Revija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Jezikoslovni zapiski
25 - 2019 - 1
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1
ISSN 0354-0448
Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino
Uredniški odbor Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o.
Naslov uredništva Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Telefon 01 4706 160
peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si
http://ojs.zrc-sazu.si/jz
http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html
Izdal	ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Založila	Založba ZRC
Zanju	Oto Luthar, Kozma Ahačič
Glavni urednik	Aleš Pogačnik
Prelom	Peter Weiss, Simon Atelšek
Oblikovanje	Evita Lukež
Tisk	Collegium Graphicum, d. o. o.
Naklada	250 izvodov
Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon
10 € 8 € 7 € 12 €
Založba ZRC, p. p. 306, SI-1001 Ljubljana, Slovenija
01 4706 464
zalozba@zrc-sazu.si
Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija.
Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.
Revija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Jezikoslovni zapiski
i
i
i _ ____ .
25 - 2019 - 1
rev /J . pisati> t« je • 1 *' v k"P-
¡¡y> I** r»vmu J®'? * ^zhirninz
Silf*!' aJIi 'dru-«vel innT'	ZjT*»»*
* Veriga pride nobenni nam
Ci be^'?o;irkateri *» sio.
Z R C
zJe
f-Ss
Kazalo
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 3
Razprave in članki
7 rne6 nu.nuneHKO [Gleb Pilipenko]
yHrapH3MM b neKCHKe Tpag^uoHHoñ KynbTypM y npeKMypcKHX h nopaöcKHx cnoBempB
[Ungarizmy v leksike tradicionnoj kul'tury u prekmurskih i porabskih slovencev] 35 Vlado Nartnik
K ločljivim predponam porabskih glagolov 43 Metka Furlan
Istrsko pogovorno in narečno (za) dobro roko 53 Tanja Fajfar - Mateja Jemec Tomazin - Mojca Žagar Karer
Slovenska pravna terminologija in njen prikaz v Pravnem terminološkem slovarju 67 Simon Atelšek
Navajanje prevzetih jezikoslovnih terminov in celovitost pojmovnih skupin v Cigaletovi Znanstveni terminologiji (1880) 83 Mojca Kompara Lukančič
Razumevanje položaja dvojezičnosti pri pripadnikih dveh različnih generacij v slovenski Istri 97 Luka Brenko - Maja Rotter
Problem jote v starogrškem ikhthys 'riba' 107 Lana Hudeček - Milica Mihaljevic
Hrvatsko mocijsko nazivlje 127 Marija Peric - Nikolina Miletic
Pejorativa in deutschen und kroatischen Leserkommentaren auf Terroranschläge im Internet 143 Željka Brlobaš - Martina Horvat
Metodologija leksikografske obradbe Rječnika hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika
165 ra^uHa neTpoBa - E.neHa MBaHOBa [Galina Petrova - Elena Ivanova]
MecTOHMeHHbie KOMnneKCbi c noceccuBHbiM 3HaneHHeM b öonrapcKOM
A3bIKe H HX pyCCKHe COOTBeTCTBHH
4 _ Kazalo
[Mestoimennye kompleksy s posessivnym značeniem v bolgarskom jazyke i ih russkie sootvetstvija]
OCENE IN POROČILA
183 Tjaša Jakop
Jansonova Kratka zgodovina jezikov 189 Andreja Legan Ravnikar
Simpozij Oživljeni Vodnik 193 Janez Orešnik
Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju po letu 1975
Recenzentke in recenzenti Vanda Babič
Helena Dobrovoljc Metka Furlan Tjaša Jakop Alenka Jelovšek Mateja Jemec Tomazin Karmen Kenda-Jež Domen Krvina Vlado Nartnik Suzana Todorovic
Prevodi izvlečkov, ključnih besed in povzetkov v slovenščino
Vlado Nartnik Mladen Uhlik
^^^	Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 5
Razprave in članki
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 7
I
CoBiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7562
Madžarizmi v besedišču ljudske kulture Slovencev v Prekmurju in Porabju
Prispevek obravnava izposojenke iz madžarskega jezika v ljudski kulturi prekmurskih in porabskih Slovencev. Madžarizmi so bili zbrani v času terenske raziskave v Prekmurju in Porabju leta 2018, njihov pomen in raba pa sta bila preverjena v leksikografskih virih. Veliko izposojenk iz madžarščine se uporablja širše, kot je opisano v slovarjih. Poleg tega nekatere besede niso bile vključene v slovarje, vendar jih informatorji uporabljajo zelo aktivno tako v Prekmurju kot v Porabju. Obravnavane besede so ponazorjene s primeri iz zbranega terenskega gradiva.
Ključne besede prekmursko narečje, slovenščina, madžarščina, jezikovni stiki, izposojenke, ljudska kultura
Hungarian Loanwords in the Folk Culture of Slovenians in Prekmurje and the Raba Valley
This article deals with loanwords from Hungarian in the traditional culture of Slovenians in Prekmurje and the Raba Valley (Sln. Porabje, Hung. Muravidek). Loanwords from Hungarian were gathered during fieldwork in Prekmurje and the Raba Valley in 2018. Their meanings and use were checked in lexicographic sources. Many words function more widely than indicated in dictionaries. Some words are not included in them but are used actively in informants' speech. The lexemes discussed are exemplified with field notes. Keywords: Prekmurje dialect, Slovenian, Hungarian, language contact, loanwords, folk culture
TflEB nnflunehko [Gleb Pllipenko]
YHrAPH3MW B ^EKCHKE TPAg^HOHHOH KY^bTYPW y nPEKMYPCKHX H nOPAECKHX C^OBEH^B
0 H3yneHHro yHrapu3MoB Ha npeKMypcKOM a3mkobom MaTepuane nocBA^eHo HecKOflbKO 3HaHHMMX pa6oT. 3aHMCTBOBaHHA H3 BeHrepcKoro OTMenaroTca u b cnoBapax npeKMypcKoro u cnoBeHCKoro a3mkob. OgHaKo oTgenbHoro pac-CMOTpeHHH go cux nop He nonynuna 3auMCTBOBaHHaa u3 BeHrepcKoro A3biKa neKcuKa Tpagu^u0HH0H HapogHon KynbTypbi. CnegyeT oTMeTuTb, hto ga^e Te pa6oTbi, b kotopmx aHanroupyroTca yHrapu3Mbi, no 6onbmen HacTu ocHoBaHbi Ha nucbMeHHbix ucTOHHuKax, gaHHbix, 3a^uKcupoBaHHbix b to BpeMA, Korga e^e aKTuBHo ^yH^uoHupoBan npeKMypcKun nuTepaTypHbiH fl3biK (HanpuMep, Novak 2006; Dudas 2011; 2015), T.e. nepuog 6onee 100 neT Ha3ag. flaHHbie ®u-
^y6^HKa^Ha nogroTOB^eHa b paMKax npoeKTa PHO N» 17-18-01373 «C^aBaHCKHe apxau^e-
CKHe 30HM B npOCTpaHCTBe EBpOnM: ^THO^HH^BHCTH^eCKHe HCC^egOBaHHfl».
8 _ r^e6 netpobhh nuflUnehko • yhraph3mbi b nekchke tpafl^hohhoh kynttypm ...
Boro a3MKa npaKTHHecKH ocTaroTca 6e3 BHUMaHua (3a ucKnroHeHueM HeKOTo-pbix pa6oT, HanpuMep Koletnik 2007), Torga KaK ohh npegcraBnaroTca Hpe3Bbi-
HaHHO Ba^HHMH B cuny npOH3OmegmUX A3biKOBbiX H3MeHeHHH B npeKMypCKOM (h nopa6cKOM) Hape^uu, a TaK^e b cuny pa3HOH fl3biKOBOH cuTya^uu b gByx norpaHHHHMX o6nacTax (Ha rpaHu^ BeHrpuu u CnoBeHuu) HeKorga eguHoro A3biKOBOrO npoCTpaHCTBa.
rpynna uccnegoBaTenen HHcraTyra cnaBflHOBegeHua PAH npoBena ^Kc-neg^uro b npeKMypbe u nopa6be b Mae 2018 roga c ^nbro u3yHeHua apxau-HeCKHX H UHHOBa^UOHHbIX npO^ccOB B A3bIKe H KyflbType CTOBeH^B gaHHoro Kpaa.1 Ochoboh gna HanucaHua Hacroa^eH cTaTbu nocny®unu Ha6nrogeHua 3a $yH^UOHUpOBaHUeM 3aUMcTBOBaHHOH HeKcUKH B A3bIKe HH^OpMaHTOB, hto no-3BonH.no yToHHHTb oco6eHHocru ee ucnonb3OBaHua b pe^u npeKMyp^B u no-pa6^B. 3aTeM aHanu3a 6binu npuBneneHbi gononHUTenbHbie hctohhhkh (MOHorpa^uu, cnoBapu) KaK oTHoca^uecfl k cnoBeHcKOMy A3biKy, TaK u k conpe-genbHMM 6nu3KopogcTBeHHbiM A3biKaM (xopBaTCKue, rpagu^aHcKo-xopBaTcKue, cep6cKue), oTHacru 6bin npuBneneH u Tunonoru^ecKu cxogHbiH 3aKapnaTcKUH MaTepuan, paHee 3anucaHHbiH aBTopoM b noneBbix ycnoBuax. Bbi6op a3mkob conocTaB.eHua onpegenanca TeM, hto Hapogbi, roBopa^ue Ha hux, TaK^e bxo-gunu b cocTaB BeHrepcKoro Kopo.eBCTBa u b ^Tux A3biKax BCTpenaroTca nogo6-Hbe 3auMCTBoBaHua u3 BeHrepcKoro.
HcTopunecKaa cygb6a npeKMypba TecHo cBa3aHa c pa3BUTueM BeHrepcKoro Kopo.eBCTBa. TaKHM o6pa3oM, npeKMypcKue 3eM.u He Bxogunu b cocTaB Ab-cTpuu, rge Haxogunacb 6onbmaa HacTb cnoBeHcKon ^THUHecKOH TeppuTopuu. B cocTaBe ogHoro co cnoBem;aMu rocygapcTBa npeKMypbe oKa3anocb To.b-ko noc.e nepBOH MupoBon bohhm. ,2,nuTenbHoe BpeMa po.b nuTepaTypHoro a3MKa y npeKMyp^B BbmonHan KaHKaBcKun fl3biK (Dudas 2011: 36), uMe.o 3HaneHue TaK^e nognuHeHue ^Tux 3eMe.b 3arpe6cKoMy enucKony, nocKonbKy H3 3arpe6a mno pacnpocTpaHeHue nuTepaTypbi Ha KaHKaBcKOM A3biKe. H3O-nupoBaHHocTb npeKMypba ot gpyrux cnoBeHcKux 3eMe.b, a TaK^e MHoroBe-KoBoe cocy^ecTBoBaHue b BeHrepcKoM agMUHucTpaTUBHoM u KynbTypHOM npocTpaHcTBe 6e3ycnoBHo cKa3anocb Ha A3biKe. yHrapu3Mbi cocTaBnaroT go-cTaToHHo 6onbmon npo^HT npeKMypcKOH neKcuKu, HenoHATHon ocTanbHbiM cnoBem;aM. HMeHHo Ha ^TOH TeppuTopuu no gaHHbiM O.HA KOH^HTpupyeTca 6onbmaa HacTb yHrapu3MOB (O.HA 2015: KapTa M 33). BeHrepcKue 3auMcTBo-
1 B cocTaBe 3Kcneg^HH pa6oTanu g.^.H. A.B. Typa (b npeKMypbe), k.^.h. M.B. ^cHHcKaa, k.^.h. r.n. nHnHneHKo (npeKMypbe h nopa6be). nogpo6Hee cm. nananeHKo - ^cHHcKaa 2018. 3a noMo^b b npoBegeHHH ^Kc^egH^HH BMpa^aeM 6narogapHocTb coTpygHHKy noMyp-cKoro peruoHanbHoro My3ea (MypcKa-Co6oTa, CnoBeHua) EnKe nmaSg, a TaK»e rnaBHOMy pegaKTopy ra3eTM «nopa6be» MapuaHe CyKuq (CeHTroTTapg, BeHrpua). B npeKMypbe 6m.h npoBegeHM HHTepBbro c HH^opMaHTaMH H3 HaceneHH^ix nyHKTOB: MypcKa-Co6oTa, Hegenu-^a, ^eHTepoB^M, KpH®eB^M, ^opHH-^eTpoB^M, b nopa6be - OenbmecenbHeK, AnaTumTBaH-^anBa, CeHTroTTapg, CaKOHb^any, Op^any.
jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 9
BaHua b npeKMypcKux u nopaócKux roBopax oTHocaTca k pa3HbiM ceMaHTu-HecKUM rpynnaM (HanpuMep, KynuHapua, agMUHucTpaTUBHbie TepMUHbi, Ha-3BaHUe ^HBOTHMX, pacTeHUH, CTpoeHHH, npupogHbix OÓteKTOB, cocToaHUa HenoBeKa u T.g.). npuBegeM cnoBa, KoTopbie go cux nop ^yH^uoHupyroT b peHu coóecegHUKoB (cpegu hux ecTb u TaK Ha3biBaeMbie oópaTHbie cnaBU3Mbi): alomas (cTaH^ua, BeHr. állomás), banda (My3biKanbHbiñ aHcaMÓnb, opKecTp, BeHr. banda), bauta (Mara3uH, BeHr. bolt), betezen (óonbHoñ, BeHr. beteg), bi-rof (cygba, BeHr. biró), falat (KycoK, BeHr. falat), goula (aucT, BeHr. gólya), gulas (rynam, BeHr. gulyás), koudis (hu^hh, BeHr. koldus), krumpli (KapTo^enb, BeHr. krumpli), palinka (nanuHKa - BogKa u3 ^pyKToB, BeHr. pálinka), paprikas (nanpuKam, BeHr. paprikás), pejneze (geHbru, BeHr. pénz), varos (ropog, BeHr. város)2 u gp. B npeKMypcKOM nuTepaTypHoM a3biKe, KOTopbiñ u cerogHa ucnonb3yeTca iumb oTHacTu b eBaHrenucTcKoñ nroTepaHcKoñ ^pKBu b 6oro-cny^eHuu, coxpaHunucb cnegbi BeHrepcKoro cuHTaKcuca, nopagKa cnoB (cp. nununeHKo 2011). B xoge npoBegeHua noneBoro uccnegoBaHua Hame bhh-MaHue npuBneKnu TepMUHbi u3 oónacru Tpagu^u0HH0H KynbTypbi, aKTUBHo ucnonb3yeMbie uH^opMaHTaMu no ceñ geHb.3 KaK BbiacHunocb, MHorue u3 ^Tux TepMUHoB He 3a^uKcupoBaHM b uMeromuxca onucaHuax npeKMypcKoro HapeHua, cnoBapax u T.g. TaKUM o6pa3oM, Hama 3agaHa cocToana b yToHHeHuu hx 3HaHeHua, $uKca^uu KoHTeKcToB ynoTpeóneHua u oTHacTu b BbiacHeHuu ux npoucxo^geHua y caMux uH^opMaHToB.
B xoge uHTepBbro uH^opMaffraMu goBonbHo HacTo peanu3yeTca crpaTerua Me-Taa3MKoBoro KoMMeHTupoBaHua, yToHHeHua u noacHeHua oTgenbHbix npeKMypcKux neKceM, KoTopbie MoryT 6biTb HenoHaTHbi HocuTenaM cnoBeHcKoro nuTe-paTypHoro a3biKa. HMeHHo TaKUMu neKceMaMu aBnaroTca yHrapu3Mbi, KoTopbie u noacHaroT coóecegHUKu. Hu^e npuBegeM HecKonbKo npuMepoB gaHHoñ guc-KypcuBHoñ cTpaTeruu ot uH^opMaHToB u3 npeKMypba u nopaóba.4 OTnuHue nopaó^B ot npeKMyp^B coctoht b tom Hucne b HacToTHocTu KoMMeHTupoBa-Hua neKceM. nopaó^i genaroT MeTaa3biKoBbie KoMMeHTapuu pe^e, nocKonbKy óonbmuHcTBo u3 hux b oTnuHue ot npeKMyp^B He 3HaKoMbi c nuTepaTypHbiM cnoBeHcKUM a3bIKoM.
2	06mhho b npeKMypbe nog cnoBoM varos nogpa3yMeBaroT ^HTpanbHbiñ ropog MypcKa-Co6o-Ty, b nopa6be varos ucnonb3yroT gna o6o3HaqeHua ^HTpa oKpyra ropoga CeHTroTTapg (BeHr. Szentgotthárd, cnoBeH. Monoster). npH 3tom caMo Ha3BaHue ropoga He ucnonb3yerca.
3	HaMH yHHTMBanucb He TonbKo co6cTBeHHo TepMHHbi HapogHoñ KynbTypbi, ho h o6^eynoTpe-ÓHTenbHMe neKceMbi, KoTopMe ucnonb3yroTca b KoHTeKcTe onucaHua KaKux-nu6o aBneHuñ gyxoBHoñ Kynbrypbi. BHHMaHue b nepByro oHepegb ygenanocb neKcuKe, oTMeHeHHoñ b Bonpo-cHHKe (ünoTHHKoBa 2009).
4	npuMepbi gaHbi b ynpo^eHHoñ TpaHCKpH^^HH c oTpa^eHueM Hau6onee TunHHHbix npeKMypcKux h nopa6cKux ^oHeTHHecKux oco6eHHocTeñ, HanpuMep: HanuHue gu^ToHroB, ory6neH-Horo a, 3ByKoB o, ü, ornymeHue v. B ^HTHpyeMMx opuruHanbHbix HappaTHBax 3anaTaa o6o-3HaHaeT nay3y.
10 _ r^e6 neTpOBHH nuflUneHKO • yhraph3mbi b nekchke tpafl^hohhoh kynttypm ...
0.1 Samo s tistin novinami hodi pa začne preklinjati po dvorišču, preklinja, klobuk, kolapoš,5 mi smo pravili kolapoš, klobuke nej, kolapoš, začne dol metati (Oh TonbKo c ^toh ra3eTOH xoguT u KaK HaHHeT pyraTbca bo gBope, pyraeTca, mna-ny, kolapoš, mh roBopunu kolapoš, mnanbi (klobuk), kolapoš, HaHHeT 6pocaTb) (ropHu-nerpoB^i).
0.2 Se vedno je pa običaj ka se o pou noči ka se preobleče nevesta, sleče bejlo obleko, se preoubleče, ka se potem čevelj zuje, nej, pončok pravijo na Goričkon, mi pravimo, ja, cipele,6 ne, in potem je tisto na dražbi, na licitaciji, ne, ko potem tiste pejneze7 zbirajo, denar zbirajo za tisti čevelj, nevestin (Bce e^e coxpaHunca o6bi-HaH, Korga b nonHOHb HeBecTa nepeogeBaeTca, cHuMaeT 6enoe nnaTbe, nepeogeBaeTca, noTOM cHuMaeT Ty^nu, pončok roBopaT b peruoHe ropuHKo, mh roBopuM cipele, ga, u noToM ^TO Ha ay^uoHe, Ha Toprax, ga, noToM ^Tupeneze co6uparoT, geHbru co6uparoT gna ^Tux Ty^enb, HeBecTbi) (MypcKa-Co6oTa).
0.3 Vemo da od jezer,8 jezeru, al kak vi pravite tisoč, razumeš? Ne jezero, tisoč (Mh
3HaeM, hto ot jezer, jezeru, mu KaK bh roBopme TbicaHa, th noHUMaemb? He jezero, TbicaHa) (CeHTroTTapg).
0.4 So ešče odli, e-e, kak to pravi, gda je pusta, tisti štiri nadela, pa še betlehemeš,9 kak to pravite vej, d'o na ven, betlehemeštja, tan so tudpojbišče odli ka so nosili male Jezuša ... to je bilo, december (E^e xogunu, ^-^, KaK cKa3aTb, Korga nocT, Tpu-HeTbipe Hegenu, betlehemeš, KaK ^TO bh roBopuTe, a He 3Haro, betlehemeštja («Bu^neeM^i») TaM TaK^e napHu xogunu, KOTopbie Hocunu ManeHbKoro Hucy-ca ... ^TO 6bino, b geKa6pe) (AnaTumTBaH^anBa).
B npuMepax npegcraBneHa neKcuKa u3 pa3Hbix c^ep, b tom Hucne, u3 o6na-ctu Tpagu^uoHHOH HapogHoH KynbTypbi (BeHr. betlehemes). B 0.4 co6ecegHu^ He cMorna nogo6paTb ^KBUBa^eHT neKceMe, noKa3aTenbHo, hto uMeHHo ^To cno-bo BH3Bano y Hee Heo6xoguMocTb KOMMeHTupoBaHua.
Hu^e 6ygyT paccMOTpeHbi b an^aBuTHOM nopagKe TepMuHbi, oraoca^ueca HcKnroHHTeflbHo k c^epe Tpagu^uoHHOH HapogHon KynbTypbi. CnegyeT oTMe-TuTb, hto ga^e Ha TaKOH He6onbmofi TeppuTopuu, KOTopyro 3aHuMaroT npeKMyp-cKue u nopa6cKue guaneKTbi, pa3nuHua Me®gy roBopaMu 3HaHuTenbHbie,10 b tom
5	BeHr. kalap 'mnana', xoTa kalapos (c cy$$HKcoM -s) aBnaerca npunaraTenbHbiM, npou3Bog-hhm ot kalap, a TaK®e o6o3HaHaeT MacTepa, 3aHuMaK>^eroca u3roTOBneHueM mnan.
6	BeHr. cipo 'Ty$nu', o6yBb.
7	BeHr. penz 'geHbru'.
8	BeHr. ezer 'TbicaHa'.
9	BeHr. betlehemes 'BuijineeMcKuH', co6upaTenbHoe Ha3BaHue c^hok c necHaMu u pe^Hra^uaMu, a TaK»e ucnonHuTeneH 3Tux c^hok u neceH (MNL 1: 593).
10	B npeKMypcKyro rpynny BxogaT roBopbi ceBepHbie, ^HrpanbHbie u KXHbe (Ramovš 1935: 183), b nopa6be pa3nuHaK>T roBopbi ropHu-CeHuKa (BeHr. Felsoszolnok) u cena fflTeBaHOB^i (BeHr. Apatistvanfalva).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 11
Hucne u b c^epe neKcuKu, Ha hto oöpa^aroT BHuMaHua u HamH uH^opMaHTbi.
MHOrue cnoBa HMeroT CHHOHHMM, nuÖo uH^opMaHTbl 3HaroT HecKonbKo cnoB H3
pa3HMX roBopoB, nocKonbKy ohu MoryT ÖMToBaTb b cocegHux cenax, oTCToa^ux gpyr ot gpyra Ha HeöonbmoM paccToaHuu.
1 ,2,na oöo3HaHeHHa 0K0HHaHHH paöoT, HanpuMep, npu cTpouTenbcTBe goMa unu cöopa ypo^aa b none, ucnonb3yeTca neKceMa adomaš:
1.1 Te je biu adomaš, zaključek... za fsako delo je biu adomaš, recimo žetef je trajala sedem po petnajst dni lejko, stroj za mlatitef... mlatilnica, gda je v vesprišeu smo okrasili pa da je z vesi šeu, smo okrasili z mašinskimi rožami, žute rože, fsaka iža mela mašinske rože (GP). 0to ÖMn adoMam, oKornaHue ... gna nroöoö paöoTM öbin adoMam, cKa^eM, ®aTBa gnunacb ceMb, no narnag^Tb gHeö Morna, MonoTunKa ... Korga npue3®ana b gepeBHro, mm yKpamanu, u Korga ye3®ana u3 gepeBHu, mm yKpamanu «MamuHHbiMu» ^eTaMu, ^enTbie ^eTbi, Ka^gbifi goM HMen «MamHHHMe» ^eTbl) (ropHu-neTpoB^i).
B BeHrepcKoM a3biKe cnoBo aldomas uMeeT cnegyro^ee 3Ha^eHue: 'oö^uö nup bo BpeMa oKornaHua paöoTM b oö^uHe, bo BpeMa cöopa ypo^aa, a TaK^e bo BpeMa BMÖopoB Ha KaKyro-To gon^HocTb' (MNL 1: 61), 'nup, yro^eHue, no cny^aro ycnemHoro MeponpuaTua, 3aKoHHeHHoö paöoTM, noöegbi, ycnexa u T.g.' (MNyESz 1: 129). flaHHoe cnoBo aBnaeTca npou3BogHbiM ot rnarona aldoz- 'npu-HocuTb ^epTBy', uMero^ero $uHHo-yropcKoe npoucxo^geHue (ald-); BepoaTHo, nepBoHananbHo yro^eHue no cny^aro oKornaHua paöoTM, conpoBo^ganocb ®epT-BonpuHomeHueM11 (MNyTESz 1: 131). B. HoBaK b cnoBape roBopa cena BenbTuH-npuBoguT gBe 4>opMbi cnoBa adomaš u odomaš (ocHoBHaa)12 (Novak 1996: 84) b 3HaneHuu 'likof (nup nocne 3aKoHHeHHoö paöoTM)' co cnegyro^eö unnrocTpa^u-eö: odomaš so pilipo velkon deli («agoMam» nunu nocne öonbmoö paöoTM). B cnoBape nuTepaTypHoro npeKMypcKoro a3biKa B. HoBaK TaK^e yKa3biBaeT Ha cxo^ee 3HaneHue neKceMM adomaš: 'pitje po velikem delu, napitnica (nup nocne öonbmoö paöoTM, toct)' (Novak 2006: 1). M. nneTepmHuK ^uKcupyeT cnoBo aldomaš c TonKoBaHueM: 'nogapoK, nuTbe gna paöoTHuKoB nocne 3aKoHHeHHoö paöoTM' (Ple-teršnik 2010-2014) u c noMeToö, hto oho u3BecTHo TaK^e b Boctohhoh fflTupuu. B cnoBa^oM guaneKTe Ha TeppuTopuu BeHrpuu b nunumcaHTo Bbipa^eHue ol-domaš pili ucnonb3yeTca b 3Ha^eHuu 'Kauftrunk' (Gregor 1975: 251). .H. XagpoBuH oTMenaeT aldomaš, jadomaš, aldamaš b 3Ha^eHuu Kauftrunk, Belohnung, Trinkgeld (oÖMMBaHue noKynKu, Bo3Harpa®geHue, HaeBbie) gna xopBaTcKux KaÖKaBcKux nucbMeHHMX TeKcToB (Hadrovics 1985: 113-114) u numeT, hto u3Ha^anbHo b
11	Cp. TaK^e b npeKMypcKoM 3aHMcTBoBaHHMH b 6nH3KoM 3Ha^eHHH H3 BeHrepcKoro rnaron al-düvati - gapHTb, ^epTBoBaTb (c coxpaHeHHeM l nepeg d!) (Novak 2006: 2), a TaK»e b KaÖKaB-ckom alduvanje - ^epTBoBaHHe (Hadrovics 1985: 114).
12	nepega^a BeHrepcKHx a u o qacTo pa3HHTca b a3bIKe-pe^H^HeHTe, cp. Hadrovics 1985: 47.
12 _ 
r^e6 netpobhh nuflUnehko • yhraph3mbi b nekchke tpafl^hohhoh kynttypm ...
KaHKaBCKHX u HaKaBcKux TeKCTHX ^T0 cnoBo HCn0flb30Ban0Cb KaK TepMuH H3 ropu-gu^ecKofi o6nacru. napannenbHo garoTca TaKue cnoBa KaK aldomašar, aldomaš-nik, 03HaHaro^ue cBugeTena npu noKynKe. B cnoBape cep6cKoxopBaTCKoro a3biKa HaxoguM aldomaš u aldumaš c TaKHM noacHeHueM: piče koje se plače pri kupovini ili prodaji (nuTbe, 3a KOTopoe nnaTaT npu noKynKe unu npoga^e) (RSKJ 1: 65). BoeBoguHCKUM cep6cKUM roBopaM ^To cnoBo u3BecTHo b cnegyro^ux $opMax: andaMam, andoMac, andoMam, andyMam (PCrB 1: 44) u o6o3HanaeT «yro^eHue no cnyHaro ycnemHofi npoga^u unu noKynKu», a TaK^e «HecTBoBaHue no cnyHaro KpecTUH unu cBagb6bi». n. Ckok yKa3biBaeT Ha to, hto ^TOT TepMUH nepeHanu Bce Hapogbi, b tom Hucne u cnoBem;bi, KoTopbie rpaHuHaT c BeHrpaMu (ERHSJ 1: 26). B 3aKapnaTcKoM cene H3a gna o6o3Ha^eHua oKoHHaHua KaKofi-nu6o 6onbmofi pa6oTM ucnonb3yeTca cnoBo andoMam, xoTa ceHHac, KaK oTMeHaroT uH^opMaHTbi, oho nocTeneHHo yxoguT, a Bce 6onbme ucnonb3yeTca neKceMa Mazapum (nMA).
2 B a3MKax peruoHa KapnaTcKoro 6acceHHa u3BecTeH TepMuH c KopHeM bosork-gna o6o3Ha^eHua BegbMbi: cp. 3aKapnaTcKue guaneKTM - SocopKum, 6ocopKyu (nMA), KaHKaBcKue xopBaTcKue guaneKTM - bosorka (Hadrovics 1985: 154), cno-Ba^HH guaneKT nunumcaHTo - bosorak, bosorka (Gregor 1975: 207), KaHKaBcKuH b Ha TeppuTopuu BeHrpuu b OepTexoMoKe (Houtzagers 1999: 233), BoeBoguHcKue cep6cKue roBopbi - 6ocopKa (PCrB 1: 127), cm. TaK^e gaHHbie O.HA (O.HA 2015: KapTa M 21, neKceMM (bosork)-a u (bosorkan)-bj-a), u pa6oTbi (ycaHeBa 2008; Ba-nem;oBa 2018). B BeHrepcKoM a3biKe ucnonb3yeTca cnoBo boszorkany gna HauMe-HoBaHua ^eH^uHM, 3aHuMaro^efica KongoBcTBoM, a TaK^e KaK co6upaTenbHoe gna o6o3HaneHua crapofi ^eH^uHbi (MNL 1: 346-348). flaHHoe cnoBo aBnaeTca no npoucxo®geHuro TropKu3MoM (cp. y36. bas§ryan 'BegbMa'), b BeHrepcKux gu-aneKTax robecreh TepMuH boszorka (cm. TaK^e Ba^eHKo 2014: 299-300), oTKyga npoHuKno b cnoBa^ufi nuTepaTypHMH a3MK - bosorka (MNyTESz 1: 351-352). OgHaKo b npeKMypbe u nopa6be Ha^e Bcero u3BecTHo nu6o 3auMcTBoBaHue u3 HeMe^oro: comprnica, cumprnica, coprnica (HeM. zaubern), nu6o TepMuHM čara-lica, čalarica13 (3anucaHo noBceMecTHo b npeKMypbe u nopa6be). Cp. KoMMeHTa-puH uH^opMaHTa u3 nopa6ba o6 ucnonb3oBaHuu ^Tux cnoB:
13 TepMHH čalarica TeM He MeHee He HacToibKo 0gH03Ha^eH b TpaKTOBKe, KaK Mo^eT noKa3aTb-ca Ha nepBMH B3riag (HanpHMep, npH Ka:»y^eHca MeTaTe3e r-l). B roBope ceia BeibTHH^i H3BecTHo ciobo čalaren 'o6MaH^HBMH' (Novak 1996: 29), 3aHMCTB0BaHH0e H3 BeHrepcKoro csalard 'o6MaH^HBMH' (cp. BeHr. csalni 'o6MaHbiBaTb'). B jiHTepaTypHOM npeKMypcKOM a3bi-Ke HaxogHM TaKHe cioBa čalarni (čelarni) 'o6MaH^HBMH', čalarno 'o6MaH^HBo', čalarnost 'o6MaH^HBOcTb', čalejr 'o6MaH^HK, KOigyH', čalejriti 'o6MaHyTb, 0K0ig0BaTb', čalarija 'KOigoBCTBo' (Novak 2006: 33). TaK^e HaMH b nopa6be 3anacaHa ieKceMa čaler/čalejr, o6o3Ha^aro^aa 3Haxapa (KaK My^^HHy, TaK h ®eH^HHy). B iHTepaTypHOM ciOBeHCKOM 3a-^HKCHpoBaHO TOibKO čelaren, čalaren 'Heo6braHbiH, TaHHCTBeHHbm' (SSKJ 1: 275, 285). n. Ckok yKa3biBaeT, ^to cy^ecTByeT h xopBaTCKO-KaHKaBCKoe ciobo čalaran 'o6MaH^H-BbiH', čalarija 'o6MaH' (ERHSJ 1: 291) h OTcbiiaeT k BeHrepcKOMy nepBOHcTO^HHKy - ciOBy csalard (KopeHb csal- HMeeT HeH3BecTHoe npoacxo^geHHe (MNyTESz 1: 471)). BepoaTHO,
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 13
2.1	Boszorkány to je madžarska beseda za čarovljico, mi ne pravimo bosorka, mi pravimo čalarica, čaralica (Boszorkány ^To BeHrepcKoe caobo gna KongyHbu, mm He roBopuM bosorka, mm roBopuM čalarica, čaralica) (CaKoHb^any).
