Franciji , in je bila prav za prav prva početnica današnjega jubilanta. — Med drugim pa ne smemo prezreti velikega činitelja za katoliško kulturo v Celju, to je Ljudske posojilnice, kateri načeljuje g. prof Cestnik Anton. Le ta je v polnem razumevanju društvenih teženj pokazala svojo največjo naklonjenost, da je v Samostanski ulici zgradila lep dom, pa tudi poslopje Ljudske posojilnice, kjer ima društvo to razkošno dvorano, ki jo uporab'ja še cianes. Zato je odbor KPD v Celju iz hvaležnosti imenoval načelnika Ljudske posojilnice g. prof. Antona Cestnika častnim članom ter mu v znak priznanja poklonil častno diolomo, umetno delo slikarja Slavka Pengova. Vsi zborovalci so z vidnim zadoščenjem in zadovoljstvom odobravali ta 'ep čin. Nato je predsednik g prof. Kovnč<č Peter ie enkrat prav iskreno pozdravil predsednika mariborske Prosvetne zveze g. prof dr. Hohnjeca Josipa in ga prosil, da prevzame kot slavnostni Sovernik besedo. Predsednik Prosvetne zveze je v svojem lenem govoril nažnrtčil smerttlce katoliške prosvete. Omenjal je da je započetfllk prave katoliške prosvete Ha* škof Aflton Martin Slomšek, ki je svoje kulturno delovanje postavil na dva trdna temel;a, lo je; v ir A tn fflftterth jezik. V tem pravcu naj delujejo vsa naša kulturna društva in to je tudi najboljše lamstvo, da so na pravi poti, dn res služijo s tem najbolj veri. narodu in državi. 1 roti koncil svojega govora se je tudi dotaknil perečih dnevnih vprašanj in svaril navzoče pred nevarnostjo boljše-viške kulture in pa modernega liberalizma. Poslušalci so govor slavnostnega govornika z največjim zanimanjem poslušali in mu ob koncu govora iz.ra-ziil svoja odobravanje. Nato je pozdravil predsednik društva g. prof-Kovačič zastopnike oblasti, društev, šol in bratskih prosvetnih društev, ki so se V tako lepena številu udeležili današnjega pomembnega slavja. Kol prvi se je oglasil k besedi okrajni načelnik g dr. Ivan Zob e o , ki je v svojem govoru izrazil Katoliškemu prosvetnemu društvu hvaležnost in zahvalo za 30 letno uspešno prosvetno delovanic v narodnostno ogroženem Celju. Povdaril je ludi. dn društvo deluje res v pravem državotvornem duhu ter vzbuja in krepi ljuberen do kralja in eržave in zafo zasluži in tudi zahtevati vso podporo državnih oblasti. Obljublja, da bo delovanje KPD znalo ceniti tudi v bodoče okrajno načelslvo in ga zajJolavl;a, da bo to delovanje tudi z vsemi močmi podpiralo. Za pozdravil slavnostno zbo- o rf n mesta d Al oj/ij M i - bodoče društvu kar največ uspeha in božjega blagoslova!« V imenu ljubljanske Prosvetne zveze jc pozdravil zborovalce g. prof. Janko Mlakar, ki je izrazil mnenje, da l ubljanska in mariborska Prosvetna zveza nista dve setri, amriak je vse ena sama velika Slovenska prosvetna zvaza, ki želi jubilantu kar najbolj plodonosno delovanje v bodočnosti. — Po pozdravih, ki so jih napotili številni prijatelji društva in pa po iskreni zahvali predsednika g. prof. Kovačiča vsem ki so v društvu delovali in pripomogli do lako lepih uspehov, ie zaključil slavnostno zborovan e. Navzoče je povabil še k slovesni sv. maši v opatijski cerkvi. Lep cerkven nagovor je imel g. kaplan L u p š e , sv. mašo pa je daroval ob asistenci gospodov mestnih kaplanov konzistorialni svetnik g. prof. Josio K a r d i n a r. Pri sv. maši je prepevalo pevsko društvo »Celjski Zvon« nod vodstvom g. prof. Aniona K n a p a. Katoliškemu prosvetnemu društvu v Celju k tako pomembnemu jubileju tudi mi naiiskreneja čestitamo ter mu želimo tudi v bodoče kar najlepših uspehov in božjega blagoslova v korist veri, narodu in državi. Proslara Puškinove sfofetnice Maribor, 31 januarja. Ruska Matica v Mariboru je priredila danes dopoldne v prostorih Ljudske univerze proslavo stoletnice ruskega genija pesnika Puškina. V dvorani. okrašeni z veliko sliko Puškina in z zelenjem, se je zbralo številno občinstvo. Poleg polno-šlevilno zbrano mariborske ruske kolonije so so udeležili proslave ludi številni mariborski kulturni delavci in veliko prijateljev ruskega naroda in literature. Proslavo je otvoril z nagovorom v ruščini prof. Sokolov, nakar je imel predavanje univ. prof. dr. Spektorsky iz Ljubljane. Predaval je v srbohrvaščini ter v svojih izvajanjih -očrtal Puškinovo osebnost, dobo, v kateri je živet in deloval, njegov vpliv na tedanji in sedanji čas. Proslava je iiila zelo primerna oddolžitev kulturnega Maribora spominu velikega slovanskega pesnika. Ljubljanske vesti Na a Rakovniku so včeraj prav slovesno proslavili ptnznik apostola mladine in ustanovitelja »alozijancev sv. Jano«« Boska. Na praznik so se pripravili s slovesno tridnevni«) v čotrtek, petek lil soboto Včeraj dopoldne ob 10 je imel govor o sv. Janezu Bosku In ntlto slovesno sv. mašo slolni dokati g. dr. Franc Kimovec. Gojenci salezijanske-git zavoda so prav dovršeno Izvajali Griesbacher-jovo mašo • Stol In maris pot sprejnini vodstvom g, dr. Gerzlnlč«. Popoldne oh po" 4 jo imel govor stolni župnik in kanonik g dr. Tomaž Klinar, sledila so pete litani.je in slovesen blagoslov Ob 5 jo biln slavnostna prireditev v dvorani za salezlian-sko dobrotnike in dobrolnlee. Domači gojenci so vprizorili le|io opereto . Knževič iz Trebizonde-. Igra je |>rav lepo uspela in so vsi igralci svoje vloge dovršeno in v pojMilno zadovoljnost občinstva, ki je v prav velikem številu obiskalo prireditev. Tudi v Mladinskem domu na Kodeljevem so včeraj slovesno proslavili god sv. Janeza Boska. Umrl jo včeraj v Rožni dolini (cesta VI./14) g. Jakob Ilvale, upokojenci; tobačne tovarne. Pogreb bo na svečnico popoldne ob 4 na pokopališče na Viču — Na Poljanski cesli 77 je umrla včeraj gospa Ivana S 1 o v š a , stara 72 let. Pogreb ho v ponedeljek ob 4. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše Iskeno sožalje! Gospodinjska razstava. Zelo prikupna razstava je bila danes otvorjena v Gradišču 14, Ljubljanske gospodinje so namreč razstavile mnogo prtov, vezenin in pletenin ter raznih drugih gospodinjskih potrebščin. Odlično sodeluje pri tej razstavi tudi Zaved za domačo obrt in pa mariborske gospodire. Razstava obsega dve sobi ter nudi slehernemu, ki jo obišče, zlasti pa mladim gospodinjam, mnogo lepih užitkov Nesreča pri nogometni tekmi. Pri današnji nogometni tekmi med Ljubljančani in Varaždinci je seveda moralo priti do hujše nesreče. Ljubljanski igralec je s tako silo brcnil v kolk 23 letnega va-raždinskega igralca Oskarja Bradaško, da se jc ta zgrudil ter je moral priti reševalni avtomobil ponj. Poškodba se ie k sreči izkazala za manj nevarno ter je reševalni avtomobil odpeljal Bradaško v hotel »Štrukelj«, kjer je bil nastanjen. Slava pekarske čete Ljubljana, 31. januarja. Pekarska četa intendantskoga skladišča v Ljubljani je danes slavila svojo slavo v spomin na sv Atauasa, ki ga vzhod slavi kot patrona pokov, ker je ob neki lakoti v Carigradu in njegovi okolici postavljal pekarne in tako cele pokrajine rešil smrti od lakote. Pekarska četa v Ljubljani je bila vsa zbrana nn dvorišču dravskega skladišču, ki je bilo slavnostno okrašeno. Po rezanju obrednega kolača in po katoliškem in muslimanskem obredu je domačin slave- in predstojnik čete g. kapetan Peter Markovič nagovoril zbrane vojake in jim najprej opisal zgodovinsko ozadje tega dne, ki je navezano na dobrodelno delovanje sv. Atanasa. nato pa jim je v svojem govoru predočil važnosl pekarskih čet za vso vojsko in jih v imenu blago-pokojnegn kralja Aleksandra I. in njegovega naslednika k i ulja Petra II. pozval k zvesti službi, kakor jo zahteva dobrobit vojske in države. Nato je vojaška godba zasvirala državno himno, na kar so gostje odšli v razkošno okrašeno dvorano