Kaf vse pišefo o učiteljstvu, šoll, prosveii in JVV —1 Naša boleča točka ic naslov uvodnika v »Slovencu« od 17. febr., iz katerega posnemamo sledeče ugotovitve: Liberalna šola, ki je iz vere napravila goli učni predmet, dočim je duh in smcr vsega ostalega pouka v znaku verske brezbrižnosti ali nevtralnosti, je v sto in petdcsetih letih, odkar vlada v Evropi, postala malik, ki se ga ne smeš dotakniti, če nočeš biti ožigosan kot nazadnjak. Toda čas naglo hiti in ruši, kar ni več godno pravemu žiVljenju, brez ozira na ostarele nazore. In tako je tudi liberalna šola danes v zadnjih izdihljajih — le žal, da naši odločilni državni šolski činitelji tega nočejo razumcti in šolo krpajo po primcru stare obleke z zaplatami raznih »reform«, ki je nc morejo obnoviti. — Zastopniki slovenskega ljudstva v banovinskem svctu so splošno tožili, kako naša šola vzgojo sploh zanemarja. To je splošni znak liberalne šole povsod. — Šolo je torej treba predvsem preosnovati s tem, da jo postavimo na edini trdni temelj krščanske narodove vere in krepke nravstvenosti ter duševne kulture. Pouk mora biti temu v celoti podrejcn, ker more le v tej prešinjenosti z versko in nravstvcno idejo prinesti resnične in koristnc sadove za življenje in za narodno občEstvo. Šola ne more in ne sme biti inidiferentna ali nevtralna nasproti najvišjim vzorom in smernicam narodovega in človečanskega življenja in zaradi tega tudi ne smc biti odtegnjena vplivu največje vzgojevalke evropske in naše narodne kulture, krščanske Cerkve. — Osnovna reforma na.šcga šolstva je eno najbolj učinkovitih orodij duha, s katerimi je mogoče uspešno zajeziti in končno premagati nazore, ki hočejo sodobno družbo razrušiti. —1 Prosveta — naša skrb je v »Slovencu« 15. februarja naslov poročila o zasedanju banskega svcta, v katerem poroča med drugim tudi sledečc: Član b. sv. Marko Novak (Šoštanj) je govoril <> učiteljih na ljudskih šolah, za katere je dejal, da že davno niso več takšni, kakor bi morali biti. Sedanje učiteljstvo, razen nekaj častnih izjem, ne čuti z narodom in tudi ne sodeluje v njegovih organizacijah. V njcgovem okolišu je trideset učiteljev, od katerih se pa nihče ne udejstvuje po naših društvih. Član b. sv. Tovšak (Slovenj Gradec) ie poudarjal, da naše Ijudsko šolstvo še ni tako dobro, kakor bi moralo biti. Primanjkuje učiteljev, ki bi bili povezani z narodom in ki bi sodelovali s starši, ki so jim zaupali svoje otroke. Podeželje potrebuje tudi javnih delavcev, katerih pa med današnjim učitelistvom ne najde. Član banskega sveta Š e r b i n e k (Maribor) je opozoril na revščino v naših obmejnih krajih. Otroci hodijo v šolo v raztrganih in slabih oblekah, dočim je na drugi strani meje videti vsaj navidezno blagostanje. Priporočil je, naj bi tudi pri nas oblasti ukrenile notrebno, da bi revni otroci v obmejnih kraiih dobili> boljša oblačila. Član b. sv. Z o r e n č (Šmarje pri Jelšah) je ugotovil, da naša ljudskošolska vzgoja že davno ni več izrazito krščanska, česar je v največji meri krivo današnje učiteljstvo. Dalje je predlagal, naj se prihranki v preračunih šolskih odborov ne črtajo, kakor doslej, ampak naj se dovoli odborom razpolaganjc s tem priifirankom v bodočih preračunih. Prosil je tudi, naj bi se njegov okraj razdelil v dva šolska okraja. Član b. sv. Prelog (Ptuj) je opozarjal na prehitro izmenjavanjc šolskih knjig po raznih šolah. Nato je predlagal obširno resolucijo, ki zahteva mcd drugim, da se za kmečkc fante in dckleta mcd 18. in 20. letom ustanove obvezni tcčaji, v katerih se bodo izobraževali v kmetijstvu in drugih potrebnih stvareh, dalje da se šolskc denarne kazni stekajo v banovinski fond, ne pa v centralni fond v Beogradu, da centralni fond vme denar, ki