,2,epuBaTbi c KopHeM bosork- He ^uKCupyroTca b npeKMypcKux u cnoBeHCKux cnoBapax, b oTnuHue OT gpyrux HauMeHoBaHuñ, ogHaKo b xoge noneBoñ pa6o-tm HaM yganocb 3anucaTb ^T0T TepMUH ot uH^opMaHTa u3 cena reffrepob^i, pacnono^eHHoro b 3OHe BeHrepcKo-cnoBeHCKoñ ^THUHecK0H ipaHu^i. TaM ^To cnoBO OKa3anocb u3BecTHo (BepoaTHo, b Bugy pacnpocTpaHeHHoro gBya3biHua MecTHoro HaceneHua). npuBegeM npuMep:
2.2	Bosorka je madžarsko-slovenski izraz, bosorka, Slovenci pravijo, to je hudobna ženska, ki ma eno moč, oziroma ma takšno psihološko nadvlado ka obvlada ove pod sebof... sirile mlejko, ali pa na vrtu nič nej raslo, kokoška je crknila brez veze, ne vem zakoj, bosorka je zacomprala (Bosorka - ^T0 BeHrepcKo-cnoBeHCKoe cnoBO, bosorka, cnoBeH^i roBopaT, ^T0 3naa ^eH^uHa, y KOTopoñ ecTb cuna, T.e. y Hee ecTb ncuxonoruHecKoe npeuMymecTBo, nogHUHaTb ce6e Bcex ... ohu nopTunu moaoko, unu b oropoge HUHero He pocno, Kypu^ cgoxna 6e3 npuHUHbi, He 3Haro noHeMy, BegbMa HaKongoBana) (reHTepoB^i).
CoóecegHu^ npuBoguT ocHoBHbie xapaKTepucTUKu gaHHoro Mu^onoru-HecKoro nepcoHa^a, a^effrupyeT BHuMaHue Ha BpegoHocHbix ^yH^uax. npu ^TOM oHa ynoMuHaeT, hto TepMuH 3HaKoM KaK BeHrpaM b CnoBeHuu, TaK u caMuM cnoBem;aM, u b KaHecTBe goKa3aTenbcTBa npuBoguT npuMep ucnonb3oBaHua ^TO-ro cnoBa: bosorka je zacomprala. B gpyrux HaceneHHbix nyHKTax npeKMypba, rge npoBogunocb uccnegoBaHue, a TaK^e, hto yguBuTenbHo, Ha TeppuTopuu no-paóba b caMoñ BeHrpuu, uH^opMaHTbi Ha3biBanu gpyrue neKceMbi, nu6o oTCbna-nu k BeHrepcKoMy a3biKy u BeHrepcKoñ Tpagu^uu. no Bceñ BuguMocTu, gaHHaa neKceMa aKTuBHo ucnonb3yeTca TonbKo Ha TeppuTopuu CnoBeHuu b pañoHe cno-BeHcKo-BeHrepcKoñ a3biKoBoñ rpaHu^i, HaBepHoe ^0^T0My u He 6bina BKnroneHa b neKCuKorpa^uHecKue hctohhhkh.
3 npa3gHuK noKpoBuTena ^pkbu (y KaTonuKoB) noBceMecTHo b npeKMypbe u3-BecTeH nog Ha3BaHueM proščénje. B cnegyromeM BbicKa3biBaHuu coóecegHUK u3 Hegenu^i npoTuBonocTaBnaeT oómecnoBeHCKoe u npeKMypcKoe Ha3BaHue ^To-ro npa3gHuKa:
3.1 Za proščénje, v Sloveniji pravijo da majo žegnanje, tukaj proščénje, proška, proščinski mau (Ha xpaMoBbiñ npa3gHuK [noKpoBuTena ^pKBu], b CnoBeHuu
►
noMHMo hhcto ^oHeTHHecKHx npo^ccoB h ^oHeTHHecKoro nogoÓHa Morna cbirpaTb ponb h HapogHaa ^THMono^H3a^Ha, c6nu®eHHe c BeHrepcKHM 3aHMCTBoBaHueM, TeM 6onee hto no 3HaHeHuro 3th cnoBa 6nu3KH (hto h npoaBnaeTca b chhohhmhh).
14 _ 
r^e6 netpobhh nuflUnehko • yhraph3mbi b nekchke tpafl^hohhoh kynttypm ...
roBopaT, hto y hux žegnanje, 3gecb proscénje, proška, proščinski mau [nup no cny^aro xpaMOBoro npa3gHuKa]) (Hegenu^).
B Ka^ecTBe cuHoHuMa k HeMy Mo®eT BbicrynaTb neKceMa buča, KoTopaa, ogHaKo, HaMu He 6bina 3a^uKcupoBaHa b ®ubom 6brroBaHuu, a Óbina cooó^eHa KonneraMu, 3aHuMaro^uMuca noneBoñ paóoToñ b npeKMypbe.14 O^eBugHo, ^To cnoBo aBnaeTca 3auMcTBoBaHueM u3 BeHrepcKoro a3biKa (cp. BeHr. búcsú). Ecnu nocMOTpeTb Ha ceMaHTHHecKoe HanonHeHue Tpex neKceM, BbiacHaeTca, hto Bce ohu HMeroT oó^uñ KOMnoHeHT «npo^eHua»: cp. cnoBeH. žegnanje 'npo^aHue/ npo^eHue', npeK. proščénje, BeHr. búcsú 'npo^aHue'.15 CoócTBeHHo BeHrep-cKoe cnoBo uMeeT HecKonbKo 3HaHeHuñ, ogHo u3 kotopmx HanpaMyro cBa3aHo c npa3gHUKOM noKpoBHTena ^pKBu u nanoMHHHecTBOM Bepyro^ux Ha ^TOT npa3gHHK (MNL 1: 376-378; MNyÉSz 1: 724). npegnonaraeTca, hto ^To cnoBo uMeeT npaTropKcKyro ocHoBy b BeHrepcKoM a3biKe u cBa3aHo c KopHeM bocsát (u3BHHHTb, npocTUTb), a 3Ha^eHue npa3gHUKa noKpoBUTena ^pKBu Bo3HUKno Ta-kum oópa3oM, hto orny^eHue rpexoB mo®ho Óbino nonynuTb, npuHaB ynacTue b npa3gHoBaHuu u nanoMHunecTBe b ^TOT geHb (MNyTESz 1: 376-377). B npeK-MypcKux cnoBapax u cnoBapax cnoBeHcKoro a3biKa buča He ^uKcupyeTca, oTMe-HaeTca numb proščénje, KoTopoe uMeeT gBa 3Ha^eHua - npa3gHuK noKpoBuTena u npo^aHue (Novak 2006: 586).16 B. HoBaK yKa3biBaeT Ha nepBoHa^anbHoe Kañ-KaBcKoe BnuaHue (Novak 1996: 119). Proščenje u3BecTHo TaK®e b Boctohhoh fflTupuu (SSKJ 4: 85). EguHcTBeHHoe ynoMuHaHue ^To^o TepMuHa BcTpeTunocb b HeóonbmoM cnoBape nopaócKux u BeHrepcKux cnoB, onyónuKoBaHHoM b MaTe-puanax M. MaTu^eTOBa u3 nopaóba: buča - proščenje (ot BeHr. búcsú) (Kozar Mukič - Mukič - Kropej Telban 2017: 387). no Bceñ bu^umoctu, neKceMa buča nocTeneHHo BMTecHaeTca u3 npeKMypcKoro a3biKa, ^0^T0My oHa BbixoguT u3 aK-TuBHoro ynoTpeóneHua b penu uH^opMaHToB u He HaxoguT oTpa^eHua b neKcu-Korpa^unecKux ucroHHuKax.
4 BeHrepcKue 3auMcTBoBaHua gna o6o3Ha^eHua Knagóu^a ucnonb3yeTca b pa3-hmx cnaBaHcKux guaneKTax, rpaHu^a^ux c BeHrepcKoñ ^THUHecKOH Teppu-Topueñ, HanpuMep, b ^HTpanbHbix 3aKapnaTcKux roBopax meMemy (cp. BeHr. temeto) (nMA), a TaK®e gaHHbie aTnaca 3aKapnaTcKux roBopoB: meuMeum(')ie, meumeum'ye, meuMeum(')üe (^3eHg3enÍBcbKuñ 1958: KapTa M 34). He aBnaeTca ucKnroneHueM u npeKMypcKaa a3biKoBaa TeppuTopua, 3gecb ^yH^uoHupyeT 3auMcTBoBaHHoe cnoBo cintor, oópa3oBaHHoe ot BeHrepcKoro cinterem, ko-
14	3a npegocTaBneHHyro HH<^opMa^Hro Bbipa»aeM ónarogapHocTb coTpygHHKy noMypcKoro My-3ea EnKe nmañg (MypcKa-CoóoTa).
15	H. XagpoBH^ ycTaHaBnHBaeT napannenH3M b cHHTaKOHqecKHx KanbKax c rnaronbHMM ynpaB-neHHeM b KaHKaBcKoM a3MKe c rnaronaMH gaHHoro KopHa: proščenje uzeti/jemati - búcsút vesz (Hadrovics 1985: 83).
16	Bo BpeMa Hamax noneBbx HccnegoBaHHH b BoeBogHHe (CepÓHa) yganocb 3anacaTb cnoBo 6yn b 3Ha^eHHH «xpaMoBMH npa3£HHK», ogHaKo b PCrB gaHHoe cnoBo oTcyTcTByeT.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 15
Topoe b caMOM BeHrepcKOM A3biKe o6o3Ha^aeT 'Knagóume, rpoÓHuuy, cKnen' (MNyÉSz 1: 799). Hy^Ho cKa3aTb, hto cinterem npumno b BeHrepcKuñ A3biK u3 naTbrnu, Kyga b cbom o^epegb nonano u3 rpe^ecKoro, cp. naT. coemeterium, rpeH. Koi^nx^piov (MNyTESz 1: 443-444). OuHanbHbiñ ^neMeHT cnoBa -terem b BeHrep-cKOM a3MKe npegcraBnaeT coóoñ pe3ynbTaT geñcTBua HapogHoñ ^TUMono^u3a^uu (terem b BeHrepcKOM A3biKe aBnaeTca cnaBu3MoM u nepeBoguTca Ha pyccKuñ KaK «npocTpaHCTBo, noMemeHue»). noMHMo o6o3HaHeHua Knagóuma ^To cnoBo b BeH-repcKOM a3MKe ucnonb3yeTca gna HauMeHoBaHua repóoBoro, pbiu;apcKoro 3ana b 3aMKe (MNyÉSz 1: 799). B. HoBaK yKa3breaeT Ha to, hto ^TO cnoBo npumno b óenbTHHCKHH roBop u3 gpeBHeBeHrepcKoro cinterem, a TaK^e npuBoguT naTuH-ckhh u rpenecKHH uctohhuku (Novak 1996: 26). B SSKJ npu cnoBe cintor gaeTca npaMaa oTcbinKa k npeKMypcKOMy Hape^uro (SSKJ 1: 256). B cnoBape nuTepaTyp-Horo npeKMypcKoro A3biKa HaxoguM ^TO cnoBo, a TaK^e cuHOHUMUHHoe eMy bri-tof, KOTopoe, no HamuM noneBbiM 3anucaM, u3BecTHO b oónacru ropuHKO (brütof) (Novak 2006: 29). B KañKaBcKux ucroHHuKax oTMe^eHbi ^opMbi cintorom, cintor (Hadrovics 1985: 167). n. Ckok yKa3biBaeT Ha nocpegHu^ecTBo BeHrepcKoro A3biKa npu aganrau;uu ^T0^0 naTUHU3Ma b A3biKe xopBaToB b BeHrpuu u cnoBaKoB (cintar) u y xopBaToB-KaHKaBU£B (cintorom) (ERHSJ 1: 256). y 6ypreHnaHgcKHx xopBaToB u3BecTHa ^opMa cimitor, KoTopaa no MHeHuro .H. XagpoBu^a ABraeTca KoHTaMu-Hauueñ cnoB cimiter u cintor (Hadrovics 1985: 167), y rpagumaHcKux xopBaToB Ha CToBauKo-BeHrepcKoM noipaHu^be TaK^e u3BecTHa neKceMa cimiter (nnoTHuKoBa 2018). Cimitqr y xopBaTOB-KañKaBu;eB b OepTexoMoKe o6o3Ha^aeT TonbKo 'u;ep-kobhmh gBop' (Houtzagers 1999: 236), noxo^ee 3Ha^eHue ^uKcupyeTca b cnoBape cepócKoxopBaTCKoro A3biKa - 'npocTpaHCTBo oKono uepKBu, oropo^eHHoe creHoñ, Knagóume' (RSKJ 1: 801). Cinter u cinterín b A3biKe cnoBaKoB b nunumcaHTo TaK-®e 3HaHHT 'Knagóume' (Gregor 1975: 209). HecMoTpa Ha to, hto uctohhuk nepBo-HananbHoro 3auMcTBoBaHua b BeHrepcKoM A3biKe - naTbiHb, b cnaBAHcKue a3mkh ^To cnoBo b TaKoñ $opMe Bomno nog BnuaHueM BeHrepcKoro A3biKa (cp. TaK^e gaHHMe O.HA 2015: KapTa M 46).17 npuBegeM KoHTeKcTbi BbicKa3biBaHuñ uH^op-MaHToB c gaHHbiM yHrapu3MoM:
4.1 Ges sen kot dete hodila na cintor, s starimi starši, to je bil svetek, na kmetih se te več nej delalo, novembra nega takšnoga velkoga dela, živina se je opravila v hlevi, potem pa smo večer okrog sedme šli na cintor ze svečami (^ b geTcTBe xoguna Ha Knagóume, c 6a6ymKoñ u gegymKoñ, ^To 6bin npa3gHuK, KpecTbaHe y®e He paóoTanu, b Hoaópe HeT TaKoñ óonbmoñ paóoTbi, b xneBy cgenanu Bce hto Hy®-ho gna cKoTa, noToM BenepoM oKono ceMu mm mnu Ha Knagóume co cBenaMu) (reHTepoBurn).
17 flna npeKMypba u nopa6ba b OHA otmctcho TonbKo o6pa3üBaHHe ot naTHHcKoro cimiterium, Torga KaK KapTy mo^ho 6bino 6bi gononHHTb gaHHbiMH H3 o6nacTH ropH^Ko, rge pacnpocTpa-HeH repMaHH3M brütof (^HKcHpyeTca b KapHHTHH u Ha 6onbmeñ qacTH cnoBeHcKoñ 3THH^e-cKoñ TeppHTopHH).
16 _ 
r^e6 netpobhh nuflUnehko • yhraph3mbi b nekchke tpafl^hohhoh kynttypm ...
4.2	Zato je pokopališče uradno za slovenski izraz, prekmurski izraz ve mojem kouti je cintor, medtem ko tü na Goričkon te pa srečali izraz britof, to je nemška zadeva, pri nas je to cintor (^0^T0My pokopališče - o^^HanbHoe cnoBeHcKoe Ha3BaHue, npeKMypcKoe cnoBo b Moefi MecTHocra - cintor, Torga KaK TyT b oSnacra ropHH-ko bm BCTpenanH cnoBo britof, ^T0 HeMe^oe, a y Hac cintor) (MypcKa-CoöoTa).
4.3	Brütöf [na Goričkem], cintor je pa od Beltenec do, proti Lendavi, to pri nas, Do-lensko, pravijo Markasto (Brütöf [e oönacmu ropuHKo], cintor - ot cena EenbTHH-
go .eHgaBbi, ^T0 y Hac, floneHcKo, roBopaT MapKacTo) (KpH^eB^i).
4.4	Sejsvecovo, mi tak pravimo, ugye, hat, tisti den'je nišče nika nej delal, ka ti terbelo na cintor tejte (npa3gHHK Bcex cbatmx, mm TaK roBopuM, npaBga? Hy, b ^T0T geHb hhkto HHHero He genan, noToMy hto Hy^Ho Öbino HgTH Ha KnagÖH^e) (Ana-THmTBaH^araa).
5 Bcrpemnacb HaM b Öecegax c HH^opMaHTaMH b cene ropHH-neTpoB^i (roprn-ko) h TaKaa neKceMa BeHrepcKoro npoucxo^geHHa KaK d'ert'aš. npoucxoguT oHa ot BeHrepcKoro cnoBa gyertyäs, oöpa3oBaHHoro ot gyertya - 'cBe^a', npu noMo^H cy^HKca -s-. CornacHo BeHrepcKoMy ^THM0n0^HHecK0My cnoBapro, HMeeT TropKcKoe npoucxo^geHHe (tmpkckhh KopeHb yar-, yaru- 3HaHHT 'ocBe-^aTb' (MNyTESz 1: 1128-1129)). B cnoBapax cnoBeHcKoro A3biKa h npeKMyp-cKoro a3MKa ^Ta neKceMa He ^HKcupyeTca, paBHo KaK h b neKcHKorpa^HHecKHx HcToHHHKax xopBaTcKoro h cepöcKoro a3mkob. HMeHHo ^To oöcToaTenbcTBo h npuBneKno Harne BHHMaHHe, TeM Öonee hto b gpyrux HaceneHHbx nyHKTax HaMH oHa He Öbina oTMeneHa. npuBegeM ^parneHT BbicKa3biBaHHA HH^opMaHTa, b ko-TopoM Hcnonb3yeTca gaHHoe cnoBo:
5.1 D'ert'aš pri nas pomeni na Goričkom ... ka se svejti, jaz se spomnim, biu sem deset let star, pa dedek mene pravi... [hma] se pride! se pride ka boš viduu, ka se tam prejk svejti, to je pa od naše iže ... tam prek je bilo eno močvirje, bila veška zemla, okouli seden hektarof... odi ka boš viduu ka se, e tan d'ert'aš svejte! pa pravim, ka je dedek tou? pa ode ka boš viduu, to ke ena žoga, ena takša okrougla, krugla, malo z modrimi odtenki, s takšimi modrimi kulabari, žutu, rumeno ne, žuto, žuto, svetlo, ognjena, krogla se je tak malo, zdigavala, spuščavala malo, šla sem malo ta, in to je trajalo eno petnajst minut, stvarno sem tou videu ne, in sem jaz šou notri, je že večer biu, in sem tisto pozabu, in pozneje, san nigdar več nej dedeka pitau ... na Bistrici pa tomu pravijo merar (D'ert'aš y Hac b oSnacra TopHHKo 3HaHHT ... hto cBeTHTcfl», a noMHro, MHe Öbino gec^Tb neT, h ,2,egymKa MHe roBopuT ... [hma], «nogofigu! nogofigu h tm yBugumb, hto TaK cBeTHTca, a ^To ot Hamero goMa ... TaM Hepe3 Öbino ogHo öonoTo, Öbina gepeBeHcKaa 3eMna, BoKpyr Ha ceMb reKTapoB ... «nogofigu h yBugumb, hto TaM d'ert'as cBeTHTca!»
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 17
A a roBopro, «,2,egymKa, hto ^T0 TaKoe?» «nogoHgu u yBugumb», ^T0 KaK MaH, TaK0H KpyraMH, HeMHOrO C CHHHMH 0TTeHKaMu, C TaKHMH CHHHMH KpyraMU, ®en-tmh, CBeT, orHeHHMH, Kpyr TaK HeMHoro nogHuManca, onycKanca, men HeMHoro Tyga, u ^T0 gnunocb MuHyr naTHag^Tb, geficTBuTenbHo a ^T0 Bugen, u a Bep-Hynca b goM, öbm y®e BeHep, u a 3aöbrn oö ^T0M, u no3®e a HuKorga gegymKy He cnpamuBan ... a b Eucrpu^ ^T0 Ha3MBaroT merar) (ropHu-nerpoB^i).
PeHb ugeT o Mu^onoruHecKoM nepcoHa^e, noaBnaromuMca Hag BogoH (name Bcero - öohotom) unu b none b Buge öny^garomux oroHbKoB (nogpoÖHee oö ^Tux MH^onorHHecKHX nepcoHa^ax b 3anagHocnaBaHcKofi Tpagu^uu cm. (BuHorpago-Ba 2016: 180); y cnoBem;eB - cm. Kropej 2008: 283-284). Hx MoryT Ha3MBaTb merari, meraši, džileiri, fajermangli, fajamangli (Kozar Mukič - Mukič - Kropej Telban 2017: 387), žerjafce, zerd'afce (3anucaHo HaMu b nopaöbe) u T.g. B. HoBaK npuBoguT cnegyromee oötacHeHue gna cnoBa džileir 'ra3, napamuH Hag öohotom' (Novak 1996: 37). CoöecegHuKH paccKa3MBaroT ucropuro, hto ^To gymu uH^e-HepoB, K0T0pbie 3aMepanu 3eMnro npu aipapHofi pe^opMe, nporoomegmefi nocne pacnaga ABcTpo-BeHrpuu u oöpa3oBaHua KoponeBcrea CXC (no3®e - Mrocna-Buu), u K0T0pbie HecnpaBegnuBo npou3Benu 3aMepM. noKa3aTenbHo, hto ucnonb-3yeTca cpa3y HecKonbKo TepMuHoB gna oöo3HaHeHua ogHoro aBneHua (b tom huc-ne 3auMcTBoBaHHoe u3 HeMe^oro fajermangli, uMeromee b cBoeM cocTaBe ctobo, yKa3MBaromee Ha oroHb, HeM. Feuer). OgHaKo yHrapu3M, BcrpeTuBmufica HaM b oönacru ropuHKo, crpaHHbiM oöpa3oM Hurge He oTMeneH. B BeHrepcKoH Tpagu^uu gna oöo3HaHeHua ^T0^0 aBneHua TaK^e ucnonb3yeTca HecKonbKo HauMeHoBaHuH (MNL 3: 454): tüzesember (orHeHHMH HenoBeK), tüzes mernök (orHeHHMH uH^e-Hep), tüzes indzseller (to ®e), lämpäs (oöpa3oBaHo ot «naMna», $0Hapb), liderc (öohothmh oroHeK), bolygo tuz (öny^garomuö oroHb), lidercfeny (öny^garomuö oroHeK), gyertyäs (oöpa3oBaHo ot «cBeHa»). flna tüzesember xapaKTepHo noaB-neHue b oöpa3e HenoBeKa, KoToporo conpoBo®gaeT oroHb (cp. cnoBeH. ognjeni mož), oömhho ^T0 uH^eHep, kotopmh nnoxo pa3Mepun 3eMnro, lämpäs noaBna-eTca b Buge gBu^ymeöca naMnbi, no MHoruM npu3HaKaM noxo® Ha tüzesember. Liderc npegcTaeT b oöpa3e öny^garomux oroHbKoB, no H0HaM BcaHecKu MemaeT npoxo^uM (cp. önu3Kue noBepba o nepcoHa^e ognjeni y rpagumaHcKux xopBaToB (nnoTHuKoBa 2016: 153)), 3aMaHuBaeT ux b öohoto, Hacro uMeeT oömue npu3HaKH c tüzesember. Gyertyäs TaK^e noxo® no MHoruM npu3HaKaM Ha tüzesember, a TaK-®e Ha lidercfeny). B oönacru XaHmar Ha ceBepo-3anage BeHrpuu u3Becrao TaKoe Ha3BaHue gna ^T0^0 npupogHoro aBneHua, HaönrogaeMoro Ha öonoTe, KaK ördög gyertyäja 'cBena HepTa'. noKa3aTenbHo, hto ^T0 ctobo HamuMu uH^opMaffraMu Mo^eT ynorpeönaTbca TaK^e u b nepeHocHoM 3HaHeHuu, gna H0MUHa^uu Hera-tubhmx, orpu^TenbHbix aBneHufi, nrogeö u T.g. C ^T0H tohku 3peHua uHTepecHa ucTopua, 3anucaHHaa HaMu b oönacTu ropuHKo:
5.2 Stvarno biu en täksen pujaf, za šteroga se je v näsi vesi pravilo, kadä d'ert'as pride te pride slaba letina, ali pa nekaj slabo pride ...jaz se spomnim, tisto leto... mi smo
18 _ r^e6 neTpOBHH nuflUneHKO • yhraph3mbi b nekchke tpafl^hohhoh kynttypm ...
meli Kmečki glas, to je biu tednik za kmete, dedek je meu to stalno naročeno, in gdok mi smo tak pod orehom na dvorišči... ležali ka smo senou obračali, pa te smo spočivali, in poštar prinese novine, časopis, pa gnok s tistim novinami hodi pa začne preklinjati, po dvorišči preklinja ... pa ka stare si znoruu? je baba pravila, a ti pogleni! pa začne on meni, pogleni [uMa]! to mi mamo! glej! te Vukmanovic, to je biu eden minister za kmetijstvo, ja dau odluk ka se začne Jugoslavija obdaučevati, voze, kotle za žganje, pa, ene koula si lejko meu, drugo je že bilou obdafčeno ... en konj je smeu biti.... minister Vukmanovic je odločiu ka to pa to, in da začne dedek metati, pa dedek pravi, pogleni! tou je te d'ert'aš peldevu! peldevu pomeni jeprineseu naznanuvo (flencTBHTenbHo 6bno TaKoe aBneHue, o kotopom b Hamen gepeBHe roBopunH, Korga d'ert'aš npuxogHT, 6ygeT nnoxon ypo®an, unu hto-to nnoxoe cnyHHTca ... a noMHro, b tot rog ... y Hac 6bma ra3eTa «KMeHKH rnac», ^T0 e^eHegenbHHK gna KpecTbaH, gegymKa nocroaHHo ero BbmucbiBan, u ogHa^gbi mm TaK nog opexoM Ha gBope ... nemara, noToMy hto mm ceHo nepeBopaHHBanu, u mm oTgbixanu, u noHTanbOH npuHocuT ra3eTy, u Bgpyr c ^T0H ra3eTOH oh xoguT u KaK HaHHeT pyraTbca, no gBopy pyraeTca ... «Hto, crapuK, tm c yMa comen?» Ba6ymKa cnpocuna, «A tm nocMOTpu!» H oh ko MHe, «nocMOTpu [uMa]! Bot hto y Hac! nocMoTpu!» ^TOT ByKMaHOBHH, ^TO 6bin oguH mhhhctp cenbcKoro xo3an-cTBa, Bbimno pacnopa^eHue, hto b rorocnaBHH 6ygyr 6paTb Hanor c noBo3oK, kottob gna caMoroHa, ogHy noBo3Ky tm Mor HMeTb, a 3a BTopyro y®e gon^eH 6mh nnaTHTb Hanor ... ogHoro KoHa mo^ho 6bino HMeTb ... mhhhctp ByKMaHOBHH npHHan pemeHHe, hto to-to h to-to, h KaK HaHHeT gegymKa 6pocaTb, h gegymKa roBopHT, «nocMOTpu! Bot ^TO d'ert'aš peldevu!» peldevu o3Ha^aeT noKa3anca, noaBunca) (ropHH-neTpoB^i).
3gecb d'ert'aš npegcraeT b o6pa3e HeKoero HeraTHBHoro aBneHua. CnHTa-nocb, hto ecnu ero yBugaT, to ypo®an 6ygeT nnoxuM b ^T0M rogy. ^T0 cnoBo mo-®eT aBnaTbca chhohhmom He^ucTOH cunbi, KaK noKa3MBaeT npuBegeHHbiH BMme ^parMeHT BbicKa3biBaHua, u 3gecb oho c6nu®aeTca no 3HaHeHuro c BeHrepcKHM ordog gyertyaja 'cBena HepTa'.
6 noBceMecTHo pacnpocTpaHeHHMM TepMHHOM gna o6o3HaHeHua BHe6paHHoro pe6eHKa aBnaeTca fotif unu fačuh/fačuk. HHTepecHo, hto H3BecTeH oh He Tonb-ko b npeKMypbe, ho u BbixoguT 3a ero npegenM, b HacraocTH b BocTOHHyro fflTHpuro (npneKua) (fačuh, hotiv (Rajh 2010: 48)), hto nogTBep^gaeTca TaK^e HamHMH 3anucaMH. noMHMo o6o3HaneHHa co6cTBeHHo 'BHe6paHHoro pe6eHKa' mm 3anucanH cnegyro^ue cHTya^HH ynoMHHaHua ^T0^0 TepMHHa b pa3roBopax o Tpag^HOHHOH KynbType: Bo-nepBMX, TaK HacTo Ha3MBanu KyKny (unu cBa-ge6HMH xne6 - bosman - 3aBepHyTbiH b Buge HOBopo^geHHoro), c KOTopon (b paMKax cBage6HMx 6ecnHHcTB) nogxoguna k ®eHHxy Ha cBagb6e aKo6bi ero ®eHa (o6mhho - Hapa^eHHaa ^iraHKa) u Tpe6oBana npu3HaTb pe6eHKa cboum; bo-btopmx, TaKHM o6pa3OM Mornu Ha3MBaTb gymu geTen, KOTopMe yMepnu b
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 19
nepBMH rog ®u3Hu. npuBegeM kohtokct ynoTpeôneHua gaHHoro cnoBa, rge coôecegHu^ oTMe^aeT HeraTUBHyro KOHHOTa^uro gaHHoro cnoBa.
6.1 In je enkrat domou prijokala, s šoule, ona je sploh nej znala ka je ona fotif, ona je tu odraščala, moje stare starše je zvala oča, mâti, prijoka domou, pa pravi, tisti pa tisti fant z vesi me je zmerjau s fotivo, torej s sramotnim izrazom za otroka ki nima očeta, ampak moja stara mama je bila pogumna ženska, in je pravla, bom jaz to že uredila, in je šla do tistih staršeu tega fanta, ki sta pa bila slučajno oba nezakonskega otroka, ja! in je pravila te ženski, vi vašeme dečke povejte kâ naj naše [uMa] več ne špota, ne zmerja, ka vi znate ka ste vuva z vašim možon bila prlej fotiva kâk tou nâše dejte, ja (H ogHa^gbi oHa npumna goMon 3annaKaHHaa u3 mKonbi, oHa Booô^e He 3Hana, hto oHa BHeôpaHHbin peôeHoK, oHa 3gecb pocna, moux ôaôymKy u gegymKy oHa Ha3biBana nana, MaMa, npuxoguT 3annaKaHHaa goMon u roBopuT, «Tot u tot napeHb u3 gepeBHu MeHa Ha3Ban BHeôpaHHbiM peôeHKoM», T.e. ocKopôuTenbHbiM chobom gna peôeHKa, y KoToporo HeT o^a, ho Moa ôaôymKa ôbna My^ecraeHHaa ^eH^HHa, u oHa cKa3ana, Bce pemy», u oHa nomna k poguTenaM ^To^o nap-Ha, KoTopbie oôa ômhu cnynaHHo He3aKoHHopo®geHHbie geTu, ga! u oHa cKa3ana toh ^eH^uHe, «Bm BameMy napHro cKa^uTe, hto nycTb Hamen (uMa) ôonbme He ocKopônaeT, noToMy hto bm 3HaeTe, hto bm oôa c BamuM My^eM paHbme ômhu BHeôpaHHbe geTu, neM Ham peôeHoK, ga») (MypcKa-CoôoTa).
B cnoBeHCKoM a3biKe ucnonb3yeTca 3auMCTBoBaHue u3 HeMe^oro pankrt (Snoj 2015). B. HoBaK oTMenaeT b ôenbTUHCKoM roBope ogHoBpeMeHHo gBa Ba-puaHTa: fàčuk (Novak 1996: 39) u fotiv (Novak 1996: 41) u yKa3biBaeT Ha ux npo-ucxo^geHue ot BeHrepcKoro fattyu. B cnoBape nuTepaTypHoro npeKMypcKoro a3MKa 3aperucTpupoBaHo TonbKo fotiv (Novak 2006: 88). B BeHrepcKoM a3MKe ^To chobo Heu3BecTHoro npoucxo^geHua (MNyTESz 1: 853). .H. XagpoBUH b KanecTBe bo3mo®hmx uctohhukob Bo3HUKHoBeHua ^T0^0 cnoBa npuBoguT faj 'non'18 unufiu 'ManbHUK, napeHb'). KpoMe Toro, oh gaeT BapuaHTM ^To^o cnoBa b KanKaBCKoM a3MKe u y xopBaToB-mToKaB^B: fačuk, fačuk, fančuk, fotiv, fortiv u numeT, hto ^opMbi fančuk u fortiv bo3huk.hu y®e nocne 3auMCTBoBaHua u3 BeHrepcKoro Ha xopBaTCKon no^Be (Hadrovics 1985: 219). B cnoBape cepôcKo-xopBaTCKoro a3MKa ^TO chobo gaeTca b ^opMe fačuk u fačuk onaTb ®e c yKa3aHu-eM Ha BeHrepcKoe npoucxo^geHue (RSKJ 6: 660). n. Ckok ynoMUHaeT npuropbe u 3aropbe b XopBaTuu KaK peruoHM ôbrroBaHua neKceMbi fačuk u oTMenaeT, hto uMeHHo fotiv aBnaeTca caMon crapon ^opMon 3auMcTBoBaHua u3 BeHrepcKoro, nocKonbKy BeHr. -yu > -iv (ERHSJ 1: 502).