vojašnice, kjei so .jini častniki čete postregli z okusnim prigrizkom. Mod civilnimi in vojaškimi udeleženci se ju razvila neprisiljena zabava, ki Jo trajata do poznega popoldneva. Slavnost! so so udeležili poleg mnogih drugih vojaških in civilnih miličnikov tudi zastopnik g. bana. dalje poveljnik topništva dravske divizije brigadni general g. Po-padič in pomočnik poveljnika dravske divizije brigadni general g. Dodič Ivan, dalje v imenu ljubljanskega škofa stolni župnik g. kanonik dr. Klinar in v imenu mestnega župana g. dr. Iti k.o Fux in mnogi drugi zastopniki civilnih korporacij in meščanstva. Slava je potekla v pravem vojaškem duhu in je kljub skromnim sredstvom, ki morejo ob tolikih nalogah naše vojske biji v la namen na razpolago, pokazala vse odlike pekarske čelo in njenih predstojnikov. Zlasti veliko pozornost pa je vzbujalo z izbranim okusom okrašeno dvorišče in dvorana, ki je bila vsa preprežena z. venci in zastavami. Vsi, ki so p r t tem vsakoletnem običaju sodelovali, morejo bili na letošnje slavje ponosni, zlasti pa domačin , kap. Markovič, ki je s svojimi častniki vso slavnost vodil in pekarski četi priredil dostojno proslavo sv. Atanasa. Stanovanje treh sob popolnoma renovtrano, .s kuhinjo, Kopalnico in pii-tlUUnaml, zelo usodno oddam h tebrunrjeni v viti blizu tobačne tovarno. Naslov v upravi »Slovenen pod St. 1550. L$uhifana manifestira za prijateljstvo z Bolgarijo ovanie luai z okrajnim načelnikom rovanje tudi žunan celjskega mesta g h e i č i č ter želel, naj S3 razv:;a tudi tako lepo, kakor se je doslej z besedami: »Zelint Ljubljana, 31. januarja. Veliki zunanjepolitični uspeh, ki ga je (lo-sOgla sedanju vlada s sklenitvijo trajno prijateljsko in bratske pogodbe z Bolgari, je iuiol živahen odmev tudi v Ljubljani, kakor v vseh slovenskih mdštili. Slovenec je že pred tednom priredil posebno prilogo ter je vso nedeljsko izdajo opremil v duhu popolnega ziillžmija med jugoslovanskimi narodi iu med lioigari. Zasluga sedanje vlado je, da jo bil dosežen /. Bolgari tako dolgo zaželjcni in iako težko pričakovani prijateljski in bratski sporazum, ki nam Jugoslovanom jamči mirno sožitje z našimi slovanskimi brali Bolgafl. prav tako pa tudi njim. Obžalovali moramo, da na današnjem res lepem niiinifeslacijskelri zborovanju niti eden od obeli glavnih govornikov hi oiiioii.jal zaslužnega dela minislrskogn predsednika dr. Sto-(adifioVica in notranjega niiiiislra dr. Korošca, ki imata poleg kraljevskega iiainesluištva vendar gliiVfiO zaslugo žil hritlško zbližanje ž lioigari. Ob takt priliki lii se liiOhiht Raslo Piisloslomšek in g. Ivan Jelačin že izognili malenkostne diifeviie politike ler Ižrazill priznanje tistemu, ki mu v rPShiii fitifiada. Nifi etikhil ni bilo na današnjem Zborovanju Omenjeno Ime di-. Slojadinovičit in iie (li\ KOrošca. MaiiifOslacIjsko zborovanje v Trgovskem domu je vodil predsednik Jugoslovansko - bolgarsko lige V bjilbljaiii g. Raslo Pushislcmšck. Dvorana je bila slavnostno okrašena z jugoslovanskimi in bolgarskimi zastavami, s slikama Nj. Vel. kralja 1'ofirfa iti Nj. Vel. krulili Petra I L, v ozadju dvorane pa je bil okrasen kip Velikega borza za /idi-/anje i. Bolgarijo, pokojnega kralja Aleksandra L Ozadje dvorani so tvoril i združeni ljubljanski pevci. pred odrom pa so bile postavljene zaslave lliitifan kili tlomoljubnili društev. Zasedeni so hili čelO z. igranjem državne himne in s petjem bolgarske liimlie Sumi Marica . Zadnjo himno so peli združeni ljubljanski pevci pod Vodstvom g. Poliča, oho himni pa jo polna dvorana Trgovskega doma poslušala sloje. Zborovanja so se udeležili mnogi odlični predstavniki, tako v imenu g. župana in mestne občino inšpektor prof. Wester th prof. dr. Mole. v imenu Prosvetne zveze in Sodejeve družine dr. Ccsnik, v imeitu ZDK prof. Jfran, v imenu Profesorskega društva prof. Grafenauer, v imenu Gasilske zajednice podšlnrosla dr. Anton Kodre, v iiftetm SPD podpredsednik dr. Vrtačnik ter zastopniki vseh drugih odličnih nacionalnih društev. Ko so jo poleglo vzklikanje jugOslovansko-bolgarskemu zliližanju, jft otvoril zborovanje predsednik .1.-11. lige g. Ilasto PiistoslCmšek, ki je v in.j v-.i baikoni na enem od nii!i pa bila Veliko manil'eslacijsko zborovanje se je [ daljšimi govoru podal zgodovinski pregled razmer med .lugo.jlavijo in Bolgarijo. Za g. PUstosleniškoni je goVoril podpredsednik •lugnslovansko-bolgafslve lijje g. Ivan Jelafin. Zadnji govornik je bil akademik g. Kotev — Bolgar, ki študira nit ljubljanskem vseučilišču. Kratko, loda prisrčno je pozdravil lii zbližanje in želel, da lii rodilo veliko Uspeha žil skupen napredek obeh bratskih držav iii Vseh jiižiiosloVan-skih narodov. Prečiiniio so filte brzojavke iidaiiošti hi ra-dosli kraljema 1'ofrii II. in Borisu L. dalje t?ol-garskenm druMvu In Bolgarsko-jiigosloviinski ligi v Sofiji. Vse le brzojavke so bile z navdušenjem sprejele Prav tako je doseglo navdušeno, odobravanje pismo Shivanškeča ilriišlvii iz Sofije. |.-i ga jo podpisat bivši minister DiiiiO Kažasov. predsednik lega društVii. Veliko iiiaiilfestnciisko zborovanje je bilo zaključeno z bolgarsko pesmijo ftodna liesen*. ki '»•('»«. | so jo zapeli združen.I ljubljanski jmvfi. Mod peljem i'H- | himne llej Slovani so se zborovalci razšli. V Sarajevo na drž. smušho prvenstvo 15.000 I petroleja izletelo po tleh Sledeč inicijativi g. ministra za telesno vzgojo naroda dr. Josipa Rogiča se je na konferenci, ki se je vršila dne 25. januarja t. 1. v ministrstvu za telesno vzgojo naroda v Belgradu, sklenilo prirediti v dneh od 13, februarja do zaključno 16. februarja t. 1. velik smuški zlet v Sarajevo, ki naj bo ena doslej največjih manifestacij celokupnega jugo-slovenskega smučarstva. V zvezi s tem je Jug. zlmsko-športna zveza v sporazumu z mariborsko in zagrebško športno podzvezo odredila, da se vrše ob istem času tudi tekme za državno in zvezno prvenstvo v Sarajevu in njega okolici. Da se da manifestaciji le še tem večji pomen, se je sklenilo, tja sc pri tej priliki proslavi tudi 15 letnica obstoja Jugoslovanske zlmsko-športne zveze. Spored prireditev je sledeč: Sobota 13. februarja: Ob 20 slovesna olvorilev ?leta (pozdrav predsednika pripravljalnega odbora, otvoritev zleta po g. ministru za telesno vzgojo naroda, govpr predsednika JZSZ-e k slavju 15 letnice zveze, reteral g. Radomiroviča, predsednika sarajevske nodzveze o značaju smučarstva iz nacionalnega vidika in vidika telesne vzgoje naroda. Nedelja 14. februarja) Od 7.30 do 8.30 potrditev zletnih legitimacij in formiranie sprevoda. Ob 9 zbor smučarjev v kolone na igrišču Slavije, pozdravni govori g. ministra dr Kogiča, predsednika JZSZ dr. Marušiea in predsednika občine sarajevske Nato sprevod po mestu-na čelu pripravljaln, odbor, nato planinski polk, .iorenjska zimsko-športna podzveza, ljubljanska, koroška, mariborska, zagrebška, belgrajska in sarajevska podzveza ter delegacije narodne vojske m Sokola, vse v vrstnem redu, ki so še določi. Vsi aktivni smučarji se udeleže sprevoda s smučmi. Ob 14.30 tekma za zvezna prvenstvo v smuških skokih na skakalnici na Palah. Ponedeljek 15. februarja: Na Palah: ob 9 start za 18 km tek (kot zvezno prvenstvo in kot del državnega prvenstva v klasični kombinaciji). Na Jahorini; ob tO smuk za zvezno prvenstvo in kot prvi del za državno prvenstvo v alpski kombinaciji. Torek 16. februarja: Na Jaharini: ob JO slalom za zvezno prvenstvo in za državno prvenstvo v alpski kombinaciji. Ob 13 svečana otvoritev vojaške skakalnice na Jahorini in tekma v skokih za državno prvenstvo v klasični kombinaciji. Odhod iz Jahorinc v Sarajevo ob 15, odhod iz Pal v Sarajevo ob 17.30. V