r
v
l
Najvotji
V«Ut u vae leto Za'pol leta • • Zrn, N«w York c«4o U*o
: i ' ketc
Za inozonutro celo leto
• $6.00 • $3.00 - $7.00 $7.00
! J
GLAS
The largest Slovenian Daily itt* the Umtod States.
Ust :sf overislah Jelavcev v Amerikž.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
XKLEFON: COKTULJfDT 2876	Entered as Second Class Matter, September 91. 1903, act tho Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1870.	TELEFON: CORTLANDT 2976
NO. 134. — ŠTEV, 134.	NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 9, 1926. — SREDA, 9. JUNIJA 1926. -	VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV,
FRANCUA V VELIKIH
STISKAH IN ZADREGAH
Francoska javnost je rade volje sprejela načrt, da reši frank. — Mnenja je, da je prišla "ura pokore", a v parlamentu je pričakovati ostre opozicije proti živilskim določbam.
PARIZ, Francija, 8. junija. — Nov francoski komitej, obstoječ iz petih ministrov, ki bo sestavil program za omejitev importov in skrčenje porabe živil, da na ta način reši frank, je pričel včeraj s študijami ter se bo danes prvič sestal, da predloži v četrtek svoje načrte celokupnemu ministrstvu. I rancoska javnost je očividno prepričana, da je napočila "ura pokore", katero je napovedoval Jos. Caillaux pred dvemi leti, ter spoznava potrebo drastičnih korakov, če hoče sanirati narodne finance.
Trgovski interesi, ki se boje represalij od strani dežel, ki izvažajo v Francijo, pa so objavili svarilo proti preostri omejitvi importov.
Nevarnost vidijo trgovski interesi prav posebno v možnem stališču Združenih držav in Anglije, ko-jih eksporti bombaža, moke, potroleja, antracita in lesa bi bili resno ovirani vsled skrajne omejitve.
Importiranje luksurijoznih predmetov in antracita bo definitivno omejeno, a politika "splošne notranje ekonomije*' ,bo orožje, s katerim bodo uravnali neugodno trgovsko bilanco dežele, ki je temeljni vzrok padanja franka. Celo v zvezi s tem bi bilo nespametno iti predaleč, kajti "lokalni ek-sport" blaga, katerega se proda tisočem obiskovalcev v Francij i, bi bil oviran, če bi napravili določbe tako ostre, da bi izostali turisti.
Med odredbami, o katerih razmišljajo ministri na notranje zadeve, javna dela, trgovino in poljedelstvo, je tudi predlog, da se doda pšenični moki večjo množino rži, da se prepreči večji uvoz pšenice, ki bi bil posledica slabe pšenične žetve, katere je pričakovati vsled skrajno neugodnega vremena tekom cele spomladi.
Zahtevali bodo, da se pekarne zapro za en dan na teden, vendar pa ni pričakovati izdajanja krušnih kart kot v vojnih časih, ker bi vzbudilo to najbolj živahno opozicijo delavskih razredov. Poljedelski minister, M. Binnet, je že pričel s preiskavo glede obstoječih zalog moke ter je mnenja, da bodo zadostovale preko poletja.
Omejili bodo tudi nakup mesa iz inozemstva ter najbrž tudi uvedli dneve brez mesa. Vprizorjena bo kampanja za večjo porabo rib in celo sladkor bo mogoče izginil z miz, kot v letih 1917 in 1918. Mesto antracitnega premoga bodo morali kuriti Francozi z mehkim premogom iz Saara. Uvesti nameravajo največjo kontrolo glede porabe petroleja in gazolina. Trde, da ne bo uvedla vlada monopola na petrolej in gazolin, vendar pa priznavajo možnost gazolinskih izkaznic za avtomobiliste.
Z drugimi besedami rečeno, se Francija pripravlja, da opravi vse trošenje in ekstravaganco, da reši svojo narodno valuto, brez ozira na druge dežele, ko jih izvozi v Francijo bodo vsled tega seveda trpeli.
V splošnem so se listi resignirano udali v podporo novega programa. — Omejitve ne pomenjajo nikakega trpljenja in nikakega dejanskega stradanja, — izjavlja Journal. — Odredbe pomenjajo le ekonomijo ter opravljen je trošenja.
Isti list stvari tudi pred eksportiranjem živil iz Francije, ker jih dežela sama potrebuje ter pravi, da bodo imele nove odredbe za posledico splošno padanje cen živil.
— Podvrgli sm ose radevolje strogemu režimu ostrih omejitev tekom svetovne vojne in k tem omejitvam se moramo vrniti danes, — izjavlja list Quo-tidien.
Ameriški državljan obsojen na smrt.
Vlada Združenih držav se bo zavzela za Ameri-kanca, ki je služil pod izmišljenim imenom v Legiji tujcev v Siriji in kateremu preti sedaj smrtna kazen vsled begunstva.
Trojni umor pod krinko požara.
Domneva se, da je bil izvršen trojen umor s pomočjo požara. — Nezgoda, ki je izgledala najprvo kot nesrečen slučaj, se bo najbrž razvila v kriminalno zadevo.
WASHINGTON. Ti. C., 8. jnn. Vlada Združenih držav se je d?-rektno ob rinila na francoske oblasti in posebno na oblasti francoskih okiutpaeijskih sil a- Siriji, da reši življenje Benrnet J. Doty iz Memphisa, Tenn., ki je služil v f 1 auivjaki legiji tujcev kot "Gilbert Clare" in katerega dolže daj francoske oblasti po^kaiKene-ga bega.
Ameriški poslanik v Parizu je dobil včeraj od državnega tajnika Kellogga naročilo, naj se osebno zavzame za obtoženega Amerikan-ca v francoskem znanjem uradu. Ameriški konzul James Hugh Kelley v Damasku je dobil navodila, naj uporabi ves svoj vpliv, da si zagotovi službo kakega francoskega častnika, ki bo nastopil pri procesu ko<t Tftgovornik Do-ty-ja.
Sdieno akcijo sita vprizorila včeraj tudi senatorja Tyson in Mae-Kellar iz Tenneseeja, ko sta pozvala vlado, naj prepreči ekseku-cijo Dotyja. Senator Tyson, ki je poveljeval ameriškemu polku, v katerem je služil Dotv tekom svetovne vojne ,je obiskal francosiko poslaništvo ter se osebno obrnil na voditelja poslaništva v odsotnosti podanika Bero<ngera. Senator McKellar pa se j«e posvetoval 7. državnim tajnikom Kelloggoin ter dobil od njega obljubo, da bo' takoj potslan francoskim oblastim kalvlograrcn glede zadreg, v katerih se nahaja Doty.
(DAMASK, Sirija, 8. junija. — Xekeg^i Amerikanca. ki je izjavil, da se piše Gilbert Clare iz Memphis, Tenn.. so Obtožili upora in begunstva. Clare je dospel v Damask včeraj zvečer, močno zastražen. .Tetmik je pripadal neki kompaniji kolotae, kateri poveljuje general Aoiurcas in ki je pretekli teden prodirala proti Sve-diji. Francosike vojaške oblasti pravijo, da se je Clare spri s svojim seržantom in da je nato de-■zertirnl v »družbi petih tovarišev.
Besrunce so obdale fraa*cosko fete ter jih ujele po izmenjavi wtrelav. ki pa niso ranili nikogar.
Preiskarva slučaja je bila odrejena v petek. Kakorhitro bodo predložene potrebne listine, se bo -sstalo vojno sodišče v Damasku, ki bo <»odilo upoimike in begunec.
Če bo Ol&re ail i Dotv obsojen na smrt, bo treba smrtno obsodbo (poslati v Pa niz, da jo potrdi vojni minister Painleve. Breiz podpisa vojnega ministra ni namre? mogoče izvršiti v francoski arron-di nobene smrtne obftodbe. V nobenem ^luičaju pa ne bo Dotv n-strieljen pred tremi tedni ali enim (mesecem, če bo sploh obsojen na. smrt
Usoda Abdal« Krima.
MADRID, Španska, 8. junija. 1 soda Abdad Krima, ki se je ,pred kratkim udal Francozom, se bo odločila v Param. V to svilio bo odpotovala koncem tedna v Pariz ki m. ibo po-
Osemnajst usmrčenih v Lvovu.
BERLIN. Nemčija, 8. junija. — Tukajšnje časopisje je objavilo poročilo, da je bilo pri spopadih med lvovsko policijo in ukrajinskimi Študenti namočenih osem-
V razvalinah dvonadstropne lesene hiše na Fountain Ave. v BrookTymu, ki je pogorela do tal, so našli c&oro popolnoma sežgana trupla G2 let. stare Mrs. Marv Ponzelli, ter njenib. dveh vnukov. Mary, stare štiri leta in Johna Maizole, starega dve leti. Policija je izprva domnevala, da «0 zanr-til i požar otroci in d/a se je ogenj tako hitro raajširil, da ni mogla sta i-a mati sq>ra vitii sefbe in otroJr na varno. Nadaljna preiskava pn je spravila na dan težak sum. dn sta ibila oba otroka s stfaro žensko vred na brutalen način umorjena in da je morilec nato zažgal hišo. da prikrije zločin.
Včeraj zvečer je baje ugotovil dr. Romeo Auerbach, da je bil o-č-ividno izvršen trojni umor. Stari ženi je baje morilec raizbil čre-pinjo.
Poškodbe niso mogle biti povzročene od padca, .kot se je izprva domnevalo. Mala Marv Maaolla je bila ranjena v trebuhu, ocivklno z dolgim bodaleem.
Truplo malega dečka je bilo tako močno obžgano, da ni bilo mogoče (Ugotoviti ,'oe je J)il umorjen na ta ali kak drugi način.
Dr. Auerbaeh je dal trupla takoj odvesti v mntvašnico. da s« izvrši raizteleisenjic. Obveščene so bile policijske oblasti in slučaj je prevzel detektivski kapitan Sullivan v drm3bi dvajsetih detektivov.
Oče (mrtvih otrok je mehanik ter zaposlen v delavnicah B. M. T. v East Xew York.
Mati otrok Amigelina, je zaposlena v tivornici Creseetat Dress Manufacturing Co. na Liberty St. v Brooklyniu. Kot ponavadi, sta seo ba izjutraj podala na delo ter pustila otroka v oskitbi stare matere. Tragedijo je razkril deset let stari Peter Maistrachhio, nečak Mrs. Macaolle. Tefkom opoldanskega odmora je prišel iz šole domov ter našel hišo v plamenih. Ne •da bi se pomisljal. je pohitel v hišo ter poldieal po imenu svojo majhno seetrično. Ker ni dobil nobenega odgovora, je pohitel nazaj na cesto, naročil nekemu šolskemu tovarišu, naj alanmira požarno obramibo. nakiar je pričel junaški dečko sam z vrtno cevjo gasiti požar, kar se mu je sfcoro po srečilo, ko je dospela požarna bramba <na lice mesta. Ko je videl deček ohžg&na trupla, je pohitel v tvomico svoje tete ter jo obvestil o nesreči. Njen mož je postal (blazen, ko je ga ni pustila policija k truplom obeh otrok ter je 'kričal: — Pustite me. umoriti se hočem! Nočem še nadalje živeti!
Prejšnji predsednik Taft zbolel.
WASHINGTON, D. C., 8. j-un. William Howard Taft. prejšnji tpreds^dnik Združenih držav ter sedanji predsednik vrhovnega sodišča. ni mogel včeraj prisostvovati zaključni seji sodišča pred početkom poletnih počitnic, 'ker je moral ostati v podtelji na povelje zdravnikov. Kot se glasi, trpi na srčni bolezni, a njegovo stanje je tako, da ni nobenega vzroka za vznemirjetoje. Imel je namen »prisostvovali zaključni seji sodiKa,
Kako izdelujejo "pristno" žganje.
Trije moški so bili aretirani kot ponarejevalci davčnih kolekov v vrednosti treh milijonov dolarjev.