7 nepuog KapHaBana, MacneHu^i nepeg BenuKUM nocToM b oôcnegyeMbix ro-Bopax KaK b npeKMypbe, nopaôbe u TaK^e b Boctohhoh fflTupuu oôo3Ha-HaeTca npu noMo^u neKceMbi fâšenekfâšenik/fašang (nopaôbe) (cp. cnoBeH-
18 XoTa 3Ta 3THMonoraa oTpH^erca b MNyTESz 1: 853.
20 _ r^e6 neTpOBHH nuflUneHKO • yhraph3mbi b nekchke tpafl^hohhoh kynttypm ...
CKoe nuTepaTypHoepust). KpoMe Toro, npu noMo^u ^T0^0 KopHa Ha3biBaroTca yHacTHUKu MacneHUHHbix rynaHuñ, a TaK^e HenpurnameHHbie Ha cBagbóy rocTu (fašenki), KoTopbie npuxogunu b KocTroMax u MacKax, htoóm ux He Mor-nu y3HaTb, u ycTpauBanu Ha cBagbóe óecHUHcTBa. B cnoBape nuTepaTypHoro npeKMypcKoro a3biKa ^T0 cnoBo ^uKcupyeTca TonbKo b 3HaHeHuu 'KapHaBan' (Novak 2006: 86) - fašenk, fašenski. Y cnoBaKoB u3 nunumcaHTo ^T0 cnoBo oTMeHaeTca bo mh.h. - fašangi (Gregor 1975: 218). .H. XagpoBUH npuBoguT neKceMy faršanga (o^opMneHo no ®.p.) Hapagy c fašenk, fašink, fašank, fašang b cnucKe yHrapu3MoB y KañKaB^B (Hadrovics 1985: 225), ogHaKo oTMeHaeT, hto ^Ta neKceMa Morna 6biTb 3auMCTBoBaHa napannenbHo u3 HeMe^oro a3biKa (cp. HeM. Fasching u3 6aBap.-aBCTp. vaschanc, vaschanc). B. fflTeóux ronyn BKnronaeT ^T0 cnoBo b cnucoK repMaHu3MoB (fašenk) KaHKaBcKoro HapeHua 6e3 yKa3aHua Ha nocpegHUHecTBo BeHrepcKoro (Štebih Golub 2010: 227-228). y n. CKoKa TaK^e HaxoguM TonbKo oTcbinKy k HeMe^oMy ucToHHUKy (ERHSJ 1: 508) gna cnoB fašinak, fašenk, fašenjk. B cnoBape cepócKoxopBaTCKoro a3bi-Ka fašange, fašanke TaK^e npuBogaTca c noMeToñ, hto cnoBo 3auMCTBoBaHo u3 HeMe^Ko^o (RSKJ 6: 661). y cepóoB BoeBoguHbi u3BecTHbi cnoBa $awaH-^e, $awame (PCrB 9: 176). B BeHrepcKoM a3biKe neKceMa farsang aBnaeTca 3auMcTBoBaHueM u3 HeMe^oro (cp. ee 6brroBaHue b nounne (Ba^eHKo 2014: 286)), rge ^To cnoBo ucnonb3yeTca Ha^e, HeM ero BeHrepcKuñ aHanor hús-hagyó-héfo/kedd (cp. fleMeTep 1977: 191)), a coHeTaHue ss > rs KaK, HanpuMep, b cnoBe tarsoly (HeM. Tasche) (cyMKa u3 ko^h, KoTopyro HocaT Ha cnuHe) (MNyTESz 1: 848) (TaM ®e oTMeneHo, hto b cnaBaHcKue a3biKu cnoBo 3auM-cTBoBaHo u3 HeMe^oro). no Bceñ BuguMocTu, gna BapuaHToB c coHeTaHueM rš b cnaBaHcKux a3biKax mo^ho c óonbmeñ goneñ yBepeHHocTu npegnonaraTb BeHrepcKoe 3auMcTBoBaHue, Torga KaK gna gpyrux cnyHaeB ^TOT npo^cc Mor npoucxoguTb napannenbHo u3 gByx hctohhhkob.19 npuBegeM npuMep $yHK-^uoHupoBaHua ^TOH neKceMbi b 3HaHeHuu 'KapHaBan' u 'He3BaHbie rocTu Ha cBagbóe':
7.1 Do fašenka če se nišče ne ozenéj, se več po fašenke ne sme nišče ženiti, in ti se, napravi borovo gostüvanje (Ecnu go MacneHu^i hukto He ^eHunca, to y®e no-cne MacneHu^i hukto He Mo^eT ^eHUTbca, u ycrpauBaroT Torga borovo gostüvanje20) (ropHu-neTpoB^i).
19	Hto HeygHBHTenbHo, nocKonbKy b neKOHKe Tpag^HoHHoH KynbTypbi y npeKMyp^B HaMH ot-MeHeHo MHoro repMaHH3MoB (HanpHMep, majpan, krispan, friškanje), KoTopbie MoryT cocy^e-cTBoBaTb napannenbHo c BeHrepcKHMH 3auMcTBoBaHuaMu. ^TOMy cnoco6cTBoBanu h npaMbie KoHTaKTbi c HeMe^K0^0B0pa^HM HaceneHHeM (aBcrpu^bi), TaK KaK cnoBeH^i b yKa3aHHoM peraoHe npo^HBaroT Me^gy BeHrepcKoH h HeMe^K0H 3THHHecKHMH TeppHTopHaMH.
20	flocn. «cocHoBaa cBagb6a» - myroHHoe npegcTaBneHHe, KoTopoe pa3birpbiBaroT, ecnH b cene He 6bino hh ogHoñ cBagb6bi b rogy. CocHa npegcTaeT b o6pa3e ®eHuxa, gna KoToporo nogbi-cKHBaroT HeBecTy.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 21
7.2	Maski, cigani, to so fašenki, to so tisti ki so radovedni ka dobili kakšno gostü-vanje, jaz sem se oblekla po fašenki, te nišče nej poznaw, plejšeš (MacKu, ^ira-He, ^To fašenki, ^To Te, KOMy uHTepecHo noóbiBaTb Ha KaKoñ-Huóygb cBagbóe, a ogenacb b MacKapagHbiñ KocTroM, htoóm hhkto He y3Han, u tm TaH^yemb) (reHTepoB^i).
7.3	Za fašenek so peli, pusta repa dugi len, fašenik je celi den, pijte vino nej vodou, pa še nekaj (Ha MacneHuuy nem: nycTaa pena, gnuHHbiñ neH, MacneHu^ ^nbiñ geHb, neñre buho, a He Bogy, u e^e hto-to) (reHTepoB^i).
8 OóbiHañ CTaBHTb Ha nepBoe Maa gepeBo u yKpamaTb ero neHTaMu, a TaK^e caMo gepeBo u3BecTHbi b gaHHoñ Mecraocm nog Ha3BaHueM majoš/majuš. 06^ecno-BeHCKoe Ha3BaHue gna gaHHoro aBneHua - mlaj - M. Choh cBa3biBaeT c noHaTueM «Monogoe gepeBo» (Snoj 2015). npeKMypcKoe u nopaócKoe cnoBo aBnaeTca yH-rapu3MoM, nocKonbKy b BeHrepcKoM a3biKe Ha3BaHue Meca^ Maa - majus (xoTa u3HaHanbHo gaHHoe cnoBo uMeeT naTUHcKoe npoucxo^geHue - Maius mensis, KoTopoe npuoópeno BeHrepcKyro ornacoBKy c KoHeHHbiM [š]21). B BeHrepcKoM a3MKe pacnpocTpaHeHo HauMeHoBaHue májusfa (gocn. Mañ-gepeBo), o6o3Ha-Haro^ee cpyóneHHoe BbicoKoe gepeBo (nuxTa, gy6, xBoñHbie gepeBba, 6epe3a), KoTopoe napHH yKpamanu ^eTaMu u neHTaMu b HoHb HaKaHyHe nepBoro Maa (uHorga b HoHb HaKaHyHe nacxu unu b HoHb HaKaHyHe nepBoro BocKpeceHba nacxu). ^To gepeBo ycraHaBnuBanu nepeg okhom goMa noHpaBUBmeñca geBym-kh, nu6o bo gBope, nu6o b oó^ecTBeHHoM MecTe. BoKpyr gepeBa TaH^Banu.22 TaK ®e Ha3biBanu yKpameHue, KoTopoe cTaBunu Ha Kpbimu b o3HaMeHoBaHue 3aBepmeHua cTpouTenbHbix paóoT (MNyÉSz 4: 917-918). KpoMe Toro, b BeH-rpuu ^To gepeBo Moran Ha3biBaTb Yakabfa (gepeBo cb. ^Ko6a), hajnalfa (gepeBo paccBeTa - b TpaHcunbBaHuu (MNL 3: 506)) (fleMeTep 1977: 197-198). Hamu HH^opMaHTM TaK^e nogTBep^garoT, hto «Mañ» cTaBunu nu6o nepeg okhom goMa noHpaBUBmeñca geBymKu, nu6o Ha gepeBeHcKoñ nno^agu. B npeKMypbe noBceMecTHo u3BecTeH y^e craBmuñ noKanbHbiM KynbTypHbiM coóbrrueM ganč-ki majoš b cene raHHaHu.23 PaHbme b npeKMypbe «Mañ» cTaBunu nprobiBHUKu, gocrurmue 18 neT, ceñHac ^To genaroT no^apHbie. HeKoTopbie uH^opMaHTbi ot-MenaroT, hto ycTaHaBnuBaTb «Mañ» HaHanu TonbKo nocne 1945 roga u npa3gHUK cTan acco^uupoBaTbca c flHeM Tpyga, nepBbiM Maa (xoTa ^To npoTUBopeHUT
21	B HacTHocTu, H. XagpoBHH yKa3MBaeT, hto b naTHHcKHx 3auMcTBoBaHuax b BeHrepcKoM a3MKe npoH3HocHTca b ^HHane [š] BMecTo [s], HanpHMep, marciuš. HMeHHo b 3tom Buge ohh 3auM-cTByroTca b cnaBaHcKHe a3MKu (Hadrovics 1985: 56-57).
22	Cp. TaK®e c oóbmaaMH, cBa3aHHMMu c «MañcKHM gepeB^M» y cnaBaH (BaneH^Ba 1999: 79-81).
23	Ero Bo3BogaT Ka^gbñ rog napHH b naMaTb o co6brrua nepBoñ MHpoBoñ BoñHbi. BnepBbie ero nocTaBunu b 1919 congaTbi b 6narogapHocTb fleBe Mapuu 3a to, hto BepHynucb c BoñHbi (nununeHKo - ^cuHcKaa 2018).
22 _ 
r^e6 netpobhh nuflUnehko • yhraph3mbi b nekchke tpafl^hohhoh kynttypm ...
caMOMy Ha3BaHHro - yHrapu3My, KOTopoe nočne 1945 roga HuKaK He Morno öbiTb 3auMCTB0BaH0, no KpafiHefi Mepe b npeKMypbe). HffrepecHo, hto uH^opMaHTbi H3 nopaöba MoryT ucnonb30BaTb KaK aHanor Ha3BaHHH b coBpeMeHHoM BeHrep-ckom a3biKe (nog BnuaHueM gBya3braua) - majušfa - TaK u majoš, pacnpocTpa-HeHHbifi b npeKMypbe. ^Tu cnoBa BbicrynaroT KaK cuhohumm. Ha3BaHue majušfa b npeKMypbe HaM He BcrpeTunocb. KpoMe Toro, majoš ucnonb3yroT uH^opMaH-Tbi H3 nopaöba KaK o6o3Ha^eHue Meca^ Mafi, 3auMCTB0BaHH0e u3 BeHrepcKoro (cm. 8.4). Hu majoš/majuš, hu majušfa He ^uKcupyroTca hu b ogHoM u3 neKcu-Korpa^HHecKHX učtohhukob, 3a ucKnro^eHueM cnoBapa öenbTuHCKoro roBopa B. HoBaKa (b ^opMe majuš), c yKa3aHueM Ha BeHrepcKoe nocpegHu^ecrao npu 3aHMčTBoBaHHH u3 naTbrau (Novak 1996: 73). OTMeTHM TaK^e, hto TeppuTopua npeKMypba pa3geneHa c tohkh 3peHua ^yH^uoHupoBaHua gaHHoro TepMuHa: b ceBepHbix pafioHax, npuneraro^ux k aBCTpufičKofi rpaH^e, öonee H3BecTeH HeMe^ufi aHanor - majpan (u3 HeM. Maibaum). B a3biKe rpagu^aHCKux xopBa-tob ^uKcupyeTca TaK^e BeHrepcKaa ornacoBKa cnoBa: Maibaum - majuško drevo (DBKW 1982: 332). Hu^e npuBogaTca BbičKa3biBaHua coöecegHHKoB u3 npeKMypba u nopaöbfl o gaHHoM oöbraae.
8.1	Majoš, majoš, to je zdaj že bilo v Jugoslaviji to prej nej bilo, po 45 letu so postavili ko prvi maj delafskipraznik (Majoš, majoš, ^T0 öbino b MrocnaBuu, paHbme ^T0^0 He öbino, nočne copoK naToro roga ycTaH0Bunu, Korga nepBoe Maa - npa3gHUK paöonux) (ropHu-neTpoB^i).
8.2	V Gaberju so tudi postavljali, majoš, drevo je majoš, še zdaj... največ so to gasilci ... do konca maja stoji (B Taöepbe TaK^e ycTaHaBnuBanu, majoš, gepeBo - majoš, e^e u cefinac ... öonbme Bcero no^apHbie ... go koh^ Maa ctout) (Kpu^eB^i).
8.3	Majušfa, na pervi den', to postavijo, zvečer, per dekli, skrivuma (Majušfa, Ha nepBbifi geHb nocTaBaT, BenepoM, y geBymKu, TafiHo) (ÄnaTumTBaH^anBa).
8.4	Bilou majoši, majošfa, tüsto drevo, prvega majoša si gor dejal, tou vem, ka v Sengotardi so zaj nej postavili... tüstog majoša se je večer postavlo (Ebinu majoši, majušfa, ^T0 gepeBo, nepBoro Maa tm ycTaHoBun, a 3Haro, hto b CeHTrorrapge cefinac He ycTaH0Bunu ... ^T0^0 majoša BenepoM ycTaHaBnuBanu) (CeHTroTTapg).
9 B oönacTu HapogHofi KynuHapuu 3auMCTB0BaHufi u3 BeHrepcKoro a3biKa go-BonbHo MHoro. OcTaHoBuMca nogpoÖHee Ha cnoBeperec, KoTopoe uMeeT 3Hane-Hue 'xneö b Buge 3anneTeHHofi kocuhku'. B BeHrepcKoM a3biKe perec 03HanaeT '3anneTeHHoe b Buge ^no^Ku unu b Buge BocbMepKu xneöoöynonHoe rogenue' (MNyESz 5: 721). CaMo cnoBo aBnaeTca 3auMCTB0BaHueM u3 cpegHeBepxHeHe-Me^oropreze,prezel (HeM. nuT. Brezel) (MNyTESz 3: 160-161). .H. XagpoBuH
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 23
roBopuT o BeHrepcKOM nocpegHUHecTBe npu 3auMcTBoBaHuu ^To^o repMaHU3-Ma B a3biK KaHKaB^B (Hadrovics 1985: 411). CnoBapb öenbTUHcKoro roBopa ^uKcupyeT ^opMy ®.p. peréca (Novak 1996: 96), Torga KaK b cnoBape nuTepa-TypHoro npeKMypcKoro a3biKa oTgenbHo ^TOH neKceMbi He HaxoguM, a BcTpeTu-nacb oHa HaM TonbKo b noacHeHuu k cnoBy vrtanik (xneöoöynoHHoe u3genue u3 nmeHHHHoñ MyKu b Buge Tpex KocuHeK u gbipKoñ nocepeguHe) b KaHecTBe cuHoHUMa b ^opMe peretz, pretzli (Novak 2006: 852). flpyrue cnoBeHcKue cnoBapu ^To cnoBo He perucTpupyroT. n. Ckok npuBoguT apean pacnpocTpa-HeHua ^To^o cnoBa (KaHKaBcKaa XopBaTua, CnaBoHua) (perec, pereca, peretac, peretak) u yKa3biBaeT Ha ee BeHrepcKoe npoucxo^geHue b xopBaTCKoM a3biKe u Ha nepBoHananbHMH HeMe^uñ mctohhmk (ERHSJ 2: 639). B cnoBape cepö-CKoxopBaTCKoro a3biKa gaeTca numb oTcbinKa k HeMe^oMy a3biKy (RSKJ 4: 388). B cepöcKux roBopax BoeBoguHbi ^To cnoBo TaK^e mupoKo ucnonb3yeT-ca, KaK b M.p., TaK u b ®.p. - nepeii u nepe^ (xneöoöynoHHoe u3genue b Buge Konb^) (PCrB 6: 157). CnoBa^oMy roBopy b nunumcaHTo TaK^e 3HaKoMa ^Ta neKceMa (Gregor 1975: 256) (yKa3aH BeHrepcKuñ mctohhmk 3auMcTBoBa-Hua). ÁKTyanbHoñ ^Ty neKceMy b oönacTu onucaHuñ aBneHuñ HapogHoñ Kynb-Typbi genaroT KoHTeKcTbi ynoTpeöneHua, BbiaBneHHbie HaMu b xoge noneBoro uccnegoBaHua. Hamu uH^opMaHTbi Hame Bcero perec ynoMuHanu KaK xneö, KoTopMH neKyT Ha cBagböe, HecKonbKo pa3 HaM BcTpeTunocb Ha3BaHue xne-öoöynoHHbix u3genuñ, KoTopbie neKnu HaKaHyHe ,2,Ha Bcex cBaTbix (npeK. sis-vejcovo). Hto KacaeTca xneöa Ha cBagböe, to 3gecb perec Mo^eT BbicTynaTb cuhohumom gpyrux TepMuHoB - bosman, vrtanek/vrtanik, pleteník24 (Hanpu-Mep, b nopaöbe b HeKoTopbix cenax u3BecTeH TonbKo perec). To ®e caMoe u gna xneöoöynoHHbix u3genuñ Ha 1 Hoaöpa, cuhohum cnoB zounik, biba, beleš/ beliš.25 B BeHrpuu perec neKnu öegHaKu no öonbmuM npa3gHuKaM (MNL 4: 229-230). npounnrocTpupyeM KoHTeKcTM ynoTpeöneHua cnoBa perec BbicKa-3MBaHuaMu coöecegHuKoB:
9.1 Da sva prišla müva od meše, nej, da sva s cerkvi domou prišla, te sva na pragi doubila liter vina pa gore te-e vrtanek, perec, gor na tistom (Korga mm npumnu goMoñ c Meccbi, Korga mm u3 ^pKBu npumnu goMoñ, Ha nopore mm nonyHunu nuTp BuHa, a HaBepxy vrtanek, perec, HaBepxy Ha ^TOM) (ropHu-neTpoB^i).
24	HeKoTopMe Hamu HHi^opMaHTbi roBopunu, hto vrtanik HMeeT öonbme nneTeHMx KocuHeK, HeM perec, gna bosman xapaKTepHo yKpameHue ^eTaMH m pa3nMHHMMM t^urypKaMH. flpyrae mh-^opMaHTM He Haxogunu oTnuHKH no ^opMe H3roToBneHHa Me^gy vrtenik m perec.
25	HeKceMa beleš, KoTopyro HH^opMaHTM ynoMHHanu b KaHecTBe oöpagoBoä BbmeHKu gna npa3gHHKa Bcex cBaTbix, TaK»e aBnaeTca yHrapu3MoM (cp. BeHr. béles - HeTbipexyronbHbiH nupor c HaHHHKoH nocepeguHe (MNL 1: 244) - oöpa3oBaHo ot BeHr. bél 'BHyrpeHHocTb, Kum-km'; ^HHHo-yropcKoro npoucxo^geHua (MNyTESz 1: 274)). HHorga Ha3BaHua retés m béles oKa3MBaroTca B3auMo3aMeHaeMMMH. TaK b BeHrepcKux roBopax 3aKapnaTba «pyneT c MaKoM H3 gpo^^eBoro TecTa» Ha3MBaeTca mákos rétes m mákos béles (^H3aHe^ 1992: 310).
24 _ r^e6 neTpOBHH nuflUneHKO • yhraph3mbi b nekchke tpafl^hohhoh kynttypm ...
9.2	Se je pa speklo, fsoboto, dejn pret trijstiprvoga oktobra ne, se je pa speklo, ena peč perecof, in te je še peč vroča bila (neKnu b cy66oiy, geHb nepeg Tpug^Tb nepBbiM oKTaópa, neKHH nenb perecof, u nenb 6bma e^e ropa^en) (ropHu-neTpoB^i).
9.3	Vrtanik je beli kruh, ki se plete fküper, tudi na gostüvanje, vrtanik ali vrtanek, fsaka vas ma svoje narečje, perec, fehér perec (BeHr.), fehér kenyér (BeHr.), moja babica je pekla male perece ali pa velke perece26 (Vrtanik - ^TO 6enbra xne6, KOTopbiñ cnneTaeTca BMecTe, TaK^e Ha cBagbóe, vrtanik unu vrtanek, b Ka^goñ gepeBHe CBoe Hape^ue, perec, fehér (6enbiñ) perec, fehér kenyér (6enbiñ xne6), Moa 6a6ymKa neKna ManeHbKue pereci unu 6onbmue pereci) (reffrepoB^i).
9.4	Zdaj perece so lahko male ka so pač pletene z dvema, ta bosman je pa bil z večih kit pletenih, in pa okrašen ... in so ga nesli, ko so šli po mlado (H pereci MoryT 6biTb ManeHbKue, KOTopbie nneTyT u3 gByx Kocu^eK, a bosman nnenu H3 MHorux KocuneK, u oh 6brn yKpameH ... u ero Hecnu, Korga mnu 3a Monogoñ) (Kpu^eB^i).
9.5	Kák vej pravite, ka vertenki, mej pa perece pravimo (KaK Bbi roBopuTe, vertenki, a mm roBopuMperece) (AnaTumTBa^araa).
9.6	So bili gostüvanja pa tou, vartaník, perec ka to so spleli, tok lepo, krougeu biu, tak spleteno (Ebrnu cBagbóbi, vartanik, perec nnenu, TaK KpacuBo, oh 6brn Kpyrabiñ, TaK 3anneTeHo) (CeHTroTTapg).
9.7	Vrtanek in perec to je isto, pri nas se pravi perec ... perec je naša, Andofci, Ste-vanofci, Verica, mi imamo isto narečje (Vrtanek u perec ^TO ogHo u To^e, y Hac roBopaTperec ... perec - ^TO Hame [caobo], AHgoB^i, fflTeBaHoB^i: Bepu^, y Hac ogHo Hapenue) (Op^any).
10 E^e oguH TepMuH u3 oónacTu racTpoHoMuu b cucTeMe neKcuKu TpaguuuoHHoñ Kynbiypbi - nupor u3 cnoeHoro TecTa - retaš. flaHHoe u3genue, KaK oTMenaroT co-óecegHuKu, aBnaeTca cuhohumom gna mTpygena (štrudla). Caobo retaš b npeKMyp-ckom aBnaeTca yHrapu3MoM no npoucxo^geHuro. B BeHrepcKoM a3biKe rétes o3Ha-HaeT 'nupor, npuroToBneHHbiñ u3 tohko pacTaHyToro (b Buge nucra) TecTa u 3a-BepHyToñ b Hero Ha^uHKu' (MNyÉSz 5: 1018). 06pa3oBaHo ot cy^ecTBuTenbHoro rét - cnoñ, c HeacHoñ ^TUMo^o^ueH (MNyTESz 3: 426-427). B SSKJ ^TOMy cnoBy (reteš), cHaó^eHHoMy noMeToñ «Hape^Hoe caobo», gaeTca onpegeneHue c oTcbrn-koh k npeKMypbro, hto ^TO nupor u3 Bbrra^Horo TecTa, u goóaBnaeTca, hto ohu MoryT 6biTb c pa3nuHHoñ HanuHKoñ, HanpuMep, u3 MaKa (SSKJ 4: 1491). B. HoBaK
26 B 3tom HappaTHBe HH^opMaHT KoMMeHTHpyeT, Hcnonb3ya nepeKgroqeHHe Koga co cgoBeHcKo-ro Ha BeHrepcKHH a3MK.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 25
^uKcupyeT rétas b cnoBape 6enbTuHcKoro roBopa u npuBoguT ero BeHrepcKuñ aHa-nor (Novak 1996: 127), ogHaKo b cnoBape nuTepaTypHoro npeKMypcKoro a3biKa ^To c.obo He Bcipe^aeTca. .H. XagpoBuH oTMe^aeT ero y xopBaToB-KañKaB^B b ^opMe riteš u ritež (?) (Hadrovics 1985: 436). n. Ckok TaK^e yKa3biBaeT Ha 6mto-BaHue ^To^o cnoBa y KañKaB^B u Ha ero BeHrepcKuñ uctohhuk rétes (ERHSJ 3: 148). Retaši pacnpocipaHeHbi noBceMecTHo b npeKMypbe u nopaóbe. HH^opMaH-tm roBopunu, hto hx Morau BMneKaTb b nroóoñ geHb, ho xapaKTepHoñ ocoóeHHo-CTbro aBnaeTca ux npuroTOBneHue Ha nacxy (vüzem, vüzen), rge retaš craHoBunca ogHHM u3 raaBHbix npa3gHuHHbix 6nrog. TaK^e ux Morau ocraBnaTb b goMe b HoHb c 31 oKTaópa Ha 1 Hoaópa gna gym yMepmux, KoTopbie, coraacHo noBepbaM, b ^To BpeMa Bo3Bpa^aroTca goMoñ. B BeHrpuu ux neKnu Ha hobmh rog, Ha cBagbóy, npu ^TOM 6mho HeBa^Ho, u3 KaKoro TecTa ohu cgenaHbi (MNL 4: 343). Hu^e garoTca HappaTuBM uH^opMaHToB o «peTame» u3 npeKMypba u nopaóba:
10.1	To je pa štru- retaš, retaši pa malo so fse, jabokovi pa makovi pa, skutini... müva pečeva fsakši den 0to mTpy[genb]- retaš, retaši, MoryT 6biTb u3 Bcero, u3 aónoK, MaKa, TBopora ... mm ux neneM Ka^gbiñ geHb) (ropHu-neTpoB^i).
10.2	Pa lekvár nutri, zonke smo jeli pa retaše, retaše smo gučali, retaši tü vougri ovak pravijo, pravijo ko je tou tenko, veš, tüst vougri pravijo ka reteš, mi pa tüsto pravimo retaše ka skora vertenik, s tüstoga pa tu, mak, ore ... nej biu kremeš (H noBug.no BHyTpu, mm enu zonke u retaši, retaši mm roBopunu, retaši 3gecb BeHrpbi TaK roBopaT, ohu genaroT tohko, 3Haemb, Ha ^To Bernpbi roBopaT reteš, a mm Ha ^To roBopuM retaše, ^To no^Tu KaK vertenik, u3 ^To^o 3gecb, MaK, opexu ... He 6mho KpeMa) (CeHTroTTapg).
11 B o6nacru Topu^Ko b cpege eBaHrenucroB-nroTepaH HaM Bcrpemnca uHTepecHbiñ TepMuH, c noMo^bro KoToporo o6o3Ha^aroT KonoKonbHbiñ 3boh, hto6m onoBecruTb npuxo^aH o cMepTu Koro-nu6o u3 ogHocenbHaH unu u3 npnxoga - rovašivanje. OneBugHo, hto c.obo aBnaeTca yHrapu3MoM: cp. b BeHrepcKoM a3biKe rovás - '3a3-yópuHa, oTMenaHue, oTMeTKa, Bbipe3aHue, Bbipe3, oTMeTKa o cneTe, 3agon®eHHo-ctu, KpeguTe' (MNyÉSz 5: 1080-1081). npoucxoguT ot BeHrepcKoro KopHa ró -'genaTb nuHuu, óyKBbi, Bbipe3aTb', kotopmh uMeeT ^uHHo-yropcKoe npoucxo®-geHue (MNyTESz 3: 426-427). M. Choh TaK^e yKa3biBaeT Ha BeHrepcKoe npo-ucxo^geHue u oTBepraeT Bepcuro o6 oóparaoM cnaBu3Me (Snoj 2015), KoTopyro HaxoguM y n. CKoKa (co ccmhkoh Ha O. MuKnomuHa): BeHrepcKoe ró o6pa3oBaHo ot ryti (ERHSJ 3: 160-161). HHTepecHo, hto rovaš He aBnaeTca noKanbHMM cno-bom, a BbxoguT ganeKo 3a npegenbi apeana cnaBaHcKo-BeHrepcKux KoHTaKToB, no-cKonbKy 6mho 3auMcTBoBaHo nepe3 ToproBbie KoHTaKTbi u ot nacryxoB (MNyTESz 3: 426-427). noMuMo cnoBeHcKoñ TeppuTopuu ^Ta neKceMa (b pa3Hoñ oraacoBKe) u3BecTHa cepócKuM u xopBaTcKuM guaneKTaM (rovaš, rabos), b tom Hucne - b flan-
26 _ r^e6 neTpOBHH nuflUneHKO • yhraph3mbi b nekchke tpafl^hohhoh kynttypm ...
Ma^uu, Bochuu, Kocobo, ^ffipanbHOH Cepóuu, MaKegoHcKuM (rabuš), HemcKuM (rabuše), guaneKTaM, anóaHcKoMy (rabüsh) u pyMMHCKOMy(rabq/) a3biKaM (ERHSJ 3: 160-161; Snoj 2015). OuKcupyeTca oho u y cnoBaKoB b BeHrpuu rovaš b 3Ha-HeHuu 'Bbipe3, HaceHKa' (Gregor 1975: 266). B cnoBeHcKoM nuTepaTypHoM a3biKe ^To cnoBo uMeeT gBa 3HaHeHua: 'nanKa, Ha KoTopoñ genaroT 3a3y6puHbi gna oTMe-HaHua TOBapa, cyMMbi KpeguTa' (cp. ugeHTuHHoe 3HaHeHue b BeHrepcKOM) (MNy-TESz 3: 426-427) u 'cHeT' b ycTOHHUBOM coHeTaHuu na rovaš 'Ha Heñ-To cHeT' (cp. ugeHTHHHoe Bbipa^eHue b BeHrepcKOM - valakinek a rovására) (SSKJ 3: 546). B cnoBape 6enbTuHcKoro roBopa TaK^e npegcraBneHbi ^Tu gBa 3HaHeHua (Novak 1996: 128), ogHaKo gaHHoe cnoBo noneMy-To He 6bino BKnroHeHo b cnoBapb nuTe-paTypHoro npeKMypcKoro a3biKa. TeM He MeHee, hto KacaeTca 3a^uKcupoBaHHoro HaMu TepMuHa rovašivanje, to KOHKpeTHO oh b gaHHOM 3HaHeHuu Hurge He OTMe-HeH (b tom Hucne u b c^e^uanbHo cnoBape, nocBameHHoM KonoKonbHoMy 3BoHy (SZP 2017)). HcKnroneHue cocraBnaror ^THo^pa$uHecKue MaTepuanbi, coópaHHbie E. nmañg b cenax KaHHeB^i u Kpu^eB^i (Pšajd 2017: 118, 122). B cnoBape cep6-cKoxopBaTcKoro a3biKa HaxoguM TonbKo rnaron poeamumu - 'cTaBuTb 3a3y6puHy, oTMenaTb (HepToñ, 3a3y6puHoñ)', 'Bbipe3aTb b KaMHe, gepeBe'. y B. Kapag^u^a ^TOT rnaron oTMeneH b 3HaHeHuu 'ocraBuTb cneg, oTMeTuTb' (RSKJ 5: 547). B cepócKux roBopax BoeBoguHbi pacnpocTpaHeH rnaron poeamumu (PCrB 8: 23), ^uKcupyeTca TaM u cymecTBuTenbHoe poeam - '3a3y6puHa, KneñMo, 3HaK, mpaM' (PCrB 8: 22). CKopee Bcero b npeKMypcKoM guaneKTe y ^To^o cnoBa npou3omen ceMaHTuHecKuñ nepeHoc o6mero 3HaHeHua '3aceKaTb, oTMenaTb' Ha gaHHoe koh-KpeTHoe geñcTBue - ornameHue npu noMomu KonoKonbHoro 3BoHa Becrn o cMepTu b cene unu npnxoge. Ham coóecegHuK TaK onucbiBaeT ^To cnoBo u nopagoK, ycra-HoBneHHMH b npuxoge, Korga u cKonbKo pa3 Hy^Ho 3BoHuTb b KonoKon:
11.1 To se zvoni ... razlikuje se po tem da se začne tak imenovano rovašivanje, mi pravimo, če je moški, potem se to razlikuje, če je izven naše fare, z velkin zvonom enkrat, če je ve fari, dvakrat, če je v vasi, potem trikrat, z velkim zvonom, obratno za žensko z malim zvonom, in potem se trikrat ponovi z obema zvonovoma (3bohat ... oTnuHaeTca no ToMy, hto HaHuHaeTca TaK Ha3biBaeMoe rovašivanje, mm roBopuM, ecnu My^HuHa, to pa3nuHaeTca, ecnu BHe Hamero npuxoga, c óonbmuM KonoKonoM oguH pa3, ecnu b npuxoge, gBa pa3a, ecnu b cene, Torga Tpu pa3a, c óonbmuM KonoKonoM, u TaK ®e gna ^eH^uH c ManbiM KonoKonoM, u noToM Tpu pa3a noBTopuTca c gByMa KonoKonaMu) (Kpu^eB^i).