Sarajevu ob 20.30 razdelitev nagrad. Aktivnim smučarjem, ki se udeleže zleta je v izgledu 75 odstotni popust na železnici, torej čc-trtinska vožnja, ostalim udeležencem zleta pa polovična vožnja. Obljubljeno je nadalje, da dobe državni uradniki, ki se udeleže zleta, brez daljnega potrebni dopust, ki se jim ne bo vračunal v redni dopust. . . , Organizacijo potovanja v Sarajevo m nazai bo prevzel Putnik in njega podružnice v vsej kraljevi- ni- Izvedba prireditve pa je poverjena posebnemu pripravljalnemu odboru V Sarajevu pod predsedstvom g. Jova Radomiroviča, predsedinka sarajevske podzveze. Izvedbu tekem jc pa JZSZ poverila sarajevski podzvezi ob sodelovanju zveznih funkcionarjev- Za ceneno prenočevanje in prehrano bo preskrbljeno, ker so ba v to svrho opremilo potrebno število skupnih ležišč. Tudi za smučarke, ki naj se zleta samo ob sebi umevno udeleže, se bodo oskrbele posebne ženske skupne spalnice. Jugoslovanska zimsko-športna zveza vabi s tem vsp svqje Članstva, da se zleta V Sarajevu v čim največji meri udeleži- To velja zlasti za vse verificirano članstvo, ki naj s? v kar največjem številu prijavi za udeležbo na tekmovanjih. Saj se bodo vršile tekme za zvezne i" državno prvenstvo to leto prvič v osrčju naše države, v z divntmi J smuškimi tereni razpolagjoči sarajevski okolici, j tako da jc podana ena možnost več, podati popolno revijo razvoja jugoslovanskega smučarstva v teku zadnjih 15 let, odkar jc bila osnovana naša Jugoslovanska zimsko-športna zveza, Glede vseh informacij za potovanje in bivanje v Sarajevu se izvolite obrniti na najbližjo podružnico Putulka, glede vseh informacij, nanašajočih se na zlet sam In na tekme pa neposredno na zimkso-športno podzvezo V Sare|cvu, kamor je pošiljati tudi vse prijave tcmkovalgcv, ki jih |e Vposlati vključno do petka 12. februarja t, I, na zveznih prijavnicah, Tekmovalo se bo v razredih, V želji in prepričanju, da se Čim polnoštevil-nejši vidimo v Sarajevu, vat pozdravljamo z. iskrenim smuk! Kongres smučarjev v Sarajevu Rezerviranje prenočišč. Zu kongres smučarjev kraljevine Jugoslavijo, ki sc vrši v dnevih od 13 do 10. februarja t. 1. v Sarajevu, je odobren popust 75% ua normalne vozno ceno na ta način, da se pil potovanju tja kupi polovična vozna kar Iu ter železniški obrazec K t4 ter nabavi Zletna legitimacija , ki jo je j mogoče dohiti v biljetartiici Putnik. Za prenočišča se sprejemalo rezerviranja sob, ki bodo veljala brez vsakega uadaljnegu doplačila v prvovrstnem hotelu po din 35 za osebo in noč, v drugovrstnem hotelu po din 25. v privatnih stanovanjih jia po din 20. Rezerviranje sob je po navodilu vodstva kongresa v Sarajevu mogoče urediti samo |>oti>in biljetaruic Putnik Ker jo pa seveda Število sob omejeno ler jc pričakovali, da bodo boljšo sobe kmalu zasedene, |>riporočamo vsem interesentom, nuj Čimprej rezervirajo sobe ali si' pa prijavijo za skupna ležišča, ki bodo po din 5, nn razpolago ločeno smučarjem in ločeno smučarkam. Za vsa rezerviranja sob ie potrebno izpolniti posebno prijavnico, ki je na razpolago v biljetar-n i ca h Putnik, istočasno se pu tudi vplača odgovarjajoči znesek. Vse nadaljnje informacije, navodila, legitlnacije itd. so na rnzjiolago pri Put-nik-u v Ljubljani, Oajeva 3 (Nebotičnik) ali llotet Metropol, 'kakor trdi v Mariboru in Celju. Karambol na Kprošfaem kolodvoru v Mariboru, hi je povzročil veliko škodo — Trčila sta dva vlaka pri premikanju Maribor, 31. januarju. Snoči se jo okrog 21). ure pripetil na Koro-| škeni kolodvoru pri premikanju vlakov usoden kariiinbol, ki sicer ni zahteval človeških iitev, je pa povzročil veliko inaterijeluo škodo. Po m-reče | je prišlo na sledeči način: Na poleni tiru se je nahajal nabiralni vlak, ki jr privo/il iz liuS. V istem iasii pa je zapeljal proniikaini vlak iz petega tira ! čez kretnico, pred kale.ro jc. dal nabiralni vlak, na i čolrli lir, obdal pu je deloma na potoni in doloma nn čelrlPiu tiru. Pramlkahii vlak ja vodil stroje-v-odja Jnsiji Siuiič, nabiralnega pa strojevodja Andrej Savlč. Oba sta začela istočasno vo.iti, nreiiii-kalni naprej proti glavnemu kolodvoru, nabiralni 1 pa nazaj. Ta ie zapeljal Jez, ločnico v vilice ler zadel v miina vozeči preuiikalni vlak. 'Umu vage nov pramikulnega vlaka io bilo pri tem od drimi poškodovanih, polomila so so vrni,t, -lene in sli eno. Pri preinikulmmi vlaku jc službeni vm po polnoma zdrobilo, drugi \iignn - cinh-riui p"tro leja pa so jo prevrnil in j' skoraj |ii'iro|e;. ki ga je liilo 15.000 ku. iztekel. V drugih jioško ilovmiili vagonih ju Lil natovurjen karbid in ume Ini gnoj iz tvornim za ilušilj v IlilJah Vzrok ne srečo ni ugotovijo;!. Baje ju strojevodju na1 dnine gu vlak pomotoma ravnal po signalu z« vožnjo nazaj, ki jo bil naiininji-ii strojevodji premikali"' ga vlaka, fikoila šn ui ugotovljena, je pu gotovo zelo velika It / man n«<1 |>nl inlliiuiia dimni'v. Mariborska bolnišnica v letu 1636 Nujno je potrebno razširjenje bolnišnice — S 16 miliioni Din bi bilo pomagano Naši smučarji na slovanskem prvenstvu Banska Bistrica, 28. jan. Naša smuk in slalom reprezentanca je odpotovala iz Garmischa dne 25 januarja zvečer čez Seefeld, Innsbruck, Salzburg, Dunaj, Bratislavo in Zvalen v Bansko Bistrico. Ko so naši fantje odpotovali, sta pa prišla v pension »Schiinach* slovita drsalca Paussin (brat in sestra), da zaštopata Avstrijo v umetnem drsanju (pari). Precej izčrpani vsled 26 urne vožnje so dospeli v Ban. Bistrico v torek zvečer ob 9. kjer so bili sprejeti od zastopnika Češkega zimsko-športnega zvaza lyžazu in zastopnika voiske ČSRč Sprejem je bil prav prijatelj-ski Nastanjeni smo v »Narodnem domu«, ki ie nai-boljši hotel v Ban. Bistrici. Naši alpski tekmovalci so tudi prvi, ki so že v Ban. Bistrici. Čehov se ni in tudi Poljakov še ne. Tereni so za tek odlični.. Položna brda z me-niajočo se manjšo in večjo strmino so naravnost idealna za tek, dočim so slalomisti iskali 2 uri teren za slalom, pa ga v bližini niso naili. Smuk proga je oddaljena 18 km!! (to je Križna gora) in potem še tri ure peShoje. To našim fantom ni »lo v "lavo. In potem še ogromna razlika v snegu — v Ga-Pa sam led, tu pa še deviški pršič — popolnoma nezvožen. Sicer pravijo Čehi, da bodo poslali na progo vojsko, da jo stlači, toda naši fantje ne verjamejo in tlačijo progo kar sami. Snega je zaenkrat žc dovolj — pol metra v dolini, pa šo vedno po malo sneži. Danes zvečer dospe še ostali del naSe reprezentance — tekači in skakači, ki se bodo sigurno počutili boljše rtd alpincev, ker Imajo vse prt roki, Kajti 80 m skakalniea je tudi v bližini. Tudi Cehi »o napovedani za jutri, in sicer Svaz Ivžaru in HUW (Češki Nemci). Mesllo S« bo s prihodom tekmovalcev precej oživilo lil je Vse že Sedaj V polnem pripravljanju. Medhhthsfea skakalna tekma v Celju Celje, 31.jan uarja. Smučarski klub Celje je priredil na svoji skakalnici v Li«cah madklubsko skakalno tekmo, Tekmovalo jc H smučarjev. Inozemskih skakalcev ni bilo Tekmi je prisostvovalo okoli 800 ljudi. Tekmovalci so izvajali po dva poskusna skoka, po dva v konkurenci in po dva za rekord skakalnice, Izid tekmovanj: 1 Bevc Edo (Smučarski klub Ljubljana), dva skoka po 2'» m, 145 5 ločk; 2. Jurič I let bert (SK Rapid, Maribor), dva skoka 26 in 25 metrov, 133.1 točka; 3. Skoberne Frie (Smučarski klub Celje), d"a skoka po 27 in 28 m, 130.8 točk; 4 Krizmanič Faiist (SPD, Celje). 