POLOŽAJ LIGE NARODOV
Boj glede stalnih sedežev v svetu Lige narodov se nadaljuje.—Locarno dogovori so ogroženi vsled stališča nekaterih držav. — Načelstvo zasedanja je pripadlo Uruguayu.
Za 1 ri miilijone dolarjev ponarejenih davčnih .kol-ekov ko napravili v ineki hiši na Rose St., kot je sporočila policija, ki je vprizorila včeraj poprosi ter aretirala tri moške. Zaplenili .so ogromno množino kolekov kot se jih rabi za zapečatenje whisikey steklenic. R pomčjo teh znamk ko bntilegarji lahko prepričali svoje odjemalce, da gre za prištelo robo.
Detektivi «0 že osem tednov o-pazovali dotično hišo. V pretekli noči je nastopilo sedem vladnih agentov. Dva sta odšla po sitop. njioab natvagor in ot?ta.li so se postavili ob rešilne stopnice. Ko so vdrli agenti, so skušali pobegniti trije moški. Ker je bil izhod preprečen, so potegnili revolverje in sledil je Ibo j, tekom katerega pa ni bil nikdo ranjen.
Hindenburg in razposest knezov.
Predsednik nemške republike, maršal Hindenburg, je izjavil, da ne bo podpisal predloge za razposesetvova-nje prejšnjih nemških vladarjev.
BERLIN, Nemčija, 8. junija. — Velikansko po7X)rnoist je vzbudila tnkaj objava (privatnega pi«ma državnega predsednika maršala von Hinxtenbunga, v katerem je označil .sjplošno .ljudsko glasovanje glede usode posestev prejšnjih nemških vladarjev, kise bo vršile dne 20. juHiija kot '4 napad na ustavne temelje države" in kot "kršenje temeljnih principov morale in pravičnosti".
Pismo državnega predsednika je bilo najslovljeno na Friderika v on Lioebella, znanega nemško-na-cijonalastičnega voditelja ter pred Kednika volilnega odseka, ki je spravil kandidaturo Hindenburga na povrjšje ter vodil njegovo kampanjo.
Kot strela z jasnega neba je udaa-Llo to pismo, kajti iz vsebine je jasno raizvidno, da ne 'bo odobril državni predsednik ljudskega glasovanja, če bi se izreklo za raaposeetvovanje.
Lloyd George voditelj liberalne stranke.
# LONDON. Anglija, 8. junija. — Danes je načelstvo liberalne stranke glaravalo glede arojega voditelja. /5 20 proti 12 glasovom je bil izvoljen Lloyd George. .
a se je vendar rade volje ipofoo-ril ukazu svojih zdravnikov. Sodišču je predsedoval mesto njega sodnik Holmes, nakar se je sodišče odpodilo do 4. oktobra.
Vrhovni sodnik Tatf, ki je star 69 let, je bil dosedaj najboljšega, zdravja ter je prišel vsaki dan v sodišče iz srvojaga doma peš, na razdaljo več kot dvet milj.
ŽENEVA, Švica, 8. junija.—Brazilija, Španska in Švedska, povzročiteljice marčnega poloma Lige narodov, vsled katerega je bil Nemčiji onemogočen vstop v Ligo, so vprizorile prvo stavko, ko se je se-sestal včeraj svet Lige, da razmišlja o raznih resnih vprašanjih. Celo navzočnost Sir Austen Chamer-laina, angleškega ministra za zunanje zadeve ter francoskega ministrskega predsednika Brianda ni mogla preprečiti popolne stavke. Dve teh držav sta poslali namestnike, dočim se Brazilija ni udeležila.
Markij Quinones de Leon, španski poslanik v Parizu ter zastopnik Španske v Ženevi, je bil nenadno odpoklican v Madrid. Mesto njega pa je prišel sen j or Quer Buale, mladi tajnik španskega poslaništva v Bernu, ki je bil precej v zadregi, ter ni prav nič spadal v odlično družbo starejših državnikov, na kratki včerajšnji seji.
Istotako je izostal švedski zunanji minister Un-den, ki bi moral biti izvoljen tekom štiridesetega zborovanja sveta Lige narodov.
Švedska je poslala mesto ministra svojega mladega tajnika poslaništva v Bernu. Vsled tega niso ponudili predsedništva zastopniku Švedske, pač pa zastopniku republike Uruguay, sen j or ju Guani.
Brazilija je zavzela s tem isto stališče kot ga je zavzela preteklega marca, ko se je poslužila svoje veto pravice proti vstopu Nemčije v svet Lige, če bi ne dobila ob istem času tudi trajnega sedeža v Ligi. Stališče Švedske je očividno izraz velikega zaupanja. Tekom preteklega marca se je švedski zunanji minister Unden odločno boril proti vsakemu povečanju števila stalnih članov sveta z izjemo sedeža, katerega naj bi dali Nemčiji.
Sovdeležba Španske pri včerajšnji stavki je bila namenjena vnaprej, prav kot atavki Švedske in Brazilije. Pred par dnevi je obiskal španski poslanec v Parizu francoski zunanji urad ter rekel, da obžaluje, da ne bo mogel prisostvovati sejam sveta Lige narodov, ker ga je poklical v Madrid ministrski predsednik Primo de Rivera, ki hoče baje razpravljati žnjim o bodočih pogajanjih glede maroških meja.
Sekcija nemškega časopisja, ki je proti vstopu Nemčije v Ligo narodov, se je poslužila v polni meri stavke v svetu Lige narodov ter je pozvala svojo vlado, naj opusti vse svoje namene, da stopi v Ligo, soglasno s telefonskimi sporočili, ki so dospela iz Berlina.
Raz ven stavke v svetu Lige se mora slednji pečati z važnim vprašanjem. To vprašanje se tiče finančne neodvisnosti Madžarske. Ministrski predsednik Briand je sklical zastopnike Male antante ter se dolgo posvetoval žnjimi.
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"!
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objav: na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba uga jala, posebno še, ako boste vpoatevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din. ..	500 ....	$ 9.45	Lir ...	... 100 ....	.. $ 4.45
Din. ..	.. 1,000 ....	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	.. $ 8.60
Din. ..	.. 2,500 ....	$ 46.25	Lir ...	... 300 ....	.. $12.60
Din. ..	.. 5,000 ....	$ 92.00	Lir ...		
Din. ..	.. 10,000 ....	$183.00	Lir ...	... 1000 ....	.. $40.00
Za poSIljatve, ki presegajo Deset tisoč Dinarje? ali pa Dvatisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popusfc
Nakazil« po brzojavnem pismu izvršujem« v najkrajšem časa ter
Posebni podatki.
Pristojbina ss izplačila ameriSki Jev r Jugoslaviji Italiji maSa ' ~ sledi :za	«11
matiji znesek 75 centov; o4l $25. naprej de $300. po 3 cente
za streike $L—.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	phone: cobtlandt 4687	New York, N. Y<
je edino slovensko podjetje v New Yorkv, ki ima vplačan predpisani kapital ta ievrieva*j4 poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo zamore imenovati banka.
a lato IMS J» anfctf	a beaedahe — trimffijeae - iiinjlaliiimlluiiilgiiH
ial $33f2.673t47, f beaedahe —■ I inUhitilimflinHii delarjev to 47


HHHHKHipMpnm^ : m
<5LAS NARODA, 9} JTJN. 1926
ll
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Nobenemu športniku pa ne bo Ajnerikanee zavidal — edinole občsmdoval ga bo, in v terii je velika poteza.
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Bakser. president.	Lonifl Benedik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
O L A S
Dopisi.
NARODA' "Voice of the People*'
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Winipeg, Kanada.
V	Kanado »prihaja dosti ljudi, posebno pa farme rje v iz Kansasa, Oklahoma, obeh Dakot in Minne-■9-ote, Večinoma so jako premožni* tf>r i ma-jo tivkaj sorodnike ah •znance. Uradi. Tci izdajajo potnr Kste so prenapolnjeni.
V	tukajšnjo okolico jo dospelo d osi i fabrikantov iz Združenih dr /av. To leto )bo<lo zgradili skorn due at tovarn: predilnic, papirni. glaznt itd. V Red Laike* okr^-
jju se odpirajo veliki nndniki. Ko-i paJi bodo želelo. zbito in srebro. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se Zgradili bodo dve železniški pro-blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- j gi. Eno že grade, drugo bodo pr: kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje j pričal i v kratkem. Mestna gospt.-
__najdemo naslovnika.______ ^ka trdi. da se ibo prebivalstvo t«.-
"G LAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. i ?n okraja vkratkem povečalo za
Za telo leto velja list za Ameriko
in Kanado ............................$6.00
Za pol leta...............................$3.00
Za ietrt leta ............................$1.50
Za New Fork za celo leto $7.00
Za pol leta .............................. $3.50
Za inozemstvo za celo leto ....$7,00 Za pol leta ..............................$3.50
Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
*'Olas Naroda'* izhaja vsaki dan izvzemH nedelj in praznikov.
Telephone: Cortlandt 2876'
100 000 osob.
Kdor hoče priti iz Evrope v Kanado. mora zadostiti vsem pogojem. ki pa ni*o posebno labki. P* |ti mora do gotove mere inteligenten ter telesno dobro raizvit. Pred (kratkim so dospeli sem . . .	-lili! i .	,	vtirje; bratje Švicarji ter kupili
Rifski poglavar je delal dolga leta velike preglavice ]ir>0 nkr„v 7,m}jp. Pe?a1i ^ i raneozom m Spancem, ki so hoteli po vsej sili dobiti jz živinorejo, vkratkem dospe sem Loinalldo nad njegovo-dežel O.	(neki premožni baron s Češkega. ki
Končno se je pa vsega skupaj naveličal in se jim bo kupil več tiso? akrov zemlje.
tem pride»jo na vrslo kanadski Francozi, iza n.jimi Ukrajinci, nato pa Čehi in Nemci. V tzapadmem delu Kanade je sikoro 50 od torkov slovenskega prebivalstva.
-laz sem živel ver let v Združenih državah, pa moram /eči. da mi v Kanadi skoro bolj ugaja.
John Košak.
Novice iz Slovenije.
Smrna kosa.
j Bdzjaka uz T>mline pri Trstu, te-
V Smartown pri Litiji je po dalj- jsarja po poklioti. Pri osebni pre-šem bolehanju preminul trgovec i*kavi so našli pri njem več zlat-z usnjem Ignacij Gnim.	J nine in drugih predmetov, >ki iz-
— V Bučah v kozjanskem okra- liajajo iz vloma pri posestniku Jo-jn je ji m rl a Teretzija Sajovie, žefiu Rihtarju v Beri«" e vem. V tamkajšnja šolnika upraviteljiea. jdrmjbi Bizjaka je bil v gozdu še
neki modki, ki se mu je pa posre-
čilo pobegniti.
Bizjaka so oddali v zapore de-
Anton Slatnar umrl.
Dne 16. maija je ob pol štirih popoldne umrl v Kamniku sirom želnega sodišča. Slovenije in izven je znani tiskar-!
nar Anton Slatnar. Rojen je bil, Trije vlomi v Komendi, ranjki v kmetski hiši na Horn-' V Komendi na Gorenjcem so cu pri Kamniku dne 3. januarja ponori doslej neznani zlfkovci vi o 1807. Po dovršeni 4. gimnaziji se mili v tamkajšnji postni urad ter je učil tiskarske obrti v Blasniko- odnesli nekoliko denarja in vi tiskarni v Ljubljani, bil nato znamk. Obiskali so tudi Mejače-'/aloKtno novico, da se je moj brat! stavec v Narodni tiskarni ljub-|vo trgovino in tamkajšnjo mle-Matija Polh dne 22. maja smrtno'	Mohorjevi v Celovcu in karno. kjer pa ni bilo zaželjenega
pone irerll pri rizanju loksov. Bil ^azadnje v Katoliški tiskarni v plena.
Rojakom
Durbin, W. Va.
in i? na ne oni sporočam
je na mestu mrtov. Zaposlen je bil pri Alojziju Moharju. Hamlet. AV. Va. V Ameriki zapušča mene'n(, norro in ter dosti prijateljev. Takoj ko sem Kamniku v dobil ve-1 o nesreči. sem .se od- Kladvetove
Ljubljani.