12 B penu npeKMypcKux u nopaócKux uH^opMaHToB mupoKo ^yH^uoHupyeT cnoBo šarkanj/šarkan, u3BecTHo oho TaK^e u gpyruM cnaBaHcKuM a3biKaM KapnaT-cKoro óacceñHa (cm. nogpoÓHee (Banem;oBa 2018)). CnoBo aBnaeTca 3auMcTBo-BaHueM u3 BeHrepcKoro a3biKa, b kotopom uMeeT cnegyromue 3HaHeHua: 'cKa3oH-Hoe cymecTBo, noxo^ee Ha 3Mero, co mho^ctbom ronoB, u3Bepraromee oroHb',
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 27
'neTaro^ufi 3MeH, urpymKa', 'KypoK', '3naa, oHeHb cBapnuBaa ^eH^uHa c HeBbi-hochmmm xapaKTepoM, Ha^e Bcero no^unaa' (MNyESz 5: 1133). Sarkany b BeH-repcKOM a3MKe ABn^eTca crapbiM TropKu3MoM HyBamcKoro npoucxo®geHua (cp. Type^o-ocMaHcKoe sazayan 'gpaKoH, 3Mea') (MNyTESz 3: 493-494). B BeH-repcKOH HapogHofi KynbType mapKaHb - pacnpocrpaHeHHbiH Mu^onoruHecKufi nepcoHa® (MNL 4: 400-401). B fflamKe sarkany H3BecreH, ho Ha^e Bcero acco-^uupyeTCfl co cnoBoM satan (Ba^eHKo 2014: 301). ^To cnoBo 3a^uKcupoBaHo b cnoBape nuTepaTypHoro npeKMypcKoro A3biKa KaK šarkan '3MeH' (Novak 2006: 728). CnoBem;aM nopa6ba 3HaKoM BeHrepcKuH aHanor (u3-3a cnoBeHcKo-BeH-repcKoro gByfl3biHua) - neTaro^ufi oraegbima^ufi 3MeH, ogHaKo b ux roBope ^To cnoBo HMeeT gpyroe 3HaHeHue. npe^ge Bcero ^To xapaKTepucruKa HenoBeKa, HanpuMep, cmbHbiu KaK mapKaHb. flna cnoBem;eB npeKMypbfl 3HaHeHue '3MeH' He yganocb 3a^uKcupoBaTb, TaM gaHHbiM cnoBoM o6o3HaHaroT HepTa, HeHucTyro cuny, a TaK^e b nepeHocHoM 3HaHeHuu oho Mo^eT ucnonb3oBaTbca KaK oTpu-^TenbHaa xapaKTepucTuKa HenoBeKa (arpeccuBHoro, ^^oucTUHHo^o). OgHaKo b nepByro oHepegb uH^opMaHTbi BcnoMuHanu, hto mapKaHb - ^To cnoBeHcKaa $a-MHAHfl b npeKMypbe (b ochobhom b o6nacru ropuHKo). flna nopa6ba xapaKTep-ho e^e ogHo 3HaHeHue ^To^o cnoBa, 3auMcTBoBaHHoe u3 BeHrepcKoro -'caMoroH, nonyHaeMMH npu nepBoH neperoHKe' (cp. BeHr. sarkanyszesz). flna ^HTpanbHbix 3aKapnaTCKux roBopoB 3HaHeHue '3MeH, gpaKoH' TaK^e cTepnocb u3 ynoTpe6ne-hua, ogHaKo cnoBo npuo6peno gpyryro ceMaHTHKy: '6bicTpbiH, hobkuh HenoBeK, y KoToporo b pyKax ropuT pa6oTa' (nMA). y cnoBaKoB b nunumcaHTo šarkan o6o3HaHaeT KaK gpaKoHa, TaK u urpymKy - Bo3gymHoro 3Mea (Gregor 1975: 273). y cep6oB b BoeBoguHe mapKam o3HaHaeT 'Bo3gymHbie Buxpu' (PCrB 10: 128). OHeBugHo, hto npu oTcyTcTBuu HenocpegcTBeHHoro KoHTaKTa c BeHrepcKUM ^3mkom (HanpuMep, y npeKMyp^B, y 3aKapna^eB), Mu^onoruHecKaa KoHHoTa-^ua ^To^o cnoBa u acco^ua^ua co 3MeeM, gpaKoHoM yxoguT, a Ha nepBbiH nnaH BMxogaT gononHUTenbHMe 3HaHeHua, xapaKTepu3yro^ue HenoBeKa (3aHacTyro HeraTUBHo). H HanpoTUB, acco^ua^ua co 3MeeM coxpaHaeTca npu aKTUBHoM KoHTaKTupoBaHUu c BeHrpaMu (b nopa6be, b gBya3biHHbix o6^uHax CnoBeHuu, y cnoBaKoB b BeHrpuu). B KaHecTBe unnrocTpa^uu gaguM HecKonbKo npuMepoB ynoTpe6neHua ^To^o cnoBa u3 npeKMypba u nopa6ba:
12.1	Šarkanj, naš soused biu tu, smo mi meli sousede Šarkanje... šarkanjpomeni kak vrag (Šarkanj, Ham coceg 6bin TyT, y Hac 6binu cocegu Šarkanji ... šarkanj 3HaHuT HepT) (ropHu-neTpoB^l).
12.2	Šarkanj je, zmaj - predvsem tu, na madžarsko govorečem območju, je šarkanj zelo uporabna beseda, jo pa večina Slovencev v Pomurju razume, medtem ko je na Goričkem Šarkanj tudi priimek, ampak šarkanj je istočasno lahko couna, če se nekomi norčuješ, ka je nemogoč tip, razmete, negativen tip, napadalen, egocentri-čen tip, je lejko tudi njemu poveš, a to je šarkanj! (Šarkanj - ^To 3MeH ... npe^ge
28 _ 
r^e6 netpobhh nuflUnehko • yhraph3mbi b nekchke tpafl^hohhoh kynttypm ...
Bcero TyT b BeHrepcKoroBopa^efi 30He šarkanj, o^eHb ucnonb3yeMoe chobo, ee 6onbmHHCTBo cnoBem;eB b noMypbe noHuMaeT, Torga KaK b o6nacTu ropu^Ko Sarkanj - ^To TaK^e ^aMunua, ho šarkanj - ^To ogHoBpeMeHHo u npo3Bu^e, ecnu tm Hag KeM-To rogeBaembca, kto HeBbraocuMbifi Tun, noHuMaeTe? Hera-tubhmh Tun, aipeccuBHbifi, ^^o^eHTpHHHMH Tun, Mo»emb eMy cKa3aTb, «A ^To šarkanj!») (reHTepoB^i).
12.3	Šarkanj, to je madžarska, mi imamo, se pravi šarkanj, pravijo šarkanj tudi za tisto žganje, tisto katero, prvič steke, tisto zelo zelo močno, tisto, sedemdeset procentof alkohola, tisto šarkanj tudi pravijo, pa pravijo tudi na drugega, močen kot šarkanj ... zmaj pri Madžarih (Sarkanj, ^To BeHrepcKoe chobo, y Hac ecTb, roBopaT šarkanj, roBopaT šarkanj TaK^e Ha tot caMoroH, kotopmh nepBbiH BbiTeKaeT, ^TOT oneHb-oneHb cunbHbiH, ^To, ceMbgecaT npo^HTOB anKorona, ^To šarkanj To^e Ha3brearoT, u roBopaT Ha gpyroro, cunbHbiH KaK šarkanj... 3MeH y BeHrpoB) (Op$any).
12.4	Šarkanj to je tisti ka tisti dugi rep ma, tisti šarkanj, moje ene prijateljice s Slovenije mož se piše Šarkanj (Sarkanj ^To tot, y Koro gnuHHbift xboct, ^To šarkanj, y MoeH nogpyru u3 CnoBeHuu My® no ^aMunuu Sarkanj) (OenbmecenbHeK).
12.5	Šarkanj pa gučijo, šarkanj je pa zmaj, recimo rečejo sarkanyszesz, to je tisto žganje, ko je najbolj močno, tisto so uporabljali če je ti kaj bolelo, namazali, temu se tudi reče, šarkanj, v kakšnih pravljicah je šarkanj (Sarkanj roBopaT, šarkanj - ^To 3MeH, cKa^eM, roBopaT sarkanyszesz, ^To tot caMoroH, kotopmh caMbiH cunbHbiH, ero ucnonb3oBanu, ecnu hto-to 6oneno, ^To Ha3brearoT šarkanj, b cKa3Kax To^e šarkanj) (CaKoHb$any).
13 E^e ogHuM yHrapu3MoM, kotopmh mm paccMoTpuM b gaHHoH cTaTbe, flBnaeT-ca chobo turbaš. Co6cTBeHHo, oTHecTu ero k «cTonpo^HTHbiM» BeHrepcKuM 3auMcTBoBaHuaM mm He Mo^eM, nocKonbKy He coBceM noHATHo, npumno nu oho b TaKoH ornacoBKe nonHocTbro u3 BeHrepcKoro A3biKa, nu6o penb ugeT TonbKo o 3auMcTBoBaHuu Mop^eMM - ^opMaHTbi -š- KaK noKa3aTena geaTena. B o6cnegyeMbix roBopax turbaš pacnpocTpaHeH He noBceMecTHo, u3BecTeH oh TonbKo b o6nacTu ropu^Ko b cpege eBaHrenucTOB-nroTepaH. ^To oguH u3 cBa-ge6Hbix huhob, 6nu®afimuM cooTBeTcTBueM KoTopoMy aBnaeTca pozvačin b paHoHe floneHcKo u PaBeHcKo b npeKMypbe u b nopa6be, a TaK^e pozafčin b npneKuu b Boctohhoh fflTupuu. B o6fl3aHHocTu «Typ6ama», kotopmx Morno 6biTb HecKonbKo, BxoguT npurnameHue rocTeH Ha cBagb6y (ogHaKo, b oTnu^ue ot HuHa pozvačin oh He uMen oco6ofi Top^ecTBeHHofi oge^gbi), a TaK^e op-^aHU3a^ua caMoro cBage6Horo nupa. HH^opMaHTbi TonKyroT Ha3BaHue turbaš ot npeKMypcKoro cnoBa turba - 'cyMKa' - KoTopyro oh hocuh c co6ofi u rge
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 
29
xpaHun TaK. Ha3. «HeBecTuHo MonoKo» (snejino mlejko, snehinsko mlejko) -cMecb H3 anKorona u npoca, KoTopyro oh npegnaran BbmuTb npurnamaeMbiM Ha cBagbóy rocTaM. CnoBo turba ^uKcupyeT B. HoBaK b cnoBape 6enbTuHcK0-ro roBopa u oTcbinaeT k BeHrepcKoMy27 u Type^oMy aHanoraM (Novak 1996: 161), b toh ®e $opMe HaxoguM ^To cnoBo b cnoBape nuTepaTypHoro npeKMyp-cKoro a3MKa (Novak 2006: 775). M. Choh oTMeHaeT, hto torba b cnoBeHCKoM a3biKe 3auMCTBoBaHo u3 gpyrux cnaBaHCKux a3biKoB, b KoTopbie oho nonano u3 Type^oro torba (Snoj 2015). n. Ckok TaK^e nogTBep^gaeT, hto torba ecTb bo Bcex cnaBaHCKux a3biKax, a TaK^e b BeHrepcKoM u b HecnaBaHcKux 6an-KaHCKux a3biKax - an6aHcK0M, pyMbracK0M, HoBorpeHecKoM (ERHSJ 3: 484), u hto 3auMCTBoBaHo oho u3 Type^oro. B gaHH0M 3HaHeHuu neKceMa turbaš/ torbaš HaM Hurge He BcTpeTunacb, hu b npeKMypcKux neKcuKorpa^u^ecKux ucToHHUKax, hu b cnoBapax gpyrux a3biK0B. CnoBapb cep6cKoxopBaTcKoro a3MKa ^uKcupyeT cnoBo c TeM ®e cy$$uKcoM - mopóam - ho b 3HaHeHuu 'tot, kto genaeT u npogaeT cyMKu', 'tot, kto hocut b cyMKe pa3Hbiñ ToBap u npogaeT ero no goMaM' (RSKJ 6: 241), npo cBageÓHbiñ huh ynoMuHaHua He BcTpeTunocb. roBopuTb o BeHrepcKoM BnuaHuu HaM no3BonaeT ^opMaHT -š-, kotopmh b BeHrepcKoM a3biKe (-s-) aBnaeTca goBonbHo HacTbiM cy^uKcoM, c noMo^bro KoToporo o^opMnaroTca KaK npunaraTenbHbie, TaK u cy^ecTBuTenb-Hbie, cpegu kotopmx 3HaHuTenbHyro rpynny cocTaBnaroT nomina agentis. B HacTHocTu, ^Tu ^opMaHTM BMgenaeT .H. XagpoBuH npu oTHeceHuu k yHrapu3-MaM cnoB u3 cepóoxopBaTcKoro a3biKa: cy^uKcbi -uš (hegeduš, kolduš), -oš (doboš, kormanoš) (Hadrovics 1985: 62-64). B MaTepuanax O.HA ecTb KapTbi, b KoTopbie BKnroneHM BeHrepcKue 3auMcTBoBaHua b cnaBaHcKux a3biKax c ^TUM cy^^uKcoM (O.HA 2015: KapTa M 22 (mužikaš)-b, (mužikuš)-b ot BeHrepcKoro muzsikás (My3MKaHT) gna o6o3Ha^eHua HenoBeKa, urparo^ero Ha KaKoM-nu6o My3MKanbHoM uHcTpyMeHTe; KapTa M 20 kur-(aš)-b u3 BeHrepcKoro cy^uK-ca -ás,28 (doxanoš)-a ot BeHrepcKoro dohányos (Kypunb^uK), (cigoretaš)-b u3 BeHrepcKoro cigarettás (KypuTenb curapeT), (pipaš)-b u3 BeHrepcKoro pipás (kto KypuT TpyÓKy); KapTa M 28 (tancoš)-b u3 BeHrepcKoro táncos (Tam;op) (y .H. XagpoBuHa HaxoguM tancuš - Hadrovics 1985: 494)). ,2,yMaeTca, hto u b cnyHae c npeKMypcKoñ neKceMoñ turbaš Morno npou3oñru ecnu He nonHo^H-Hoe 3auMcTBoBaHue cnoBa (b BeHrepcKoM a3biKe HaMu TaK^e He oTMeneH ^T0T TepMuH b gaHHoM 3HaHeHuu29), to no KpañHeñ Mepe pacnpocTpaHeHue BeHrepcKoro no npoucxo^geHuro cy^uKca, y^e yKopeHuBmeroca b npeKMypcKoñ
27	O6^eBeHrepcKHH aHanor - táska.
28	3gecb aBTopaMH aTnaca gony^eHa HeToHHocTb b onpegeneHHH Mopi^eMbi: b BeHrepcKoM a3M-Ke cy^^HKcoM aBnaeTca TonbKo -s-, kotopmh npHcoegHHaeTca nH6o k ocHoBe Ha cornacHbiñ npH noMoqu coeguHuTenbHoro rnacHoro b 3aBucuMocTu ot BoKanbHoñ rapMoHuu, nu6o k ocHoBe Ha cornacHMñ (ecnu 3to a, to, KaK b gaHHoM npuMepe, 3to KoHeHHoe a > á).
29	OgHaKo oTMeHeHo, hto 3to cnoBo aBnaeTca 0cMaHu3M0M u ucnonb3yerca TonbKo b BeHrep-ckux guaneKTax (MNyTESz 3: 1002).
30 _ 
r^e6 netpobhh nuflUnehko • yhraph3mbi b nekchke tpafl^hohhoh kynttypm ...
33wkoboh cucTeMe. npuBegeM npuMep ynoTpe6neHua ^To^o cnoBa b HappaTu-Bax co6ecegHHKOB:
13.1	Pri nas se je pravilo, turbaš, ka je torbo nosuu, pri nas pa je tak bilou ka sta dva turbaša odila fkup, norijo je delau pa je torbo meu (y Hac roBopunu turbaš, hto oh cyMKy hocuh, y Hac 6brno TaK, hto gBa turbaša xogunu BMecTe, oh genan ray-nocru, u y Hero 6brna cyMKa) (ropHu-neTpoB^i).
13.2	Tukaj ni pozvačina, tu pa pravijo da je turbaš, ampak ni našemljen tako kot je dol, ka svate vode, gre naprej noter, on organizira, pa ma turbo, in pijačo, ma snejino mleko, nosi in to ponuja, snehinsko mlejko, žgana pijača, fčasi je tudi kakšen liker, nekaj belega (3gecb HeT pozvačina, 3gecb roBopunu turbaš, ho oh He Hapa^eH TaK, KaK TaM, oh BoguT cBaToB, BxoguT b goM, oh opraHu3yeT, y Hero cyMKa, u HanHToK, «HeBecTHHo mohoko», oh hocut u npegnaraeT «HeBecTuHo mohoko», anKoronbHbiH HanuToK, uHorga ^To KaKoH-To nuKep, hto-to 6enoe) (Kpu^eB^i).
14 B ^TOM pa3gene mm oTMeTuM TonbKo Te 3auMcTBoBaHua, gna KoTopbix y Hac He
Ha6panocb gocraTo^Ho KoHTeKCToB ynoTpe6neHua, ho KoTopbie cnegyeT ynoMa-HyTb b HacToa^en cTaTbe. BeHrepcKoe BnuaHue o^y^aeTca u b Ha3BaHuu npa3g-hukob, Korga ohu cogep^aT uMeHa. ^Tu uMeHa HacTo 6ygyr gaHbi b BeHrepcKoH oraacoBKe, u ux mo®ho u cerogHa ycnbimaTb ot uH^opMaHToB: Sveti Andraš (cnoBeH. Andrej, BeHr. Andras), Ferenc (cnoBeH. Florijan, BeHr. Ferenc)30 (cp. TaK®e npeKMypcKoe Ha3BaHue gHa cb. HnbH sv. Elijaš (20.07.) (Kuret 1967: 223), cp. cnoBeH. Elija, BeHr. ycT. Elias). 3a npegenaMu paccMoTpeHua ocTaeTca TaKoH MH^onorHHecKHH nepcoHa® KaK garaboncijaš uMero^ufi BeHrepcKyro ^THM0^0-ruro (Hadrovics 1985: 244) (BeHr. grabancias diak) u pacnpocipaHeHHbiH cpe-gu HapogoB KapnaTcKoro 6accefiHa (cp. Ba^eHKo 2014: 301-302; nnoTHHKoBa 2016: 159-161). PaccKa3bi o HeM HaM He BcTpeTunucb, numb ogHa^gbi bo3hukho ynoMUHaHue b pa3roBope c KonneraMu, KoTopbe 3aHuMaroTca ^TH0^pa$uHecKu-mu uccnegoBaHuaMu. Bbipa^eHue stari led'en' gna o6o3HaHeHua craporo xono-cTaKa (legen, ledjenje, ledjenjove oTMeneHo b nopa6be (Kozar Mukič - Mukič -Kropej Telban 2017: 388) (BeHr. legeny - napeHb; chobo ecTb TaK®e b ^y^y^b-ckux guaneKTax HBaHo-OpaHKoB^uHbi - stary legin' (parubok) (LAHDUL 1996: 59)), a TaK®e gna MacKu bo BpeMa npoBegeHua o6paga borovo gostuvanje, TaK®e
30 B npeKMypbe go chx nop pacnpocTpaHeHM HMeHa b BeHrepcKoH ornacoBKe (He TonbKo b Ha3BaHHH npa3gHuKoB, gHeH cBaTbix): HanpuMep, Sanji, Mariš(ka). CnegyeT cKa3aTb, tto u b 3aKapnaTbe b HeKoTopbix paHoHax (oco6eHHo b TaM, rge npoxoguT 3THu^ecKaa rpaHu^ c BeHrpaMu) TaK^e u3BecTHbi «BeHrepcKue» uMeHa: iBaH - MaHom (fl3eHg3eniBcbKuH 1960: 267), Mapin - MopimKa, MapimKa (fl3eHg3eniBcbKuH 1960: 268), OneHa - InoHa (fl3eHg-3eniBcbKuH 1960: 269). B cnoBape 6aHaTcKux cep6oB oTMe^eHo uMa W.andop, HanpoTuB KoToporo npuBoguTca o6tacHeHue, tto 3to Magbapu3upoBaHHbiH BapuaHT nu^Horo uMeHu AneKcaHdap (JoBaHoB 2005: 147).
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 31
mo^ho oTHecTH k TepMHHaM TpagunuoHHos HapogHoS KyibTypbi, ogHaKo oho BcTpeTHiocb HaM Bcero inmb oguH pa3 b nopa6be, ^0^T0My 3gecb mm ero He paccMaTpHBaeM. no ^T0S ®e npuHuHe 3gecb mm He 3aTparuBaeM ieKceMy birof -cygba (birouf (Novak 1996: 21), BeHr. biro - cygba), MacKy nepcoHa^a bo BpeMa KapHaBana. riaroi verestuvati b 3HaHeHuu '6geHue npu yMuparo^eM HeioBeKe' BcTpeTHica HecKoibKo pa3 b pa3roBopax Ha TeMbi o noxopoHHos o6pagHocTu. y B. HoBaK (Novak 1996: 165) ^Ta neKceMa 3a^uKcupoBaHa b $opMe verostuvati u yKa3aH BeHrepcKuS uctohhuk - virraszt '6ogpcTBoBaTb, He cnaTb, ge^ypHTb (y nocTeiu)'. OTMenaeT ^T0T riaroi cpegu neKcHKH noxopoHHos o6pagHocTu u E. nmaSg: varastuvali so ga cejlo nouč (Pšajd 2017: 14-15).
15 B cTaTbe BnepBbie aHanu3upyroTca 3auMcTB0BaHua H3 BeHrepcKoro a3biKa b c^epe neKcHKH TpagunuoHHos KyibTypbi npeKMypneB u nopa6neB. yHrapu3-mm u3 gaHHoS ieKcuHecKoS c^epbi paccMoTpeHbi b apeaibHoS nepcneKTUBe -npe^ge Bcero b conocTaBieHuu c ro^HocnaBaHcKUMu a3biKaMu u 6nu3Kopog-cTBeHHMMu a3biKaMu KapnaTcKoro 6acceSHa. noKa3aHa Ba^HocTb MaTepuaia, co6paHHoro b noieBbix ycioBuax, gia ^uKcanuu hobmx ciob u 3HaHeHuS. MHorue u3 npegcTaBieHHbix ieKceM paHee He 6binu BKironeHbi b ieKcuKorpa-^unecKue onucaHua cioBeHcKoro a3biKa, b tom Hucie u b npeKMypcKue cioBa-pu (HanpuMep, turbaš, d'ert'as, beliš, rovašivanje, buča, bosorka), gia Tex ®e, hto ^uKcupyroTca b cioBapax, 6^rau oTMeneHbi HoBbie 3HaHeHua (TaKue KaK y ieKceM šarkan(j), perec, fašenki, fačuk(h)/fotif), 3anucaHHbie b xoge npoBegeH-Horo noieBoro ucciegoBaHua.
Cpegu paccMoTpeHHbx 3auMcTB0BaHuS mo^ho BbigeiuTb ucKoHHbie $uh-Ho-yropcKue, TropKcKue, HeMenKue u iaTuHcKue KopHu, a TaK^e cioBa c Heac-hos ^TUMo^o^uefi. Bmio bm^btoho TaK^e BHyrpuperuoHaibHoe apeaibHoe pac-npegeieHue npu $yHKu;uoHupoBaHuu yHrapu3MoB (turbaš/pozvačin, vrte(a)nik/ perec, majuš/majušfa, čalarica/bosorka/comprnica, cintor/brutof d'ert'aš/merar, bele(i)š/repnjača (tikvača)). Ha^e Bcero rpaHuna npoxoguT Me^gy peruoHoM ropuHKo u gpyruMu paSoHaMu npeKMypba, Me^gy gBya3biHHbiMu o6^uHaMu npeKMypba u ocraibHoS TeppuTopueS peruoHa, nu6o Me^gy cnoBeHu;aMu b cio-BeHcKoM npeKMypbe u cnoBeHu;aMu b BeHrepcKoM nopa6be. HeKoTopbie yHra-pu3MM BbxogaT 3a npegeibi npeKMypcKoS 30Hbi u ^yHKnuoHupyroT Ha TeppuTo-puu Boctohhos fflTupuu (HanpuMep, adomaš, fačuk(h)/fotif).
^HTEPATYPA
BafleHUOBa 1999 = M.M. BaieH^Ba, flepeB^ MaScKoe, b: CnaBRHCKue dpeBHocmu: ^mHonuH^Bu-cmmecKuu cMOBapb 2, nog o6^. peg. H.H. ToicToro, MocKBa: Me:»gyHapogHbie oTHomeHHa, 1999, 79-81.
[M.M. Valencova, Derevce majskoe, v: Slavjanskie drevnosti: etnolingvističeskij slovar' 2, pod obšč. red. N.I. Tolstogo, Moskva: Meždunarodnye otnošenija, 1999, 79-81.]
32 _ 
r^e6 netpobhh nuflUnehko • yhraph3mbi b nekchke tpafl^hohhoh kynttypm ...
Ba^eHUOBa 2018 = M.M. BageH^Ba, CgaBaHcKaa MHi^ogora^ecKaa geKcHKa KapnaTCKoro pe-rHOHa: reHe3HC 0C06eHH0CTeH ^THogHHrBHcra^ecKHH acneKT), b: CnaBnHcKoe n3biKo.maHue: XVIMew;dyHapoČHbiu ctesd CMaBucmoB, Eempad 20—27 aB^ycma 2018: doKnadbipoccuucKou ^ene^a^uu, MocKBa: HHCTHTyT cgaBaHoBegeHHa PAH, 2018, 417-435.
[M.M. Valencova, Slavjanskaja mifologičeskaja leksika karpatskogo regiona: genezis oso-bennostej (etnolingvističeskij aspekt), v: Slavjanskoe jazykoznanie: XVI Meždunarodnyj s"ezd slavistov, Belgrad 20—27 avgusta 2018: doklady rossijskoj delegacii, Moskva: Institut slavjano-vedenija RAN, 2018, 417-435.] Ba^eHKO 2014 = fl.ro. Ba^eHKo, ^THogHH^BHCTH^ecKHe MaTepHagti H3 cega fflarnsa (3anagHaa BeHrpHa), b: Kapnamo-6anKaHcKuu duaneKmHbiu naHdwa$m: hsuk u Kynbmypa: 2012—2014 3, MocKBa: HHCTHTyT cgaBaHoBegeHHa PAH, 2014, 278-306.
[D.Ju. Vaščenko, Etnolingvističeskie materialy iz sela Šaška (zapadnaja Vengrija), v: Karpa-to-balkanskij dialektnyj landšaft: jazyk i kul'tura: 2012-2014 3, Moskva: Institut slavjanovede-nija RAN, 2014, 278-306.] BuHorpaflOBa 2016 = .H.H. BHHorpagoBa, Mu$ono^u^ecKuu acneKm cnaBnHcKou $onbKnopHou mpadu^u, MocKBa: HHgpHK, 2016.
[L.N. Vinogradova, Mifologičeskij aspekt slavjanskoj fol'klornoj tradicii, Moskva: Indrik, 2016.]
fleMeTep 1977 = T. fleMeTep, BeHrpti, b: KaneHČapHue o6bmau u odpnčbi b cmpaHax 3apy6e^Hou EBponbi 2: BeceHHue npasČHUKu, otb. peg. C.A. ToKapeB, MocKBa: HayKa, 1977, 189-201. [T. Demeter, Vengry, v: Kalendarnye obyčai i obrjady v stranah zarubežnoj Evropy 2: vesennie prazdniki, otv. red. S.A. Tokarev, Moskva: Nauka, 1977, 189-201.] fl3eHA3e^iBCbKHH 1958 = H.O. fl3eHg3emBctKHH, fli^BicmuuHuu amnac yKpamcbKux HapodHux ^oBopiB 3aKapnamcbKoio6nacmi yPCP (neKcuKa) I, Y®ropog, 1958.
[J.O. Dzendzelivs'kij, Lingvističnij atlas ukrains'kih narodnih govoriv Zakarpats'ko'i oblasti URSR (leksika) I, Užgorod, 1958.] fl3eHA3efliBCbKUH 1960 = H.O. fl,3eHg3egiBcbKHH, fli^BicmuuHuu amnac yKpaiucbKux HapodHux ^oBopiB 3aKapnamcbKoi o6nacmi yPCP (neKcuKa) II, Y®ropog, 1960.
[J.O. Dzendzelivs'kij, Lingvističnij atlas ukrains'kih narodnih govoriv Zakarpats'ko'i oblasti URSR (leksika) II, Užgorod, 1960.] JoBaHOB 2005 = ropgaHa JoBaHOB, PeHHUK Cp6a y EaHamy: u3peKe, KnemBe, ncoBKe u ocmane yMomBopuHe cBema 6aHamcKo^, naH^eBO, 2005.
[Gordana Jovanov, Rečnik Srba u Banatu: izreke, kletve, psovke i ostale umotvorine sveta ba-natskog, Pančevo, 2005.] .H3aHeu 1992 = n.H. ,HH3aHe^ Amnac Be^epcKux ^oBopoB 3aKapnambn I, Budapest, 1992.
[P.N. Lizanec, Atlas vengerskih govorov Zakarpatja I, Budapest, 1992.] O.A 2015 = OO^ecnaBMHcKuu nu^BucmuuecKuu amnac: cepun neKcuKo-cnoBoo6pa3oBamenbHan 10: HapoČHbie odbmau, otb. peg. T.H. BeHgHHa, MocKBa - CaHKT-neTep6ypr: HecTop-HcTo-pra, 2015.
[Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel'naja 10: narodnye oby-čai, otv. red. T.I. Vendina, Moskva - Sankt-Peterburg: Nestor-Istorija, 2015.] nuflHneHKO 2011 = T.H naganeHKo, Hemroptie acneKTti H3y^eHHa cgoBeHcKoH pe^H npeKMyp-ckhx BeHrpoB, b: Slovenica II: cnaBnHcKuu Me^KynbmypHbiu ^uano^ b Bocnpunmuu pyccKux u cnoBeH^eB, MocKBa: HHcTmyr cgaBaHoBegeHHa PAH, 2011, 251-257.
[G.P. Pilipenko, Nekotorye aspekty izučenija slovenskoj reči prekmurskih vengrov, v: Slovenica II: slavjanskij mežkul'turnyj dialog v vosprijatii russkih i slovencev, Moskva: Institut slavja-novedenija RAN, 2011, 251-257.] nuflHneHKO — flcuHCKan 2018 = T.H naganeHKo - M.B. .ScHHcKaa, _^3mk h KygtTypa cgoBeH^B b npeKMypte h nopa6te, CnaBnHoBedeHue 2018, N° 6, 60-73.