26.5 ift 28.5 m, '128. ločk. Najdaljši skok dneva je napravil B<žVc, ki je skočil 34.5 m. PrVo hagtado je dobil BeVč, prvak Celja pa je postal Skoberne Fric. Izven konkurence si je pridobil nagrado Gorjup lirik (SPD, Celje). Stavijo (Voraždin) : SK Ljubi ana 7 : 2 (7 : 0) Danes se je vršila na igrišču Primorja nogometna tekma med varaždinsko Slavijo in SK Ljubljano, v kateri so gostje z visokim rezultalofn porazili domače moštvo. Slavija je bila skoraj ves čas v premoči, sicer pa g'e več golov na rovaš rezervnega vratarja Ljubljane, ki je v prvi polovici branil svoje svetišče. Teren ie bil izredno težak, sai pokriva igrišče, debela sež.ena plast južnega snega. Gostje so bili precej boljši od domačih in so svojo zmago popolnoma žašlužlll. Sddttlk g. Ča« mernik ic bil dober. Maribor, 31. dec. Sintetični podatki za minulo leto dokazujejo najbolj nazorno, kako nujna je potreba, da no mariborska bolnišnica kot centralni zdravstveni zavod za severni del Slovenije čim prej poveča, razširi in prilagodi zahtevam sodobne medicinske vede. Prvi korak je sicer storjen s pričetkom gradnje novega bolniškega paviljona, ki bo največji njed vsemi paviljoni v Sloveniji, Naval v bolnišnico je bil v zadnjem letu ogromen. Vsi oddelki so bili trajno prenapolnjeni, dasi -o se rprejemnli bolniki samo v res nujnih primerili ler so so zadrževali v bolnišnici samo toliko časa, da s<> bili zopet sposobni za domačo oskrbo. Medicin ko je bilo letu 1935 oskrbovanih v bolnišnici 11,HM bolnikov, jih je bilo lani 14.197 nli 20?i več! lega porasta mariborska bolnišnica še ni boieida I od svojega obstoja. 13.731 bolnikov jo bilo ua novo > sprejetih, iz, leta 1935 pa jih jo ostalo -Hiti. Po-| vprečno jobilo 525 bolnikov dnevno v oskrbi. Na j dan je znašal povprečen eprojoni 40 bolnikov, največ lili je bilo sprejetih 85 — 17. avgustu, najinimi ! 10 dne 25, decembru, število oskrbnih dni znaša I 'IfHUHII, na bolniku odpade 13 in pol dneva. - Ozdravljenih jo bjlo 8(122 bolnikov, umrlo je 400 j bolnikov. Umrljivost je kljub večjemu številu ' oskrbovanih bolnikov absolutno in relativno padla ■ napram prejšnjemu letu ler je znašala samo 2.7"i, vseli oskrbovancev. Na vseh oddelkih je bilo poleg j manjših zdravniških itoscgov izvršenih <1004 operacij, I in sicer nu kirurškem oddelku 3434, nn oddelku za očesne, nosne, vratne in ušesne bolezni 1315, ! na porodniško-ginckološkuin 1237 iu ua ostalih ls-; Na iKirodniško-ginckološkem oddelku je bilo rojenih 922 otrok, od lega v 12 primerih dvojčki. Y bolnišnici jo vršilo zdravniško službo 5 šefov oddelkov, t prosekUir. 4 asistenti, 12 sekiindanlov ler večje število strnžistov. Za nego bolnikov j> bilo nn razpolago N5 uslužbencev, ju sicer: usmiljenih sester ter it") strežnikov in strežnic. Pri upravi je bilo KuposlciiUi 12 uradnikov In pi.-ai mi Idil inocl, pr i raznih hišnih in gospodarskih panogah pa šc K) uslužbencev. Bolnišnica j>' razpolagala - 508 posteljami in 33 zasilnim! ležišči. Za tudi nezadostnih predslcv si nI mogla bolnišnica nabaviti novih zdravilnih aparatur. Predvsem pr inailjkujejo viSlnska sonca, prenosi l!(hi!g'"n-apara' iu drugi zdravilni pripomočki. Po iiaklonJenosM tvrdke \liitter pa je dobila bolnišnica ginekološko operacijsko mizo, ki slane 3O.000 Din. Blagajniki,1 promet bolnišnice je znašal v prvih trdi Četrtletjih proračunskega leta (od I. aprila do 31. dec. 1030) 9,169.512 Din. Za prehrano bolnikov se jo jtorabilo v kubinj: 4li.7(>5 kg svežega mesa, 2722 k j prekajeneuu nu sa iu klobas, 11.301 kg sladkorja, S0.N02 kg moke. 1 10.210 litrov mleka, NS.OOO kg kronijiirja in letini primerna količina drugih živil. Bolnišnica je imela lastno ekonomijo, ki je krila vso jiotrebo na po vrtnini in kuhinjski zelenjavni b-r goji plemensko i svinjerejo. I mu tudi vzorno kurjerejo, ki oskrbuje bolnišnico s svežimi jajci in perutnino. Petletka za razširjenje bolnišnice Vsi ti podatki jasno dokazujejo, da j. čim prejšnja izvedba generalnega načrla za razširjenj, iioluišnico nujno |Mitrcbna ter da bo treba tudi v Mariboru započeii s podobno akcijo, kukoi jo imajo v Ljubljani. Zalo jc treba zavodu -" kakih lii milijonov l>in, od katerih bi krila država, banovina, mestna občina in pa bolnišnica sama vsak i po eno četrtino. To bi bila gradbena petletka, -katero bi bilo izvršeno velevažno delo zu zdrav-tlveni napredek celega severnega del« Slovenije. Belgrad, 31 jan. m. Edinstvo : Bask 3:3 (2:2). Tekma se je odigrala na zelo težkem terenu. Sodi' jc Žoka Živkovič. Smuške lekme na Pohorju Maribor, 31. jan. 1937. Danes dopoldne je priredila mariborska ziiti-sko-športnn podzveza svojo prvo slalom tekmo v bližini senjorjevega doma na Pohorju. Proga je bila skrbno pripravljena, okrog :«hi dolga z :;i vratci. Tekmovalcev jo bilo vsega 9 iu moral vsak dvakrat prevoziti progo. Prvo mesto si je priboril Cizelj Mirko v času 2,12 iu je bil posebno v drugem teku silno nagel iu eleganten. Drugo mesto si je priboril Gnjšek Božo v 2,45, tretje mesto j>a Seidler Franc s 3.01. Popoldne jc predsednik podzveze kapetan v pok. Miloš Gnus v senjorjevem domu razdelil darila. IlAZPIS /. rnlne alui>ne tkii/iščlne 7. reze slovenskih lah kotlet ildh klubu a v Ljubljani, dne Ii. februarju 1927. Zveza Klovenskiti liihkoalletskili kloliov v l.iule liani sklicuje za neiletjo, dne 14. fetiruarjii 1M7 uli t". iio|iolrtne v s[ioctnii dvorani hotela Mikll^-Metrenol svojo f. redno stavno sknpSftno s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev veriJiikncijskega eiltiora, 2. volitev dveh zoiMisuikurje.v ia dv.-li uvevov atotji-v /..ipisniku tlavne skupščine, 3. poročil« tajnika, tllagajnikn. tehnt^neirji referenta In nadzorn-krn odltera ter podelitev iiIimjIii-rori.ift lipravnciDU In nadzornemu odtjoru. 4. Viditcv ne-vr«rt upravnega odbora z.'» ene leto. .r». votiluv nad/.or-ni«a orltiorn za eno letn, C. sklepanje o pmrnfiiinn zn naslednjo poslovno teln. 7. reSevn-iJc o preiltofrlli npniv tlegn odlior« tr o (ircdlorflh rodilih f-tanov, s. reševanje prlzivov in p»itož.b flanuv r»/.vcu v kiiAOIlskill zudiivati, 0. določitev dneva, mestu, čnm iu razporeil« vrSitvo prvonstvev prtdfcjeiic 0r«anlzacl.ic, 1(1. Imenovanj«! častnih članov na predlo« npravneftn odbora. JI. določitev sltiiibciiCjJfl iftilfilla. VI. klnč.-ijnosll. Olivni skupščini sinejo prisostvoval I miun d •-Inuilti rednih člnnov Jf.AZ-e tz. področja, dravsko (ituio-vliie. Vs.-ilr redili člnti lin.i pravieo poslati nn (?l«vno sknpSčirlO dvi, delegata od katerih Ima (Mllnrt cd»n v sfrijsln o/načhe v pooblastilu pravico itlnsoviinln. H'-leffivt. t* pravico Klnsovniiju mno r;./Vn »vojeifn društva Z/nsfoprtti Hiiiiirt srt eno društvo iz, istega lir/tja. (tlačna skupščina more sklepati pravotnučiui skie. pn, ako j« pi-lmiiiia vsn.1 polovlen članov s pravi«« triu -sovrtnla. V kolikor bi skupščintl nb določenem i n-.. n'' bila rtklepona, se preloži nn ene uro pozneje iu se tedaj Vrsf tnVž o/.irrt fni Stčvtlft pflšflthiH / Išltin (Itli-vfllni rMctfli; In sknfiSčina (ia innre |mtn*r( sklepali pravo-tiiočne sklepe. Predlogi z,a glavno skupščino itiora.io biti predlu-ženi iifit-aviipmu odboril Zveze siovoie-kifi Iiinkontlel sitili klubov pismenim ii6(rim. na.tpozhe.l6 osem iirii pred glttVfto skupščino.. Skupščina sc vrši po poslovniku .ll.AZi* za vrSi-tnv skupščin .ILAZ e. — 1'redscdnik: ireoni. Ccrne Mi-Mslfiv v. r.; injfllki ČKlirdu IliUMii v, r. Mariborski drobiž Minitior, St. januarja, Krščanska ženska zveza je itnoln dnpes v dvo-fftlii ha Aleksandrovi cesti 6 svoj redni lelni ob« čiil zbor. Krščritiska ženska zvoZa je najmočnejša lii lahko rečemo tudi iiHirlelavnejšti miiriborskn organizacija, ki se jiosetmo marljivo uilejstvuje fin fcarilatvivnein polju O torti je pričal ftidi dn-tiaSrtji občni zbor, ki gn je vodila vzorna predsed- , niča' gospa Katarina Biuimahi O ddlovanju olga-nizacije v preteklem poslovnetu lolu liOmo še pd-ročftli, Obilna žetev smffl. V bolnišnici so itnirli; 37-lelni caMflski zasebni uradnih Jakob Iteguš, 40-Ietnrt So|iroga uslužbenca drž. žel, Jožefa Goricam 30-lelna soproga ključavničarja drž. žel. Magdale-hii Pčtltovščk in 59-lettia soprogo paznika Marija Mahano. Naj počivajo V ntirti/ Velik uspeh Pavle Udrtvičeve, Hiioči je gostovala po daljšem odittoru v tnknjštijcm gledališču Minister Cvethovič ostro kritizira birokracijo javnih delavskih ustanov Novi Sad, 31. januarja, m. Na ustanovnem sestanku tukajšnje delavske sekcije JRZ je imel danes velik govor tudi socialni minister Cvctkovič. V svojem govoru se |e obširno bavil z delavskim vprašanjem v naši državi in jc med drugim ostro kritiziral poslovanje raznih delavskih ustanov. Izjavil je, da te ustanove, kakor na primer okrožni uradi, delavcu nudijo vse drugo, samo tega ne, kar je v interesu delavca in kar delavec potrebuje, lo pa radi tega, ker sc je v tc ustanove vselila birokracija. Funkcionarji v teh uradih so izdali delavsko idejo in delajo vse, kar ni v korist delavcu. Minister je nadaljeval: Očitajo nam, da hočemo razdvojiti delavske vrste in vnesti vanje politiko. 