Leta 1920 se je postavil na last-iprieel s tiskarno v
Vlom v trgovino.
Ponori je bil izvršen v Jesen i-dvorišr.nih prostorih .eab pri Veliki dolini v trgovino •hiše na Sutni. Ob-1 F ranceta Brataniva velik vlom
ABDEL KRIM
je udal ter si pri tem izgovoril dober in topel kot;
Ko se je Abdel Krim udal, je španski kralj podelil maroškemu vrhovnemu komisarju San Jurio, naslov markiza, generaloma Jordanu in Saru pa grofovski naslov.
Ce te trije gospodje zaslužijo markeške in grofo-ske naslove za svoja prizadevanja v Maroku, zasluši Abdel Krim naslov 44rešitelja ŠpanskeKajti če bi Ab-
Tukaj je največ Angležev, po-
pravil tja. toda dospel sem prn- Vnem je imeJ v frančiškanski hiši Storalei so si .nabrali va okrog 17 pozno. Bil je že pokopan na kato-'na klavnem trgu trgovino s pa-!ti>x>č Din. plena v rai/.nent bragu liškem pokopališki v Tlinton. "W-'pirjem in knjigami. Pred dvema Med drugim *o odnesli okrog 120 ^ a*	letoma je kupil bivšo Samčevo h?-' m barbanta. 120 ni rjave tkani-
Lppo se zahvaljujem vsem, ki šo no GJavnem trgln. kjer si je u-(ne. 200 m ženskega kamrika. 24 ro ga sipremili k zadnjemu po-'redil moderno, lepo tiskamo. ^m hlačevine. 40 m sukna. 40 n čitku, posebno pa Louism ^TWlint-- |	j belega platna, več robcev in neka.
ju. Nick Pavviču, Joe Kraše-vcu in , Dvajseletnica železnice Jesenice- juniper je v.
Mike Kuretii. Naj v miru počiva!
Lovrene Polh.
žalujoči brat.
Zmaga jugoslovanskih Sokolov*
naistov se je vršila o binilco«ti)h v del Krim le še malo odlašal s svojo predajo, bi se napoliL>'orw mednarodna tel. tekma, v izčrpana Španska popolnoma izinozgala.	jkateri so si priborili .prven^vo
Cesarji in kralji pa res ne znajo pravilno ceniti izka-l<"p,1iasll0^n5ki zanili vslug.
Lyon, Francija, 24. maja. ičana ter so še v nedeljo te-kmovn-Ob priliki zleta francoskih prim-1 li Francozi na bradlji rn na krogih, Juigo^lovani pa na konju in krogih. Ze v soboto se je videlo, da lahko jugoslovanska vrsta z
JUGOSLOVANI ZMAGOVALCI
»koli, kar je dokaz popolnosti so_ kolskega telovadnega sistema.
Jugoslovan sik a .sokoteka vrsta odpotovala iz Ljmbljane v torelc
Trst.
Na Bledu se je zbralo te dni 20 inženirjev, ki so pr"d 20 leti <zgrn-di!i progeo Jesen ice-Bohinj, tako-imenovaaie Turške žeelznice. Prvotno je proga bika zamišljena preko Tnbiža m sedla Pre<lela. s posredovanjem te<lanjega poveljnika bivšega 17. peišpoJika. pozneje generala. Kuna ipa je bila iz strategicinih ozinov žele«ziiiea spoil ja-na preko Je<senic-Ble<la-Boliin i-tske Bistrice in Gorice v Trst. Ko je bila želcTinica izročena proni
gotovostjo računa ma ,zek> čaisten fni, se je tudi dotok tujcev v dlv-iiNpeh.	;11(1 naše >goren jske kraje, zlasti na
V soboto je pisal lvonski li^t Bled m v Bohinj, znatno povečal. "Le Salut Pu.bl.ie" naslednje: Sestanek inžmirjev se je izaključil "Med vrstami, ki so se dane«; z animiranim banketom v bleo-
18. ma ja ter daspela v Lvon v če- .zjutraj udeležile 8. mednarodne ^kPm hotelu Toplice
4—♦ „1, on „ ^	___:„ .1» x •	•	V . . . 1	1
trtek 20. maja. Med vožnjo ni doživela noibeinih neprilik raizen se
Ne, niso zmagali na bojnem polju, niti v politiki ne,
pač pa na mednarodni telovadni tekmi v Lvonu v Fran- katnr od 5?tran' ItaHjaTlov- Na ,.]; j	*	kolodrvoru v Lvonu jih je pri jaz-'v
Tudi teh mednarodnih tekem so se udeležili slovenski Sokoli.
Že pred vojno so se dobro obnesli v Luksemburgu in Turinu. Istotako tudi na vsesokolskem zletu v Pi^agi.
Slovenski Sokoli so ponesli svoj sloves izven domovine. ( e drugače ne, so nas tujci že vsaj po teh uspehih spoznali.
Ni dolgo tega, ko se je slovenski Sokol Štukelj odlikoval pri mednarodni Olimpijadi, kjer so nastopali najboljši telovadci vseh narodov.
Sedaj poroča časopisje iz starega kraja, da so pri tekmi v Lvonu v Franciji Jugoslovani celo Francoze porazili ter da je bil Jugoslovan deležen najvišjega odlikovanja.
Slov onec Peter Sumi je dobil časten naslov 44champion des champions" — prvak vseh prvakov.
tfikme in sicer ;po osem telovad
cev vsake narodnosti, je treba j	Goljufiv potnik.
predvsom omeniti jug^ovanskV Pred tedni se ie pojavil na de-T^sto pod vodstivom dr. Muimika. ^ n(H]ci potnik> ki je iiVaWjaq no sprejel .^goslovauski .konzul (ki ,e bila med prvimi po ,vojem ljmli innip1a,ila ^ pov^a>T1J> ,lik. Andric s tukaj b^ajocnna Juro- nastopu, kakor tudi po dovršenem Tekom časo je	uU y
kovani ki «o (bali na«*m tetovad-, izvajanj gibov. Ta vrsta sestav- (li Dolenjskem in Gorenjskem cem vedno na razpolago. Med na- Mena iz krasnih aft.letov. je napra- za vp?jo dpparnp ,yote velLko Ako. simi telovadci je vladalo ve« cas vila velik utis na strokovnjake, <lo pa je n vi] tmli foto?raf, bralko ^la^lje iti tpr^i borbe- ki so prisostvovali nienim izva. FrariCU Kimcu v LjllWjani v'Wal.
m^Uh- . .	, 1. l'ianjPm-	^ vr~. fovi nliei. na čegar ime je preje
V petek se je vmla slnipscina sta rpo<l vodstvom dr. Vanička.1 JTlaI naro-,n
mednarodne telovadne ^veze, na(kj je Uvajala na orodju br«zhib-| Xa	pismenih ^itožb o-
ka,ten so bila podana razna poro- ne vaje. Tudi ta vrsta je nasto. ^kodovanili s-trank
čila ter se je izpopolnil odbor, pila jako dobro".
Sklenjeno je bilo. du se prihod- Temu orpisu so sledile v navede-
nia mednarodna itekma vrši leta nem li<tu kratke opombe o osita-
1930 v Luxenhiiirgu. Po .skupščini ^lih udeleženih vrstnih. Tudi dragi se je vršila seja tehničnega odbo-
je bil sedaj goljufivi potnik prijet v osebi Ig. Rozmana in vtakni jen >za pokoro v luknjo.
ra in sodninkega izbora.
francoski liMi pišejo o ju gobova n-k i vrat i zelo ugodno 'ter spi oš-
To je vsekakor popomembno, posebno kar se tiče pa so odistopili Ttal
Za mednarodno te»kmo je bilo ne priznavajo, da je prvovrstna, priglašenih 11 vr^f. V
zadnjem |Moralen iv-peh naše vrste je bil ijani, S vi- nad\*we sijajen. Med tekmovalci
ameriške javnosti.
sijajen
je vladalo najboljše ra.zpoloženjr
Povprečni Amerikanec smatra dobrega športnika Predpisane orodne vaje in za-Jin trdna vojia. da si Itudi ,pri izad-z a pol-boga.	(h te ve v laJikoatleMkih rpanogah so njih tekmah v nedeljo pribor?
Zaljubljen je v tri stvari: v svoj dom, v svojo do- bile ^ai"reč t»ko^ težke, da jih ti (častno mesto movino in šport.	| S	T ' ^ " * I "	|	T^l
Ta ljubezen je tako velika, da vse drugo zasenči. B rzojavka, da je zmagal na mednarodnih telovadnih tekmah v Lvonu Jugoslovan, bo napravila na povprečne-,^ pr*k1k>ali pHja^-e.
A monk a iiea veeji vtis ter ustvarila večjo duševno vezj Tekmoval je še^t naro,lo-v; med Ameriko in Jugoslavijo kot jo morejo ustvariti na- Belgijci. feh<*lovaki. Francozi , Trtkme .CO se zaključile v nedo-S1 najboljši učenjaki in diplomati.	jHolandci, Jugoslovani in Luksen. ljo. Jugoslovani so <i priWili
Je pač tako, razmere so take in razmeram se je tre - bnržani.	| nad Francozi in doseli ee-
ba prilagoditi.	Vmtm red tekmovanja je bil Jo ^vr^to pm ih me«t. Hnd boj <;«
I>o lanskega leta se ni v Ameriki brigala živa duša za na*lediji: Čehosl«\-aki. 2. Bel- je vršil med čehoslovaki in Ju_ Finsko.	gijei. 3. Holandci, 4. Luksenbur- j sodovani za prvenstvo. Že takoj
Ko je pa dosi>el sem finski tekač Nurmi ter z lahkoto premagal vSe svoje tekmece, vam ve slehrni Amerikanec dosti povedati o Finski (še več o Nurmi ju, seveda).
carji. Američani. Finci in Angle-
narodi kljub zadostnemu »teviln j Ra»zen mednaroflne tekme <;o dobrih telovadcev in kljnib vse-, vi-šile v soboito tmli ra-zne tekme stranski podpori svojih vla-d niso ^ in nasrtopi mladine. .UngoHovaiu mogli obvladati ter so v zadnjem <n si v soboto ra<7en v r»ro«fi.h va-
'ah priborili tudi na dmgu prvo me^to.
Gozdni napadi,
T gozdovih nad G-ameljrtarai in Skaručno je bilo tekom izad-njib dveh. tednov napadeno več oseb, katerim je ropar z različnimi g rož nam i izsilil denar in druge vrednosti. Na pritožbe in prijavo napadencev so pričeli orožniki takoj z Ka^il cd ova njean nevarnega individija, vendar ga niso .zamogli izslediti, šele te dni zjutraj so v gozdu pri Sv. Križu v jez.i-ški občini aretirali nekega nepoznan ea. ki se je izdal za J van a
Nesreče v Kamniških planinah.
Kljub neugodnemu vremenu so bile eb ibinkoiš<tnjb praiznikih vsn gore jioln'1 turistov, tako tudi Krvavec. Med dr.utgim »ta obiskala Krva/vec ttiwli zaročenca trgovski pomočnik Rado Sopčič in hčerka stavca Mara Mame in i jeva, oba iz Rožne doline. Po-j>oklne sta se noti.la s Krva:\Ta na KokršVo sedlo. Na gorah je bil sneg in led in tako se je zgodilo, da je na enem od najnevarnejših mest Ma-ri Mancinijevi ircpodrsnilo ter je padila. Ker je pri padcu zadela SoptMČa je izipo<.lrc4nilo še njemu in zdrknila sta po strmem žlebu navzdol, kjer .sta ob skalovju obležala mrtva.
Proifi večeru se je pripetila skopaj na intern mestu druga nesflt-ča. Okrog D. nrf je dohitela drugo skupino turistov noč. tako da ni biio videti v snegu sledtu str« ze. Vsled tega je zašel član družbe. bančni uradnik Stele iz Ljubljane, ter se je ravno tako pon»-sreči I. Obležal je par metrov ol prejšnjih dveJi ponesrečencev mrtev.