[G.P. Pilipenko - M.V. Jasinskaja, Jazyk i kul'tura slovencev v Prekmur'e i Porab'e, Slavjano-vedenie 2018, no. 6, 60-73.] n^OTHMKOBa 2009 = A.A. ngoTHHKoBa, Mamepuanu dnn ^mHonuH^Bucmu^ecKo^o u3yueHun 6an-KaHocnaBMHCKo^o apeana, MocKBa: HHcTHTyr cgaBaHoBegeHHa h 6agKaHHcTHKH PAH, 2009.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 33
[A.A. Plotnikova, Materialy dlja ètnolingvistKeskogo izučenija balkanoslavjanskogo areala, Moskva: Institut slavjanovedenija i balkanistiki RAN, 2009.]
n^OTHMKOBa 2016 = A.A. n.rt0THHK0Ba, CMaBMHCKue ocmpoBHbie apeaMbi: apxauKa u unnoBa^u, MocKBa: HHCTHTyT c^aBaHOBegeHHa PAH, 2016.
[A.A. Plotnikova, Slavjanskie ostrovnye arealy: arhaika i innovacii, Moskva: Institut slavjanovedenija RAN, 2016.]
n^OTHHKOBa 2018 = A.A. n^oTHHKOBa, «BogHtie xopBaTti» h c^e^H<^HKa hx TpagH^HH: 0630p ^TH0ïïHH^BHCTmecK0H ^KC^egH^HH, CMaBMHCKuü aMbMaHax 2 (2018), Na 3-4, 408-421. [A.A. Plotnikova, «Vodnye horvaty» i specifika ih tradicii: obzor ètnolingvisticeskoj èkspedi-cii, Slavjanskij al'manah 2 (2018), no. 3-4, 408-421.]
nMA = no^eBtie MaTepHa^M aBTopa
[PMA = polevye materialy avtora]
PCrB 1—10 = PeHHUK cpncKux ^oBopa BojBoduHe 1-10, yp. flparo^y6 neTpoBHh, Hobh Cag: Ma-th^ cpncKa, 2000-2010.
[Rečnik srpskih govora Vojvodine 1-10, ur. Drago^ub Petrovih, Novi Sad: Matica srpska, 2000-2010.]
ycaneBa 2008 = B.B. Yca^eBa, ^TH0KyïïbTypHaa h a3tiK0Baa HHTep<^epeH^Ha b KapnaTCKOM perHOHe, b: Kapnamo-öaMKaHCKuü öuaMeKmHbiü MaHÖwa^m: m3wk u KyMbmypa: naMnmu raMuHb
nempoBHb KMenuKOBoü, MocKBa: HHCTHTyr c^aBaHOBegeHHa PAH, 2008, 158-179. [V.V. Usačeva, Ètnokul'turnaja i jazykovaja interferencija v karpatskom regione, v: Karpa-to-balkanskij dialektnyj landšaft: jazyk i kul'tura: pamjati Galiny Petrovny Klepikovoj, Moskva: Institut slavjanovedenija RAN, 2008, 158-179.]
DBKW 1982 = Deutsch-burgenländischkroatisch-kroatisches Wörterbuch, bearbeitet von Nikolaus Bencsics u. a., Eisenstadt - Zagreb, 1982.
Dudas 2011 = Elöd Dudas, Madžarski jezikovni vplivi v besedišču Martjanske pesmarice, Jezikoslovni zapiski 17.1 (2011), 35-72.
Dudas 2015 = Elöd Dudas, Morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk prekmurskega knjižnega jezika in njihove besedotvorne značilnosti, Jezikoslovni zapiski 21.2 (2015), 85-98.
ERHSJ 1—4 = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1-4, Zagreb: Jugosla-venska akademija znanosti i umjetnosti, 1971-1974.
Gregor 1975 = Ferenc Gregor, Der slowakische Dialekt von Pilisszânto, Budapest: Akadémiai Ki-adô, 1975.
Hadrovics 1985 = Lâszlô Hadrovics, Ungarische Elemente im Serbokroatischen, Budapest: Akadémiai Kiadö, 1985.
Houtzagers 1999 = Peter Houtzagers, The Kajkavian Dialect of Hidegség and Fertöhomok, Amsterdam - Atlanta, GA: Rodopi, 1999 (Studies in Slavic and General Linguistics 27).
Koletnik 2005 = Mihaela Koletnik, Prekmursko lončarsko besedje v Filovcih, v: Razvoj slovenskega strokovnega jezika, ur. Irena Orel, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2005 (Obdobja 24), 497-514.
Kozar Mukič - Mukič - Kropej Telban 2017 = Marija Kozar Mukič - Dušan Mukič - Monika Kropej Telban, Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju: pravljice in povedke z zvočnih posnetkov Milka Matičetovega, Ljubljana: Inštitut za slovensko narodopisje, 2017.
Kropej 2008 = Monika Kropej, Od Ajda do Zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja, Ljubljana - Celovec: Mohorjeva založba, 2008.
Kuret 1967 = Niko Kuret, Praznično leto Slovencev: starosvetne šege in navade od pomladi do zime 2: poletje, Celje: Mohorjeva družba,1967.
LAHDUL 1996 = A Lexical Atlas of the Hutsul Dialects of the Ukrainian Language, compiled by Janusz Rieger, Semper, 1996.
MNL 1-5 = Magyar néprajzi lexikon 1-5, Budapest: Akadémiai Kiadö, 1977-1982.
MNyÉSz 1—7 = A magyar nyelv értelmezo szôtâra I-VII, Budapest: Akadémiai Kiadö, 1959-1962.
MNyTESz 1—4 = A magyar nyelv tôrténeti-etimolôgiai szôtâra 1-4, Budapest: Akadémiai Kiadö, 1967-1984.
34 _ r^e6 neTpOBHH nuflUneHKO • yhraph3mbi b nekchke tpafl^hohhoh kynttypm ...
Novak 1996 = Franc Novak, Slovar beltinskega prekmurskega govora, ur. Vilko Novak, Murska Sobota: Pomurska založba, 1996.
Novak 2006 = Vilko Novak, Slovar stare knjižne prekmurščine, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006.
Pleteršnik 2010-2014 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, spletni izdaji 2010, 2014, prva izdaja 1894-1895 (https://fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar).
Pšajd 2017 = Jelka Pšajd, Čez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči: smrtne šege in pogrebne prakse Pomurja in Porabja, Murska Sobota: Pomurski muzej, 2017.
Rajh 2010 = Bernard Rajh, Gučatipo antujoško: gradivo za narečni slovar severozahodnoprleškega govora, Bielsko-Biala idr., 2010 (Zora 73).
Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Historična slovnica slovenskega jezika VII: dialekti, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1935.
RSKJ 1—6 = Rečnik srpskohrvatskog književnoga jezika 1-6, Novi Sad: Matica srpska - Zagreb: Matica hrvatska, 1967-1976.
Snoj 2015 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, spletna izdaja, 2015 (https://fran.si/193/mar-ko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar).
SSKJ 1-5 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU - DZS, 19701991.
SZP 2017 = Slovar zvonjenja in pritrkavanja, ur. Mojca Kovačič idr., Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša - Glasbenonarodopisni inštitut, 2017.
Štebih Golub 2010 = Barbara Štebih Golub, Germanizmi u kajkavskome književnom jeziku, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2010.
POVZETEK
Madžarizmi v besedišču ljudske kulture Slovencev v Prekmurju in Porabju
V prispevku so analizirane izposojenke iz madžarskega jezika v besedišču ljudske kulture v prekmurskem in porabskem narečju. Madžarizmi so bili zbrani v času terenske raziskave v Prekmurju in Porabju leta 2018, njihov pomen in raba pa sta bila preverjena v leksi-kografskih virih. Analizirane besede so obravnavane v luči arealnega jezikoslovja - v primerjavi z južnoslovanskimi jeziki in sorodnimi jeziki Karpatske regije. Veliko prevzetih madžarskih besed prej ni bilo vključeno v leksikografske vire slovenskega jezika in tudi ne v prekmurske slovarje (na primer turbaš, d'ert'aš, beliš, rovašivanje, buča, bosorka), za nekatere so bili evidentirani novi pomeni (na primer šarkan(j), perec, fašenki, fačuk(h)/ fotif). Med prevzetimi besedami lahko najdemo besede ugrofinskega in tudi turškega, nemškega, latinskega ali neznanega izvora. Avtor ugotavlja, da znotraj Prekmurja in Porabja madžarizmi funkcionirajo v posameznih arealih (na primer turbaš/pozvačin, vrte(a)nik/perec, majuš/majušfa, čalarica/bosorka/comprnica, cintor/brutof, d'ert'aš/ merar, bele(i)š/repnjača (tikvača)). Meja med areali poteka med Goričkim in ostalimi deli Prekmurja, med Slovenci v Prekmurju in Slovenci v Porabju ali med Slovenci na dvojezičnem območju Prekmurja in tistimi iz ostalih delov Prekmurja. Nekatere besede madžarskega izvora se uporabljajo zunaj meja Prekmurja (na primer fačuk(h)fotif).
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 35
Vlado Nartnik
K LOČLJIVIM PREDPONAM PORABSKIH GLAGOLOV
COBiss: 1.03
https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7563
Z novim tisočletjem sta slovenistiko obogatila tudi dva slovarja porabskega narečja, ki sta posebno važna v zvezi z razvojem glagolskih tvorjenk. V tem narečju se namreč pred neločljivimi vidovnimi predponami glagolskih tvorjenk rade pojavljajo ločljive nevidovne predpone, primerljive z ločljivimi predponami v madžarščini in nemščini. Ključne besede: ločljiva predpona, neločljiva predpona, sestava, razstava, glagolska tvorjenka, krajevni prislovek, pookolitev
Separable Prefixes of Verbs in the Slovenian Rába Valley Dialect
The new millennium has also enriched Slovenian studies with two dictionaries of the Slovenian Rába Valley dialect, which are especially important in terms of the development of prefixed verbs. Specifically, in this dialect the inseparable aspectual prefixes tend to be preceded by separable non-aspectual prefixes comparable to the separable prefixes in Hungarian and German.
Keywords: separable prefix, inseparable prefix, compounding, decomposition, prefixed verb, adjunct of place, spatial particle
0	UVOD
Z novim tisočletjem sta slovenistiko obogatila tudi dva slovarja porabskega dela prekmurskega narečja: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar Francka Mukiča iz leta 2005 in Slovar Gornjega Senika A-L Marije Bajzek Lukač iz leta 2009. Pri prvem slovarju je že iz naslova razvidno soočenje porabske slovenščine s knjižno slovenščino in madžarščino, pri drugem slovarju pa soočenju porabske slovenščine s knjižno slovenščino in madžarščino sledi še nemščina (Bajzek Lukač 2009: 7). Soočenje z madžarščino in nemščino je posebno važno v zvezi z razvojem glagolskih tvorjenk. V porabski slovenščini namreč neločljivim vidov-nim predponam glagolskih tvorjenk rade predhajajo ločljive nevidovne predpone (Bajzek Lukač 2016: 166), ki jih v smislu razstavljanja beleži samo prvi slovar.
1	KAZALNI IN OSNI PRISLOVI
Ločljive predpone glagolskih tvorjenk se posredno navezujejo na krajevne prislove (Pavel 2013: 258-259). Med slednjimi so najprej važni štirje kazalni prislovi tü in tan ter es ali se in ta (Mukič 2005: 323, 386), ki izstopajo zlasti v zvezah tü pa tan in se pa ta ter v sklopih sepata in tüse - tüta značilno vzglasno:
36 _ Vlado Nartnik • K ločljivim predponam porabskih glagolov
Tu pa tan zato kaj plačajo. (Tu pa tam kaj plačajo.)! Tau ne sliši es! (To ne spada sem!)
Se pa ta lejče kak kakša naura kura. (Teka sem pa tja kot kaka nora kura.) Pidjanec je sepata zoplejto. (Pijanec je kolovratil po cesti sem in tja.)
Ob osnih protistavah naprej - nazaj in prejk - vkriž sta v zvezi s kazalnim prislovom ta dodatno značilni kazalnoosni protistavi tagor - tadoj in takauli -tadale (Mukič 2005: 374, 776):
Telko mo don naprej, če de un to pomago. (Vendarle bomo na boljšem, če nam bo tudi on pomagal.)
Dejte je nej stelo naprej titi. (Otrok ni hotel iti naprej.) Pridi nazaj! (Pridi nazaj!) Nazaj ne odi! (Ne hodi nazaj!)
Noge, roke si je vkriž djau. (Noge, roke si je prekrižal.)
Gor pa doj odi kak dama. (Sprehaja se kot kaka dama.)
Cajt je kauli prišo, ka de trbelo titi. (Prišel je čas, da bo treba iti.)
Trbej je kaulivrat titi. (Treba je iti okoli.)
Malo tadale idi! (Malo se premakni!)
Tadale nemo šli! (Dalje ne gremo!)
1
Primeri in prevodi so vzeti iz Mukič 2005.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _
37
Ob osnih protistavah cuj - vkraj in vkup - vrazmo ter skauz - vanej je prav tako značilna kazalnoosna protistava tanut - tavo:
l\h	V C N V N V D
Sodak je na mesti vkraj biu. (Vojak je bil mrtev na licu mesta.)
Vkraj idi, ka si mi napauti! (Umakni se, ker si mi v napoto!)
Vsikdar sta vkuper kak lače pa rit. (Vedno sta kot rit in srajca.)
V svojon žitki je dosta vse mogo skauz titi. (V življenju je preživel veliko hudega.)
Idi tavo! (Pojdi ven!)
2 POOKOLITVE KRAJEVNIH PRISLOVOV
Krajevnim prislovom so sicer še bližje pookolitve, ki so značilne za širšo slovenščino (Toporov 1961: 250). Primer kataforičnih pookolitev gor ... glede na nadaljevanje na visoke gore ter dol... glede na nadaljevanje na globoko morje je v ljudski pesmi »Jezus razpostavi jogre« (SLP 118):
Jezus jogre je postavil na vse štiri te strani: svetga Petra je postavil na lepo ravno polje, svetga Janža je postavil na vinograde lepe, svetga Andraža je postavil gor na visoke gore, svetga Miklavža je postavil dol na globoko morje, svetga Tomaža je postavil pa v deželo Indijo. Svet Tomaž tako se veri proti svojmu Jezusu: »Kaj si mene let postavil, kjer ni videt romarja?« »Tiho, tiho, joger ljubi, joger ljubi, svet Tomaž!
38 
 Vlado Nartnik • K ločljivim predponam porabskih glagolov
Na svet lepši ni dežele ko dežela Indija: v Indiji toča ne bije, pšenico dvakrat žanjejo. v Indiji ga ni človeka, da b bil hudobnega serca.«
Protistava gor na visoke gore - dol na globoko morje v prvi polovici pesmi pomeni dvig glede na vinograde lepe ter spust glede na lepo ravno polje. V drugi polovici pesmi pa tokrat anaforični pookolitvi let sledi še kataforična poosebitev ga ... glede na nadaljevanje ni človeka (Nartnik 1998: 45). Primer anaforične pookolitve je spet ponovitev krajevnega prislova gori v navezavi na en hrib sterman in lepo ... ravan v prvi kitici ter krajevni prislov notri v navezavi na zibel sreberno v tretji kitici ljudske pesmi Marija ziblje Jezusa (SLP 75):
Tam nam stoji en hrib sterman, gori pa lepa je ravan: gori stoji suho drevo, sedem let ni zeleno blo.
Drevcu Marija govori, drevce pa spet ozeleni, strila se hladna senčica, tam bo Marija zibala.
Zibel sreberna, zlat je tek, notri se ziblje Jezus svet: Jezus je majhen, pa je svet, v rokah derži vesoljni svet.
Jezus je vsmiljenga serca, kar ga poprosmo, to nam da: prosmo ga le za sveti raj, Jezus, Marija nam ga daj.
Primer metaforičnih pookolitev je protistava gori... in doli... ob ponovitvi glagola grem v ljudski pesmi Žalostno sonce (SNP 5132):
Sijaj, sijaj, sončece, oj sonce rumeno! Kako bom jaz sijalo, sem vedno žalostno! Ako zgodaj gori grem, perice jokajo, bi rade še ležale, pa vstati morajo. Ako zgodaj doli grem, pastirci kolnejo, domov bi radi gnali, pa črede nimajo.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 39
3 Ločljiva razstava glagolskih tvorjenk
Širšeslovenskim pookolitvam je sorazmerno blizu porabska razstava ločljivih predpon glagolskih tvorjenk, podprta s krajevnimi prislovki v razponu od cilja prek mesta do starta (Zorko 1995: 285):
Idi malo ta k materi! (Pojdi tja k materi!)
Ta se je vdaro na postelo. (Zleknil se je na posteljo.)
Ka se gor na kaula vejžaš? (Kaj se obešaš na voz?)
Mali se je od čemerauv doj na srteu vdaro. (Otrok se je v jezi vrgel na tla.) Prišo je domau s šaule, pa je turbo doj na srteu počo. (Prišel je domov iz šole in torbo zagnal na tla.)
Dež jin je nut v krmo zrezo. (Dež jih je zalotil pri spravljanju sena.)
Ta se je vtegno na posteli. (Ulegel se je na posteljo.)
Cejlo nauč so pr mrtveci gor bili. (Vso noč so bedeli pri mrliču.)
Mogla je k padari, ka je nej šlau vkraj od nje. (Morala je iti k zdravniku, ker je bila zaprta.)
Pes je nej sto vo s svoje ute titi. (Pes ni hotel iti iz svoje utice.)
Vo so ga počili s krčme kak mačka srat. (Vrgli so ga iz gostilne ko kakega berača.)
Ob ločljivi razstavi prehodnih in neprehodnih glagolov se krajevni prislovki pogosto tudi izpuščajo:
Ne drži me gor, ka neman cajta! (Ne zadržuj me, ker nimam časa!)
Ne ovadi vo, ge si biu! (Ne izdaj, kje si bil!)
Gor so dejvali, ka ga bujejo. (Grozili so, da ga ubijejo.)
Gor si je djau, ka od nauvoga leta tadale nede več kadiu. (Obljubil si je, da od novega leta
naprej ne bo več kadil.) Doj si je drapno velki falat šunke. (Odrezal si je velik kos šunke.) Doj je pofudno petruli posvejt pa so šli spat. (Upihnil je petrolejko in so šli spat.)
Ne daj se včasik prejk! (Ne vdaj se takoj!)
Ne odidi ta, ka ti šken nika povodati! (Ne odidi, ker ti hočem nekaj povedati!)
Doj se je vdaro spat. (Vrgel se je na posteljo, da bo spal.)
Tau se ne drži tu cuj. (To ne spada k tej temi.)
Vkup so se pobrali pa odišli. (Pobrali so šila in kopita in odšli.)
Nut se je navčo piti. (Navadil se je na pijačo.)
Nut se opaši, ka neboš takši razvejšani! (Zatlači si srajco za hlače, da ne boš tako strašilo.) Vo se je naravno kak kakši mladoženec. (Naštimal se je kot kak ženin.) Tadeš? - Ta. (Odhajaš? - Ja.)
Če se postavi, da pomeni G glagol, L ločljivo predpono in K krajevni prislo-vek, se oblikuje naslednja preglednica:
(1)	G L K! ^ G L!
(2)	L G K
(3)	L K G
(4)	K L G ^ L G
Z velelno predpostavo se začne postopno pomikanje glagola proti koncu in krajevnega prislovka proti začetku tako, da je krajevni prislovek dvakrat na koncu,
40 
 Vlado Nartnik • K ločljivim predponam porabskih glagolov
ločljiva predpona dvakrat na začetku in glagol dvakrat na koncu. V prvih treh primerih ločljiva predpona bolj ali manj predhaja krajevnemu prislovku, kar spominja na kataforično pookolitev. Četrtemu primeru bi potem ustrezala anaforična pookolitev.
4 Ločljiva sestava glagolskih tvorjenk
Glavnino nato pomeni sestava ločljivih predpon glagolskih tvorjenk, podprta s krajevnimi prislovki, ki se spet nanašajo na cilj ali mesto ali start:
Zdavanski gvant je ta-djala za spomin. (Poročno obleko je spravila za spomin.)
Prkovač je gor-djala na pisker. (Pokrovko je položila na lonec.)
Žmetno je gor-prišo na brejg. (Težko je prišel na vrh griča.)
Padaša je doj-vdaro na travo. (Prijatelja je zvrnil na travo.)
Gečmen so doj-sipali na pod. (Ječmen so usuli na pod.)
Moremo cuj-titi k deli. (Moramo se lotiti dela.)
Da so se pr cerkvi pogučavali, je cuj-prišo k njin duhovnik. (Ko so se pri cerkvi menili, je prišel duhovnik.)
S prston je cuj-prišo k žagi, pa se je nesreča zgodila. (S prstom se je dotaknil žage in
nesreča se je zgodila.) Žmetno je cuj-priti k kakšoj fal iži. (Težko je dobiti kakšno poceni hišo.) Komaj je pred pson v kunjo nut-vujšo. (Komaj je pred psom ušel v kuhinjo.) Da je domau prsklemo, se je nut-vdaro v postelo. (Ko je prikolovratil domov, se je vrgel na posteljo.)
V	steno je cvek nut-vdaro. (Žebelj je pribil na steno.)
Cejle svoje peneze je nut-bufno v nauvi auto. (Ves svoj denar je pognal za novi avto.)
V	tej je nut-čotno malo žganja. (V čaj je zlil nekaj žganja.)
Botra go je nut-spravila v fabriko delat. (Botra ji je uredila službo v tovarni.)
V	zinski mangli so se molevi nut-spravili. (V zimski plašč so se naselili molji.)
Pri njij so duše nazaj-odile. (Pri njih so hodile nazaj duše umrlih.)
Ka vse je v bojni cuj-šlau, je nej za povedati. (Kaj vse se je dogajalo v vojni, ni za povedati.)
V	bojni je grdo cuj-šlau. (Srhljive stvari so se dogajale v vojni.) Nej je vo-šlau s penezi. (Ni shajal z denarjem.)
Nej mogo vo-priti s penezi. (Ni mogel shajati z denarjem.) Ne moreta z en drugin vo-priti. (Ne razumeta se.)
S srtela je gor-vzeu pismo, štero je nakle spadnilo. (Pobral je pismo, ki je padlo na tla.) S stola je nevejdoč doj-vdaro en talejr. (Z mize je nehote zbil krožnik.) S poda so doj-nosili pšenico. (S podstrešja so nosili pšenico.)
Komaj so doj-spravili s cerkvenoga torma človeka, šteri se je sto zaničiti. (Komaj so spravili z zvonika človeka, ki je hotel narediti samomor.)
V	zimi je drva vo-spravlo z lesa. (Pozimi si je v gozdu pridobival drva.) Lani je že vo-stano s šaule. (Lani je doštudiral.)
Ob ločljivi sestavi je predvidljivost v prostoru podlaga za širšo polisemijo sovsebne prehodnosti in neprehodnosti (Bajzek Lukač 2016: 171):
Avto ga je ta-vdaro. (Avto ga je povozil.)
Nej je naprej-noso tisto temo. (Ni prihajal na dan s tisto temo.)
Zdaj te naprej-postavi peneze! (Zdaj pa kar priskrbi denar!)
Peneze, ka si si posaudo, moreš nazaj-dati! (Denar, ki si si ga izposodil, moraš vrniti!)
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 41
Tačas ka so gor-spravili slovensko društvo, so dosta mogli delati. (Preden so ustanovili slovensko društvo, so morali veliko delati.)
Da je plebanoš doj-zgučo svojo predgo, je doj s predgance ušo. (Ko je župnik povedal svojo pridigo, je odšel s prižnice.)
Cejli lejs je doj-vdaro, pa je don nej najšo grbanje. (Prehodil je ves gozd, pa kljub temu ni našel jurčkov.)
Špekulanti so doj-vdarili cene. (Špekulanti so zbili cene.)
Komuništari so steli doj-spraviti voro. (Komunisti so hoteli odpraviti vero.)
Cejli varaš je doj-zopodo pa don nej najšo svoj vkradnjeni picikli. (Obhodil je vse mesto, pa kljub temu ni zasledil svojega ukradenega kolesa.)
Čisto je doj-zopodo črejvline pete. (Čisto je pošvedral pete na čevljih.)
Vnoženo lustvo nan je vse noge doj-zopodlo. (Množice ljudi so nas kar poteptale.)
Pet djajec je nut-vdaro. (Zmazal je pet jajc.)
Krmo so eške pred viheron nut-spravili. (Seno so pospravili pred viharjem.)
Za zimo je mogo kurdjenje nut-spraviti. (Za zimo je moral nabaviti kurjavo.)
Pojbič je vo-vdaro okno. (Fantek je razbil okno.)
Dekla je eške nej vo-spravila šaulo. (Dekle še ni doštudiralo.)
Komaj je vo-spravo, ka je sto. (Komaj je izjecljal, kaj hoče.)
Iža je eške ranč nej bila vo-spucana, že so se nut-spravili. (Hiša še niti ni bila ometana, ko so se že vselili vanjo.)
Da je komunizmuš gor-prišo, so se vorni lidge trn bodjali. (Ko se je pojavil komunizem, so se verni ljudje zelo bali.)
Da je gor-prišo, ka je don nej un najbole čeden človik na svejti? (Kdaj je spoznal, da vseeno ni najpametnejši človek na svetu?)
Njina familija je sploj doj-prišla. (Njihova družina je popolnoma propadla.)
Spanje do podneva ji doj-odi. (Dopoldansko spanje ji manjka.)
Pisali so si, pa te tak daleč prišlo, ka so vkup-pojdli. (Dopisovala sta si, kar se je razvilo v prijateljstvo.)
Dež jin je nut-vujšo, da so žetvo delali. (Dež jih je presenetil, ko so želi.)
Dekličino je tak zosuknilo v črvej, ka je ranč nej na pamet vzela, da ji je nut-vujšlo. (Deklico je tako nenadoma sčrvičilo v trebuhu, da niti ni opazila, kdaj ji je ušlo.)
Folišija je brž vo-prišla. (Goljufija je hitro prišla na dan.)
Cejlo delo je dobro vo-prišlo. (Stvar se je dobro izšla.)
Cajt je nej vo-vdaro. (Časovno se ni izšlo.)
1956-oga leta je vo-vdarila rabuka. (Leta 1956 je izbruhnila revolucija.)
5 Sklep
Ločljive predpone porabskih glagolov nastopajo v razstavah (tipa vo titi) in sestavah (tipa vo-titi). V razstavah so bolj ali manj primerljive s širšeslovenskimi pookolitvami, medtem ko v sestavah predhajajo vidovnim predponam tako, da slovensko podlago po potrebi bogatijo po madžarskih in nemških zgledih.
42 
 Vlado Nartnik • K ločljivim predponam porabskih glagolov
VIRI IN LITERATURA
Bajzek Lukač 2009 = Marija Bajzek Lukač, Slovar Gornjega Senika A-L, Bielsko-Biala idr.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, 2009 (Zora 66).
Bajzek Lukač 2016 = Marija Bajzek Lukač, Glagolske predpone v gornjeseniškem govoru, v: Topo-rišičeva obdobja, ur. Erika Kržišnik - Miran Hladnik, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 (Obdobja 35), 165-172.
Mukič 2005 = Francek Mukič, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem, 2005.
Nartnik 1998 = Vlado Nartnik, Raba krajevnih prislovov gori - doli v slovenskih ljudskih pesmih, v: VI. medunarodni slavistički dani = VI. nemzetkozi szlavisztikai napok 1, ur. Karoly Gadanyi, Sambotel - Pečuh: Hrvatski znanstveni zavod = Horvat tudomanyos kutatok egyesulete - Visoka nastavnička škola »Berzsenyi Daniel« Tanarkepzo Foiskola, 1998 (Bibliotheca Croatica Hungariae 3/1), 43-62.
Pavel 2013 = Avgust Pavel, Prekmurska slovenska slovnica = Vend nyelvtan, prev. Marija Bajzek Lukač, ur. Marko Jesenšek, Bielsko-Biala idr.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, 2013 (Zora 100).
SLP = Slovenske ljudske pesmi: pripovedne pesmi 1-2, ur. Zmaga Kumer idr., Ljubljana: Slovenska matica, 1970, 1981.
SNP = Slovenske narodne pesmi 3, ur. Karel Štrekelj, Ljubljana: Slovenska matica, 1904-1907.
Toporov 1961 = Vladimir Nikolaevič Toporov, Lokativ v slavjanskih jazykah, Moskva: Izdatel'stvo Akademii nauk SSSR, 1961.
Zorko 2009 = Zinka Zorko, Narečna podoba Dravske doline, Maribor: Kulturni forum, 1995.
Summary
Separable Prefixes of Verbs in the Slovenian Raba Valley Dialect
The new millennium has also enriched Slovenian studies with two dictionaries of the Slovenian Raba Valley dialect: Porabsko-knjiznoslovensko-madzarski slovar (Slovenian Raba Valley Dialect - Standard Slovenian - Hungarian Dictionary) by Francek Mukic, published in 2005, and Slovar Gornjega Senika A-L (Felsoszolnok / Gornji Senik Dictionary, A-L) by Marija Bajzek Lukac, published in 2009. In comparing the Slovenian Raba Valley dialect with standard Slovenian, Hungarian, and German, the two dictionaries are especially important in terms of the development of prefixed verbs. Specifically, in this dialect inseparable aspectual prefixes tend to be preceded by separable non-aspectual prefixes, in which the Slovenian base is complemented by Hungarian and German models if needed. Separable prefixes are derived from adjuncts of place, as well as spatial particles typical of Slovenian in general. An example of metaphorical spatial particles is offered by the phrases gor iti 'rise' and dol iti 'set'.
Separable prefixes in the verbs of the Slovenian Raba Valley dialect appear in decompositions and compounds. In decompositions, they tend to be supported by adjuncts of place ranging from the end destination via the current place to the starting position, but these are often omitted: Ta se je vdaro na postelo 'He crashed into bed' - Doj se je vdaro spat 'He crashed down (into bed) to sleep'. However, the majority comprise compounds with separable prefixes in prefixed verbs. Predictability in space forms the basis for broader polysemy of implicit transitivity and intransitivity: V steno je cvek nut-vdaro 'He slammed the nail into the wall' - Pet djajec je nut-vdaro 'He cracked five eggs'.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 43
I
CoBiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7564
Besedna zveza za dobro roko se kot hapaks legomenon pojavlja v romanu Ženska drugje pisateljice Maje Gal Štromar, izvira pa iz slovenske narečne istrske govorice, kjer je (za) dobro roko kalk istrskobeneškega *(par) la bonaman. Italijanska narečna beseda (la) bo-naman izvira iz severnoitalijanskega območja, kjer je bila prvotno del pozdravne formule pri obrednih novoletnih obhodih, ki so na Slovenskem znani kot koledovanje. Ključne besede fraza, kalk, sklop, pomenski arhaizem, slovensko istrsko narečje, istro-beneščina, obredni novoletni obhodi, koledovanje
Colloquial and Dialect Istrian (za) dobro roko
The phrase za dobro roko 'gift; happiness' appears as hapax legomenon in Maja Gal Štromar's novel Ženska drugje (Woman Elsewhere) and originates from the Slovenian Istrian dialect, where it is a calque of Istrian Venetian *(par) la bonaman. The Italian dialect word (la) bonaman originates from northern Italy, where it was originally part of a greeting formula during ritual Christmas caroling.
Keywords: phrase, calque, compound, semantic archaism, Slovenian Istrian dialect, Istrian Venetian, ritual Christmas caroling
1 UVOD
V romanu Ženska drugje avtorice Maje Gal Štromar, ki je pri založbi Goga izšel leta 2017, naleti bralec na besedno zvezo za dobro roko, ki bi ji ob poznavanju sodobne knjižne slovenščine in tudi ob pomoči Slovarja slovenskega knjižnega jezika težko prepoznal jasen pomen oziroma sporočilnost. Pojavlja se v naslednjem kontekstu:
Cela šola je vedela, kam se Jordan odpravlja. In vsak je hotel nekaj primakniti. Če ne drugega, drobno dobrohotno informacijo. Tako, za dobro roko [s poševnim tiskom označila M. Furlan] in srečno pot. (Gal Štromar 2017: 88)
Oseba Jordan bo odpotovala in se od svojega delovnega okolja poslavlja, zato mu vsak za popotnico želi vsaj nekaj dati. To pisateljica označi s sporočilno jasno besedno zvezo »srečno pot«, pred tem pa z enigmatično »za dobro roko«. Namig, na katerem območju slovenščine naj bi se ta besedna zveza = fraza iskala, daje podatek, da je pisateljica rojena v Novem mestu, po rodu pa Primorka Istranka. Pasusi v romanu,
Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS.