1 o pa ni točno. Mi se samo trudimo, da bi odstranili iz delavskih ustanov vse ono, kar mora delavec prenašati na svojih ramenih jn kir kompromitira našo socialno zakonodajo. Mislim, da je prišel zadnji trenutek, ko ima delavstvo mnogo razlogov za to, da se otrese V9eh teh ljudi, ki ssdaj v njihovih ustanovah preiennjo po 10.1A)0, 15.000» in do 20.0000 din mesečne plače. Delavski pokret jc ideja, njegovo načelo je delo ter mora vsakdo za svoje delo prejeti znslu/eno nagrado. Toda ne smemo dovoliti nerazumne :n protidelavske politike in trpeli mastnih nagrad in dnevnic. Isti slučaj je ludi v ostalih delavskih ustanovah, tako v delavskih zbornicah in na javnih borzah dela, kjer se vodi politika, ki nikakor ne odgovarja delavskim interesom. I o ko-rajžno trdim, ker v lem pogledu vodini anketo. V mnogih »lučajih smo morali uvesti tudi komisarijale. Anketa bo dala rezultat in videli boste, da so delavstvo vodili ljudje, ki niso imeli nobenih interesov za delavski stnn, V svojih nadaljnjih izvajanjih je govoril o uredbi o minimalnih mezdah ter o drugih socialnih vprašanjih, s katerimi sc bavi poverjeno mu ministrstvo, Iz učiteljske službe Belgrad, 31, januarja, m. Napredovali s6 v Sloveniji sledeči učitelji in učiteljice: v V. pOložnjno skupino: Janez Žerjav, verotfčitelj v Ljubljani, Mafija Premrov, Pctrovn vas, Marija PopUtnik Sveti Tomaž, LčopOldina Baildek, Vinica, Marija llurtifek, Maribor, Ida Papler, Borovnica, Marija Detcla, Ljubljana, Marija Krošel), Ljubljana, Marija Kn-gelmati, Ljubljana, Z >ra Planeckl, Ljubljana, Ivan Klirtst, Ljubljana; v VI. položajno skupino: Angela Golobic, Jesenice, Ffatlo Mrvar, Žužemberk, Marija PodkoVšek, Vrhnika, Mihaela Rcsnlali, Toplice, P. Ufšlč, Metlika, Ivart Kavčič, Izlake; V Vil. polo-žajho skupino: Afta fivagel, Litija, Otllija Cepe, »V. Neža i AMoti Slibar, Lilija, l.llzahela Kbzdlj, Sv. Marjeta, Pelcr Golobic, Jdsžftice, Ivan Ferko, Litnbuš, Elizabeta Grad, Bled, Zoran Knutek, Rečica, Martin Tralnjeli, Dol, Lendava, Koza Bolha, Mokronftg, Alfonz Kopflva, Maribor, Ivan Resman, Toplice, Rtldolf Fajoiii Predollje, Albefl Bregrtflt, Ribno, Marija POSlloft, Plljšla|n, Pavla Pen, Črnomelj, Kristina Velkavrh, Dol, Logatec, Ljudmila Wagner, LjUbl)ail«, Marija Člbej, Lesce, Marija Tfatnih, Moravče, Marija Ogrizek, KostflVnlCa, Rc-zika Sorrt, Brdo, Bbgdah Kotnik, Rečica ob Savinji, Ffanjo Pelfač, Gorlčft, Mari)« Hf-Šcn, Sv, Križ, Kri-otlna Selak, Sv, Arta, Zfrtagdslava Serajulk, Dol. LendrtVn, Frančiška Štufm, Slivnica, Ana Ktinstc, Žtt/.erhbefk, Stanislava sZmSn, Cerklje. Janko Ilor-! Val) Kapla, Josip Petfun, Sv. Lovrenc ha Pohorju, Mafija Kralj, Viirbeff}. hl¥5arj»flfli«(lflflfl Pavlii Udovičcvii v*opcrcli Sveil I „...,. , . Anton, vseh zaiubfjenifi patron'. O nriljubljenosli 1 Belgrad. 31. jan. m. Snoct je tukaj predaval Pavle tidoviccve je pričalo do zadnjega pfosldra Višji Vodju liPiilške delOVno šjtlžbe Mjlller-BMfHK Il-jtnscdeno gledališče in navdušeni fitiždl-avi, s katerimi so jo gledalci sprejeli. btife, ki je govoril o uspehih narodnega socializma v Nemčiji. Ljubljanski prostovoljni gasilci so zborovali Ljubljana, 31. januarja t'.' " Klitna čola ljubljanskih prostovoljnih uu.-ilcev je dokazala svojo discipliniranost in |io|>olno ur, jeiiost v svojih vrstah na današnjem občnem zboru, ki je bil do|iohlnc ob 0 v mošt veni ,-obi Mestnega doma. Od 95 članov >e jih je udeležilo ob noga zbora 70. to je skoraj vsi zdravi iu nezu-držimi člani. S posebnim spoštovanjem so zborovalo' pozdravili stare gasilske veterane, Se vedno aktivne ali rezervne člane, tako gg. Medica, Pcr meta, Priteklja, Toiuažlča, Kreskvarja, Severja iu druge. Občni zbor se je vršil v popolnem redu. Vodil ga je v odsotnosti bolnega predsednika g. Josipa Turka poveljnik g. Stanko Pri-tnvsck. Poveljnik je vzkliknil Nj. Vel. kralju, čcniur so vsi odzvali, nato pa pozdravil zastopnika mestnega župana, inšpektorja Saleharja ter ožje sotrud-nike dr. Ilusa, ing. Perka in poveljnika poklicnih gasilcev g. Furlana, Spomin nekalcrlli umrlih članov, zlasti častnega Članu in najstarejšega gasilca g. Jožeta Lnpajniirja so gasilci počastili stoje. V svojem poroMlu Jc poveljnik g. Prlslovšek predvsem omenjal, da je gn-iUkn Peta v Ljubljani najstarejša in elitna četa slovenskega g.isilslVa. Doslej !g Upravnega odbtlra iz.vnljena gasilca gg. Ivan Ko-ver, ki je-čliiti že 40 let, iu Ivnn Hreskvnr. ki je ghsllec že 117. let. Volitve so se izvršile v |)bp61iieiii redu ler so gasilči elitsovnli za dve listi, ki sit bišfVeiio ndistii razlikovali, Ner stil iiiieli lui gliiviiih iile,-slili etie iii isle oselie. Z večino je bila izve Ijeft.1 pivrt lisi« s [trcdfffdnlkotfi g. Josipom Tur kom na čelu, ki pil jih fmdoinešhi zUfaili njegove bolezni poveljnik g. Stanko 1'rislovšek. Primorske vesti Tržaška lista »11 Popolo« in »Piccolo« sta začela veliko propagando po vsej Julijski krajini za to, da bi se čim več obrtnikov prostovoljno prijavilo za Abesinijo. Italijanske oblasti so v ta namen dale velike olajšave za preselitev, italijanski podkrali v Abesiniji pa je stavil ves svoj upravni aparat na razpolago, da nudi čim večje ugodnosti onim obrtnikom, ki bi se hoteli naseliti v Abesiniji. Priseljenci lahko svobodno izbirajo kraje, kjer se hočejo naseliti, ako pa tega ne store, jim bo podkralj sam po svoji uvidevnosti in po potrebah imperija dodelil mesta, kjer je njihovo delovanje zaželjeno. V Gorici ie bil ustanovljen poseben tajniški urad ki se bavi s propagando, dajanjem informacij in z odpravljanjem obrtnikov, ki so se priglasili za Abesinijo. Ravno tako so bili v Abesiniii v ta namen otvorjeni posebni uradi v Asmari, v Mogadisku v Hararju, v Gondarju in v Gimmi, razen seveda v Adis Abebi. kjer pa priseljence iz Julijske krajine izrecno ne rabijo. Država plača prevoz vsega orodja, obrtniki pa, ki bi ne razpolagati z zadostnim denarjem, smejo računati na denarno pomoč vlade Svojim prošnjam morajo priložiti spričevala o dobrem obnašanju, izdana od prefekture, od župana, od federalnega fašističnega tajništva in od krajevnega tajništva. Kakor se izve iz tržaških listov, prebivalstvo Julijske krajine se dosedaj ni v izdatnem številu odzvalo vabljivim ponudbam za naselitev v Abesiniji, ..kjer da čakajo obrtnike velike možnosti, da pomnožijo svoje premoženje«. Gorišha kvestura jt bdala ra bližajoče se pustne dneve zeio siroge predpise glede pustnih matlterad, markiranih plesov in sploh uporabe krink na ulicah in v javnih prostorih. Maskiirane oNebe se morajo