POPRAVEK.
V zadnjem dopisu glede Vinske trgatve Newyoiv&ega Samostojnega Podpornega Društva je bilo napačno poroča no .da l>o vinska trgatev dne 25. oktobra. Vinska trgatev se vrši 23. oktobra, in r.-»-dio set, ki bo pri tej priliki izžreban, je model 1020. ne pa 192G.
Darovi za Dom slepih v Ljubljani.
Joseph Zupančič. Cleveland, O.. $2.00.
Michael Loboda. New York City. $1.00.
Denar smo sprejeli .ter ga bomo po<l al i n a prist o j n o m est o.
Uredništvo.
žani. 5. Jugorfovani. 6. Francozi, j v početku se je mo?lo videti, d" Našo tekmovalno vrsto pod bot^ta fdovanski sokolski vrsti od-
vodstvom dr. ^rurnika so tvorili: Zupan, Seršen. Derganc. Primožič.
ne*di zmago, ^'ehoslovaki in .Tu-{roslovani <;o kmalu nrekosili tekmovalne vinste ostalih narodov.
jvi	ii.i	Oswald, Vidmar. Siumi, ^tukelf.
* .'.'• ^•L.f	SVOJ™\ učenjaki, Pormlo je takaj^ Z(,ra^ik|V(,praj jp hi, „, svftfan na-in pre.
znanstveniki, soeijalninii reformatorji, pesniki, pisatelji in učenimi profesorji.
V prašajte Amerikanea za prvi dve Edinosovi imeni. Vprašajte ga, kaj je iznašel Hudson Maksim, pobarajte ga za Mark Twainova in Poe-jeva dela. l^e malokateri vam bo pravilno odgovoril. Ni ga pa menda č loveka, ki bi Dempseya in Babe Rutha po imenit in sliki ne poznal. -	1
To seveda ni bogve kako kreditno, ampak je resni eno.
< 'e bo sploh kdo seznanil Amerikanee z Jugoslavijo, jih bo prej seznanilo ime zmagovalea Petra Šumija kot pa tri generaeije jugoslovanskih diplomatov, umetnikov in mst veni kov. • '	.j
<Na£ega kiparja Meštroviea poznajo kveejem le ameri- L
m
Poznajo ga toliko, da mu
preislcal in mu pnepovedal vsak napor, tako da se tekme že ni mogel udeležiti.
Tzmed Jugoslovanov so bili določeni za sodnike: Smrtnik za dro« in tek. Knščer za kroge in plavanje. Sve«tHč za kroglo. Vsi Ij-ije sc sm^elovali kot .sodniki pri prostih vajah.
Mednarodna tekma se je .pričela v soboto oh 7.30 zjutraj. Pri proktih vaijah je dosegla jugoslovanska	krasen a^speh in si-eer v tej panogi prvo mesto. Po prostih vajah, se je tekmo-alo na onodju, vendar pa tekma na orodju V soboto še ni bila kon-
glašen korbčnii itd d tekme.
Prven.st.vo si je priborila čeho-r.lovažka vrsta. Ju-jroslovani so na drugem me.stn, Francozi pa na •tretjeim. dalje ttlede Tvuksenbur žani. Belgijci in Holandci.
Kot prvi zm »govalec med po-sa-mezniki je izšel iz tekem Juco-^lovan Peter &vmi. ki si je pridobil časten naslov "ehampion de.s chain pbj os".
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA". NAJVEČ/I SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH.
Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov.
Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nps na —
•'SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
po
4%
Obresti vam pmčno teči že od prvega maja naprej.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,
-* t
New York, N. Y.
Rojak, ki še ni dolgo časa v Jugoslaviji. mi je pisal te dni.
— Rečem ti., da je tukaj sfraemo dolgčas. Edino zabavo dobim pri kozareni v inn in pri kvartarija. Igrajo za velike svote, kar za dolar! Toda jaz imam svoje veselje, pa če dobim ali izgubim. Ako izgubim dolar, si mislim sam pri sebi : — Aih. kaj bo en dolar. Včasih cm dal v Ameriki dolar za kvart ničvrednega vina. Ce dobim, si pa mislim : '"Ej. prijatelj, srečo imaš. En dolar je nad 50 dinarjev. Za to svoto se pa v Jugoslaviji laihko že nekaj krypi.
*
V	rVnvntowmi ni nič novega. Zadnjič sem bil doli, pa je vse precej piiNto in prazno. Caruso je zaprt. On je menda edini Italijan. ki lahko privošči vsako leto na stroške -naših rojakov u-dobno življenje na Coney Islandu, n pro<lajo neke tekočine, kateri pravijo naši rojaki "vino", dočiin
-»i Cani^o svoje misli.
*
Mod našimi rojaki se pojavljajo velike tatovine. X«'kje na SrednjiMn Zapadli <^o enega naenkr.tt ogulili za štirinajst tisočakov. Tudi v New Voiiku so okradli znano slove n sk o gledališko igraJ k o.
Jaz sem v tem oairu varen. Tat bi mi moral >prej nekaj ipo-joditi, •predno bi mogel pri meitv izvršiti
zločinsko do^anje.
*
.^•M.iristo rn>kih delavcev bi rado prišlo v Amoriko. da bi se naučili delati avtomobile v Fordovi tovarni ter se nato s potrebnim znanjem v mil i naizaj v Rusijo. Toda ne dobe dovoljenja.
Kakonliitro pa fitopi na ameriška tla kak evropski princ, ga sj-rc-jmejo z »največjimi svečanost-i; i In pozdravljajo s topovi.
Zakonska žena je šla svojega m o/a to/.tt za ločitev izakona.
,7.a wrok ločitve je navedla ras-očaranje in smrčanje.
So<lnik jo je brez pomisleka ločil.
*
Ameriški snhači imajo navdušenega airitatoijja *Pussvffota Johnson a. Že iziza svoje mladosti je vdan probrbicijski stvari; ves svet je propotovai in a.gitinal za prohibieijo. in sedaj je napisal debelo lan j igo o posledicah pijače in si.liaških blagoslovih.
V	uvodu pravi dobesedno: Pri svojih opazovanjih sem večkrat zašel med pivce in sem moral ž njimi vred piti. samo da sem videl. kaj počenjajo in uganjajo pri pijači. Pil som za to. da sem zbral dokaze 'za svoje delo.
— Izgovor je dober, če ga pes na repn prinese. — pravi naš !pre-govor.
Rojak, iko boš prišcil pozno domov. reci mirne vesti svoji ženi: V slabi kompaniji sem študiral slabe tiBČinke sJabe jpijače.
Jobnsonu je sicer ta izgovor za_ legel. toda. ne vem. če bo zalegel
t ob i, draigi rojak.
*
Telefon je koristna iznajdba^ samo draga je. če človek na veliko razdaljo telefon i rta.
Neki newyoirški milijonar, ko-je^ra žena živi v Sasn FraaicLscu, je ^rovoril ž njo štiriindvajset minuj^ po telefonu.
Za pogovor je moral plačati telefonski kompaniji $T>86.50.
To
se pra-vi: stroški njegovega ?ovor.>enja so imašali 50 centov, stroški tiotega. kar mu je žena
povedala pa $586.
*
Stjopan Radič je sklical v Som-boni shod in na .shodu je bilo slišati naslednje:
Živio Pašič! Živio Pribieevič! Živio nacijonalni blok! Dol s Pri-1» i če v »čem! Živio Radič! Eljcn Radič! T>ol s kompeijo! T>ol z ubijalci ! Ni hrige te sivi ticu . . . Bože pra vde! Oj Slaveni! Tjjepa naša .. . Mi smo s Tobom! Tu grn-pu naitrag! Onoga u a psi te! Zloraba ablasti . . . Žvižgi! ^Aretacije! Žandarji . . . policija — pretep. Govor Radič a. o "svasitome": Ko bom predsednik, ko se bo iz-prememila ufchrvai ... •B■ = *? g-ff-r-ff 5i = ^..:.i	1

afiTii i •




r ■ .--v 1 •-.^»j.-r-

GIAS NAKOPA, 9. JUflE
Kako je govoril Slovenec v laškem parlamentu?
Kakor znano, je poslanec Besednjak med -proračun&ko razpravo v italijanskem parlamentu branil pravice Slovanov pod Italijo do lastne Sole. Poslanec Besednjak je nastopil s takim pogumom in spretnostjo kakor se ni upal še noben izmed opozicijiih pasi. v f-a-au neizprosne faalstovske diktature. Poleg prosvetnega ministra je ponovno prekinil govornika sam Mussolini. Govor posl. Besednjaka je javnosti že znan; vendar ho-eem posneti Se po stenografskem zapisniku posamezne medklice mi-ni.str*kf>ga predsednika Muxsolini-ja in prosvetnega ministra Fede-leja in drugih poslancev, ker je iz njih drastično razvidno, kako glo- 1 boko je ipadel italijanski parlament pod sedanjim režimom. Človeka, ki ima le količkaj čuta v sebi, pa naj bo še tako prežet z nacionalizmom, obide groza pred cinizmom, s katerim se v italijanskem parlamentu razpravlja o usodi neštetih družin slovanskih učiteljev, ki so ali pa bodo v najkrajšem času brez kruha. Poleg tega je vse-kako značilno ono sklicevanje na Avstrijo, ko gre za opravičho krivic, ki jih dela Slovanom Italija.
Poslamec Besednjak toži uvodoma, da se je zaman opetovano priložil pri Mussoliniju, da se v mnogih krajih ni poučevala slovenščina niti v dodatnih urah, ko jih je še dovoljeval Gentilijev zakon.
Mussolini: "Toda vi (Primorci) govorite dobro italijanski; se vidi, kako govorite vi."
Besednjak: "A jaz nisem kmet. tudi ne deček 6 let."
Musolini: "Deiiki se naučijo italijanščine še .prej."
Besednjak: 4Bad bi videl, ali bi se vaši sinovi..."
Mussolini: "privadili v šoli n. pr. angleščine mesto italijanščine!"
Besednjak ugotovi, da so krajevna šolska oblast va odpravila v 65 občinah (po večini v Istri) dodatne ure, še ko $o bile po zakonu predpisane.
Fedele, prosvetni minister: "Storila so svojo dolžnost."
Besednjak: "Vi govorite vendar o učiteljih, ki niso spoštovali zakone!"
Fedele: "Jaz govorim o učiteljih, ki vzgajajo italijanske o-troke, ki so sedaj Italijani."
Besednjak: "Minister Fedele je smatral za umestno, da je z u-kazom od 21. novembra odpravil dodatne ure."
Fedele: "Bile so odveč in radi tega sem jih odpravil."
Besednjak: "Hvaležen sem vam za to izjavo. Vi priznavate, da ste s svojim ukazom sankcijonirali ne. zakonitost."
Fedele: "Ni res!"
Besecfojak: "Pravim vam, da vam moram biti hvaležen, ker ste tako odstranili vsako dozdevnost, ki se je zdela, da obstoji glede našega jezika, in tako ste krenili naravnost na pot raznorodovanja."
Dudan (Dalmatinec): "Toda vi ste Italijani! Hočete razumeti?"
Besednjak: ."Položaj je tako razčiščen. Dejstvo je, da se moreš danes v Italiji naučiti v šoli francosko, angleško in celo kitajsko, med tem se ne more poučevati pri na« materinščina."
Dudan: "Že zopet! Ali hočete enkrat razumeti, da ste Italija, nit"
Fedele: "Radoveden sem, kaj bi Avstrija naredila, ako bi anektira-li naše pokrajine !'r
Besednjak: "Borili bi se proti nemikemu prosvetnemu ministrstva mesto proti italijanskemu. Slovani so bili vedno proti Avstri. ji." • .
Rieei: "Sedaj ste Italijani in morate ostati I"
Gnmta: "Izselite se, ako ne marate ostati s nami!"
Besednjak govori med silnim ro.
o preganjanju učiteljstva, ki mora sind i.