se je stekal vanj 20 lct iz Slovcnije in iz tega denarja naj se gradc nova šolska poslopja, naj se poenostavi šolska administracija itd. Član b. sv. S a d r a v e c (Ormož) se je zahvalil banski upravi za podporo za njihov prosvetni dom, opozoril na važnost Katoliške akcije v podeželju in je slednjič plcdiral za to, naj bi se omožene učiteljice odpustile \z službe, s čemer bi bilo mogoče zaposliti mnogo brezposelnih učiteljskih kandidatov. Član b. sv. U m n i k (Kranj) ie naglašal potrebo graditve novih ljudskih šol v kranjskem okraju. Industrija raste in z njo raste tudi potreba novih šol. Naj bi se ooskrbelo za brezobrestna posojila v to svrho. Član b. sv. K o 1 m a n (Maribor desni breg) je govoril O' potrebi dobrega učiteljstva na podeželju, za stalnost šolskih knjig, za večje sodelovanje šol pri pogozdovanju itd. ¦¦Prosil je, naj bi imela višja šolska oblast letos usmiljenje z občinami pri odmeri prispevkov za šole, ker so imele občine letos mnogo neprcdvidenih izdatkov. Poudarjal je tudi potrebo obveznega kmetijsko-nadaljevalnega pouka za kmečke fante in dekleta. Clan b. sv. Planina (Škofja Loka). Da bi bili mladi učitelji, ki prihajajo v podeželjc, izobraženi tudi v kmetijskih stvareh, ie -redlagal, naj bi se ob počitnicah med niihovim študijem na učiteljišču priredili zanj na deželi praktični kmetijski tečaji. Za njim je govoril b. sv. g. Deželak (Laško), ki je poudaril, da učiteljstvo oremalo čuti s podeželskim prebivalstvom. Želi, da bi se dajale učiteljem na severni meji posebne naqrade. B. sv. g. K.ugovnik (Dravocrad) doudarja, da je treba dvigniti obmejno šolstvo. Učiteljski in duhovski stan sta nositelia naše narodne kulture. Kjer ta dva stanova delata složno in z zaupanjem, tam je srečen ves okraj, nesreča pa tam, kjer tega ni. Pri učiteljstvu ponekod ne opažamo dovolj ljubezni do poklica. Govori o vlogi radia ob meji Želi večjih podpor za obmejno šolstvo. ->osebno za socialno akcijo tega šolstva. Tudi z » prosvetne domove ob meji prosi večjih podpor. B. sv. g. K u d e r (Celje) prosi. da nai sj uredi položaj učiteljskih pripravnikov, ki so bili zaradi izrednih razmer ovirani nri iz^itih. —I V poročilu o zasedanju banskega sve- ta prinaša »Jutro« od 15. februarja tudi sledečo ugotovitev: Podeželski govorniki so očitali učiteljstvu, da nima smisla za Drave p<K trebe Ijudstva v duhu krščanske kulture, ter zahtevali večje podpiranje katoliških orosvetnih organizacij, ki so jih označevali kot edine protikomunistične trdnjave na deželi. Učitelji in učiteljice naj se po možnosti vzgajaja v konviktih pod duhovniškim vodstvom. —1 Naša šola in naše učiteljstvo je naslov razprave v »Domoljubu« od 14. februarja, ki pravi mcd drugim: »Prepričali smo se že, da naša šola ni prava, da ne rodi pravih sadov, da sadovi v primeri z ogromnimi stroški, kt jih od ljudstva zahteva, nikakor niso zadovoljivi. — Prav govoriš, modri Slomšek. Toda kaj bi ti rekel, če bi danes videl naše šole ia naše — učteljstvo! — Saj so bile ob Slomškovem času pri nas vse šole verske in vsi učitelji verni. Slomšek je umrl 1. 1862., liberalna šola pa je bila vpeljana v Avstriji šele 1. 1869. Zato Slomšek bolj graja starše, ki šole ne podpirajo, kakor pa šole same. A kaj bi rekel danes?! — Kako dober nos pa je imel župnik Štefan Rajh, ki je naprej slutil, kaj nam bo moderna šola prinesla! ,Brati in pisati bodo ljudje znali, moliti pa pozabili.' — Kako resnično! Otroci se uče vsega mogočega, le ubogati in Bogu lepo služiti ne. ,Mladina se bo prijela hudih navad. Prirasli nam bodo posvetni, razpuščeni (razuzdani) modrijani, pa tudi slabi kristjani, ki se ne bodo Boga bali pa tudi svoje gosposke ne spoštovali (liberalci, socialisti, komunisti)'.«