voziti po ulicah v zaprtih vozovih. Vsako nošenje orožja je strogo prepovedano. Vsako vznemirjanje ljudi od strani maskirancev bo strogo kaznovano. Maske, ki žalijo verska in narodna čustva, so pod strogo kaz- jo prepovedana. Isto velja za osebne žalitve. Nošenje uniform in duhovniških oblačil sc bo strogo kaznovalo. Vsake alegorične maske morajo biti predhodno od policije odobrene. Maske se morajo na prvo zahtevo predstavniku oblasti odkriti. Policija in orožništvo imata poseben nalog, na strogo pazila na izvedbo teh predpisov po vsej goriški prefekturi. V Krminu so delavci, ki so se vračali s svojega dela, našli na poti truplo neznanega, okrog 27 let istarega deklela. ki ie bilo na dveh krajih prestreljeno s kroglo iz karabinke. Orožnišlvo preiskuje po vsem kraju, kdo bi mogel biti ubijalec dekleta in kdo je žrtev. Kajti vse okoliščine kažejo, da je bilo dekle ustreljeno iz zasede. Ker se ni javil vojaškim oblastem ob priliki nabora, je bil obsojen na dva meseca ječe Ernest Žiga. 22 let star, doma v Štanjelu na Krasu. Na eno leto težke ječe pa je bil obsojen Karel Jug, 25 let star, doma istotam. ki se ludi ni odzval ponovnemu nabornemu pozivu. Cela vrsta obsodb jc bila izrečena pretekli teden nad tihotapci, katerih število se vedno bol) mnoii. Tako ie bila obsojena 67 letna Frančiška I.apajne na en mesec ječe in 800 lir globe, ker je iz Jugoslavije prenašala kavo, tobak, saharin in semensko olje. Na isto kazen je bila obsojena 36-letna Štefanija Črnilogar, ker je tihotapila na debelo kavo in tobak iz Jugoslavije. 18-letna Frančiška Petrovič ie bila obsojena na 500 lir, ker je razpečavala vtihotapljene rozine, Ana Ogrič od Sv. Lucije pa na 200 lir globe !n 14 dni zapora, ker so pri njej odkrili velike zaloge kave in tobaka. Miha Trojer, 65 let star iz Grahovega, je tihotapil kavo. Gertruda Groharjeva in Jerca Tro-jerjeva sta tihotapili tobak. Marija Bežič pa je prenašala iz Jugoslavije kavo Vse so dobile kazni do 14 dni zapora in do 500 lir globe. Zmrznil je v Banjščini pri Kanalu Ralael Zbo-gar, 35 let star, ko se je vračal z dela domov. Na glavi pa so odkrili tudi precejšnje rane, tako da vzrok njegove smrti še ni popolnoma pojasnjen. Novi fašistični tajniki so bili ta teden imenovani, in sicer v Dolini Grinovero Antonio, v vodstveni odbor pa 60 prišli Fabricio Lodovico, Koc-jančič Janez, Sola Salvator in Feregini Alfonz. V Ajdovščini pa je bil imenovan za tajnika Murero Giovanni namesto odstavljenega Jožefa Franco. Iz Rima poročajo, da je v nedeljo umrl znani goriški slikar Rudolf Battig (Melius) na posledicah operacije na slepiču. Bil je slar 41 let in je vsled svoje čisto osebnostne umetnosti užival sloves tudi izven meja ožje domovine. Zaradi velikih snežnih žametov je ustavljen promet med Črnim vrhom in Idrijo. Ravno tako tudi ves promet čez državno mejo v Jugoslavijo. Civilno prebivalstvo ni bilo pozvano, da pomaga pri kidanju snega, ampak opravlja to delo večinoma vojaštvo, to pa zaradi tega, da bi se civilno prebivalstvo ni bilo pozvano, da pomaga pri kidanju snega, ampak opravlja to delo večinoma vojaštvo, to pa zaradi tega, da bi se civilno prebivalstvo ne približalo preveč obmejnim utrdbam. Jožef Skvara, star 39 let, iz Vioave, Ferjan-čič Herman, 28 let star, tudi iz Vipave, Janez Skapin, 35 let, pristojen v Ljubliano, toda bivajoč v Vipavi, Karel Vovk, star 29 let, stanujoč v Dobravljah pri Aidovščini, so bili od orožn;štva ovadeni, da so brez potnih papirjev zbežali v Jugoslavijo. Obmejne oblasti so dobile ukaz, da dotične osebe aretirajo in jih takoj predajo sodnim oblastem zaradi tega prestopka. Nad njihovimi družinami so oblasti proglasile strožje nadzorstvo. Pri Št. Vidu na Vipavskem so oblasti našle truplo Filipa Semiča, starega 25 let, ki je imel zevajočo rano v lobanji. Orožništvo pravi, da je ugotovilo, da ne gre tukaj za uboj, ampak za naravno smrt na posledicah epileptičnega napada. Semič da je zadel z glavo ob kamen in tako povzročit smrt, ki je nastopila po nekaj urah. Pri Lesenici je zadel prevozni avtornohil Janeza Rojca v osebni avtomobil Aldo Marica tem odlokom hoteli pokazati, da jo vsa Koroška slovenska? Takole učijo vaši učitelji peti našo mladino: »Auf Deutsch hoasst sie Foarchane, auf NVindisch borove, Ilolleiiburg pa llumperce, Kla-genfurt Celovc«; nadaljuje se pa tako: Žvahek pa Schvvabegg — javvohl »Schwab weg« die lliiii-dc, proč roke od naše zemljo! f Župnik Anton Šturm V Kamnu je v četrtek 21. t. m. zaspal v Gospodu C8-letni župnik Anton Sturnt. Dalje časa je že bolehala na srčni hibi. pri usodnem padcu več dni pred smrtjo je izgubil mnogo krvi in moral v posteljo, v četrtek pa je mirno zaspal v večnost. Rajni župnik Šturm je bil rodom iz domačalske tare, študiral je v Celovcu in leta 1892 pel prvo sv. mašo, nato služboval kot kaplan v Šiuohoru, na Višarjah i. dr. Bil je župnik v Borljah, nato na Brdu iu točno 20 let župnik v Kaninu. Bil je sila dobrega srca. vesele narave in kot duhovnik vzoren. Večni mu mir! Dve bntigi, ki bi i u moral imeti vsak SiOvenec Preč. g. dekan Štefan Singer je v samozaložbi izdal dve sila važni knjigi o kor. Slovencih: »Kultur- nn d Kirchengeschichte des unteren Roseii-tals« in istoimensko o zgornjem Rožu. Knjigi sta sad večdesetletnega neumornega pisateljevega dela in raziskavanja, v njih so v izredni množini, pestrosti in natančnosti nabrane kulturne in cerkvene prilike Roža davnih stoletij. Tako podrobne zgodovinske razprave so med narodi redke iu zato tem večje važnosti, zato smemo in moramo biti mi koroški Slovenci ponosni na to izredno delo našega duhovnika-zgodovinarja. Knjigi spadata v roke vsakega Slovenca in v knjižnico vsake slovenske kulturne organizacije. (V založbi ju ima pisatelj sa min sicer prvi zvezek za 0, drugi za 7 šilingov. Naslov: Preč. dekan Štefan Singer, Kappel a. d. Drau, Weizelsdorf.) Za provizorja v Št. Rupertu pri Velikovcu je imenovan č. župnik v pokoju Alojz Skrinar za provizorja v Borljah župnik Jožef Tabacky. Vprašanje zasebnih lovišč Lovski zakon, brezplačne lovske karte inozemskim lovcem in odvzeta lastna lovišča Naš lovski zakon se izpopolnjuje tudi s finančnim zakonom. Tako predvideva čl. 55. predloga finančnega zakona za tekoče leto 1937-1988 uredbo, da bo ministrstvo za šume in rude izdajalo v bodoče inozemskim lovskim gostom lovske karte zastonj. To je lepa gesta, ki prikazuje našo veliko gostoljubnost in veliko razumevanje naše vlade. Poleg tega pooblastila pa bi bilo vsekakor še potrebno, da se odpravijo v našem lovskem zakonu nekatere druge hibo, če hočemo, da se povrne na naše podeželje in med lovce zopet služnost, ki se sedaj spričo zgoraj navedenega predloga čutijo zapostavljene pred tujci. — Velik po vzročitelj teh nevšečnih prepirov, ki našemu lovstvu ne delajo časti, so ona lastna lovišča na površini od 115 do 200 ha, ki jih je v dravski banovini ukinil zakon o lovu z. leta 1931. Nočemo ponovno zopet razpravljati o vseli podrobnostih, ki so naši javnosti že itak znane. Tudi se nočemo spuščali v presojo tozadevnih zakonskih določil, ki druga drugi nasprotujejo ter skušajo z nekimi teorijami nadoknaditi odvzete pravice. Hočemo opozoriti le na okolnosti, ki posegajo globoko v v katerem se je vozil kapetan Benessa. Šofhai j čut vsakega zavednega državljana ter kvarijo naš pa ga je Peter Bizjak iz Planine. Udar obeh vozil narodni ponos. Odvzeta lastna lovišča niso le po ustavi zaščitena osebna imovina, ki predstavlja veliko imovinsko vrednost, temveč so v svojem bistvu kot praviee, last vsega slovenskega naroda. Zaradi tega bi bila skrajno krivična dvojna mera: tujcem dati, lastnim državljanom pa