Besednjak*-''To je insinuacija!"
Fedele: To je resnica!"
Besednjak: "Rekel sem, da se slovanskim učiteljem grozi, da se jim odvzame kruli..."
Fedele: "Xi res!"
Besednjak: "Vi se motite, ako ne verjamete!"	—
V zbornici nastane močan ropot in šum; nekdo za kliče: "Italija je edinstvena država in ne mešanica narodov!'
Besednjak: "Da je Italija edinstvena država, o tem ne dvomim. Tola tu govorim o čisto drugem. |Jaz vas vprašam: Kako je mogoče zahtevati od slovanskih učiteljev, da pozabijo svoj lastni je-
' zik ?"
Dudan: "Ki je italijanski!"
Besednjak: "So učitelji, ki so že prebili 50. leto, ki imajo ženo in otroke, ki jim grozi glad."
Musolini: "Vi dramatizirate ves prizor..." (Veselost.)
Fedele: "Ponavljam, da učitelji niso pri mora ni vpisati se v nobeno društvo."
Besednjak: "Pripominjam, da mi plačujemo davke kakor ostali Italijani, in s tem pripomoremo k prospehu države. Kar se tiče naših šol..."
Fedele: "Slovanske šole so bile v slabem stanju. Zidovi..."
Besednjak: "Jaz ne govorim ^o vprašanju zidov. Šolsko vprašanje ni vprašanje opeke, ampak duševno. Hočem reči, da naših šol ni več radi vašega raznarodovalnega dela. Ako nam nočete vrniti šole, vrniti nam milijone, ki smo vam jih dali!"
V zborniei nastane strašno vpitje, posl. Be.sedanjak nadaljuje in zahteva -Slovane vsaj tiste pravice, ki jih ima Libija v šoli: "Moja zahteva ni ironična, ampak izraža pošteno misel. Naš narod noče pozabiti svojega jezika."
Greeo: "Vi ste bili vrinjenci celo v Avstriji."
Besednjak: "Sedaj smo Italijani in hočemo spoštovati italijanske zakome. A zahtevamo od vas svobodo v šolskih zadevah."
Greco: "Štejte si v čast, da ste Italijani!"
Dudan: "V Italiji so samo Italijani!"
Besednjak: "In jaz, ki stojim pred ni, kaj sam?"
Baistroechi: "Ako ne marate biti z nami, poberite kopita in pojdite!"
Besednjak: "Stavite se nekoliko v našo kožo! Kako morete vzeti kruh starim učiteljem? Kako je mogoče zahtevati od državljanov, ki so vedno govorili drugi jezik, da ga pozabijo?"
Grecco: "Vi ste bili tepeni v vojni!"
Lunelli: "Zabijte si enkrat v glavo, da ste Italijani!"
Besednjak je zaključil med silnim hrupom: "Toda, dragi tovariši, ne pozabite, da se vam ne bo posrečilo iztrebiti našega jezika. Usoda držav je izpremenljiva, io. <1a narodi ?ivijo rečno."
Ministra Fedelja je Besednjakov govor tako razburil, da ga je naslednjega dne označil z "glu-postmi". Besednjak energično re_ agtra, da sloni borba slovanske manjšine za lastno šolo na načelih, za katere so se borili nekdaj Itali. jani sami. Fedele ga je zavrnil s trditvijo, da je "Učiteljska zveza na Primorskem tajna organizacija! Kaj pravi tržaški prefekt k temu? Besednjak ni mogel več odgovoriti, ker mu predsednik ni hotel dati besede.
Iz cele razprave se pa vidi, kako brezobzirno italijanska fašistov-ska vlada tepta naravne narodne pravice Jugoslovanov v Italiji, ki so ji "glupcfiti!". Naj to ve ve.s svet!
Tnlnfrnfm mešancem doma.
Najbolj okufcen ^ofcoladnl znl«*nl mm-
Hn*c )• lahko napraviti s wnaur In.
C••«* Cub««. Gotovo v eni ml-
nuU. Brca makih sitnosti. Vpraiajto
vvojec* sroocrja. h
Iz Jugoslavije.
Zveza mest Jugoslavije.
Povodom sestaiika oficirjev pride v ^Zagreb tudi predsednik beograjske občine Miloš Bcubič, ki bo pri tej priliki konferiral z zagrebškim županom glede ustanovitve "Zveze mest SILS". Oba župana bosta razipravljj-ala o važnih komunalnih vprašanjih, kakor je vprašanje konnunalnega kredita, komolidacija raznih sportinih odnosa ?jev .vprašanje živahnega sodelovanja in ikontakta med zastopniki posameznih mestnih občin itd.
V	kratkem bodo župani vseh jug. mcMt povabljeni na razgorvor o teh stvareh., nakar se ustanovi tudi "Zveza mest SHS".
Mati z otrokom vred padla v vodnjak.
V	banatskem selu Sv. Ivan se je te dni dogodila težka nesreča, /lena tamkajšnjega posestnika Ana Elb je šla k vodnjaku po vodo. V naročju je držala malega otroka. Zajemajoč voda je iagu bila ravnotežje ter z otrokom vred padla v vodnjak. Vsled klicev na pomoč so prihiteli domači sosedi, ki so ženo nezavestno in težko ranjeno potegnili iz vodnjaka.	x
Otrok je bil že mrtev, ko je prišla pomoč.
Odlikovanje najstarejšega narednika.^
Kralj je odlikoval z zlato kolajno svojega doma s (krono najstarejšega narednika v jug. državi Velimirja Višdča, ki je nastopil vojaško službo že 21. avgusta 1871 in služi torej v vojski že celih 35 let. Višič se je udeležil med tem časom vseh vojn in je sedaj v službi na dvom.
Izgradnja jadranske ceste.
Minister za javna dela je predsedniku vlade "podal referat o izgradnji ja-dranske državne ceste ki bo iz Beograda preko Raške vodila na Jadran. Zahteval je posebni kredit za dovršite v te v stra tegičnem kakor tudi V ekonomskem ocinu izredno važne komunikacije.
Tragična usoda morfinistinje.
Ponoči so našli v jZagrebu neko žensko sredi ceste popolnoma one moglo. Že med potjo v bolnico jc potem umrla. Kasneje so ugotovili, da je bila to 40-letma bera-čiea Marija Živnustka iz Pakraca. Nesrečna ženska je bila rodom »z dobre rodbine in zelo izobražena: govorila je pet jezikov. Pred vej ■no je biia "poročena z nekim pri vatn-im uradnikom, ki pa jo je po novratku iz ruskega ujetništva zapustil in se poročil z neVo Rusinjo. Žalostna usoda je žensko tako po-trla. da .je končno popolnoma propadla, potstala je navadna beiacica, in strastna morfinistka. Ves denar je porabila za morfij, ki si ga je vbrizgavala pod kožo. Jedla ni skoro nič m je živ »te, zadnje čase samo od morfija
Napadalci na avtomobil pri Obrovclu pod ključem.
Kakor poročajo iz Splita, se preiskava o napadu na avtomobil p:i Obroveu energično nadaljuje. Aretiranih je doslej 20 oseb, ki zap < tene v zadevo.
Pričakovati pa je še nadaljnji aretacij, ker se je dognalo, da ob-•*toji tolpa, ki je pripravljala še d mige zločine.
Velik vlom v Zagrebu.
. Ponoči je bil izvršen vlom v -zagrebško podružnico ameriške fcvrdke "Vacuum Oil Company". Vlomilei so na vrt aid veliko blagajno in radbili tudi ročno blagajno. Odnesli so 22,000 Din in za 6000 Din. koVkwv in caamk. Vlomilei so seveda računali, da dobe v veliko veeji plen, a so se kruto zmotili.
Dnevi izkupiček naloži podjet-J je vedno v neki banki. Ker je našla policija na blagajni dobre odtise prstov, je upati, da bodo do-činel
Zadolževanje posesti v Sloveniji.
Slovensdci kmet, ki mu ni bilo žava, kako "dobro" pa se godi nikoli postlano z rožcami, preživ-j agrareem, pa pričajo zgoraj nave-lja eopet težko krizo. Potrpežrtjiv ^ dene številke. Narodna 'banka da-kot vedno, tikli v tej težki dob: je kredite industrijalcem, trgov-ne tarna v javnosti. ten\več išče j ceni itd., za olbrtnike se ustanovi v resnem težkem delu utehe in poseibna banka, samo za kmeta, odpomoči. Zato se tudi v javnosti,ki tvori osemdeset odstotkov vse-maTokdaj sliši o težkočali. s kate- ga prebivalstva, ni dosiej še nič rimi se bori naš kmečki živeij. — konkretnega preskrbljeno. Ima-Xajbolj pa se odraža brezupni po- mo industrijske, delavske in dru-k>žaj našega kmetijstva v zadol- ge zbornice, ki neprestano in po-/evanju kmečke posesti, ki resno j vsod zastopajo interese svojih ogroža nadaljni obstoj in ratzvoj pripadnikov, a kmet je prepuščen slovenskega kmetijstva in je v samemu sebi.
stanju, da nvu zada smrtni udarec." Posledice pa občutijo poleg ako ne pride ipravočasno izdatna' najbolj .prizadetega kmečkega sta poinoH*. Samo v mariborski obla- nu tudi visi dniigi sloji, trgovec -ti je bilo v zadnjem četrtletju (kakor obrtnik, industrijalec ka-1925 najetih na kmečkt posestva kor delavec. Zato pa bi bila tudi 14.082.6S2 dinarjev posojil. Od .njihova doLžnost, da priskočijo
SUPER X-ZARKI
kmetu na pomoč in siku pno ž njim zahtevajo takojšnjo odpomoč, — predvsem pa olajšanje neznosnega davčnega .bremena. Vlada pa mora najti pota in sredstva. tlf. pravočasno r^ši slovensko kmetijstvo pred popolnim razpadom. Ni to le v interesu našega kmeta ampak celokupnega prebivalstva in države same!
ŽITA IZGUBILA PRAVDO
tega odpade na mariborski okraj 6.454.500 dinarjev, nat ostale pokrajine mariborske Oblasti pa — 7.62S.178 dinarjev, ne vštevši mala nevknjižena posojila pri vaških hranilnicah, ki pa skoraj gotovo tudi dosegajo par milijonov dinarjev. Znani so številni slučaji, da so .posamezna, nekdaj trdna posestva že tako zadolžena, da sploh ne morejo dobiti nikjer več posoila. Prisilne prodaje in ekse-kncije se zato vrše vedno češče. j Vzroka tega žalostnega položaja ni težko najjti: davčna preobremenjenost, brezobzirno izterije- m i • •	■
. , , . , , ,	1 e dni .ie ipartako sodišče raz-
vanje davkov in neskladna kupna	, - , , , ». .
