Pr«obrat v Rusiji. Slrastna borba za nadvlado in moč v Rusiji je dobila novo obliko. Deiavski in vojaški svct se je dne 7. novembra s pomoSjo fcet polastil Petrograd.t in vlade. Začnsnu vlude, ki je strmoglavila carja in niegovo vla-iu, iii več. njen voditelj iiv -minisjrski predsednik Kerenskij je pobegnil, sicer bi ga bil iu> vi revolucijski odbor vtaknil v ječo, kakor se je to Tigodilo z drugimi njegovi-mi tovariši-ministri. Vse petrograjske ječe so tako prenapolnjene pristaišev Kerenskiievfi vlade, da so morali nekaj vojašnic in šolskih poslopij spremeniti v jetnišniee. Na Celo nove vla^le se je dvignil Lenin, ki je vodja mirovne struje rnske soeialne demokracije ter prijatelj Avstrije in Nemfeije. Edun prvih korakov, ki ga je storila nova revolucijonarna vlada, je sledeCi oklic, ki naj bi bil podlaga za mirovno ponudbo: ..Nova vlada predlaga vlndajn vseh vojskujočih se držav, da bi se naj takoj začela predposvetovanja za dosego pravifin-ega miru, ker jo mnenja, da raora biti pravičen mir, ki si ga želi večina delavskih slojev vseh vsled vojne izmučenih držav, takojšen mir ^rez vsake priiastitve tujega ozemlja in brez vsake nasilne pripojitve tujih narodnosti. Pod nasiluo prilastitvijo tufega ozemlja razumeva vlaka vsako priklopitev kake male naroduosti kaki veliki državi brez njenega privoljenja, bodisi, da se to zgodi v Evropi ali onstran morja; nasilna prisvojitev kake male narodnosti je pa nasilna zabranitev, da si vsaka nnrod-nost po svoje urfidi svojo politično vjV <Ino obliko. Vlada slovesuo razglaša svoj sklep in trdno voljo, <Sa podpiše mir, ki napravi pod imenovanimi, 7,a vse nnrodnosti pravičnimi pogoji konec tej vojski. Izjavlja iudi, da je pripravljena razmotrivati o vseh drugih mirovnih pogojih, ki pa morajo biti od dotifsnih vojskujočih se držav predlagani jasno in dolo-čno ter najliitreje. Vlada ludi odpravi vso tajno diplomacijo in vse tajne pogodbe in jih proglasi za ničeve in nfiveljavne, Vlada predlagn vlndnm vseh vojskujoftib se <!r3av, naj sklenejo takoj premirje za tri mes e c e, ki bodo zadostovali, da pridejo mirovna j)0gajanja do dobrega zakljnčka. Nadalje predlaga, da se naj ndeleže mirovnih ;>osvetovanj vse narodnosti jili narocli, ki so zapleteni v vojsko ali pa trpe vsled vojske in da se nai skli6e zborovanje iz zastopnikov vseh narodov sveta. Na tem zborovanju bi -• aj bili lcončnoveljavno spre.ieti izdela.ni mirovni pogoji. PredlagajoS vsem vojskujoCim se držnvam te navedene mirovne predloge, se obr^ča zaCasna ruska vlada na zavedno delavstvo treh najbolj omikanih nnrodov sveta, namreS Anglije, Francije in NemČije, ki ima za najjrednk soehlizma na.i^-eč.|e zashige. s prošnjo, da to dlelavstvo nraeva rešiti načrt za osvoboditev človeštva od vojnik straliot." iKer se pa sedaj v Rusiji spreminjajo vlade in ministri, kakor spreminja luna.svo.jo obliko, in še torej razmere niso pojasnjene, zlasti pa okoliščina , da baje koraka bivši ministrski ]>redsednik Kerenskij z mogočno armado proti Petrogra3u, bosta naSa in nemška vlada bržčas nekoliko počakali z odgcorom, dokler se razmere v Rusiji ne razjasnijo. Na drugi strani je pa zopet upoštevati, da bo Anglija zastavila vse svoje sile, da Rusija ne sklene posebaj miru. Že se sliši grožnja Anglije in Amerike, dn angleška in ameriiška vlada ne priznavate sedan.je ruske vladie in bi ji odtegnili vsako denamo pomoč, akc bi sklenila poseLej mir. Vsekako je nn izjava nove ruske vlade jasen dokaz, da je že tudi rusko Ijudstvo do grla sito vojske in si srčno želi miru. Rusko Ijudstvo dobro ve, kje tičijo ovire za sklepanje miru: znano mu je, ila nista ta ovir<j ne Avstrija in tudi ne Nemfiiia, marvefi Anglija, kajti papeževega mirovnega pisma ni odklonila ne avstrijska in tudi ne nemškn. marve«^, angleSkn vl:-.d- s s% ojimi pretiranimi zahtPvami. Dne 12. novembra se poroftn. iz Petrograda, da je Kerenskij zbral mofino armado ve6 armadnih zbo- iov m je z njimi korakal proti Petrogradu. Po po- rofiilih iz Štokholma se je baje vršila 10 km pred Pe- Irogradom ]>itka med armado, ki jo je zbral Keren- skij, in armado, ki je na strani boljSevikov. Stok- holmska poročila pravijo, da so po krvavem boiu z- magale fiete Kerenskega. GeneraJ Kornilov je baje vknrakal v Petrograd. Tudi petrograjska posadka se je zopet postavila na strnn Kerenskega. Lenina je zapustilo mnogo odilifinih somišljenikov. Iz teh poro6il sledi, da "divja sedaj v Rnsiji meSftasiska vojska. 0 podrobnih dopodkih pa dohnjajo iz Rusije le prav ski-omna in zavita poroSila, ki so pobarvana v AngJežem prijaznem duhii.