vzeti. Zavedajmo se, da so odvzela lastna lovišča sestavni del one zemlje, za katero so morali naši ljudje mnogo žrtvovati, da je ostala slovenska. Pretežna večina teh lovišč se nahaja na Kozjaku, na Pohorju ob koroški meji od Prevalj do Jezerskega in potem preko vseh Karavank. Ti naši obmejni kmetje so bili najtrdnejši stebri slovenstva, stali so dolgo vrsto let na najbolj ogroženih točkah slovenske zemlje ter so na svojih ramenih nosili levji del velike borbe z nemško Siidmarko- in .Schul-vereinom za slovensko posest. Sedaj pa morajo doživljati, da jim lastna domovina povračuje z iiehvaležnostjo ter jim jemlje od pamtivekn obstoječe pravice samo zaradi teiga. ker so se njihovih vzorno oskrbovanih lovišč polakcunili mestni lovci. Seda,| je še čas, da se tn krivica popravi ter so nnšim ljudem vrnejo zopet pravice, ki iim |io listin i in jx> vseli zakonih gredo! ie bil hud. tako da so vsi potniki popadli z njih in se močno pobili v ceslnem jarku. Avtomobila sta popolnoma zdrobljena. Večje poškodbe je odnesel predvsem Andrej Ščinkovec, doma v Reki, ki je bil prepeljan v bolnišnico. Tržaški listi z velikim ponosom objavljajo najnovejšo statistiko o prebivalstvu večjih italijanskih mest. Po tej statistiki je prišel Trsi s svojimi 252.238 Drebivalci pa na deseto meslo v državi. Pred Trstom so Rim z 1,179.000 Milan z 1,111.000. Neapelj z. 876 000. Turin s 638 000, Genova s 627.000. Palermo s 417.000, Florenca s 330.000. Bologna z 277.000 in Benetke z 266 000 prebivalci. Za Trstom pa pride Catania z 244.000 prebivalci. Tržaški listi pravijo, da bo vlada z denarnimi sredstvi pomagala, da se prebivalstvo Trsta še zviša in da bodo v doglednem času v okolici Trsta nastale posebne naselbine, namenjene deloma za delavstvo, deloma pa za vrtnarje. FOTOAMATEK Svetlobni filtri Koroška bol in koroško gorje Obtoberske volitve so minule; pomenile naj bi Korak naprej v zgradbi stanovske države, dokazalo pa so. da je vse govoričenje o stanovski ustavi, o stanovskem zastojislvu, o stanovski samoupravi norčevanje iz ljudi, ki so šli s stanovsko zavestjo na volišče Nam niso prinesle nobenega razočaranja; saj smo vedeli, da gre vsem edino te za tem. da se vzame poštenim slovenskim gospodarjem in kmetom vpliv, ki so ga dobili v časih svobodnih volitev, ko je kmečka zveza jasno dokazala, kdo je gosjiod slovenske Koroške! Zato >o tudi pustili severno Koroško mirno kljukastemu križu in koncentrirali vso propagando za volitve na slovenskem delu iu je koroška deželna vlada pod krmilom starega llulgertha poslala v boj vse bojevnike iz plebiscita, organizirane v Heimatbundu. Saj so le ti zastopniki stanovske države, ki ni — to smo sedaj končno le spoznali — nič drugega nego stari avstrijski biro-kratizem z različnimi novimi »bundi«, ki rabijo seveda novih direktorjev, sekretarjev in komisarjev brez števila. Čakamo samo še zaman na edino potrebnega, že dolgo in večkrat obljubljenega, pravičnega manjšinskega komisarja! Saj so dobili do sedaj še za vsako novo meslo moža, zakaj ga ravno za to mesto ne bi bilo? Ali res v celi Avstriji ni moža, ki bi bil sposoben za to mesto, ali res ni Nemca, ki mi imel čut pravičnosti tudi za potrebe in naravne pravice drugega naroda? Samo tak je namreč sposoben za tako važno mesto, in ni to mesto stolček za stare brezposelne ministre, ki bi jioleg pokojnine imeli radi še kak zaslužek! Ce smo se morali že mi odpovedati starim, zaslužnim našim voditeljem, naj pošljejo tudi k nam nove, mlade ljudi, ki jim ni za korito, ampak edino le za to, da popravijo stoletno, v nebo vpijočo krivico nemškega naroda! Vsakemu pa, kdorkoli bo, povemo že danes, da ne sme šteti Slovencev po plebiscitu, po volitvali ali po slavnih ljudskih štetjih, ampak Slovenci smo jiovsod, kjer govorimo in molimo slovenski! In tako šteti smo močna »Volksgruppe«, ki umreti noče, ki svoje pravice imeti hoče in — danes zahteva! „ Da še močno živimo, so pokazale nase številne društvene prireditve ob božiču, ob novem letu ob prazniku svetih treh kraljev. Od Šmo-hora pa do Pliberka. od Dobrača pa do Pece so bile polne vse naše društvene dvorane m se je naše ljudstvo veselilo ob zvokih lepe naše pesmi in se mladina ob igrah navduševala za lepoto mile slovenske govorice. Zato pač s skrbjo gledamo v bodočnost, kaj bo, če nam vzamejo zadnje, kar imamo- naša društva. Tako se glasi namreč zakon' s t niarcom ali ajirilom so razpuscena vsa društva ter prevzame njih delokrog nova vse-državna organizacija po zgledu fašističnega »do-polaboro«. In Že danes gledamo s strahom, kaj bo 7. našo mladino: saj prevzamejo po zakonu vodstvo te organizacije po vseh vaseh učitelji! Ni dosti torej, da nam jiokvarijo ti plačanci »SUd-marke« in »Heimatbunda« našo šolsko deco, sedaj naj nam pokvarijo še našo pošolsko mladino da ji priučijo še to, česar v šoli pač se m bilo dobro mogoče, da jo naučijo, kako je treba zaničevati nazadnjaške« zavedne starše, da jo učijo različne, tuje plese in..., da ji iztrgajo iz srca vse, kar uani je sveto: govorico materno in sege nasiti očetov! Znane so nam pedagoške zniožnsoli teb naših učiteljev: ne gre jim za vzgojo in pouk naše ljubljene dece. ampak du čimprej napravijo iz nje drulial, ki jim bo ubogala v boj za lako zaželjeno in težko pričakovano zmago kljukastega križa. Pokazale so to jasno šolske prireditve ob božiču po vseh koncih in krajih naše zemlje; od Žile pa do Labudske doline so morali igrati naši malčki v nemškem jeziku in jih je zato obdarovala Siidniarka z Judeževimi groši! In kakšni so bili ti prizori? še nismo videli tako gnusnih igrokazov in slišali tako robatih izrazov kot na leti prireditvah naših nedolžnih malčkov! Ali je to nova pedagoška metoda, ali velika nemška literatura res nima nič lepših otroških stvari, kol da se kaže ves smrad in vso gnilobo današnjega raztrganega družinskega ter gnusnega socialnega življenja, in da se preklinja in skruni vse, kar nam je sveto in lepo, celo — Boga! Hvalimo samo Boga, da naši otroci niso še razumeli tega, kar so morali izgovarjati. Ne vprašujemo sedaj, kdo je zbiral te stvari, niti ne, če je iz pedagoških vidikov dovoljeno, tudi že najmlajšim iztrgati iz srca otroško vero v resnični prihod Božjega deteta — vprašamo pa tukaj javno: kje je ostala pedagogika, kdo plačuje učitelje za to pedagoško delo, ali moremo starši sc zagovarjati pred Bogom, da pošiljamo svoje otroke v take šole? In tem učiteljem naj prepustimo v kratkem šc našo pošolsko mladino, da izgubimo tako res tudi še zadnji vpliv na svoje otroke...! Resnično, kaj bo z našo Koroško jutri? Tod. je naša boL tu naše gorje in tukaj naša smrt! Zato je pač jxitrebno, da sč govori v deželnem zboru o glasovalni cesti in o mostu čez Dravo, a veliko bolj potrebno je, da se najde končno enkrat cesta do nas in naših potreb in da se zgradi most čez |>re-pade v srcih naše mladine, ki jih je ustvarila in ijh še ustvarja utrakvistična šola. Samo to nas boli ter mori, vse drugo še prenašamo; saj res ni težko razumeti, če moramo brati sedaj v »Koroškem Slovencu-«, da se imenuje: Globasnica-Globasnitz, Galicija - Gallizien, Pečnica - Petsch-Ledenice-Ledenitzen. Rožek-Rosseg, Ruda- Vsi fotoamaterji smo pričeli enako; na -.jecljanje« — bolj redko proti takojšnjemu plačilu — smo si nabavili pri trgovcu fotografski aparat in še nekaj nerabnah potrebščin za navlako in napoto v temnici. Na trgovčevo vprašanje: »-Kakšno rume-r.ico naj dam, enkratno, dvakratno, trikratno, štiri-kratio7 smo — zeleni začetniki — onemeli, in vsaj 1.,,-ne so že takrat oblile mrz!e predslutnje, da eksistira tudi v fotografiji rumena bolezen zlatenica. In prav dobro sem si zapisal v spomin