, x	.	1 i sodno o za<levi bal>s<yiirskih <kron-
vrednost dinarja z njegovo borz- L, t	x ....
i	,	. skih draguljev na tožbo, ki jo je
no vrednostjo. Poleg iprvega 5e . -	, —»	X
, ° - i svoj cas Žita vlažila proiti pari« tiwli zadnji \izrok uvaizeva- i • . ,. . , .	^
,	, ,	i kima juvelirjema bratoma Biene-
nja vreden ne Je za tkmetetvo, tem e i, , ,	iteld.
vec za nag* celokupno narodno _ . . ..
gospodarstvo. Star pregovor, ki'Pri * dragniljev se pravi: — Kadar kmet nima dp-1 take transakcije, ki jih Žita narja, tudi drugim slojem slaba'"1 razumela Pravilno in je meni-prede, — pride dane« do popoln-!'13' * ^ ^TlSka jMVeVlTja 0-veljave. Slovenski km«t pravza-' "°ljllfa'la- Brata Bienellfeld orav nikoii m razpolagal z	>Tiainr(^ P0 'P^edovanju barona
vino, iz\"zemšn monda izadnja vojna SteillerJa odkupovala habsbair^kr 'eta. ko so mu za živila in drug,	e leta 1919' ™20 ia 1921"
poljske pridelke vsiljevali kapi- Vo^tf? ^ t PD° VSOt<> f.p	o	• 4-m 3.333.000 frankov. Leta 1921, ko
ee papirja, a nikdar ni občutil po- _ . _ , ,	,
manjkanja denarja taOco zelo, ika- S°. Kar^U	P0sla
kor baš v sedanji dobi '	jDja 9redstva m Potreboval no-
Kmet živi takorekoS iz roke v'V,h denarT^h ^irov za ^esta^a-usta. Kar na svojem polju in r ®13ski POSkuS ina barskem, ^ avojem Mevu pridela, od te-a ži-1'16^ Bienenfeldn oglasila Kark>-
Xa zborovanju Akademije znanosti v Madisonu je predaval profesor dr. Robeit Millikan o oCt-krit'ju novih žarkov v atmosferi, ki se širijo is liitix>stjo svtlobc na vse strani in imajo tako moč. da lahko prodirajo skozi razne tvarine. Jeklena mrežica, dobeia
ČEDNA KARIJERA
Karijera sedanjega poljskega* ministrskega predisednJka Kacini ra Bartela je zelo pestra, šMčna karijeri bivšega an^QeSkega mi-nistr. predsednika in vodje delavstva, Ramsay a MacDonaflda. —* Ministrski predb^ednik Bartel je bil rojen kot sin re\*noga stTOje-
12.50 mm lahko zadrži tudi naj- .vodje v Lvovn. Štiudiral je gimna trše X-ža»rke, ki jih je mogoče zijo; radi velike revščine, v kate-producirati v dosedanjih labora-jn je živela rod<l»ina, pa je moral torij i lu Nasprotno so pa prodrli študije iprekiniti in posvetil se je novi super X-žarki z lahkoto 1.80 ključavničarski obrti. Iz Lvov a, m debelo mrežo. Dolžin-a vala teh kjer se je izučil za mehanika, je žarkov je manjša kot nltravijoli-1 od«ei na Dunaj in vstopil v sduZ-častili, in takozvanih gamma - žar- ,|>o znanega podjetja SiemerK. V kov. Profesor MiHikan ceni dol- prostem času je nadaljeval stadije žlno na eno desetmUijonitno sred- napravil maturo in se vpisal na nje dolžine vidnega svetlobnega'tehnično visoko Šolo v Lvovu. l*-v vala. Po njegovem mnenju izvi- Počasno je študiral na univerzi
iajo ti novo odkriti žarki iz sv-
fiziko in matematiko. Pridobil si
tovnega prostranstva. On trdi, da je tak sloves, da je bil k mahi po bi nastali pri zadostni energiji za1 dovršenem doktoratu sprejet kot transmutacijo kovin. n. pr. žive- docent in kasneje imenovan za >z-
o-edinga profesorja na tehniki v Lvovu.
SI i en a je bila tudi njegova vojaška 'karijera. Leta 1014 je kot korporal vstopil v avstrijsko ai-imado. Ob prcvratlu je bil polkov-
ga srebra v zlato, ti žarki kot pro-stranski produkt.
Taka sprememba bi pa zahtevala visoko električno napetost in sicnr okrog 10 milijonov voltov. Millikan je odkril te žarke po
petnem napornem delu. Naravo-'uik povodoin ob]o<,ailja L^va ^
slove,, ki s zanimajo ^a atmo^e-«^^ prvi žol^niC.arski bata.
ro. so ze davno opazili, da moti !i - „ _______ - ,	,
... , . . 1 ,	i-jon. Po prevratu je kandidiral za
njihove elektroskope neka zago-'^ „ r>-, • •	• ^ ,
_ 1	^ poslanca. Bil je izvoljen in postal
netna sila. Profesor ^hllikan • - , • • • . „ , .	.	,jf zelizniski nnni-ster. Odlikoval
dolgo raizmiSlja.1, Ikje tiči vzrok\ je zla.,ti pmvxlom Vip{wla lbo}j.
tega pojava m tako je začel raz- ševikov ^ . je star ^ is kovati zgornje plasti atmosfere. V ta namen je konstruiral fine in precizne aparate, ki jih je obesil na balončke in spustil visoko v zsrak. Kontrolne aparate je položil v gorsko jezero kakih dvajset metrov pod vodno gladino. Rezultat tih poskusov je bil odkritje Super X-žarkov.
SLOVENKA 27 LET,
lepe zunanjosti, marljiva in poštena. se želi seznaniti s? poštenim in marljivim Slovencem 27 do 37 let starim. Katerega veseli dobro in mirno življenje, naj piše in priloži sliko. — 'Lepa bodočnost', c. of Glas Xarorla, 82 Cortlandt St.
New York, N. I'.
vi. Ena -sama slaba letina ga lah-1 ko spravi v najhujšo krizo. In zadnja leta smo imeli v Sloveniji že več slabih tletiin. katerim so se pridružile še raizn-e vremenske katastrofe. Že samo Tadi tega je slovenji »kmet zabredel v težak položaj. Toda kljub temu ga je neusmiljeno zadel davčni vijak, ki davi vse naše gospodarske sloje.
Davki od leta do leta naraščajo. cene 'poljskim pridelkom in živini pa stalno -padajo in dosegle malone že predvojno višino, dočim mora kmet za svoje potrebščine (poljpko rodje, gnojila, obleko, življennke potrebščine kot sol. sladkor itd.) plačevati neprimerno višje cene. V sili razmer prodaja danes kmet vse, kar sploh more. Ne le, da gre za davke čes-to zadnji rep iz ihileva, rtlora načeti celo zalogo pridelkov, namenjenih iza lastno prehrano, sam pa strada in gara.
Ob prvih pojavih gospodarske krize se je kmet zatekel k poso-jilnicdm, upajoč, da bo mesto navadnih strankarskih prepirov nastopila pametna gospodarska politika. ki bo tudi njemu pomogia do oddiha. Toda prvemu dolgu je >iedil kmalu drugi iin danes jc kmečka posest že prezadolžcr.a. Le maloštevilni so shičaji, kjer je to zakrivila zapravljiv ost. V pretežni meri je vzrok v davčni .preobremenjenosti, ki se ne otaira niti na zmanjšani donos zemljišč, niti na izpad dnugih nekdanjih dohodkov kmeta, deloma ipa tudi visoka obrestna mera. Bilo bi preveč našteti .podrobno vse v®rw-ke. ki so in še povzročaj to uso-depohio krizo, ki je črtasti v Sloveniji dosegla vrhunec in resno ogroža naldajjni ofostoj kmetijstva.
V prvi vrsti je pač poklicana država, da priskoči prizadetim na pomoč. Toda mairsikomu se bo zdelo že smešno, pričakovati pomoči od države. Kako so se doslej izkazali rami ''patentirani" <za-ščitmiki kmeta, je splošno znano. Kadar zaktevtojo drogi gospodarski krogi odpomoci, se kaj rado nagiaša, da no mi a««rarna dr-
va teta nadvojvodiruja Marija Te režija ter <pontkdila na >prodaJ žlahtne kamne ogrske krone^ — krono samo pa vrnila po prvotnem dogovoru. iDv^Jeti po tem dogodku se je Žita pritožila pri bratrih dragulj ar j»ih, da je bila kupna cena prenizka, nakar sta ji juve-lirja izplačala še 431.000 frankov. „ Gle<de na ta dejstva, o katerih je pariški tisk na široko razpravljal, je bilo zanimanje za razsodbo naravnost velikansko. Vse je drlo v sodno dvorano, da čuje na lastna ušesa glas ipravice. Draguljarja sta dokazala, da so^ bile vse kupčije ipravilno sklenjene in da ni govora o kaki silepariji. .Sodnik je tudi po (izpovedi)ah prič lahko ugotovil, da sta dragnljarja postopala pravilno. Ugotovi lje končno, da so ostali v rokah cesarske družine najdražji kamni,' irre « smaragdi in trikotni dijamant. — Po vseh teh pretresih sta bila ipa-riška juvelirja oproščena. Zastopnik tožiteljice je sicer vložil zoper razsodbo ipriziv, ki natfbr^c ne bo na •stvari nič izpremenil in tako je smatrati, da je pravda o habsburških draguljih definitivno rešena.
Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
Trorniik* nutki zig. t pat. v. Z4r. 4s* Slmrea ie več kot SO let.
k Glejte za trornl&ke zmaake 8IDK0.
i
Pozor atateljL
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda*'. S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda".
INTERNACIJONALNA OD MINISTR. ZA TRG. in OBRT KONCES. KROJA. ŠKA AKADEMIJA, LJUBLJANA, IŠČE v svrho ustanovitve filiale v Amerfikl družabnika, ki Je krojaškega poklica lahko tudi pomočnik ail mojster in posreduje mali kapital, ter zna slovensko in Amerikansko. Krojna Akademija nudi družabniku vse u-Rodriosti se izvežbati v tej stroki kot ufitelj in bi omenjeni zastopal mesto ravnatelja v Ameriki. Ponudba z navedbo kapitala na Direkcijo Ljubljana. Stari trg 19. Jugoslavija.
NAZNANILO.
Rojakom v državi Illinois naznanjamo, da bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Mr. J. HABTAN med drugimi tudi sledeče naselbine: Joliet, La Salle in Oglesbv, ter prosimo, da naročniki, katerim jc pošla naročnina, isto pri njemu obnove, kakor tudi oddajo razna naročila za knjige, katere imamo v zalogi.
Upravništvo.
PODPIRAJTE ŠTRAJKARJE!
Krzna rji v New Yoitku se nahajajo že šestnajst, tednov na ige-npralnem štrajku. Ker so v veliki potrebi, je vodstvo slamnikarske unije (Local 24) odredilo, na.i daruje vsak čdan en dolar v podporo išlrajkujoeim krznarskim delavcem.
Uipati je, da se bodo vsi odzvali temu ipozivu.	1
Nemški aeroplan za Japonsko.
LONDON. Aiuglija, 7. junija. — Največji aeroplan bo zgrajen v Nemčiji po naročilu ja-ponske vlade. Velikansiki aeroplan bo lahko sprejel na krov sto potnikov.
Kabine za potnike bodo baje razkošno opremljene. Na aeropla-nu bo dvanajst strojev, ki bodo izklj učili vsako potrebo, da pristane med potjo.
NAZNANILO.
Vsem našim naročnikom v Chicago, HI., naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš tamofi-nji večletni zastopnik
Mr. JOSEPH BLISH, katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko, ter pri njem obnove naročnino.
Upravništvo.
ZASTAVE
SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE
REGALIJE, PRE KORAM NICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD
Sigurno 25% ceneje hot drugod. _VICTOR JfAVINŠEK,
331 GREEVE ST, CON EMAUGH, PA.
^ ITALIJO in JUGOSLAVIJO
------8
PRVO SKUPNO POTOVANJE V ž
i
TRSTA
s parnikom MARTHA WASHINGTON dne 22. JUNUA, 1926.
Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, pazil na prtljago in gledal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali.
Na razpolago imamo kabine ▼ III. razreda s 2, 4 in 6 posteljam! ▼ posebnem oddelku. Vse kabine imajo tekočo vodo. Cena ca III. razred do Trsta je $95.— in vojni davek $3.— ; železnim do Ljubljane $1.06. Cena za IL razred samo $120.— In $5.— vojn! davek. Vozni list III. razreda za tja In nazaj stane le $102.—, za II. razred $214.— ter to j ni davek. Nedržavljanl plačajo tudi bead tax nazajgrede.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom President« Wilson
dne 6. JULIJA, 1926.
Kdor Je namenjen potovati, naj M čimprej« priglasi far pito tU pojasnila na:
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York
. L :. • : A! . c
, :...... . . '


■'"v .5
Po široki cesti življenja
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.%
J7
[Nadaljevanje.)