Metka Furlan
Istrsko pogovorno in narečno
(ZA) DOBRO ROKO
44 _
Metka Furlan • Istrsko pogovorno in narečno (za) dobro roko
kot so npr. To je sigurno, čentoperčento (67), ime recepta Divje šparge z jajci (66), pojasnilo Grm matere šparge domačini v Istri imenujejo šparžin (66), dobesedni govor »Marjutka, nestoj, ki nima smisla. Se ne spodobi! [...] Pridi, alo gremo domov. Je mama naredila fritajo s špargami in ankapalačinke z nutelo.« (65), torej odražajo pisateljičino primarno govorico, ki nakazuje, da bi bilo tudi nejasno besedno zvezo za dobro roko treba iskati v istrski primorski pogovorni slovenščini.
Pogovorna slovenščina je tako kot pri drugih jezikih praviloma most med knjižno in narečno slovenščino. Tudi besedna zveza za dobro roko to jezikovno univerzalijo potrjuje.
2 Besedna zveza (za) dobro roko ipd. v istrskih PRIMORSKIH narečnih VIRIH
V slovarju rižanskega govora Svetega Antona avtor Jakomin besedno zvezo dobra rueka pomensko razlaga z 'darilo otrokom ob Božiču in Novem letu' (1995: 108), Todoroviceva pa v svoji monografiji, ki prinaša slovensko narečno gradivo govora Svetega Antona in Puč ter istrobeneško gradivo govora Bertokov pri vprašanju NOVO LETO/IL PRIMO GIORNO DELLANNO za govor Svetega Antona ob odgovoru 'novo 'liato dodaja še zá 'dobro 'ruako. Te besedne zveze sicer posebej ne razlaga, a lahko iz načina prikazovanja in predstavljanja gradiva v monografiji razumemo, da pomensko pojasnilo, ki ga preberemo ob odgovoru 'nuvo 'leto; Po'birat 'dobro 'roko govora Puč, tj. »[v]oščiti srečo v novem letu in v dar dobiti sadje, denar ali drugo« (Todorovic 2018: 154sl.), velja tudi za svetoantonskega. Odgovor na isto vprašanje se v istrobeneščini Bertokov glasip'rimo del 'ano; Augu'rar la 'bona man., kar je avtorica dodatno pojasnila s stavkom Ko se an'dava salu'darpar l'ano 'novo, i ne 'dava d'jeze 'lire par la 'bona man. in prevodom »Ko smo šli pozdravit (voščit) za novo leto, so nam dali deset lir za srečo.« (Todorovic 2018: 154 z op. 224). Podoben odgovor je bil za isto vprašanje dobljen tudi za govor Škofij, tj. ob 'nouo 'lieto tudi dodatek 'uoščet (auyu'rirat) 'dobro 'ruoko, kar Todoroviceva pojasnjuje s smiselnim prevodom »[v]oščiti za novo leto« (Todorovic 2017: 140).
Navedeno je meni edino znano slovensko narečno gradivo, ki potrjuje besedno zvezo (za) dobro roko in spada v rižansko istrsko narečje. Razvidno je, da je narečna raba besedne zveze povezana s prvim dnem novega leta in običajem, ko se je hodilo od hiše do hiše in zaželelo srečo v novem letu, v zameno za dobro voščilo pa dobilo dar. Medtem ko v Svetem Antonu dobra rueka označuje dar otrokom ob božiču in novem letu, v Pučah označuje le dar, ki se pobira ob novem letu. Vsi ti podatki nakazujejo, da je bila besedna zveza (za) dobro roko verjetno del besedišča dandanes že večinoma pozabljenega običaja, pri nas znanega kot koledovanje, ko se je zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem hodilo od hiše do hiše in s petjem ali igranjem želelo srečo. Medtem ko se na Pučah dobro roko pobira, se v Škofijah dobro roko vošči, iz česar sledi, da na Pučah besedna zveza pomeni 'dar', v Škofijah pa 'sreča'.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 45
Dodatna poizvedba o rabi besedne zveze za dobro roko ali le dobro roko je pokazala, da v slovenskem delu Istre ni v splošni rabi in da jo poznajo izjemno redki. Gospa Viktorija Štromar, doma s Puč, mati pisateljice Maje Gal Štromar, je pojasnila, da se frazo izgovori, ko se osebi pokloni nekaj materialnega, in naj bi sporočala dobro željo za uspeh.1 Mirjam Furlan (Izola) se spominja, da je frazo za dobro roko pred desetletji praviloma slišala, ko ji je kot študentki fantova mama, doma s Puč, za popotnico v Ljubljano dala nekaj denarja in ob tem vedno izgovorila za dobro roko. To kaže, da se je zavest o rabi fraze, ki je bila prvotno vezana na božično-novoletne obhode, že izgubila in se je zato začela uporabljati ob vsaki priložnosti, ko je nekdo komu nekaj poklonil in mu ob tem s frazo zaželel uspeh.
V Bertokih potrjeno istrobeneško Augu'rar la 'bona man pomensko ustreza pučarskemu 'uoščet (auyu'rirat) 'dobro 'ruoko, zato se besedni zvezi la 'bona man in 'dobro 'ruoko verjetno nanašata na srečo. V pojasnilu Ko se an'dava salu'darpar l'ano 'novo, i ne 'dava d'jeze 'lire par la 'bona man se besedna zveza par la 'bona man v dobesednem prevodu = kalku glasi 'za dobro roko', smiselni slovenski ustreznik zanjo pa bi bil 'za srečo'.
Besedna zveza za dobro roko v romanu Ženska drugje torej najverjetneje pomeni 'za srečo' in ne 'za dar'. Ob tem pa se postavlja vprašanje, kateri od pomenov je prvoten in kateri drugoten oziroma zakaj dobra roka kot kalk istrobeneškga la 'bona man lahko istočasno označuje tako srečo kot tudi dar.
3	Istrsko boljunskopobirat dobro ruoko
Slovenski pučarski dikciji Po'birat 'dobro 'roko v hrvaškem delu Istre ustreza bo-ljunska Na mlädo leto dica hodijo ot kuci pobirat dobro rüoko, besedna zveza dobra rüoka pa je v Franceticevem slovarju pomensko predstavljena kot 'novogo-dišnji dar' (Francetic 2015), tj. 'novoletni dar'. To je edini hrvaški vir, ki kaže, da kalk istrobeneške predloge ni bil omejen le na slovenski del Istre.
4	Besedna zveza buona mano v (narečnih) slovarjih italijanskega jezika
Iskanje poknjižene fraze buona mano v Šlenčevem italijansko-slovenskem in slovensko-italijanskem slovarju ni bilo uspešno, jo pa zato najdemo v Garzanti-jevem slovarju (Garzanti 1987), v katerem je knjižna varianta buonamano, tudi dvobesedno buona mano ob delno poknjiženi bonamano pomensko razložena z 'mancia', kar se v slovenščino praviloma prevaja z 'napitnina', čeprav ima v italijanščini beseda mancia širši pomen in ni vezana le na označevanje manjše vsote denarja, ki se doda plačilu za praviloma gostinsko storitev. Pomen tudi kaže, da raba besede ni (več) vezana na božično-novoletno obdobje. V Boerievem slovar-
1 Za posredovanje informacije se zahvaljujem Lilijani Gustinčič Furlan.
46 _	Metka Furlan • Istrsko pogovorno in narečno (za) dobro roko
ju italijanske benečanščine se sklop bonaman prav tako pomensko razlaga z it. mancia 'napitnina' in dodatno pojasnjuje, da je to dar, ki ga nadrejeni za določeno prijaznost dá podrejenemu, poleg tega pa sta izpostavljeni besedni zvezi bonaman del zorno de Nadal in bonaman del primo del'ano. Slednjega Boerio pomensko razlaga z it. strenna 'božično, novoletno darilo' (Šlenc). Čeprav it. knjiž. strenna označuje dar, ki se daje ob najpomembnejših praznikih v letu, zlasti ob božiču (Garzanti 1987), je iz Boerieve predstavitve razvidno, da je mišljen dar ob prvem dnevu novega leta (Boerio 1867). Prav ta pomen it. ben. besedne zveze bi zato lahko bil predloga za pomen 'dar ob novem letu', ki ga potrjujeta tako pučarski kalk (Po'birat) 'dobro 'roko kot hrvaški (pobirat) dobro rüöko. V tržaški italijanščini ima bonaman 'mancia' = 'napitnina' status zastarele besede, ob njej pa Doria 1987 navaja, da je beseda dobro znana na območju severne Italije, ki vključuje vse beneške govore in tudi fUrl. buineman 'mancia' (NP) = 'napitnina, nagrada' (Brecelj 2005). V Gradežu bonaman ob 'mancia' = 'napitnina' pomeni tudi že 'ara', npr. intanto al m'ha dao 'na bonaman, dopo vegaremo (Bottin 2003) 'medtem mi je dal aro, potem pa bomo videli'. Pomenski razvoj 'mancia' = 'napitnina' v 'caparra' = 'ara' je pri italijanskem dialektizmu bonaman mlad in potrjen le v Gradežu.
V istrobeneščini Pirana se bonaman razlaga z 'buonamáno, mancia ai bambini a Capodanno' (Lusa 2012: 100), torej označuje napitnino kot dar otrokom ob novem letu. Podobno je bóna man kot novoletni dar v obliki denarja, ki so ga za novo leto sorodniki in znanci dajali otrokom, predstavljeno v istrobeneščini Izole, kjer Vascotto 1987 dodaja, da je bilo v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja v navadi pri več družinah, da so otrokom, ki so obiskovali sorodnike, okoli vratu obesili iz blaga narejen mošnjiček za darove. V slovarju koprske istrobeneščine se bonamán tako kot v prejšnjih dveh virih predstavlja z it. knjiž. ustreznico buonama-no, dodatno pa še z mancia, dono in danaro che si dava ai bambini o a chi, durante l'anno trascorso, aveva reso qualche servizio, quando per Capodanno veniva a porgere gli auguri (Manzini - Rocchi 1995), tj. 'napitnina, dar v denarju, otrokom ali nekomu, ki je v preteklem letu nudil kako uslugo, ko je za novo leto prišel voščit'. V Rosamanijevem slovarju je bonaman pomensko predstavljeno z mancia, raba pa ponazorjena s besedilom obrednega obhoda na novega leta dan »Bon di, bon di, bon ano, - ogi xe 'l primo de l'ano - déme la bonaman - Dio ve dassi de spetar un altro ano« (Rosamani 1990) 'Dober dan, dober dan, dobro leto, - danes smo prvega v letu, - daj mi bonaman - Bog naj vam da pričakati še drugo leto'. Podobno ponazarja ta novoletni obred podatek iz Galižana v Istri2 »Bongiorno, bon principio, ciapé la borsa n man e pagheme la bonaman« (Balbi - Moscarda Budic 2003, s. v. bonamán) 'Dober dan, dober začetek, vzemi v roko mošnjo in mi plačaj bonamán!', v katerem se tako kot v izolski istrobeneščini omenja navada, da so
2 Govor kraja Galižana se uvršča v skupino govorov, ki v hrvaškem delu Istre še ohranjajo poteze substratne istriotščine, ki pa je že močno »kontaminirana« s superstratno istrobeneščino. Navedeni citat iz Galižana z nobenim jezikovnim znakom ne kaže, da bi še bil del istriotske dediščine.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 47
imeli otroci, ki so na novega leta dan obiskovali sorodnike in znance, da bi jim želeli srečo v novem letu, okoli vratu obešen mošnjiček, namenjen shranjevanju dobljenih darov. Dikcija galižanskega obrednega besedila pa spagheme la bonamàn odraža že kar oholo obnašanje otrok, ki so očitno bili navajeni, da jim la bonamàn, ki tu pomeni 'novoletni dar kot zamena za voščilo', brezizjemno pripada, da je obvezno plačilo za voščilo. V rovinjski istrobeneščini bonamàn pomeni 'dar, ki se je dajal otrokom na novega leta dan' (Pellizzer 1992).
Tudi v švicarski narečni italijanščini bonamán označuje dar na novega leta dan, ki se dobi v zameno za voščilo, kot je razvidno iz besedila »i canái elprim dí da l'ann i girava el pais con sciá i cavagn a catè sü i farú: i saludava con un 'bon dí, la bonomán a mí' tuss insieme« (VDSI: 667) 'otroci so na novega leta dan s košarami, da bi nabirali kuhan kostanj, vsi skupaj pozdravljali z ,dober dan, bonomán meni''. Obredni obhod otrok, ki so v zameno za voščilo pobirali darove, se je navadno izvrševal zgodaj zjutraj in je bil verjetno v zvezi s prepričanjem, da bo novo leto uspešno, če bo prva oseba, na katero bo nekdo 1. januarja naletel, mlada in moškega spola, ugotavlja avtorica obširnega gesla bonamán v VDSI Rosanna Zeli, ki navaja, da je na območjih, kjer je bila raba bonamán dalj časa v rabi, prišlo do pomenskega razvoja in da je beseda začela označevati tudi čas, ko se je bonamán pobiralo, tj. 'novega leta dan', hkrati pa tako kot drugod po severni Italiji pomeni tudi 'mancia = napitnina', kar predstavlja le generalizacijo pomena '(v zameno za voščilo) dar (na novega leta dan)'.
5 Etimologija severnoitalijanskega bonaman
Meyer-Lübke: 5339 je leta 1911 v severnoitalijanskem it. ben. bonaman prepoznal lat. manus f 'roka', kar sprejema Battisti-Alessio: 558, ki navaja, da je beseda v pomenu 'mancia' znana tudi drugod po Italiji, in sicer v Abrucih bonamenë, v neapeljščini bonamana, kar je prešlo tudi na francosko severnovzhodno območje in je danes znano kot bonne-main. Sklop iz rom. besedne zveze *bona manü z lat. pridevnikom bonus 'dober' naj bi bil v zvezi s samostalnikom za roko razumljen v smislu 'radodarna/darežljiva roka' in bi po metafori začel označevati dar, predvsem dar, ki se je v zameno/v hvaležnosti za voščilo dajal na novega leta dan, pa tudi dar kot protiuslugo, iz česar se je razvil pomen 'mancia'.
Drugačno etimologijo je ponudila Rosanna Zeli v VDSI: 666-673, da se v sklopu bonaman ne ohranja lat. manus 'roka', ampak mäne 'zgodnji dan, jutro, zjutraj'3 (sprejeto v Manzini - Rocchi 1995: 23). Sklop naj bi bil sestavina pozdravne formule na novega leta dan ob pobiranju darov bon dí, bon ann, la bona man / bon dí, bona man 'dober dan, (dobro leto,) dobro jutro', kasneje pa naj bi tako kot še v nekaterih drugih primerih takih pozdravnih formul začel označevati dar na novega
3 Ohranjen je npr. v it. stamane 'danes zjutraj, davi' ^ *esta mane 'to jutro', v katerem je prilastek prav tako v ženskem slovničnem spolu.
48 _	Metka Furlan • Istrsko pogovorno in narečno (za) dobro roko
leta dan. Tak pomenski razvoj se npr. pri bon dí, dobesedno 'dober dan', potrjuje v švicarskem italijanskem bondí 'dar otrokom za novo leto' (Solduno), it. bon di 'božični dar' (Voghera). Avtorica ob številnih podobnih primerih iz romanskega sveta opozarja tudi na dva primera iz Grimmovega slovarja, da nvn. Neujahr ni le časovna oznaka, ampak tudi oznaka za novoletni dar, prav tako tudi Gutjahr za * gutes Jahr označuje predvsem na novega leta dan ob voščilu izročeni novoletni dar, npr. gutjar, schenke oder gaab, die man einem auff einem freytag oder auff das new jar gibt 'strena, apophoreta' (Grimm). V slednjem primeru bi bilo treba tako kot v it. dial. bon dí 'dober dan' ^ 'dar otrokom za novo leto/božič' prepoznati prenos pomena s pozdravne formule * gutes Jahr v smislu 'dobro = srečno novo leto'.
Ob tem je zanimivo, da se tudi v *kolqda kot izposojenki iz lat. calendae (janu-ariae) (Skok: II, 124), ki je bila prvotno časovna oznaka za prvi dan v januarju, tj. za novo leto,4 in se je prek južnoslovanskih razširila v druge slovanske jezikov, pojavlja pomen 'novoletni dar' npr. v ukrajinščini, češčini, poljščini, dolnji lužiščini (podrobneje Schuster-Sewc: 603sl.), medtem ko se v slovenščini 'dar' kot nedominantni sém pojavlja le v denominativnem glagolu koledovati -ujem 'ob božičnem času hoditi od hiše do hiše, peti pesmi in nabirati darove' (Pleteršnik), čeprav je bil dar tudi pri nas stalna sestavina božičnega koledovanja (Kuret 1989: 341sl.).
Možno je torej, da je bil sklop bonaman prvotno sestavina pozdravne formule na prvi dan novega leta, ko se je čim bolj zgodaj zjutraj hodilo od hiše do hiše in zaželelo srečo, blagostanje, v zameno za dobro voščilo pa dobilo dar. Ker je v narečjih prišlo do apokope za nazalom n in ker se nesklonljivi samostalnik mäne, izvorno ločilnik ednine, v samostojni rabi v romanskem svetu ni ohranil, se je verjetno naslonil na narečne reflekse lat. manus, ki so bili prav tako podvrženi apokopi. Tako naslonitev potrjujejo poknjiženja tipa buonamano, buona mano, bonamano in tudi slovenski in hrvaški kalk s samostalnikom róka in rüöka. Sledeč pomenskemu prenosu prvotnih pozdravnih formul it. dial. bon di/di in nvn. dial. Gutjahr, se je iz bonaman, prvotno 'dobro jutro', izgovarjanem ob novoletnem obredu, razvil najprej pomen 'novoletni dar (kot znak hvaležnosti za dobre želje v novem letu)' in šele kasneje, ko je jezikovna zavest, da je raba sklopa omejena na novoletni čas, začela pešati, tudi 'mancia = napitnina, tj. dar kot znak hvaležnosti za storitev'.
6 PONOVNO K SLOVENSKEMU GRADIVU
Obravnavano slovensko gradivo je gotovo kalk istrobeneških predlog, v katerih je bila sestavina (-)man razumljena, da odraža it. mano 'roka'. Ko v slovenščini in hrvaščini dobra roka označuje (novoletni/božični) dar, odraža kalk istrobeneških istopomenskih predlog kot istrskih importov iz benečanščine. V taki rabi je kalk dobra roka uporabljen z glagolom pobirati.
4 Raba besede *kol^da in njenih izpeljank za označevanje tudi božiča je sekundarna.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 49
Toda v zvezi s slovenskim glagolom voščiti in tudi italijanskim augurare besedna zveza dobra roka in la bona man ne označujeta daru, ampak dobro željo, srečo ipd. Nastanek takega pomena bi bilo iz prvotnega 'dar' težko utemeljiti. Smiselno razlago zanj ponuja etimologija, ki v bonaman prepoznava del pozdravne formule ob novoletnih obhodih s sestavino z izvorom v lat. mäne, saj je bil sklop bonaman sestavina te pozdravne formule kot novoletnega voščila. Ker se predloga (*augurar) la bona man potrjuje le v istrobeneščini (prim. v Bertokih Augu'rar la 'bona man), v benečanščini in drugih narečjih severne Italije pa ne, je možno, da je to okameneli pomenski arhaizem, ki se je zaradi izoliranosti ohranil le v istrobeneščini. Preden je (la) bonaman tako bon di kot krn novoletnega besedila, s katerim se je zaželelo srečo ali uspeh, pomenilo 'novoletni dar', je namreč kot sestavina pozdravne formule služilo za izražanje dobrih želja, sreče ipd. Tako pomensko stopnjo je treba prepoznati v bertošan-skem Augu'rar la 'bona man.
Predložna raba za dobro roko je prav tako kalk po it. par la bona man. Iz bertošanskega stavka Ko se sn'dava salu'dar par l'ano 'novo, i ne 'dava d'jeze 'lire par la 'bona man in smiselnega prevoda »Ko smo šli pozdravit (voščit) za novo leto, so nam dali deset lir za srečo« (Todorovic 2018: 154 z op. 224) je razvidno, da par la 'bona man tu pomeni 'za srečo' in ne 'za (novoletni) dar'. Tak pomen se vsekakor ujema s tistim, ki ga narekuje hapaks legomenon za dobro roko v romanu Ženska drugje. Zanimivo pa je, da je raba par la 'bona man in za dobro roko, ko pomenita 'za srečo', obrnjena, saj sledi in ne predhaja dejanju, ko se komu nekaj da, kar kaže na popolno izgubo jezikovnega spomina na prvotno rabo it. dial. (la) bonaman.
7 Za zaključek
V slovenskih istrskih kalkih (za) dobro roko in istrobeneški predlogi zanj (par) la bonaman je bilo ob pomenu '(novoletni) dar' mogoče prepoznati tudi 'sreča, uspeh ipd.'. Medtem ko se prvi pomen še potrjuje v benečanščini in drugih sever-noitalijanskih narečjih, predstavlja drugi pomenski arhaizem, ki se je ohranil le v izolirani istrobeneščini in je kot kalk prešel tudi v slovensko istrsko govorico, prek nje pa v roman Ženska drugje avtorice Maje Gal Štromar.
Severnoitalijanski narečni sklop (la) bonaman je nastal po ljudskoetimološki naslonitvi na besedo za roko iz prvotnega rom. *bonü mäne 'dobro jutro', ki je bil sestavina pozdravne formule pri obrednih novoletnih obhodih, pri nas znanih kot koledovanje. Podoben pomenski razvoj v označevanje daru se potrjuje v it. dial. bondí 'dar otrokom za novo leto', ki je bil prvotno prav tako sestavina pozdravne formule pri obrednih novoletnih obhodih. Ko v istrobeneščini in v slovenskem (narečnem) kalku (la) bonaman oz. dobra roka označuje srečo, uspeh ipd., odseva še pomen, ki ga je izražala novoletna pozdravna formula.
50 
_Metka Furlan • Istrsko pogovorno in narečno (za) dobro roko
VIRI IN LITERATURA
Balbi - Moscarda Budic 2003 = Maria Balbi - María Moscarda Budic, Vocabolario del dialetto di Gallesano d'Istria, Fiume: Unione Italiana - Trieste: Universitá Popolare - Rovigno: Centro di Ricerche Storiche, 2003.
Battisti-Alessio = Carlo Battisti - Giovanni Alessio, Dizionario etimologico italiano I-V, Firenze: G. Barbera editore, 1950-1957.
Boerio 1867 = Giuseppe Boerio, Dizionario del dialetto veneziano, terza edizione aumentata e corretta, Venezia: Reale tipografía di Giovanni Cecchini, 1867.
Bottin 2003 = Renzo Bottin, Al graisan: vocabolario e grammatica del dialetto nell'isola di Grado etimologico, fraseologico, ed analogie con il dialetto veneziano antico, il chioggiotto, il friu-lano, il triestino e l'istriano, Udine: Litografía Ponte, 2003.
Brecelj 2005 = Marijan Brecelj, Furlansko-slovenski slovar, Nova Gorica: Goriška knjižnica Franceta Bevka, 2005
Doria 1987 = Mario Doria, Grande dizionario del dialetto veneto storico, etimologico, fraseologico, con la collaborazione di Claudio Noliani, Trieste: Edizioni Il Meridiano, 1987.
Francetic 2015 = Ivan Francetic, Rječnik boljunskih govora, izvorni rukopis uredila, priredila i popratila etimološkim komentarima Sandra Tamaro, Pula: Sveučilište Jurja Dobrile, 2015.
Gal Štromar 2017 = Maja Gal Štromar, Ženska drugje, Novo mesto: Goga, 2017.
Garzanti 1987 = Il grande dizionario Garzanti della lingua italiana, Milano: Garzanti editore, 1987.
Grimm = Jacob Grimm - Wilhelm Grimm, Deutsches Wörterbuch 1-33: Nachdruck, München: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1984.
Jakomin 1995 = Dušan Jakomin, Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru, Trst: Škedenjski etnografski muzej, 1995.
Kuret 1989 = Niko Kuret, Praznično leto Slovencev 2, Ljubljana: Družina, 1989.
Lusa 2012 = Ondina Lusa con la collaborazione di Marino Bonifacio, Le perle del nostro dialetto I, Pirano: Comunitá degli Italiani »Giuseppe Tartini«, Il Trillo, 2012.
Manzini — Rocchi 1995 = Giulio Manzini - Luciano Rocchi, Dizionario storico fraseologico etimologico del dialetto di Capodistria, Trieste - Rovigno: Unione Italiana - Fiume, Universitá popolare Trieste, Istituto regionale per la cultura Istriana - Trieste, Regione del Veneto - Ve-nezia, 1995.
Meyer-Lübke = Wilhelm Meyer-Lübke, Romanisches etymologisches Wörterbuch, Heidelberg: Carl Winter's Universitätsbuchhandlung, 1911.
NP = Il nuovo Pirona: vocabolario friulano, aggiunte e correzioni riordinate da Giovanni Frau per la seconda edizione (1922), Udine: Societä filologica friulana, 2004.
Pellizzer 1992 = Antonio Pellizzer - Giovanni Pellizzer, Vocabolario del dialetto di Rovigno d'Istria, Trieste - Rovigno: Unione Italiana - Fiume: Universitá popolare di Trieste, 1992.
Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1894-1895, elektronsko izdajo iz leta 2006 uredile Metka Furlan, Helena Dobrovoljc in Helena Jazbec, Ljubljana: Založba ZRC, 2006.
Rosamani 1990 = Enrico Rosamani, Vocabolario giuliano dei dialettiparlati nella regione Giuli-ano-Dalmata quale essa era stata costituita di comune accordo tra i due stati interessati nel convegno di Rapallo del 12-XII-1920, Trieste: Lint, 1990.
Schuster-Šewc = Heinz Schuster-Šewc, Historisch-etymologisches Wörterbuch der ober- und niedersorbischen Sprache 1-5, Bautzen: VEB Domowina-Verlag, 1983-1996.
Skok = Petar Skok, Etimologijski rječnikhrvatskoga ilisrpskoga jezika I-IV, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1971-1974.
Šlenc 1997 = Sergij Šlenc, Veliki italijansko-slovenski slovar = Il grande dizionario italiano-slo-veno, Ljubljana: DZS, 1997.
Šlenc 2006 = Sergij Šlenc, Veliki slovensko-italijanski slovar = Grande dizionario sloveno-italia-no, Ljubljana: DZS, 2006.
Todorovic 2017 = Suzana Todorovic, Narečna raznolikost v okolici Kopra: Dekani, Hrvatini, Škofije, Koper: Libris, 2017.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 51
Todorovic 2018 = Suzana Todorovic, Raznovrstnost narečnih govorov na Koprskem: Bertoki,
Puče, Sveti Anton, Koper: Libris, 2018. Vascotto 1987 = Antonio Vascotto, Voci della parlata isolana nella prima meta di questo secolo, Imola: Galeati, 1987.
VDSI = Vocabolario dei dialetti della Svizzera italiana II: BO-BZOGN, Lugano: Fotocomposizione Taiana - Tip. S.A. Natale Mazzuconi, 1971-1991.
Summary
Colloquial and Dialect Istrian (za) dobro roko
In addition to '(Christmas) gift', the meaning 'happiness, success, etc.' could be identified for the Slovenian Istrian calque (za) dobro roko and its Istrian-Venetian predecessor (par) la bonaman. The first meaning continues to be attested in Venetian and other northern Italian dialects, whereas the second is a semantic archaism that has only been preserved in the isolated Istrian-Venetian dialect and has also been introduced as a calque into the Slovenian Istrian subdialect, and through it also into Maja Gal Stromar's novel Zenska drugje (Woman Elsewhere). The northern Italian dialect compound (la) bonaman was created through folk-etymological reliance on initial Rom. *bonu mane 'good morning', which was a constituent part of a greeting formula during ritual Christmas caroling. A similar semantic development into denoting a gift is attested in It. dial. bondi 'children's Christmas present', which was originally also a constituent part of a greeting formula during Christmas caroling. When Istrian-Venetian dialect (la) bonaman and the Slovenian (dialect) calque dobra roka denote happiness, success, and so on, this also reflects the meaning of the Christmas greeting formula.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 53
I
CoBiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7565
Prispevek obravnava slovensko pravno terminologijo - najprej s stališča njenega zgodovinskega razvoja, nato pa se posveti prikazu pojmovnega sveta slovenskega prava v Pravnem terminološkem slovarju (2018), ki obsega slovensko pravno terminologijo po letu 1991. Pojasnjena je zasnova slovarja, ki upošteva naslovnika slovarja in normativnost, prikazana pa je tudi zgradba slovarskega sestavka.
Ključne besede: terminološki slovar, pojmovni pristop, pravo, pravna terminologija
Slovenian Legal Terminology and Its Presentation in the Dictionary of Legal Terminology
The article discusses Slovenian legal terminology. It first describes it from the perspective of its historical development and then focuses on the presentation of the Slovenian legal concept system in Pravni terminološki slovar (Dictionary of Legal Terminology, 2018), which contains Slovenian legal terminology after 1991. The article presents the design of the dictionary, which takes into account the dictionary user and normativity, as well as the entry structure.
Keywords: terminological dictionary, conceptual approach, law, legal terminology
0 UVOD
Terminologija je osrednji del vsakega strokovnega in znanstvenega jezika. Velja za stabilnejši, vendar ne nespremenljivi del jezika stroke, saj se z razvojem dopolnjuje in spreminja. Kaj je, denimo, zdravstvena oporoka? Ali gre za vrsto oporoke, ki velja le za posege v zdravstvu, ali morda vključuje tudi izbiro zdravnika in drugih zdravstvenih delavcev? Termin je v Pravnem terminološkem slovarju (PTS) definiran kot 'izjava volje pacienta, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, s katero si zagotovi, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil več sposoben dati veljavne privolitve'. Primer ponazarja, da o vsebini pojma ne moremo sklepati zgolj na podlagi poznavanja sestavin termina, ampak moramo za razumevanje poznati pojmovni sistem stroke.
PTS je izšel marca 2018 pri Založbi ZRC. Delo zanj je potekalo 12 let, pri njegovem nastajanju je sodelovalo 36 avtorjev, od tega 32 pravnih strokovnjakov z
Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS.
Tanja Fajfar - Mateja Jemec Tomazin - Mojca Žagar Karer
Slovenska pravna terminologija in njen prikaz v Pravnem terminološkem slovarju
54 _ T. Fajfar - M. Jemec Tomazin - M. Žagar Karer • Slovenska pravna terminologija ...
različnih ustanov in 4 terminografinje z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njihovo delo je temeljito preverilo 20 recenzentov.
1 Pravni jezik
Jezik sodobnega slovenskega prava1 je torej jezik, ki ga pravni strokovnjaki uporabljajo za tvorbo strokovnih in znanstvenih besedil, za ubeseditev novih pojmov, ki prikazujejo razvoj stroke, za urejanje razmerij v družbi, zlasti z normiranjem prek zakonodaje. Pravni jezik pa ne nazadnje lahko opazujemo tudi v najrazličnejših odločbah, postopkih in drugih dejanjih, ki jih pravniki opravljajo kot področni strokovnjaki. Pravni jezik združuje tri podskupine: (a) jezik pravne znanosti, (b) jezik pravne norme in (c) jezik pravne prakse.2
Pravna terminologija ni zgolj rezultat zapisanega ali kodificiranega prava, temveč je odraz prizadevanj, ki posameznika skozi vso zgodovino ženejo k sporazumevanju z drugimi, k prepričevanju drugih in k iskanju skupne rešitve, kadar pride do nesoglasij. Iskanje rešitve s pogovorom in prek jezika (ne orožja) je sestavni element prava, kakršno poznamo danes in kakršno se je oblikovalo v zgodovini. Katja Škrubej (2011: 469) opozarja na pogosto zmotno domnevo (zlasti jezikoslovcev), da se je slovenski pravni jezik zares oblikoval šele v času vladarskih kodifikacij oz. postavljenega prava.3 V resnici je nastajal že mnogo prej, prenos znanja in vedenja o pravu pa je do začetka sistematičnega in organiziranega zapisa potekal zlasti na zborih skupnosti prek izbranih posameznikov (npr. članov dvanajstije, decemvira, gorskega zbora), seveda pa so se pojmi razlikovali, kot so se partikularna prava razlikovala med seboj.