trgovčevo navodilo: »Dvakratna rumenica zahteva dvakrat daljšo osvelljitev, štirikratna štirikrat daljšo in — —I« Z matematično točnostjo sem na podlagi trgovčevih osvetlitvenih faktorjev doživel nekaj neuspehov v obliki premalo osvetljenih plošč, preštudiral nato v Davidu poglavje o rumenicah in ugotovil: osvetljeni faktor .se ne da generalizirati. Dvakratnih,, trikratnih ali štirikratnih rumenic z ozirom na trajanje osvetlitve sploh ni, kajti rumenica je orthohromarije plošče, oziroma filma. Z v popolnoma ustrezajoči niansi. Pri plasti, ki je prekomerno občutljiva za rdečo barvo, pa rume-r.ica seveda ne zadostuje. — Če se torej ne nameravamo poslužiti pri panmaterialu možnosti, ki jih nam nudi, da namreč z odgovarjajočimi filtri po-vdarimo gotove barve, druge pa oslabimo, potem izbira ni težka: pri dnevni svetlobi zadostuje rumenica št. 1, v jutranjih in večernih urah pa fotografiramo lahko brez filtra. Pri fotografiranju z umetno svetlobo in pan-hromatskim materialom sta priporočljivi sledeči dve vrsti svetlobnih filtrov: 1. Če imamo v kaseti ploščo ali film s plastjo, ki je močno občutljiva za rdečo barvo, in delamo pri umetni svetlobi, ki ima mnogo rumenih in rdečih žarkov, vstavimo pred objektiv filter medre barve. Ta absorbira del rdečih žarkov in nam zlasti pri portretih omogoča, da podamo kožo in ustnice v naravnem barvnem odtenku, ne pa blede in brezkrvne. kot jih vidimo večkrat na filmskem platnu, za pokrajino pa filter ni. 2. Tudi filter modro-zelene barve absorbira poleg violetnih in modrih žarkov nekaj rdeče barve in ga uporabljamo pri materialu, ki za rdečo barvo problem ----------------- dugo besedo: ista rumenica, ki zahteva pri dobro _ barvno občutljivem negativnem materialu dvakrat- I ni prekomerno občutljiv no podaljšanje osvetlitve, zahteva pri materialu Filter ruroenkastozelene barve je uporablpv ' pri orthohromatskih in panhromatskih plasteh, pri orthohromatskih skoraj z istim efektom, kot rumenica. Priporočljiv je za pokrajine, kadar hočemo rdečo in zeleno barvo medsebojno dobro ločiti. Če je v pokrajini le malo rdeče barve, zadostuje navadna rumenica. Da bo pregled svetlobnih filtrov popolnejši, naj omenim še nekatere, ki jih pa uporabljamo le v izjemnih slučajih. S pomočjo rdečega filtra dobimo na ploščo sliko s soparico zameglenele daljave zelo čisto in določno. Ta filter prepušča namreč le rumeno, oranžno in rdečo barvo, absorbira pa skoraj popolnoma modri in zeleni del spektra. Uporabljiv je le pri panhromatskem materialu. Infrardeči filter absorbira vse vidne žarke spektra in prepušča le očem nevidne infrardeče žarke. S tem filtrom in infrardečo ploščo moremo tudi na zelo velike daljave fotografirati v meglo ali soparico zastrto pokrajino. Pri uporabi rdečih filtrov dobimo deloma napačno, pri uporabi infrardečih pa popolnoma napačno skalo barvnih tonov. U. V, — filter absorbira skoraj le ultravioletne žarke spektra. Priporočljiv je za fotografiranje v visokem pogorju in za protisvetlobne snežne posnetke. To so najvažnejši filtri, ki jih mora poznati vsak amater. Najboljši so v masi pobarvani, ne smejo fluorescirati nit' izgubili barve na svetlobi, absorbirali pa smejo samo svetlobne žarke, proti katerim so namenjeni, da ne podaljšajo po nepotrebnem časa osvetlitve. Izdelani morajo biti iz finega brušenega stekla, bit' morajo popolnoma ravni in paralelni, da niso v škodo dragocenim lastnostim objektivov. no podaljšanje _ s slabo barvno občutljivostjo lahko 8—10 krat daljšo ekspozicijo. Zato toliko prešibko osvetljenih negativov. Osvetljeni faktorji za uporabo rumenic, ki jih navajajo razni katalogi in tovarne na svojih reklamnih tiskovinah, so le približno merilo za podaljšanje osvetlitve, in sicer samo za močno barvno občutljiv material. Na splošno naj velja pri uporabi navadnega orthohromatskega materiala pravilo: pred lečo rumenico št. 2, za lečo pa priznano dobro barvno občutljiv in preizkušen film ali plo-ščol Potem ne bo razočaranj. V zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah, ko prevladuje rumenkasta in rdečkasta svetloba, zadostuje tudi rumenica št. 1. Poleg rumenic imamo v fotografiji še druge svetlobne filtre. O pravilni uporabi poedinih vrst pa je med amaterji prav malo temeljito poučenih, zlasti ne o uporabi filtrov v zvezi s panhromatskim materialom, ki zadnja leta prav krepko izpodriva navadni orthohromatski film, oziroma ploščo. Strokovnjaki so po revijah mnogo razmotrivali, ali je za panhromatski material boljši rumen, zelen, ali rumenkasto zelen filter, z večjo ali manjšo manso v modrino itd. za primerjavo je bilo napravljenih mnogo slik istega predmeta s filtri vseh mogočih barvnih odtenkov, pa tabel in diagramov. In rezultat —? Pri panhromatskem materialu z zelo dobro izenačeno barvno občutljivostjo ni bilo pri posnetkih, napravljenih pri dnevni svetlobi, praktično niti sledu o kakšni razliki v efektu rumenih, svetlozelenih, mourikastozelenih in zelenih filtrov. Če ima namreč panhromatska plast pravilno in umerjeno gradacijo občutljivosti za barve (danes imamo tak material), zadostuje pri dnevni svetlobi že navaden, zelo šibek rumen filter (št. 1), da dobimo rumeno-zeleno barvo skoraj v pravilnem barvnem odtenku, rdečo primerno svetlo in modro Večni boj za obstoj. nittzen, Rudden, Zahomc-Achomitz, št. Štefan-St. Steptian, Št. Jakob-St. Jakob, Št. Janž-St. Johann, Šmarjeta-. . St. Margarethen, Šmiklavž-St. Nikolaus, Škocijan-1 Boj za življenje ne vlada St. Kanzian, Šmihel-St. Michael; lahko razumemo samo med ljudmi in zi-tudi, če beremo namesto: v Svečah-inSuetsctibach, vaimi, marveč tudi med v Gorenčah-in Gorentschach, v Gorjah-in Goriach, I rastlinstvom. I udi rast-v Otmanjah-in Ottmanach, v Drevljali-in Dreulach, linstvo se medsebojno bo-v Ebrijah-in Etiriach, v Tinjah-in Tainach, v Gli-| ri zt boljšo hrano, dobro lijah-in Glainach, v Ločah-in Latscliach, v Go-ričah-in Gortschach, v llodišah-in Keutschach ... in Bistrica je Feistritz, in toliko znamo tudi že nemški, da vemo, da je: Kamen-Stein, Lipa-Lind, m sonce, primernejši prostor. V Katiad so nedavno gradili telegrafsko na „..„,,.„ ...______________ -------- pravo. Podrli so tudi ve- Vrata-Thorl, Dvorec-Hof, Železna Kapla-Eisenkap- liko smreko, ki je kazala -...... ~ - v deblu posebne oblike. Deblo dotične smreke je objemalo debelce manjše smreke. Očividno se je večje drevo pred časom razrastlo okoli manjšega in ga zadušilo. Meditem pel, Mostič-Briickl, Marija na Zili-Maria Gail, Blalnograd-Moosburg... in kaj pravile k temu, gos|iod varnoslni komisar; tudi, če nič ne |iišete slovenskih imen. vemo, kako se imenujejo slovenski: Graden, Dollach, Sagritz, Zirknilz, Miir-tschach, Lainach, Fragant, Flattach, Mallnitz, Vel-lacli, Penk, Kolbnitz, Pussarnitz... Sillian, Lei- i-vuiomli/., i uasnuiiia . , . vj»,,iwn, ... r,- ---- sing, Laas, Kotscl.ach, VViirmlach, Dellach, Rei- ko |e starejsa smreka do-sach... Turrach, Gnesau, Simitz, Flattnitz, Glod-! segla višino 10 metrov, nitz, Metnitz, Grades, Friesach... in še: Kras- je manjše drevesce do-snitz, Katschaeh. Lassnitz, Presadi, Dobritsch itd.,seglo komaj meter in pol itd., itd. brez konca. Gospod Perko, ali sto s višine. f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nas je dne 31. januarja 1937 za vedno zapustila naša ljubljena mati, stara mati, teta in tašča, gospa Slovša Ivana jiravidena s tolažili svate vere v 72. letu starosti. Pogreb blagopokojne se bo vršil v ponedeljek, dne 1. februarja 1937 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 77, ua pokojiališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. januarja 1937. Žalujoči ostali