Po
.Sli"
J'l
1UH
l>r. Lene j« — Pa rend v«'ka, ga prime JKIHI txlnifij«-no Ijiilw/jji kixm šrat. -
nično ljubil ILeuo aii.pa je.Jbiilar to.Ie iabežaa Ara^t, ker je hijena postava očarala njegovo umetniško oko. Dejanski nd mogda prav razumeti .kaj ga je moglo očaratti z izjemo njene lepote. Vera 'je bila ponavadi mirna m molčeča ter ni nikdar koketiraJa. Take ženske -so mogoče izvaarredno krepostne in oboževanja vredne, — a zabavne niso im vsaka dosti manj oblaigoodarjena sestra, ki je samoeavebtna in tirana, jo 1k> prekosila v tekmi. Geoi-gina pa je v svoji presoji nekaj pozabila. Moški kot Ter Velps so preveč živeii v -takem ozračju, da bi ne znali upoštevati njega publost. Preveč žensk so spoznali, da bi ne čutili, da mora biti tako bitje kot Vera dvojno zanimivo in zaželjivo za takega, ki je imel v izobilici d-inge vrste žesk. Od pr-ega }>očef ka ji je dal prav posebno mtwto v svojem srca.
Tak oi>čmek se ga je nehote lotil, ko je stopil na njeno stran.
—	Ilvala Bo^i. da >te drugačna kot ostale, — je rekel ter se i radi njegove ^jajue karijere, nje- r«rl v njeiio le<>o, bledo lice. — Majhna grešnih a bi ne bila nikoli.
~ 1 "moli bi !*xnim za wliko dejanje, če bi prišlo do tega. Vera je zmajala z glavo.
—	Mogoče se vendar motite, gospod Ter Veips. Jaz za svoj d<d »i ne mogJa preooiti. če bi zgubila spoštovanja svojcev. Mislim, da .i-em roj<na za junakinj« in da bi se ne mo^la odločiti za nikako
skrivnost.
Motreče je zrl vanjo.
—	Kako slabo se poznate, — je rekel labkomišljeno. — Seve-a. odvisno bi bilo od tega, zakaj se žrtvujete, a če bi bila enkrat
je pn« •! jtv-ti naprej. Dr. Srat je obrisal potno čelo v umI \ /dih /a kozar.eta piva, katerega je nastavil na usta, ne
<*»ti pi!.
i tovariši -ju /av . < ija 1«*r titln'iMi /.iiHiaja in kako rad bi Mnlaj zamenjal I
z kal riiiikoli drugim. PaJeča stfraM. kateri ni smol da a, ga je i*>'a«iiia in postal je juleu očitajoče vetrti.
ter nato hitro v.vtaL m* po itijii dolwo, — je rekel z naporom ter i
Tflnnurjt-a ccrl za njim. r m . . . je mrmral v brado.
Kadar prime člo-
"o pa je imel ta človek vedno.
no. Vse pa ima svoj čas in hvala Bogu, da je	_______
malo ČH-a. L.'i 1 gospa Ko n rid bi bila slaba stavljena pred Kako alternativo, bi se ne zbala ni ti tigrov v areni.
Skozi visoko okno je prihajala svetloba v isobo. Vera se je ozrla navizgor proti sinjemu nebu ter vprašala zamišljeno:
—	Ali se pač izplača taka žrtev za katerokoK st\a<r na svetu?
—	i)a- — je odvrnil hitro. — za ljubezen. Ozrla se je vanj in nehote ji je pričelo burnejše utripati srce.
—	Za umetnika, — mogoče.
—	Ali milite, da ste drugače organizirana?
—	Ne. a prostejša v outsvovamju in ravnanju.
—	Mi trgamo cvrttke ob poti — je rekel ter pokaizal na majh no kopijo njegove slavne slike. — Včasih pa pridejo ure, ko si tega ne drznemo in ko oanaihujemo med upanji in dvomi
Sedela je na krasnem stoiu in on pred njenimi nogami na prn-ici. S svoio roko (bi se lahko dotaknila njegove rame in njegove temne oči, ki so izražale strast in melanholijo, so počivaile na njenem obraz«. Ona ga je prav dobro razumela, — morala raizuaneti. Še nikdar poznani občutek sreče ni napolnil njeno srce.
Vera- — rekel čisto pritajeno. Pritisnil je svoji uatniei na njeno roko. S tem je prišla njegova temna glava v njeno naročje in mikalo jo je položiti svojo desno roko na njegovo glavo, a videla je svojo črno obleko te res prestrašila.
—	Gospod Ter Velps, — je rekla proseče.
Vzravnal se je. Georgina je stopila na prag stranske sobe, z veliko rožo v roki
Šestnajsto poglavje.
N< Ui ga jutra je prišla Georgina k Veri 1er jo vprašala, če hočeta >kii]iuo obiskati au*ljej Ter Vel[»sa.
Ver,s .,<• Uiia pi ^ene< -na in neprijetno dir jena v^led tega vmešavanja sorodnice. Kdo ju je obvestil o dogovoru s Ter Velpsom? Ona -uiua gotovo ne. Nikdar ni izgovorila njegovega imena v navzočim ti Georgine in vde<l tega jo je moral informirati slikar sam. Zakaj si je hotel zagotoviti navzočnost Georgine pri obisku v ate-Ijej« f Ali je to izrecno nameravati?
Mirno, k cut id >matrala pred eno uro komaj iza mogoče, se je M«-- .v a z G«i»ruuw>. In prav t.iko sta -se pripravili na to. Svidenje v ju i. o motr< . ih o«" i sorodniee je izgubilo ves blesk.
Zunaj je bil iep jm-dpomladanski dan, ko sta se puljali skozi aleje parka.
—	Kako »Lobro ti je. — j<» rekla Georgina svoji sorod niči. — Z nama pa ni tako. < liij. kako je prišlo. da se sme oporoko Lorenca odpreti «<.> tia obletnico njegove miniti? Ali si kaj vedela o tej določbi /
Vera je zmajala k glavo.
—	Stavim, da t i,'i za tem kaka hudobija. Brez ozira na lepe (besede, tla se ne >me o mrtvih govoriti nič slabega, ti moram vendar reči, da ni bilo pod bo/jim solncem nobenega zlobnej&ega človeka l>ot je bil Lore ne. Ali te ne skrbi, da te je na eini ali dhigi način
prikrajšal?
—	lil če iiii.ii. — je menila Vera ravnodušno. — Kaj me to briga? Mene bogastvo gotovo ni osrečilo.
—	Hm. Se.fcaj pa -e je stvar zate korenito izpremenijla. Le veruj mi, da iii prijetno opustiti naenkrat vse navade, razkošje, ki nas v aki dan obdaja ter slediti slediti ge.siki: — Omeji, zadovolji s.'. — To bo m /a u>oJa jh> -ma-ti Emila. Odkar je Ix>reaic vfcel tebe. smo m- morali odreči vsem upanjem, — a medtem se že vedno pripravljam na bodoče. \%<? to pa mi povzroča približno isti užitek kot ga ima pes. kateremu -e iz usmiljenja odseka rep
Henrik j.> prišel damama ves razveseljen nasproti. V svoji elegantni bat/Aina ti bluzi iai z odprtim ovratnikom je imefl na sebi nekaj ž<»tiija:!nega, a obenem tudi človeško ljnbeznjivega, kar mu je manjkalo v dru-žabni obleki. Georgina je to takoj zapazila ter mu naplavila kompliment.
—	Torej r- s. — prišla ste, — je jxmovil že tre<tjič. — Bal sem se že, ker je iztekal čas ter je ostalo vse tiho. Sedaj pa ne boin vee mislil na to.
—	Ce -te le koUičfcaj »usmiljen, Ter Velps, mi dajite kako malen-Kos-, la jo zavžije-in. — je rekla Georgina. — Jaz naravnost umiram od lakote.
Ter \ e!'}*- je odprl zaveso sosednje sobe, kjer je bila pripravljena 'zajtrkovalna mira.
—	Predlagam, da se lotimo najprvo tega, — je rekla Georgina
ter pri ela snemali rokavice. — Ti Vera
Zaman pa se je ozrla naokrog proti Veri in izginil je tudi Ter Velps.
~ Radi mene. — -i je mi lila brezbrižno, sedla ter pričela je-Mi. Vera je zaostala, ker .jo je skrajno mikala velika slika na naslonjalu sredi ateljeja. Bila je mučenica v rimskem cirkusu. Ozadje jc-bilo komaj pričeto in i/, lelanih je bilo par glav, kot ona cesarja in donimo je bilo le ospr-dje. S peskom i>osuta arena, tigri iu levi in sredi vsega tega post\a.va ženske, na kateri je vsaka guba obdeko razodevala udarnost v u^mIo. Postava je bila dovršena, a obraz je bil šele nam i gn jen. a tudi v tem malem, kar ac je videlo, je bilo opaziti ^ličnost z goepo Konrid.
—	Iz tega laiiko ra?isodite, če som mislil na vas,_je rekel pol-
gla-no. — Ničesar pa se mi ne posreči, kar je v stiku a vami. Moja roka ohromi tak ore koč, kadaa- se peča z vami moja fantazijja. Vaših oči ne bom nikdar našel, če mi jih ne posodite in vsled tega se bojim. da bo ostaia mučenica nedo\TKena.
—	Ali ne morete dobiti nobenega drugega modela kot mene? — je vprašaia. ko je motrila pozorno sliko, ki je delala celo napol dovršena velik utis.
—	Ne.
—	Potem sem rada pripravljena prevzeti to nalogo. Škoda bi bilo za uwtvarjeno, če bi ne dovršili.
Prijel jo je m roko ter jo Htrastoio poljubil.
—	Kako naj se vam zahvalim, — je šepetal goreče, a le njej
razumljivo.	ffl^H^E^l
—	Ali res nočeta jesti, — je vprašala Georgina, ki se je pri kazalo pri vratih s čašo vina r roki. — Vse, kar sem doseda našla je prve vrste, Ter Velps ter dela več časti vašemu okusu kot vaše mu duhu, kajuj dosedaj sem vedno slišala, da zanemarjajo mo«ki ki t rpe na izobilici siednjega. prvo.
__ Že prihiioava, — je rel 1 Ter Velps ter ponudil Veri roko Povedel jo je za mizo in pričela se je neprindlejna zabava.
četudi
v . .	.	-	----------nimava ničesar pri sebi... Ampak
\ rcNnici znate igrati ljubeznjivega gostitelja, _ je reklai njegov samokres kem utaknil v
111 LATini'tlA	4_____3 ■v'i	. « .	__
< i«1 or gina konccno smeje ter odložila servijeto. - Danes sem se žep! Lepa stvarca!"
it' at j i !.* n i »t o n. 11 n . .i	m O	• n t	« . •	_ _
"Vrzi ga proč!" sem klical vo-
inarsilcaj naučila od vas. Sedaj. Vera, se lahko uda« svojim umet
kun nagnenjem. Pusti mene človekoljubnim misiim ter cigareti jakn. N«,'..rula, oe je nazaj na divan ter napranla skrajno teguv "»tran vreči?" je rekel s po-
mislekom. "Dragocena reč je. In ~~ Clovek J«	majhni gnednk, —. je menila ter dr- morda naju niti ne ujamejo...
zala cigareto vieolro, — in raditega, Ter Velps, vas prosim radi te ne, ne vržem ga pro«.. . Edo ve,
cigarete absolutne diakrecije
s ^Hgdolm'"*
NEKAJ 0 SLADKORJU
(Dalje prihodnjič.)
MAKSIM GORKI:
(Konec.)
V stepi.
tovarišu za ušesa! Koliko denarja je neki ukradel? Ta pes! O pro-kleto!..
"Uboge mizarjeve hčerke!" — sem rekel jaz.
"Katere hčerke? Oh. od tegale? No, zrasle bodo. .. naju itak ne bodo možile, to naju ni treba skrbeti. .. toda pojdiva, brate, hitre-
Kres je metal miren trak svetlobe okrog sebe in razširjal prijetno toploto.. . oči so se zaprle in preko njih se me je polotilo v poluspanju pomirljivo in udobno
čustvo-----
"Vstrani! Urno! Pojdimo!" Prestrašen sem odprl oči in sko. je... kam pa hočeva iti?" čil urno na noge, pri čemur mi je ' vojak pomagal, stresoč me močno za rame.