1.1 Razvoj slovenske pravne terminologije
Pravna terminologija je bila v slovenskem jeziku poleg krščanske terminologije zapisana med prvimi. Kodifikacije so v dobi razsvetljenega absolutizma začeli čedalje bolj sistematično prevajati tudi v slovenščino, pri čemer so prevajalci iskali in uporabljali poimenovanja, ki so bila tedaj že uveljavljena. Prvi prevodi uradnih odlokov v slovenščino so pokazali veliko zadrego pri iskanju (popolnoma) novih
1	Jezik prava, tudi pravni jezik, je termin, ki ga uporablja tudi slovenska pravna stroka po Nikoli Viskovicu (1989: 25-32). V slovensko pravno literaturo ga je uvedel Marijan Pavčnik (1997: 41sl.). Jezik prava je po Viskovicevem mnenju podsistem splošnega jezika, vendar zaradi specifične terminologije, skladenjskih in besedilnih posebnosti tvori posebno zvrst jezika.
2	Nina Novak (2006: 61-73) je to delitev povzela po Nikoli Viskovicu, vendar slednji omenja še četrto skupino jezika prava, in sicer govor (= besedila) nepravnikov o pravnih zadevah (prim. Viskovic 1989: 24), ki pa praviloma ne vpliva (ali vsaj ne bi smel vplivati) na pravno terminologijo.
3	V slovenskem govornem prostoru postavljeno pravo povezujemo zlasti z obdobjem vladanja cesarice Marije Terezije (1740-1780). Pravo se namreč deli na naravno (ali običajno) in postavljeno (tudi pisno ali pozitivno). Prvo je rezultat razvoja družbe in kaže na splošno razširjeno prepričanje med ljudmi o tem, kaj je prav in kaj ne; drugo obsega vse predpise (sprva tudi samo ustne), ki jih sprejme oblast, npr. vladar, parlament.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 55
slovenskih terminov, ki bi kljub nemški podstavi izražali slovensko misel. Še več, ker se prevodi pravnih terminov niso usklajevali - usklajevanje in uskladitev danes imenujemo terminološko dogovarjanje in terminološki dogovor -, je obstajalo več deželnih, celo krajevnih različic, npr. domik in podelitev za nem. Zuschlag,4 ali pa so enačili uboj, umor in ubojstvo.
1.1.1	Delovanje pravnih strokovnjakov v 19. stoletju
Fran Miklošič (1813-1891) se je med prvimi lotil prevajanja obsežnejšega pravnega področja, in sicer Občega državljanskega zakonika (ODZ),5 ki je urejal področje civilnega prava. 4. marca 1849 je cesar Franc Jožef razglasil državno ustavo, v kateri je bilo predvideno hkratno izhajanje Državnega zakonika v vseh jezikih monarhije, kar so zaradi omejenih (zlasti kadrovskih) zmožnosti upoštevali le do decembra 1849, ko je bilo dopuščeno, da lahko najprej izide nemška različica, ki ji sledijo ostale, od leta 1852 pa je spet za edini izvirnik veljalo nemško besedilo (več v Jemec Tomazin 2010: 111-134), s čimer so bile znova otežene razmere za uradovanje v slovenščini.
Zaradi mnogih strokovnih in terminoloških usklajevanj ter dogovorov pri iskanju najprimernejšega pravnega termina je bilo leta 1853 izdano obsežno slovarsko delo Juridisch-politische Terminologie für die slavischen Sprachen Österreichs: deutsch-kroatische, serbische und slovenische Separat-Ausgabe (Pravno-politična terminologija za slovanske jezike Avstrije: nemško-hrvaška, srbska in slovenska separatna izdaja), ki je pravzaprav neposreden proizvod prevajanja Državnega zakonika in je prikazalo terminološki napredek v prvi polovici 19. stoletja. Hkrati je prav to slovarsko delo zavrnilo prepričanja nekaterih posameznikov, da obstaja enoten slovanski jezik in da ni potrebe po razvijanju terminologije v vsakem slovanskem jeziku posebej. Slovenska člana komisije sta bila poleg Frana Miklošiča še Matija Dolenc in urednik Državnega zakonika Matej Cigale, ki je tudi avtor obsežnega dela Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča (Deutsch-slovenische wissenschaftliche Terminologie) iz leta 1880.6
1.1.2	Slovenski pravnik in prizadevanje za razvoj slovenske pravne terminologije
Iskanje najustreznejših terminov se je nadaljevalo pri načrtnem vpeljevanju urado-vanja v slovenščini. Leta 1888 je bilo ustanovljeno društvo Pravnik, ki je prevzelo izdajanje stanovske revije Slovenski pravnik,7 v kateri so bili pogosti terminološki prispevki. Hkrati si je društvo Pravnik prizadevalo za izdajanje »posodobljenih« pre-
4	Več konkretnih primerov omenja France Goršič (1920).
5	Prvi slovenski prevod ODZ je bil objavljen leta 1849.
6	Pomembno terminološko delo druge polovice 19. stoletja je treba ocenjevati zlasti z vidika opolnomočenja slovenščine kot jezika z razvitimi vsemi funkcijskimi zvrstmi. Vključevanje terminologije vseh strok pa kljub temu ne more predstaviti pojmovnega sistema, ker meje med strokami niso jasne, zato potrebuje vsak slovarski sestavek splošnejša pojasnila, iz česar lahko nastane le podrobnejši in natančnejši splošni slovar s specializiranim besediščem.
7	Revija Slovenski pravnik je sicer izhajala od leta 1881.
56 _ T. Fajfar - M. Jemec Tomazin - M. Žagar Karer • Slovenska pravna terminologija ...
vodov avstrijskih državnih zakonov.8 Zavest o stalnosti in doslednosti (že) rabljenih pravnih terminov je dopolnjevala potreba po sodobnih poimenovanjih, predvsem po sodobnejši in skladenjsko razumljivejši podobi besedil, kar so avtorji poimenovali kot dobri jezik, pogovorni jezik, splošno razumljiv jezik, tudi jezik naroda. Marsikdaj so bili pravni prevodi slovenskih besedil razumljivi edino ob hkratnem branju nemškega izvirnika, pri čemer so se prevajalci kljub prizadevanjem za »dober narodni jezik« soočali s težavo »svetega izvirnika«, torej vprašanjem, v kolikšni meri prevodi lahko odstopajo od izvirnega besedila, da bi bili še zanesljivi in verodostojni.
Razvoj pravnega jezika in novi prevodi državnih zakonov so pokazali, da je Pravno-politična terminologija za slovanske jezike Avstrije sicer uveljavljen, vendar zastarel vir, zato so se okrepila prizadevanja za pripravo novega priročnika. Stanovska revija Slovenski pravnik je objavljala predloge terminoloških seznamov, po letu 1887 pa je uredništvo spodbujalo svoje kolege, naj vsi tvorno prispevajo k razvoju slovenske pravne terminologije. Med vidnejšimi pisci o pravni terminologiji so bili Ivan Tavčar, Jakob Kavčič, France Oblak, na začetku 20. stoletja Henrik Tuma in France Goršič. Leta 1890 je društvo Pravnik pozvalo vse slovenske pravnike, naj izpisujejo terminologijo iz vseh slovenskih izdaj Državnega zakonika in Deželnega zakonika za vojvodino Kranjsko. Primerjati so morali nemški izvirnik in slovenski prevod ter nato označiti, kateri slovenski termin je po njihovem mnenju najustreznejši. Takratni urednik revije Danilo Majaron (1890: 266-269) je hkrati opozoril, da pravna terminologija ostaja posebna in drugačna, zato ne more biti razumljiva vsakemu nepravniku. Izpisovalci so pripravili obsežno zbirko skoraj 45.000 izpisov. Končni urednik zbranega gradiva je bil Janko Babnik, pregledal ga je tudi takratni urednik slovenske izdaje Državnega zakonika Karel Štrekelj. Leta 1894 so Nemško-slovensko pravno terminologijo natisnili na Dunaju.
Nekateri pravni termini, ki so bili kot prednostni potrjeni konec 19. stoletja, so v rabi še danes (npr. odpis davka, gotovina, obtožnica,podzakup), drugi so nekoliko spremenjeni (npr. zidanja dovoljenje je gradbeno dovoljenje, premakljivo blago je premičnina, vzklicno sodišče je pritožbeno sodišče, veščak je izvedenec, uradna molčljivost je postala najprej uradna skrivnost, danes tajni podatek, raz-paranje je seciranje9), nekateri termini so opuščeni zaradi spremembe pravnega sistema in posledično spremembe vsebine pojma (npr. domovinska občina, ubožno spričevalo, poštena posest, prehoden denarni dolg). Nemško-slovenska pravna terminologija je bogat nabor pravne slovenščine konca 19. stoletja, vendar ne ločuje med termini in kolokacijami, vključene so tudi nekatere besede splošnega jezika ali termini drugih področij (npr. mrčes, ujma, občutek, pesni
8	Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku v 7 zvezkih je bila zaključena šele leta 1910, prvi zvezek s Kazenskim postopnikom je izšel že leta 1889, zadnja nemška novela pa leta 1863. Pomembno je, da so zakone uporabljali tudi po nastanku novih državnih tvorb, leta 1928 je znova izšel npr. prevod Občega državljanskega zakonika (z vključenimi novelami), nemško besedilo pa izvira iz leta 1809.
9	Babnik je poleg pravne terminologije v slovar vključil tudi sodnomedicinsko terminologijo.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 57
sladkor). Zaradi spreminjanja poimenovanj (npr. zapravljivost namesto zaprav-Ijenstvo, zloraba namesto zlorabljenje, pridržanje namesto pridržba), in vključitve kolokacij (npr. zastopstvo popustiti, na videž razgrniti, vzdrževati red v seji, poprijeti se skrajšanega postopanja) pa so se že v nekaj letih po izidu, zlasti pa v začetku 20. stoletja, pojavili glasni pozivi k dopolnitvi in ponovni izdaji.
1.1.3 Slovenska pravna terminologija v 20. stoletju
Pomemben mejnik za razvoj slovenske pravne terminologije je bila ustanovitev samostojne slovenske univerze. Vendar lahko že leta 1921 v Slovenskem pravniku beremo ogorčen zapis Franceta Goršiča (1921: 78), da so »slovenski jezikoslovci pravno imenstvo tako na cedilu pustili, da moreš z vso pravico govoriti le o nesodelovanju pokličnih jezikoslovcev«, saj vnetih razprav in argumentiranj o primernih poimenovanjih med pravniki in jezikoslovci v reviji skoraj ni bilo več. Pravniki so znova izrazili potrebo po posodobljenem pravnem slovarju in so zanj pripravili tudi dokaj premišljen (in izvedljiv) način sofinanciranja (Goršič 1920). Po drugi svetovni vojni so ustanovili novo pravniško glasilo, ki so ga poimenovali Ljudski pravnik, njegovo vsebino pa so močno zaznamovala političnopropagan-dna besedila in sprememba terminologije v imenu nove dobe, čeprav je raba pokazala, da se preimenovanja že obstoječih pojmov brez terminološkega dogovora niso obnesla. Od leta 1956 izhaja revija Pravnik, namenjena pravni teoriji in praksi, ki pravzaprav nadaljuje tradicijo revije Slovenski pravnik, vendar so prispevki, posvečeni zgolj terminološkim vprašanjem, redki.
Takoj po ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti leta 1938 je njen pravni razred pod vodstvom Gregorja Kreka določil posebne proračunske postavke za pripravljanje pravne in sodnomedicinske terminologije. Delo je med vojno zastalo, po njej pa so komisijo za pravni slovar sestavljali pravniki in jezikoslovci Janko Polec, Fran Ramovš, Milan Škerlj, Leonid Pitamic, Rudolf Sajovic in Rudolf Strle. Gradivo za načrtovani enojezični slovar so sodelavci komisije izpisovali iz strokovne pravne literature in uradnih glasil, izdanih po letu 1895, njihovo delo pa je v manjšem obsegu potekalo vse do leta 1986. Po tem letu se komisija ni več sestajala, ampak je delo potekalo korespondenčno, opravljal pa ga je predvsem Ciril Kržišnik. Namen je bil pripraviti enojezični terminološki slovar, ki pa je izšel šele leta 1999 z naslovom Pravni terminološki slovar (do 1991, gradivo). Oznaka »gradivo« je bila dodana zato, ker ga ni bilo mogoče posodobiti zaradi starosti ali smrti soavtorjev, predvsem pa zaradi spremembe zakonodaje in posledično nove terminologije po osamosvojitvi Slovenije leta 1991.
Potrebam po sodobnih terminoloških priročnikih je vsaj delno zadostila Cankarjeva založba z zbirko Leksikoni Cankarjeve založbe, med katerimi je tudi leksikon Pravo, ki je prvič izšel leta 1986, njegova prenovljena in razširjena izdaja pa leta 2003. Na posamezna vprašanja, ki so se pojavljala zlasti v času priprav na vstop v Evropsko unijo, so odgovarjali tako pravniki kot jezikoslovci v reviji Pravna praksa: časopis za pravna vprašanja, ki izhaja od leta 1982.
58 _ T. Fajfar - M. Jemec Tomazin - M. Žagar Karer • Slovenska pravna terminologija ...
Enojezičnega pravnega terminološkega slovarja z definicijami, ki bi vključeval sodobno pravno terminologijo, doslej še ni bilo, je pa izšlo več dvo- ali večjezičnih slovarskih del s področja prava.10 S pristopom Slovenije k Evropski uniji (EU) se je slovenski pravni sistem razširil z novimi ali delno spremenjenimi pojmi iz EU. Pravna terminologija v EU je večinoma prosto dostopna na spletu. Najprej velja omeniti IATE,11 ki je terminološka zbirka institucij EU. Poleg IATE je treba izpostaviti še Eurovoc, ki je večjezični in večdisciplinarni tezaver o dejavnostih EU. V slovenskem okviru izstopa terminološka zbirka Evroterm, ki je začela nastajati leta 1998 v Sektorju za prevajanje Službe Vlade RS za evropske zadeve in je prosto dostopna od avgusta 2000.
Z razvojem slovenskega pravnega sistema in njegovim vključevanjem v mednarodne organizacije in Evropsko unijo se je spreminjala in dopolnjevala tudi slovenska pravna terminologija, ki so jo pravni strokovnjaki, avtorji PTS, želeli predstaviti kot urejen sodoben pojmovni sistem v obliki terminološkega slovarja.
2 ZASNOVA PTS
PTS je enojezični terminološki slovar, ki uslovarja pojmovni sistem pravne stroke. Vsebuje terminologijo sodobne slovenske pravne znanosti, pravne prakse in pravne norme, zlasti zakonodaje. Obsega vse temeljne pravne panoge, saj so v slovar vključena naslednja področja: civilno pravo (ki se nadalje deli na civilno procesno pravo, dedno pravo, družinsko pravo, medicinsko pravo, mednarodno zasebno pravo, obligacijsko pravo, pravo intelektualne lastnine, stvarno pravo), delovno in socialno pravo, ekonomija v pravu, gospodarsko pravo (ki se nadalje deli na gospodarsko pogodbeno pravo, gospodarsko statusno pravo, pravo vrednostnih papirjev, konkurenčno pravo), kazensko pravo (ki se nadalje deli na kazensko materialno pravo, kazensko procesno pravo, gospodarsko kazensko pravo), pravna teorija, upravno pravo (ki se nadalje deli na upravno materialno pravo, upravno procesno pravo, javna uprava, davčno pravo, carinsko pravo, pravo javnih naročil) in ustavno pravo.
Izhodišče slovarja je torej sodobni slovenski pravni sistem, ki ima tako kot vsi drugi nacionalni pravni sistemi svoje značilnosti. Zato različni pravni sistemi med seboj ne glede na morebitno zgodovinsko povezanost niso popolnoma prekrivni -med seboj se razlikujejo v konkretnih zakonodajnih rešitvah in načinu uporabe pravnih institutov.
10	Pavel Apovnik in Ludvik Kamičar sta avtorja Slovarja pravnega in ekonomskega jezika (nem-ško-slovenski del je izšel leta 1989, slovensko-nemški pa leta 1996). Leta 2000 je izšel Pravni slovensko-angleški prevajalski slovar Tomaža Longyke, ki je tudi avtor Slovensko-angleškega pravnega slovarja iz 2001 in soavtor (poleg Nine Nikolic, Zorana Galica in Tomislava Laušina) Hrvaško-slovenskega/angleškega pravnega slovarja iz leta 2003. Leta 2003 je izšel Angleško--slovenski pravni slovar, katerega avtorji so Jože Bajuk, Simona Fajdiga, Primož Longyka in Gorazd Podbevšek, leta 2016 pa Slovensko-albanski pravni slovar Armende Amiti.
11	Angl. Inter-Active Terminology for Europe, slv. Interaktivna terminologija za Evropo.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 
59
Čeprav področji mednarodnega prava in prava EU nista del slovenskega nacionalnega prava, so avtorji slovarja ocenili, da zaradi celovitega prikaza pojmovnega sistema prava vseeno spadata v PTS. Ker je, kot že omenjeno, jedro slovarja terminologija slovenskega nacionalnega prava, so termini s teh dveh področij sistematično označeni. Enako velja tudi za termine s področja ekonomije v pravu in za tiste s področja medicinskega prava.
PTS je sinhroni terminološki slovar, saj je vanj vključena pravna terminologija po letu 1991. Termini, ki so bili aktualni po letu 1991 in v času izida slovarja niso več aktualni (hkrati pa so avtorji slovarja menili, da je smiselno, da so v slovar kljub temu vključeni), so označeni s časovnim pojasnilom, npr. do leta 2009.
V PTS so pravni termini pojasnjeni s terminološkimi definicijami, slovar pa z uporabo kazalk12 tudi usmerja rabo, s čimer želi prispevati k poenotenju terminologije na področju prava. Slovar vsebuje 10.094 terminov, od tega je 2047 takih, ki usmerjajo na ustreznejši termin. Ureditev slovarja v tiskani obliki je abecedna, v elektronski obliki pa je slovar dostopen na spletišču Terminologišče,13 ki prek iskalnika omogoča iskanje po različnih kriterijih (po iztočnici, po eni od sestavin iztočnice, po besedi v definiciji itd.). Elektronska oblika slovarja na Terminolo-gišču vsebuje tudi vse ostale metapodatke o slovarju, ki jih najdemo v tiskani obliki (kolofon, uvod, seznam uporabljene literature itd.). Po slovarju je mogoče iskati tudi prek portala Fran.14
Terminološki slovarji praviloma vsebujejo samo termine v ožjem smislu, kar pomeni, da v njih ni lastnih imen, tj. imen organizacij, društev, fakultet itd., in to velja tudi za PTS. Zaradi tradicije pravne stroke so v slovar vključeni najpomembnejši latinski termini, natančneje 275 citatnih latinskih terminov (npr. forum praeventionis, iudex inhabilis, ius novorum) in 50 terminov z latinsko sestavino (npr. jamstvo del credere, učinek ex nunc, dedič in concreto).
2.1 Komu je namenjen PTS
Naslovniki terminoloških slovarjev v slovenskem prostoru so tipično strokovnjaki, ki imajo vsaj diplomo svojega strokovnega področja, in študentje stroke, ki jo slovar uslovarja (Žagar Karer - Fajfar 2015: 23). To velja tudi za PTS, ki je primarno namenjen pravnikom različnih profilov - od odvetnikov, sodnikov in tožilcev do tistih, ki so zaposleni v podjetjih, javni upravi itd. Koristen je gotovo tudi za študente prava in sorodnih strok, ki pravne pojme in poimenovanja zanje šele spoznavajo. Terminološki slovar predstavlja prečiščen in neposreden stik z jezikom stroke, ki ga morajo bodoči pravniki obvladati, če se želijo v svoji stroki učinkovito sporazumevati. Ker so pravni pojmi v slovarju predstavljeni sistematično, lahko slovar služi tudi kot študijski pripomoček.
12	Kazalka je v SSKJ2 označena kot termin s področja jezikoslovja in je definirana kot 'beseda, znak, ki opozarja navadno na pogostejšo, nevtralnejšo besedo, obliko'.
13	Dostopno na (https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/pravni#v).
14	Dostopno na (https://fran.si/).
60 _ T. Fajfar - M. Jemec Tomazin - M. Žagar Karer • Slovenska pravna terminologija ...
Čeprav so primarni naslovniki PTS pravniki in študenti prava, bodo koristne informacije v njem gotovo našli tudi ostali uporabniki, ki se pri svojem delu občasno srečujejo s pravno terminologijo, npr. prevajalci, lektorji in novinarji. Opozoriti pa je treba, da PTS od uporabnika zahteva vsaj nekaj pravnega predznanja. Prav tako ni namenjen prvemu seznanjanju s stroko ali celo interpretaciji zapletenih obrazložitev sodb.
2.2 Pojmovni pristop
PTS je nastal v Terminološki sekciji15 Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki terminološke slovarje izdeluje na podlagi pojmovnega pristopa (več o tem v Fajfar - Žagar Karer 2015: 209-216; Fajfar 2013: 97-103; Košmrlj -Levačič 2007: 583-598 itd.). Pojmovni pristop termine obravnava kot poimenovanja za pojme, ki so povezani v pojmovni sistem stroke. Zato je pri terminološkem delu treba upoštevati medsebojna razmerja med pojmi.
Termini v PTS so bili obravnavani znotraj pravnih področij, npr. znotraj civilnega prava, kazenskega prava in ustavnega prava, in ožje znotraj podpodročij, npr. znotraj družinskega prava, kazenskega procesnega prava, prava človekovih pravic. Terminološko delo je potekalo po pojmovnih skupinah, kar pomeni, da so bili skupaj obravnavani npr. termini, ki bi jih lahko združili v pojmovno skupino dedič (nujni dedič, dokončni dedič, domnevni dedič, potencialni dedič, zakoniti dedič itd.). Ker so bili sorodni pojmi obravnavani hkrati, je bilo lažje opisati razlikovalne značilnosti med njimi (npr. aktivna procesna legitimacija : pasivna procesna legitimacija), kar je bilo koristno tudi pri odpravljanju pojmovnih nedoslednosti.
Pri pojmovnem pristopu je terminološki slovar vedno plod sodelovanja področnih strokovnjakov in terminologov, tj. jezikoslovcev, ki so specializirani za terminologijo in izdelavo terminoloških slovarjev. Področni strokovnjaki na podlagi strokovnih besedil določijo za stroko relevantne termine. Pri izdelavi slovarskih sestavkov za PTS je bila uporabljena in sistematično pregledana relevantna strokovna literatura, torej znanstvene in strokovne monografije, univerzitetni učbeniki, znanstveni in strokovni članki. Prav tako so bila pregledana tudi prak-tičnostrokovna besedila, npr. zakoni, sodbe. Slovarske rešitve so bile sproti preverjene tudi v sekundarnih virih, tj. v sorodnih terminoloških slovarjih in leksikonih. Smiselno so bili upoštevani vsi dostopni elektronski viri. Za PTS so področni strokovnjaki napisali strokovno ustrezne slovarske definicije, ki so jih dokončno oblikovali skupaj s terminologi, na koncu pa so definicije v slovarju uskladili med različnimi področji in podpodročji prava.
Terminološko delo so vodili in usklajevali terminologi, ki so skrbeli tudi za jezikovno stran terminologije (npr. za jezikovnosistemsko ustreznost termina, onaglasitev iztočnic, slovnične podatke, jezikovni pregled definicij), za ustreznost definicij (pomembno je, da so te v skladu s pravili terminološke vede, za strokovno
15 Do leta 2018 se je imenovala Sekcija za terminološke slovarje.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 61
verodostojnost pa so seveda odgovorni strokovnjaki), za koherentnost terminološkega sistema, ki se kaže v slovarju (npr. usklajenost definicij pri pojmih iz iste pojmovne skupine, urejenost in preglednost sopomenskih razmerij), in za vnos slovarskih sestavkov v specializirani računalniški program SlovarRed 2.1, ki je bil razvit za potrebe Terminološke sekcije.
2.3 Normativnost
Terminološki slovarji imajo poleg osnovne opisovalne vloge pogosto tudi predpi-sovalno vlogo. Ta se v slovarju kaže predvsem v primerih, ko za en pojem obstaja več terminov. Na ravni terminološkega slovarja se v ta namen pogosto uporabljajo kazalke, ki uporabnika usmerjajo na ustreznejši termin (več o tem v Jemec Toma-zin 2015: 312-313). Kazalke so bile v želji po poenotenju terminologije uporabljene tudi v PTS. Pri normiranju terminov upoštevamo načelo ustaljenosti (praviloma ima prednost termin, ki je v rabi pogostejši), načelo jezikovnosistemske ustreznosti (termin mora biti ustrezen s stališča jezikovnega sistema) in načelo gospodarnosti (prednost imajo krajši termini). Zlasti pri najnovejših terminih je pomembna tudi usklajenost s poimenovalnimi rešitvami v obstoječem poimenovalnem sistemu stroke. Odločitev o tem, kateri termin je v slovarju prikazan kot prednostni, je temeljila na terminološkem dogovoru, ki so ga sprejeli avtorji slovarja.
Za natančno in učinkovito strokovno sporazumevanje je torej bistven terminološki dogovor. Različna poimenovanja istega pojma so lahko vir številnih nesporazumov, kar seveda ovira strokovno sporazumevanje. Seveda pa terminologija nobene stroke, torej niti prava, ni povsem trdno določena, zato se v nekaterih okoliščinah (npr. nova spoznanja v stroki, izrazita uveljavitev ene od sopomenk v rabi) terminološki dogovor lahko tudi spremeni. Normativne rešitve v PTS je zato treba razumeti bolj kot prizadevanje za poenotenje terminologije kot obvezno navodilo.
V nadaljevanju predstavljamo mikrostrukturo PTS, ki določa zgradbo slovarskih sestavkov. Prvine, ki jih vsebujejo slovarski sestavki v PTS, so določene s pojmovnim pristopom, ki pravnikom, ki jim je PTS namenjen v prvi vrsti, pomaga določiti mesto pojma v pojmovnem sistemu slovenskega prava.
3 zgradba slovarskega sestavka
V PTS sta dve vrsti slovarskih sestavkov, in sicer polni in kazalčni slovarski sestavek.
3.1 Polni slovarski sestavek
Polni slovarski sestavek v PTS ima iztočnico in definicijo, lahko pa tudi sopomen-ko.16 Navedimo primer polnega slovarskega sestavka:
16 Praviloma imajo slovarji, ki nastajajo v Terminološki sekciji, tudi tujejezične ustreznike, najpogosteje angleške.
62 _ T. Fajfar - M. Jemec Tomazin - M. Žagar Karer • Slovenska pravna terminologija ...
pogodba -e ž dvo- ali večstranski pravni posel, ki nastane s soglasjem volj strank in s katerim se ustanovijo, spremenijo ali prenehajo pravna razmerja S: kontrakt
Iztočnica je pravni termin, ki je lahko eno- ali večbesedni.17 Onaglašena je po pravilih Slovenskega pravopisa 2001 in opremljena s podatki o rodilniški končnici, spolu in številu, kadar se termin ne uporablja v ednini. Pri nekaterih iztočnicah je naveden tudi izgovor, in sicer pri krajšavah in citatnih terminih. Slednjim je dodan še podatek o jeziku izvora termina.18
beneficium ordinis----[beneficium ordinis] (lat.) ^ ugovor vrstnega reda
Iztočnici sledi definicija, ki je najpomembnejši del slovarskega sestavka. Njena funkcija je, da pojem umesti v pojmovni sistem, zaradi česar vključuje samo tiste sestavine, po katerih se pojem loči od drugih povezanih pojmov. Definicija se začne z uvrščevalno sestavino, ki ji sledijo razlikovalne sestavine.19 Navedimo primera sorodnih terminov z isto uvrščevalno sestavino, ki kaže na njuno povezanost, in razlikovalnimi sestavinami, ki kažejo na njuno različnost.
fiksni pravni posel -ega -ega -sla m pravni posel, pri katerem je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina
nčfiksni pravni posel -ega -ega -sla m pravni posel, pri katerem izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina
Definicijo dopolnjujejo pojasnila, ki so časovna ali področna. Časovna pojasnila opredeljujejo pojem z vidika aktualnosti. Uporabnik iz njih npr. izve, da je bila delovna knjižica aktualna do leta 2009, zajamčena plača do leta 2013, uklonilni zapor do leta 2014, državno pravobranilstvo do leta 2017. V nekaterih primerih časovno pojasnilo velja samo za termin, pojem pa je še vedno aktualen, le da se zanj uporablja drugo poimenovanje. To npr. velja za porodniški dopust, ki je bil v veljavi do leta 2014, nato pa ga je nadomestil materinski dopust.20
Drugi tip pojasnil so področna pojasnila, ki posredujejo informacijo o področju oz. podpodročju, na katerem se pojem oz. termin uporablja. Termini s področnimi pojasnili se uvrščajo v štiri skupine. V prvi skupini so termini s področja mednarodnega prava in prava EU, ki so dosledno označeni z ustreznima pojasniloma
17	Vse iztočnice v PTS so besednovrstno samostalniki ali zveze s samostalniškim jedrom, kar je tudi sicer značilno za terminološke slovarje.
18	Prevladujejo citatni latinski termini, redki pa so citatni angleški, francoski in italijanski.
19	Slovarska definicija v nasprotju z opredelitvijo v leksikonu ali enciklopediji sistematično opredeljuje termin glede na druge termine. Več o razlikah med terminološkimi slovarji, leksikoni in enciklopedijami v Žagar Karer 2016: 107-121.
20	Časovno pojasnilo ima v slovarju 95 terminov.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 63
v mednarodnem pravu in v pravu EU. Ti termini označujejo pojme, ki niso del nacionalnega pravnega sistema v ožjem smislu.
doktrina acte clair -e----[akt kler] ž v pravu EU doktrina, po kateri Sodišču EU v predhodno odločanje ni treba predložiti vprašanja glede prava EU, katerega pravilna razlaga je očitna
kon/iil -a m v mednarodnem pravu državni organ, ki na določenem območju druge države opravlja določena oblastna dejanja in v mejah pravil mednarodnega prava zastopa interese države pošiljateljice in njenih državljanov
V	drugi skupini so termini s področja ekonomije v pravu in termini s področja medicinskega prava, ki prav tako izstopajo glede na jedrno pravno terminologijo. Dosledno so označeni s pojasniloma v ekonomiji in v medicinskem pravu.
zaprto gospodarstvo -ega -a s v ekonomiji narodno gospodarstvo, ki nima stikov z drugimi gospodarstvi, zato mora vse, kar potrebuje, proizvesti samo
zdravniška napaka -e -e ž v medicinskem pravu ravnanje zdravnika v nasprotju s pravili medicinske znanosti in stroke, zaradi česar ne izkaže dolžne skrbnosti in ne prepreči nastanka zdravstvene škode za pacienta
V	tretji skupini so termini, ki pojasnila potrebujejo zato, ker iz definicije ni takoj razvidno, na katero področje spadajo. Gre za pojasnila kot npr. v javnem naročanju, v pravdnem postopku, v kazenskem postopku, v upravnem postopku.
beseda strank -e -- ž 1. v pravdnem postopku faza glavne obravnave, v kateri stranke podajo svojo presojo dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, razložijo svoje sklepe o dejstvih, pomembnih za odločitev in svojo zaključno pravno oceno 2. v kazenskem procesnem pravu faza glavne obravnave v kazenskem postopku po končanem dokaznem postopku, v katerem stranke, zagovornik in oškodovanec podajo svojo presojo izvedenih dokazov in se izjavijo o dejanskih in drugih vprašanjih, pomembnih za odločitev sodišča
V	četrti skupini pa so termini s pojasnilom v nekaterih pravnih sistemih.21 Ti termini označujejo pojme iz drugih pravnih sistemov, vendar so avtorji slovarja menili, da jih je smiselno vključiti tudi v PTS, ker jih pravniki v času študija spoznajo v okviru primerjalnega prava.
precedens -a m v nekaterih pravnih sistemih sodba višjega ali najvišjega sodišča, ki je zavezujoča za odločanje v kasnejših podobnih primerih
Zadnja sestavina polnega slovarskega sestavka v PTS pa je sopomenka. Termin ima lahko eno ali več sopomenk. V PTS je 1066 terminov, ki imajo eno ali več sopomenk, kar je približno 10 % vseh terminov v slovarju. Uvaja jih oznaka S, kot samostojne iztočnice so prikazane v kazalčnih slovarskih sestavkih, ki jih je v PTS 2047, kar predstavlja približno 20 % vseh slovarskih sestavkov.
21 S tem pojasnilom je označenih 83 terminov.
64 _ T. Fajfar - M. Jemec Tomazin - M. Žagar Karer • Slovenska pravna terminologija ...