"No ali bo kma«lii! Naprej!" Njegov obraz je bil jezen in razburjen. Ozrl sem .se. Solnce je vzhajalo in njegovi svetlorudeči Žarki so obsevali nepremično, modrikasto lice mizarjevo. Usta so bila odprta, oči so izstopile iz jamic in gledale so stekleno in grozno. Obleka je bila na prsih popolnoma raztrgana in ležal je nenaravno, krčevito. "Študenta" ni bilo videti.
"No, kaj gledaš? Pridi, pravim!" je upil vojak in me vlačil za roko.
AJi je mrtev?" sem vprašal, tresoč se vsled jutranjega mraza.
"Seveda — če te kdo zadavi, si tudi mrtev," je razlagal vojak.
"Ali ga je — "Student"...?" sem vzkliknil.
"No, kdo drugi? Ti morda? Ali jaz? No, da — tu imamo sedaj učenjaka. . . spretno je opravil ž njim. .. in pripravil je s tem svo-ija tovariša v najlepšo zadrego... Da sem vedel to včeraj, bi bil "štndenta" umoril. Z enim mahom bi ga bil ubil? takole s pestjo na sence — in en lopov bi bil manj na svetu! Ali pa tudi razumeš, kaj je pravzaprav storil? Sedaj morava iti tako, da nas ne opazi nobe-
-	no Človeško oko v stepi, razumeš? > Kajti — danes bodo mizarja na-
-	šli — zadavljenega in oropanega. In pazili bodo na naju — odkod prihajajava, kje sva prenočila — in potem naju ujamejo..
"N" -"m — vseeno..." "Tudi jzz ne vem, in vem, da je -vseeno, pojdiva na desno, tam .mora biti morje!" Sla sva na desno. Jaz sem se obrnil. Daleč od na ju je ležal teman kupček na stepi in nad njim je svetilo solnce.
"Ali gledaš, če je vstal od mrtvih? Bodi brez skrbi, ta ne pride za nama... zdi se mi, da ima učenjak vajo, napravil je to izbor-«o.. . tudi tovariš! Lepo nama je zagodel! Ah, brate! Hudobni postajajo ljudje, od leta do leta bolj hudobni!" je rekel vojak žalostno.
Tiha in samotna, od jutranjega solnca popolnoma žareča stepa se je razprostirala krog naju in se na horizontu združila z nebom, ki je žarelo tako svetlo, milo in bogato, da se je zdelo, kot da je- nemogoče vsako .temno in nepošteno dejanje sredi velikega dostojanstva te svobodne, od modre nebeške kupole obdane ravnine...
"A lačen sem, brate!" je dejal moj tovariš, vrteč si svalčico.
"Kaj bova danes jedla, in kje, in kako?"
i
To je bilo vprašanje...
XXX
Tukaj je nehal pripovedovalec — moj sosed v bolnišnici — in mi dejal: "To je vse! Vojak in jaz feva postala dobra prijatelja in potovala sva daleč skupaj! Bii je pri jazm in jako izkušen fant — tipičen vagabund. Spoštoval sem ga. Do Male Azije sva potovala skupno, tam sva se ločila..."
"Ali se spomnite kdaj na mi-zarjaf" sem vprašal jaz.
"Kakor vidite — ali kakor ste slišali!"
"In — drugega niči" Smejal se je. "In kaj naj čutim pri tem T Jaz nisem kriv, da se mu je to zgodilo, kakor vi ni-ste krivi tega, kar se jfe zgodilo z menoj... Sptoh pa ni nikdo niče. Je v njem... o ko bi mogel priso-. sar kriv, kajti kakor sedaj živi-efeljajem. Ali je rea-" liti to krogljo našemu ljubemu
n m T : • 7----da je nosil mizar orožje? Morda
u ud se je molče z roko na srcu ter sie&l nate Veri, ki s« je vreden tri rriblje, ena kroglja
Kakor mnogim drugim predmetom, ki jih ralbi kulturni človek, tako je tudi sladkorju pradomovina stara Indija. Prebivalci Indije so pridobivali sladkor iz sladkorne trstike. Zanimivo je, da je sladkor prispel v Evropo šele proti koncu srednjega veka in da je pocštal v Italiji šele za časa renesance splošno (Uporabljena jedilna primes. Neiki pisatelj izste dobe piše. da ni veselice, kjer ne bi rabili slaxlkorja v ra-znih oblikah. S sladkorjem kandirajo sa-de/H v čudovitih naravnih barvah. Brez sladkorja ne zaužijejo ljudje skoro nobene jedi več. — Sladkor uporabljajo pri moSna-tih jtxleh, stavijo ga v vino. vodo in celo jajca in ribe pripravljajo s sladkorjem.
Sredi 16. Poletja zavlada sladkor po vtsej Evropi. Prvo slaščičarno so otvordH v Nemčiji leta 1.173. Danes odpade v Nemčiji Jetno na vsako glavo 17 kg sladkorja. Temu razmera o treba izračunati svetovno potrebo sladkorja. Mogočaii napredek sladkornega korazuma pri Mseb kulturnih narodih bi ne bil mogoč, da niso ixna&li industrijo sladkorne pes*-ter začedi pridobivati sladkor iz pese.
JUGOSLAVIA IREDENTA
Pogreb Prana xJurce v Postojni.
Pogreba lesnega trgovca Frana Jurce v Postojni se je udeležilo ogromno ljudstva iz Postojne in okoliec.- Zastopani «o bili tudi vsi državni uradi, vojašatvo, orožni-štvo. železniška uprava, sodnija itd.
Tludi iz Jugoslavije je prihitelo lepo število pokojnikovih pri-pateljev, posebno trgovcev, da mu izkažejo zadnjo čast. Pevs&ro društvo "Postojna" se je poslovilo od Jurce pred njegovo hišo z žalost in ko " Vigred", ob grolboi pa s "Pomladi, ko vse ozeleni". Ž njim je legel v grob zaslužen mož in narodnjak, kakršnih je vedno manj v Postojni.
Razpust "Gorske vile" v Pod-gradu.
Oktobra meseca so mladenke in mladeniči v Podgradu v Isitri obnovili društvo "Gortska vila" in se odtedaj po svojih močeh vsestransko trudili za kulturno pov-zdigo svojega kraija. Vladajoči gospodi pa je postalo agiLno društvo seveda kmalu hud trn v peti in zato so toliko časa spletka rili proti njemu, dokler niso dosegli od prefekta, da je drušvo razpu-sil. Predsednik dnuštva je bil te dni nenadoma poklican v občinski urad, kjer mu je bil bretz vsake motivacije prečitan v italijanskem jeziku odlok, da je društvo "Gorska vila" razpuščeno.
Nesreče v Trstu.
Te dni popoldne je v ulici Meueci št. 4 delal 43-'letni zidar Ivan Bradač na visokem zidarskem odru. Pri delu je nenadoma omahnil in še predno so mu mog^i priskočiti tovariši na pomoč je padel čez ograjo na dvorišče, kjer je obležal meteaveSten na ka-menitem ti&ku. Radbil si je pri padcu lobanjo in dobil notranje poškodbe, tako da je le inatlo upanja, da mi ofcrevad.
— Pri razkladattjiu tramvajskih tračnic na glavnem koiodvoru je padla težaku Antonu Šegulinu s Kjadina ena traionica na levo nogo; zadela ga je tako nesrečno, da mu je zlomila pišfral in ga ranila tudi na spodnjem delu noge.
Kretanje partiikov - Shipping New*
12. junija:
Paris, Havre; L,eviathan, Cherbourg; Lapland, Cherbourg, Antwerp.
15.	Junija:
Reliance, Cherbourg, Hamburg.
16.	junija:
Aquitania, Cherbourg; Prea. Roosevelt. Cherbourg, Bremen.
17.	Junija: Westphalia, Hamburg.
19. Junija:
Olympic, Cherbourg: Pennland, Cherbourg. Antwerp; Sierra Ventana. Cherbourg, Bremen.
22.	Junija:
wartha Washington, trst. skupni izlet.
23.	Junija:
Majestic. Cherbourg: Albert Hallln, Cherbourg. Hamburg; Stutigart. Cherbourg, Bremen.
21. junija:
Franc«. Havre; Beigenland, Cherbourg, Antwerp.
29.	junija:
Resolute, Cherbourg, Hamburg, Thurlngia. Hamburg; l'.rem»-n. Cherbourg, Bremen.
30.	JuniJa:
Mauretanla. Cherbourg; I»rea Harding, Cherbourg, Bremen.
1. Julija:
Homeric, Cherbourg; Luetxow, Bremen; Berlin, Cherbourg. Bremen.
3. Julija:
Paris, Havre: Leviathan, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg, Antwerp.
6. Julija:
PRESID3XTE WILSON, TRST; —
SKUPNI IZLET.; Columbus. Cher-bourg, Bremen.
7.	Julija:
Aquitania, Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg, Bremen.
8.	julija:
Olympic, Cherbourg; Deutschland, Cherbourg, Hamburg.
10. Julija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Yorck. Bremen.
13.	julija:
Relance, Cherbourg, Hamburg.
14.	JultJa:
Berengaria. Cherbourg; Pre.-«. Roose-vell, Cherbourg, Bremen.
17. Ju'ija:
Majestic. Cherbourg; France, Havre; I'ennland. Chen*>urg. Antwerp
21.	Julija:
Mauretania, Cherbourg.
22.	Julija:
Hamburg. Cherbourg, Hamburg.
24. julija:
Paris. Havre: Homeric, Cherbourg; BelKenlan«!. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg. Bremen.
27.	julija
Resolute, Cherbourg. Hamburg.
28.	Julija:
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
29.	julija: Westphalia, Hamburg.
31. Julija:
Zetland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen.
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi paralkl um olje
PARIS — 12. jun.; 3. jul.
FRANCE 26. jun. — 17. jul. Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega raareda x umivalniki In tekočo voda za 2, t ali 6 oa®t>. Francoska kuhinja ln pijača.
cfreneh J&ie
1» STATE ST..	NEW YORK
all lokalni agentj*.
mo, smo vsi skupaj živali."
Angleški turisti v Dalmaciji.
V Bcflco Kotorsko je prispel te dni velik angleški parobrod s 492 potniki, ki so si ogledali drvaao Boko ter se povizpeli tudi na Lov-čen.
Angleška dražba je obiskala tudi na .zgodovinskih spomenikih bogati Dubrovnik, Split in Tro-gir.
I-
Kako se potuje v stari kraj in nazaj] v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odpotovanjem, ter 8© pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuHČenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamorejo dobiti seui žene in otroke do 19. leta brez, da hi bili Šteti v kvoto. S ta riši in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost t kvotL Pišite po pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovatL
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST„ NEW YORK
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBBE NOVICE
Nove ZNIŽAN G cen« za tj* In nazaj v tretjam razredu O® Zagraba od
do $210.
V Beograd in nasaj —
$198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "največji purnlk na ■vetu". Olympic, Homeric, Beigenland, Lapland, Pennland (prej Pittsburgh), Zeeland, Arabic, ltd.
Vi lahko obiščete domovino
ter bo vrnet« v Združene držav« t nmerlAklm vladnim dovoljenjem. Vpr*-ftajte pooblaščene p. gen te al!
WHITE STAB LXNX BED STAB LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
POZOR BO JAKI!
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevaoija je vsak četrtek iu petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski soli št v. 62 Hester & Essex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "G 1 a 8 Naroda".
ADVERTISE in GLAS NARODA
SLOVENSKO -AMERJKANSK1 KOLEDAR
za leto 1926
Cena 50c ■ poštnino vred.
e naročilom pošljite znamke ali money order na:
if
Glas Naroda
82 Cortlandt 81* Hew York, N. Y.
99
ROJAKI. NAK06AJTB BE NA "OSA* 2TA80MT, NAJVEČJI SLOVENSKI D&tifrVlCnt t ZOB DRŽAVAH.
cSš-v . '