3.2 Kazalčni slovarski sestavek
Sopomenskost je pojav, ko se za pojem uporablja več kot en termin. Različni termini za isti pojem v rabi praviloma niso izenačeni. Pravni termini, ki v rabi prevladujejo, so v PTS predstavljeni v polnem slovarskem sestavku, njihove manj uporabljane sopomenke pa v kazalčnem slovarskem sestavku. Navedimo primer: v PTS je prinosniška obveznica določena kot prednostni termin, ki ima dve sopomenki, in sicer imetniška obveznica in obveznica na prinosnika.
imetniška obveznica -e -e ž ^ prinosniška obveznica obveznica na prinosnika -e----ž ^ prinosniška obveznica
prinosniška obveznica -e -e ž obveznica, na kateri ni zapisano ime upravičene osebe, zaradi česar lahko pravice iz obveznice uveljavlja oseba, ki ima obveznico v posesti S: imetniška obveznica, obveznica na prinosnika
V	okviru kazalčnih slovarskih sestavkov lahko govorimo o normativni funkciji PTS, pri čemer normativnost nima namena prepovedovati določenih terminov, ampak prispevati k bolj poenoteni terminologiji. Normativnost torej priporoča oz. usmerja rabo v primeru, ko uporabnik ne ve, katerega od več terminov za isti pojem uporabiti. Merilo, na katerem normativnost najpogosteje temelji, je pogostnost določenega termina.
Poleg manj pogostih terminov za določen pojem so v kazalčnih slovarskih sestavkih prikazani tudi latinski termini. Odločitev je bila sprejeta v kontekstu jezikovnokulturnega načela, po katerem imajo neprevzeti termini prednost pred prevzetimi. Izjema so latinski termini, za katere ni splošno uveljavljenih slovenskih ustreznic.
Posebna skupina poimenovanj, ki so prikazana v kazalčnem slovarskem sestavku, so tudi krajšave, ki usmerjajo na svoje razvezave. V polnem slovarskem sestavku jih uvaja oznaka. Krajšave so lahko kratice (krat.) ali okrajšave (okrajš.)22 Navedimo primera:
DDV -ja [dedeve] m krat. ^ davek na dodano vrednost
davek na dodano vrednost -vka------m splošni, vsefazni in posredni davek na potrošnjo, ki se praviloma izračunava v davčnem obračunu K: DDV
d. o. o. -ja [deoo] m okrajš. ^ družba z omejeno odgovornostjo
družba z omejeno odgovornostjo -e------ž gospodarska družba, v kateri je vsak izmed
družbenikov udeležen z določenim vložkom in za obveznosti družbe ne odgovarja s svojim premoženjem K: d. o. o.
4 Zaključek
V	prispevku so predstavljeni razvoj slovenske pravne terminologije od začetkov do danes, zasnova PTS in natančneje struktura slovarskega sestavka. Pravna terminologija po letu 1991 tvori razvit in razmeroma stabilen poimenovalni sistem
22 V slovar je vključenih 28 krajšav.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 65
stroke, ki je prikazan v PTS. Ta vsebuje več kot 10.000 iztočnic, pri čemer jih ima sopomenke le dobrih 10 %, okoli 3 % pa je citatnih latinskih terminov in terminov z latinsko sestavino. PTS je izdelan na podlagi pojmovnega pristopa, kar pomeni, da je namenjen predvsem strokovnjaku - pravniku. Pomemben prispevek PTS je terminološki dogovor med različnimi vejami prava, ki se kaže v izbiri prednostnega termina in v natančnejšem opisovanju pojmovnih razlik.
PTS je rezultat sodelovanja pravne in terminološke stroke in prikazuje sistem sodobnega slovenskega prava. Vanj so vključeni tudi relevantni termini mednarodnega prava in prava EU ter izbrani termini drugih pravnih sistemov, ki jih pravniki spoznavajo v okviru primerjalnega prava.
Sodobna slovenska pravna terminologija v primerjavi s pravno terminologijo v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja ni več pod nenehnim pritiskom iskanja slovenskih poimenovanj za vsako ceno. Hkrati je zelo opazen njen razvoj na področjih, ki so izrazito interdisciplinarna, npr. v medicinskem pravu, ali ki so bolj vpeta v delovanje države in zaradi česar se njihova terminologija pogosteje spreminja, npr. na področju upravnega prava. Upoštevanje razmerij med pojmi v definicijah daje zanesljivo informacijo o pojmovnem sistemu tako pravnim strokovnjakom kot tudi drugim uporabnikom slovarja, npr. novinarjem, prevajalcem, lektorjem. PTS je prvi enojezični terminološki slovar z definicijami, ki celovito predstavlja sodobno pravno terminologijo v slovenskem jeziku, veliko število sodelujočih avtorjev in recenzentov pa mu daje strokovno verodostojnost in zanesljivost.
Literatura
Babnik 1894 = Janko Babnik (ur.), Nemško-slovenskapravna terminologija, Dunaj, 1894. Fajfar 2013 = Tanja Fajfar, Terminologija in njeno uslovarjanje, v: Slavistika v regijah - Nova Gorica, ur. Boža Krakar Vogel, Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2013 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 24), 97-103. Fajfar — Žagar Karer 2015 = Tanja Fajfar - Mojca Žagar Karer, Pojmovni pristop k izdelavi terminološkega slovarja, v: Slovnica in slovar - aktualni jezikovni opis, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2015 (Obdobja 34), 209-216 (http://centerslo.si/wp-content/ uploads/2015/11/34_1-Fajfar-Zag-Kar.pdf>, dostop 12. 6. 2018. Goršič 1920 = France Goršič, Slovenska pravna terminologija, Slovenski pravnik 34.5-8 (1920), 153-165.
Goršič 1921 = France Goršič, Prispevki k naši pravni terminologiji: obstajati, pozivati, ogražati,
Slovenski pravnik 35.3 (1921), 78-81. Jemec Tomazin 2010 = Mateja Jemec Tomazin, Slovenska pravna terminologija, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010 (Lingua Slovenica 5). Jemec Tomazin 2015 = Mateja Jemec Tomazin, Normativnost terminoloških slovarjev, v: Slovnica in slovar - aktualni jezikovni opis, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2015 (Obdobja 34), 309-315 (http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/11/34_1-Jemec-Tom.pdf>, dostop 12. 6. 2018.
Juridisch-politische Terminologie für die slavischen Sprachen Österreich: deutsch-kroatische,
serbische und slovenische Separat-Ausgabe, Wien, 1853. Košmrlj - Levačič 2007 = Borislava Košmrlj - Levačič, O terminih z vidika terminografske prakse, v: Razvoj slovenskega strokovnega jezika, ur. Irena Orel, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2007
66 _ T. Fajfar - M. Jemec Tomazin - M. Žagar Karer • Slovenska pravna terminologija ...
(Obdobja 24), 583-598 (http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/24-KosmrljLevacic. pdf), dostop 12. 6. 2018.
Majaron 1890 = Danilo Majaron, K slovenski pravni terminologiji, Slovenski pravnik 6.9 (1890), 266-269.
Novak 2006 = Nina Novak, Komentar k vprašalniku o tvorjenju pravniških besedil, Slavistična revija 54.1 (2006), 61-73 (https://srl.si/sql_pdf/SRL_2006_1_5.pdf), dostop 12. 6. 2018.
Pavčnik 1997 = Marijan Pavčnik, Teorija prava, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1997.
PTS = Pravni terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018 (Slovarji).
SSKJ2 = Slovar slovenskega kn jižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014 (www.fran.si), dostop 12. 6. 2018.
Škrubej 2011 = Katja Škrubej, Jezik, viri prava in država v slovenski in evropski pravni zgodovini, v: Meddisciplinarnost v slovenistiki, ur. Simona Kranjc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2011 (Obdobja 30), 469-474 (http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/30-Skrubej.pdf), dostop 12. 6. 2018.
Viskovic 1989 = Nikola Viskovic, Jezik prava, Zagreb: Naprijed, 1989.
Žagar Karer 2016 = Mojca Žagar Karer, Zakladnice znanja - terminološki slovarji, leksikoni in enciklopedije, v: Historični seminar 12, ur. Katarina Šter - Mojca Žagar Karer, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016, 107-121 (http://hs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs12/Zagar_Karer. pdf), dostop 12. 6. 2018.
Žagar Karer — Fajfar 2015 = Mojca Žagar Karer - Tanja Fajfar, Strokovnjaki in drugi uporabniki terminologije kot naslovniki terminoloških slovarjev, Jezikoslovni zapiski 21.1 (2015), 23-35 (https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:D0C-H2Y0J4HW/295c52e1-0a2a-41a0-9272-b4bd02372446/PDF), dostop 12. 6. 2018.
Summary
Slovenian Legal Terminology and Its Presentation in the Dictionary of Legal Terminology
Together with Christian terminology, Slovenian legal terminology is the terminology with the longest tradition in Slovenian. This article describes efforts by legal experts to create a stable terminological system. Pravni terminološki slovar (Dictionary of Legal Terminology, 2018) is a result of twelve years of collaboration by a large group of legal experts and linguists. The dictionary is based on the conceptual approach, which means that it is intended for legal experts as its primary users, but at the same time it does not exclude other interested users, such as translators, journalists, and copyeditors. The dictionary contains more than 10,000 entries; 10% of them have synonyms and around 3% of them are Latin terms and terms with a Latin component. Terms that are not directly part of the Slovenian legal system and terms that designate concepts from interdisciplinary fields are systematically marked with field labels in the dictionary, and terms that are no longer part of the legislation in force are marked with temporal labels. An important contribution of the dictionary is terminological agreement among various subfields of law, which resulted in choosing the preferred term and describing conceptual differences in a more precise manner.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 
67
simon Atelšek
Navajanje prevzetih jezikoslovnih terminov in celovitost pojmovnih skupin v cigaletovi znanstveni terminologiji (1880)
Cobiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7566
Ob 200. obletnici rojstva pravnika in jezikoslovca Mateja Cigaleta (1819-1889) v pričujočem prispevku predstavljamo prevzemanje na področju jezikoslovne terminologije in vzorčno analizo sedmih pojmovnih skupin s področja jezikoslovja v njegovi Znanstveni terminologiji (1880). Opozarjamo tudi na nekatere zanimivejše terminografske rešitve, ki smo jih opazili v analizi jezikoslovno označene terminologije v obravnavanem terminološkem slovarju.
Ključne besede: jezikoslovna terminologija, zgodovinsko jezikoslovje, prevzemanje, pojmovna skupina
The Use of Borrowed Linguistic Terms and Comprehensiveness of Terminology Groups in Matej Cigale's Znanstvena terminologija (1880)
Coinciding with the two-hundredth anniversary of the birth of the Slovenian lawyer and linguist Matej Cigale (1819-1889), this article presents the borrowing of linguistic terminology and a sample analysis of seven linguistic terminology groups in his Znanstvena terminologija (Technical Terminology, 1880). Attention is also drawn to some interesting terminography solutions identified in the analysis of terminology labeled as linguistic in this dictionary.
Keywords: linguistic terminology, historical linguistics, borrowing, terminology group
0 Uvod
Jezikoslovna terminologija, ki jo prinaša Znanstvena terminologija Mateja Cigaleta, je tule predstavljena z dveh vidikov. V prvem delu bomo skušali ugotoviti, iz katerih jezikov je avtor najpogosteje prevzemal jezikoslovno terminologijo in razloge za prevzemanje (poimenovalna vrzel, neustrezni termin), ter oceniti, v kolikšni meri lahko prevzemanje pripišemo Cigaletu, v kolikšni meri pa gre za termine, ki so bili že pred tem izpričani v jezikoslovnih delih. V drugem delu pa bomo z vzorčno analizo sedmih pojmovnih skupin skušali ugotoviti, kako celovito je avtor predstavil področje jezikoslovja v svojem slovarju.
Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS.
68
_ Simon Atelšek • Navajanje prevzetih jezikoslovnih terminov in celovitost .
0.1 Gradivo
Matej Cigale (1880: III-IV) v uvodu v obravnavani terminološki slovar s polnim naslovom Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča1 navaja, da mu je kot vzor služil hrvaški terminološki slovar, ki pa je nastal po zgledu češkega terminološkega slovarja. Češki terminološki slovar, ki ga je uredil Pavol Jozef Šafarik (po češko podpisan kot Pavel Josef Šafaffk), je izšel leta 1853, in sicer z naslovom Nemecko-česky slovnik vedeckeho nazvoslovi pro gymnasia a realne školy. Hrvaški terminološki slovar pa je izšel leta 1874 z naslovom Rječnik znanstvenoga nazivlja osobito za srednja učilišta pod uredništvom Bogoslava Šulka.2 Šlo je torej za širšo slovansko idejo o potrebi po večjezičnih terminoloških slovarjih predvsem za šolsko rabo.3
Ker Cigaletov slovar (podobno kot češki in hrvaški zgled) v skladu z usmeritvijo zajema več zelo različnih strokovnih področij, je bilo treba v prvi fazi pričujoče raziskave poiskati oz. zamejiti jezikoslovne termine. Ker so termini v slovarju načeloma opremljeni s področnimi označevalniki, smo kot merilo za vključitev termina v analizo uporabili področni označevalnik gr. (grammatica 'slovnica'), ki ga Cigale med številnimi drugimi označevalniki navaja v Tolmaču nekih kratic (IX).4 V celotnem slovarju smo našli okoli 220 iztočnic in podiztočnic,5 ki so
Gre za nemško-slovenski terminološki slovar, v katerem je Nemško-slovenski del (1-146) s Popravki in dostavki (147-148), ki mu sledi krajši Slovensko-nemški dodatek (149-171). Glede na seznam krajšav vsebuje termine s štiriindvajsetih različnih strokovnih področij. V nemško--slovenskem delu so med nemškimi iztočnicami navedene tudi posamezne latinske, Irena Orel (2005: 346) pa opozarja tudi na posamezne francoske iztočnice.
Primerjava vseh treh slovarjev je objavljena v Orel 2007, primerjava med češkim in slovenskim pa v Atelšek 2005.
Pri nas je na veliko potrebo po boljši skrbi za razvoj domače terminologije predvsem v luči šolske rabe opozoril Ivan Macun (1862: 67), ki je menil, da bi po zgledu Hrvatov morali tudi pri nas bolje organizirati domačo terminologijo in skrbeti za njen razvoj na vseh strokovnih področjih, ki so del šolskega programa.
Ob tem je treba opozoriti, da se zavedamo problematičnosti takšnega merila, saj na ta način v analizo nismo zajeli vseh jezikoslovnih terminov, ker jih avtor nekaj navaja tudi brez področnega označevalnika, npr. Homonym - raznoznačen, ali pa s kakšnim drugim področnim označevalnikom, npr. phil. (philosophia). Takšen primer je npr. termin Subject, phil. -podmet, subjekt, ki je v slovarju označen le kot termin s področja filozofije, medtem ko ga Cigale (1880: VIII) v uvodu v slovar omenja tudi kot jezikoslovni termin. - Po drugi strani pa na ta način v analizo nismo zajeli zgolj jezikoslovnih terminov, ker je Cigale z označevalnikom gr. opremil tudi nekaj takšnih, ki bi jih verjetno lahko uvrstili tudi na kakšno drugo strokovno področje oz. med splošno izrazje, npr. Bezeichnen, gr. stil. etc. - oznameniti, oznamenovati. Za bolj poglobljeno analizo jezikoslovne terminologije v obravnavanem delu bi bilo treba pregledati celoten slovar in si deloma na novo oblikovati merila za uvrstitev termina na področje jezikoslovja. Cigale je pri oblikovanju slovarskih sestavkov uporabil metodo gnezdenja, kar pomeni, da lahko geselski sestavek vsebuje tudi korensko ujemalne podiztočnice (Orel 2007: 348). Podiz-točnice so najpogosteje zloženke, pri katerih je prva sestavina iztočnična beseda; tako so npr. pri iztočnici Laut navedene podiztočnice Lautabstufung, Lautlehre, Lautrückung ... Poleg tega na ravni podiztočnice najdemo tudi glagole - v geslu Aussage je npr. navedena podiztočnica aussagen - in večbesedne termine, npr. v geslu Satz je navedena zveza zusammengesetzter Satz in pri iztočnici Wurzel podiztočnica wurzelhafter Consonant. V zvezi s predstavljenimi načeli
1
2
3
4
5

Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 69
opremljene s tem označevalnikom gr. (grammatica) in so skupaj z ustrezniki predstavljale gradivo za pričujočo analizo.
1 O NAVAJANJU PREVZETIH JEZIKOSLOVNIH TERMINOV V ZNANSTVENI TERMINOLOGIJI
1.1 Cigaletova načela oblikovanja oz. popolnjevanja slovenske terminologije
Cigale se je dobro zavedal, da slovenščina na določenih strokovnih področjih nima dovolj razvite terminologije, zato je tej problematiki posvetil velik del uvoda v slovar. Kot eno izmed ustreznih sredstev za zapolnjevanje poimenovalnih vrzeli je izpostavil prevzemanje iz drugih slovanskih jezikov:
Dočim smo si Slovanje v oziru na telesna dela, zlasti v pastirstvu in poljedelstvu, - če stvar vzamemo v veliko, - do čuda blizu, moramo bližati a ne cepiti se tudi ondi, kjer še celino orjemo, v področji dušnega dela ali mišljenja. Ali bližanje tako obeta nekolikšen uspeh samo tedaj, če se mi, ki - po broju manji - ne moremo ni oblikovati se z onoliko zalogo dušnih sil, mi, ki smo vrhu tega nekoliko pozneje prijeli za delo, - primikamo številnejšim in v slovstvu naprednejšim bratom, namesto po nepotrebnem izkušati se z njimi. (Cigale 1880: VI)
Avtor se torej v uvodu zavzema za popolnjevanje slovenske terminologije na osnovi prevzemanja že uveljavljenih terminov iz drugih slovanskih jezikov, pri čemer zagovarja preoblikovanje oz. podomačevanje prevzetih terminov, da bodo bližji slovenskemu jezikovnemu sistemu. V zvezi s tem piše:
Razume se pri tem samo ob sebi, da je izposojenke treba preukrajati po zahtevu slovenščine. (Cigale 1880: VII)
Takšna načelna usmeritev v prevzemanje je bila precej v skladu z duhom tedanjega časa, saj Martina Orožen (2003: 266) navaja, da je šlo v obdobju 1860-1885 za intenzivno arhaizacijo in slavizacijo slovenskega knjižnega jezika. Tudi na ravni terminologije so bile jasno izražene tovrstne težnje. Tako je npr. Ivan Macun (1862: 69) predlagal, da pri oblikovanju terminologije najprej poskušamo najti domačo besedo, če pa je nimamo, jo skušamo najti pri Hrvatih ali Srbih, ki so nam najbližji slovanski sosedje.
Glede na to, da Cigale v uvodu poleg hrvaškega omenja tudi češki vir oz. zgled, se zdi v obravnavanem slovarju poleg hrvaščine precej verjeten vir prevzemanja tudi češčina.
► gnezdenja pa je treba opozoriti, da se v gradivu kažejo tudi posamezna odstopanja. Tako je npr. glagol Lautiren naveden kot samostojna iztočnica, čeprav bi lahko bil podiztočnica pri iztočnici Laut. Podobno sta kot samostojni iztočnici navedeni tudi besedni zvezi Steigendes Bindewort in Vergangene Zeit, ki bi prav tako glede na prej omenjena načela lahko bili podiztočnici.
70 
 Simon Atelšek • Navajanje prevzetih jezikoslovnih terminov in celovitost ...
1.2	Jezikoslovna terminologija in prevzemanje
Pri jezikoslovni terminologiji je treba poudariti, da je bilo stanje verjetno bolj ugodno kot na drugih strokovnih področjih, tako da predpostavljamo, da je bilo potrebnega manj zapolnjevanja poimenovalnih praznin in posledično tudi manj prevzemanja iz drugih jezikov. Do tega obdobja je namreč nastalo že več slovnic slovenskega jezika, katerih metajezik6 je bila slovenščina in ki jih je Cigale gotovo poznal. Vsaj za drugo izdajo slovenske slovnice Antona Janežiča je namreč znano, da je bil Cigale eden izmed pregledovalcev, ki so avtorju svetovali pri pripravi rokopisa in mu dajali pripombe nanj (Trojar 2017: 164). Predpostavljamo torej, da je Cigale vsaj jedro jezikoslovne terminologije lahko le popisal, prej predstavljena načela oblikovanja novih terminov oz. prevzemanja iz drugih slovanskih jezikov pa je uporabil zgolj v posameznih primerih, v katerih še ni bilo domačega termina, ali kadar je predlagal zamenjavo neustreznega izraza.
1.3	Označevanje prevzete terminologije
Cigale je prevzete termine v slovarju načeloma označeval, saj v Tolmaču nekih kratic (IX) navaja okrajšavi böhm. T. (böhmische Terminologie 'češka terminologija') in kroat. T. (kroatische Terminologie 'hrvaška terminologija'), ki označujeta že uvodoma omenjena slovarja, po katerih se je Cigale zgledoval, in okrajšavo za staro cerkveno slovanščino altsl. (altslovenisch). Oznak za druge tuje jezike na tem mestu (kot tudi ne drugje v uvodu) ne najdemo, čeprav so v slovarju izpričane še oznake za češčino (böhm.), hrvaščino (kroat.), hrvaščino/srbščino (kroatoserb.) in ruščino (russ. ),7 ki jih je avtor sicer navajal na različne načine. Irena Orel (2005: 358) navaja, da so prevzete besede pogosto označene z zvezo nach dem/der/den 'po', npr. nach dem böhm. 'po češkem', in da so oznake za izvor lahko navedene pred izrazom ali v oklepaju za njim ali v oklepaju skupaj z izrazom. O označevanju prevzetega besedja je torej v uvodu malo podatkov, v slovarju pa lahko najdemo različne oznake, npr. altsl. in altslav., ter različne načine navajanja omenjenih oznak, npr. kroat. T. 'hrvaška terminologija' in nach der kroat. T. 'po hrvaški terminologiji', kar bi na osnovi pregledanega gradiva težko pripisali vsebinskim razlogom, temveč bolj kaže na terminografsko nedoslednost.8
V nadaljevanju bomo predstavili prevzeto jezikoslovno izrazje na ravni ustre-znikov in tipe navajanja tovrstnega izrazja, pri čemer bomo ločeno predstavili izrazje, ki je glede na izvor neoznačeno, in v nadaljevanju izrazje, ki je glede na izvor označeno.
6	Kozma Ahačič (2015b: 17) navaja, da se je kontinuirano slovničarstvo v slovenskem metajeziku dejansko začelo leta 1847, medtem ko so posamezna dela v slovenskem jeziku nastala že pred tem, npr. Zagajškova (1791) in Vodnikova slovnica (1811), ali pa so pretežno vsebovala tudi jezikoslovno terminologijo v slovenščini, npr. Pohlinova slovnica (1768, 1781).
7	Irena Orel (2005: 361) navaja še oznako za poljščino (poln ), ki pa na področju jezikoslovno označenega izrazja ni izpričana.
8	Gre zgolj za oceno, saj bi bilo za bolj dokončno sodbo o tem treba sistematično pregledati večji del slovarja.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 71
1.3.1 Iztočnice in podiztočnice, ki imajo glede na izvor neoznačene ustreznike
Pričakovano ima torej večina iztočnic in podiztočnic, označenih z gr., glede na izvor neoznačene ustreznike, in sicer je takšnih okoli 190. V tej skupini so torej na ravni ustreznikov navedeni v veliki meri domači termini, ki so bili v času nastanka slovarja že ustaljeni v stroki. Tako Cigale navaja posamezne jezikoslovne termine, ki so bili izpričani že v 16. stoletju (npr. beseda, glas),9 še več pa je takšnih, ki so jih vpeljale slovnice slovenskega jezika v 19. stoletju, npr. besedno pleme Vodnikova slovnica (1811),10 samostavnik Janežičeva slovnica (1863).11 Poleg tega pa je treba opozoriti, da so glede na izvor neoznačeni tudi ustrezniki, ki so prevzeti iz klasičnih jezikov. Zanimivo je, da je bila v tem obdobju prisotna tudi ideja, da jezikoslovne terminologije za šolsko rabo sploh ne bi slovenili, temveč da bi uporabljali kar latinsko, ki bi jo kvečjemu podomačili v zapisu. Zagovornik takšne ideje je bil npr. Janez Šolar,12 ki jo utemeljuje z naslednjimi besedami:
Za šolo je po mojih mislih naj bolj treba gledati, da se terminologija slovenske slovnice od neslovenskih preveč ne odlikava, ker je za slovensko slovnico tako malo ur na teden odkazanih, da se lahko reče, da se učencom terminologija latinske ino gerške slovnice desetkrat terdneje v glavo vcepi kakor domača. (Šolar 1862: 204)
Mogoče lahko kot odmev takšnega pogleda na jezikoslovno terminologijo razumemo tudi latinske ustreznike, ki jih Cigale ponekod13 navaja ob iztočnicah in podiztočnicah s področja jezikoslovja. Sicer pa Cigale termine latinskega izvora pogosteje navaja v podomačenem zapisu, in sicer v nekaterih primerih kot edino poimenovalno možnost, drugod pa ob domačih ustreznikih. V obeh primerih ob tovrstnih prevzetih terminih ne navaja izvora.
Pri iztočnicah in podiztočnicah s področja jezikoslovja, ki imajo le glede na izvor neoznačene ustreznike, se kažejo trije tipi navajanja le-teh, in sicer:14
9	Prim. Ahačič 2007: 130-131.
10	Prim. Pacek 2003: 48.
11	Prim. Pacek 2003: 48.
12	Janez Šolar (1827-1882) je bil duhovnik, šolnik in jezikoslovec, ki si je prizadeval za slovenski učni jezik v šolah in za razvoj slovenskega jezika na osnovi stare cerkvene slovanščine in ostalih slovanskih jezikov. Medtem ko je nasprotoval prevzemanju iz nemščine, je na področju jezikoslovne terminologije iz praktičnih razlogov zagovarjal prevzemanje iz klasičnih jezikov. (Škofic 2006: 229-236)
13	Cigale navaja latinske ustreznike (navadno v oklepajih) npr. ob naslednjih iztočnicah in podiztočnicah: Haupt, Hauptzahlwörter - cardinalia; Hebung - arsis, ictus; Laut - sonus; Leid, Leideform - Passivum; Nebenabsicht, Nebenwort - adverbium; Procliticae - atona; Satz -enunciatio, propositio; Satz, Satzband - copula; Silbe - syllaba; Verbal - verbalis; Vergangene Zeit - Perfectum; Verlängerung eines Wortes - paragoge; Wort, Wortreichthum - copia verborum; Zischlaute - sibilantes.
14	Ker je v slovarju na ravni iztočnic in podiztočnic 190 jezikoslovnih terminov z glede na izvor neoznačenimi ustrezniki, v pričujoči skupini navajamo le nekaj izbranih primerov.
72 
 Simon Atelšek • Navajanje prevzetih jezikoslovnih terminov in celovitost ...
(a)	Ob iztočnici ali podiztočnici je naveden le domači ustreznik:
Beiwort - pridevnik Casus - padež Conjunction - veznik
Declination - sklanjanje, sklanjatev (Solar)15 Form >16 Formenlehre - oblikoslovje Fürwort - zaimenica, zaimek Laut - glas, glasek
Steigendes Bindewort > Steigerung - stopnjevanje Wort - beseda
Wort > Wortarten, Wortgatungen, Wortkategorien - besedna plemena, vrste besed Wort > Wortbildungslehre - nauk o tvorjenji besed, besedotvorje Wort > Wortfolge - besedosledje, besedni red Zahl > Zahlwort - številnik
(b)	Ob iztočnici ali podiztočnici sta navedena domači in prevzeti ustreznik:
Analogia - nalika, analogija (podčrtal S. A.), analog, nalično
Comparation > Comperativ - drugi stopenj, komperativ
Participium - participij, deležnik
Partikel - nepregibnica, partikula
Substantiv - samostavnik, substantiv
Sintax - skladnja, sintaksa
Unbestimmt > Unbestimmte Art - nedoločnik, infinitiv
(c)	Ob iztočnici ali podiztočnici je naveden le prevzeti ustreznik:
Alliteration - aliteracija Consonantismus - konsonantizem Gerundium - gerundij Localis, Locativus17 (casus) - lokal Prosodie - prozodija Synecdoche - sinekdoha
Gradivo kaže, da je največja prva skupina iztočnic in podiztočnic (a), ki ima le domače ustreznike, kar je pričakovano, saj je delo nastalo v drugi polovici 19. stoletja, ko je bila slovenska jezikoslovna terminologija v veliki meri že oblikovana.
15	Beseda sklanjatev je edini slovenski ustreznik med jezikoslovno označenimi termini, ki ima naveden tudi vir. Pričakovali bi, da bo vir naveden pogosteje, saj v Tolmaču nekih kratic navaja oznaki za dva jezikoslovca, in sicer Sol. za Janeza Šolarja (1827-1882) in Mikl. za Franca Miklošiča (1813-1891).
16	Cigale je v slovarju podiztočnice navajal za podpičji. V pričujočem prispevku smo zaradi večje preglednosti pred vse podiztočnice zapisali znak >: beseda, ki sledi temu znaku, je v slovarju navedena kot podiztočnica pri besedi, ki je navedena pred znakom >.
17	Iztočnica Localis je v slovarju navedena v latinici (latinični antikvi), medtem ko je prevladujoči črkopis iztočnic in podiztočnic gotica (fraktura), npr. Beifpiel. Zanimivo je, da je Cigale nekatere iz klasičnih jezikov prevzete termine zapisal v gotici, npr. Analogia, Casus, Copula, druge pa v latinici, čeprav gre v obeh primerih za citatne termine. V slovarju so v latinični antikvi zapisani še naslednji jezikoslovno označeni termini: Caesura, Durativa verba, Hybrida vox, Localis, positivus gradus (v geslu Positio), Procliticae, Reflexivum (v geslu Reflectiren), Soloecismus, Synaloephe, Synecdoche, Systole, Transitivum verbum.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 73
Nekoliko manjša je druga skupina iztočnic in podiztočnic (b), ki ima ob domačih ustreznikih še tuje, pri čemer je videti, da avtor ne daje prednosti ne enemu ne drugemu ustrezniku. Tudi na osnovi razvrščanja ustreznikov ne moremo sklepati na prednost ene ali druge poimenovalne možnosti, saj je včasih na prvem mestu prevzeti ustreznik in domači ustreznik na drugem, včasih pa je vrstni red obrnjen.
Najmanjša je tretja skupina iztočnic in podiztočnic (c), za katere avtor navaja le prevzete ustreznike. V tej skupini gre torej za termine, za katere avtor meni, da je ustrezen prevzeti ustreznik, in torej niti ne skuša oblikovati domačega ustrezni-ka oz. uveljaviti prevzetega iz kakšnega drugega slovanskega jezika.
Domnevamo, da je bila večina ustreznikov iz vseh treh obravnavanih podskupin izpričana že v starejših jezikoslovnih delih, tako da jih je Cigale le zapisal. To velja tako za domače ustreznike (npr. besedna plemena,18 deležnik,19 nedoločnih,20 oblikoslovje,21 padež,22 pridevnik,23 samostavnih,24 skladnja,25 stopnjevanje,26 številnik,27 veznik,28 zaimek29) kot tudi prevzete (npr. infinitiv,30 sintaksa,31 substantiv32). V nekaj primerih (npr. besedotvorje, besedosledje, nalika, nepre-gibnica, zaimenica) pa verjetno lahko tvorbo oz. vsaj prvo omembo termina v kakšnem jezikovnem priročniku pripišemo33 Cigaletu.
1.3.2 Iztočnice in podiztočnice, ki imajo poleg neoznačenega ustreznika vsaj še enega, ki je glede na izvor označen
V pričujoči skupini so zbrane iztočnice in podiztočnice, označene z gr., ki imajo vsaj en glede na izvor najmanj en neoznačeni ustreznik in še najmanj enega, ki je glede na izvor označen. Poleg ustreznikov, ki jih je Cigale označil kot češke, hrva-
18	Po Pacek 2003: 48 je termin besedno pleme zapisan že v Vodnikovi slovnici (1811).
19	Termin deležnik je izpričan npr. v Janežič 1864: 247.
20	Termin nedoločnik je izpričan npr. v Janežič 1864: 248.
21	Termin oblikoslovje smo našli izpričan v Janežič 1864: 248.
22	Po Rotar 1958: 39 je termin padež izpričan že v Japljevem rokopisu Slovenische Sprache iz leta 1807.
23	Po Trojar 2017: 171 je termin pridevnik zapisan v Levstikovi slovnici (1866).
24	Po Pacek 2003: 48 je termin samostavnik zapisan že v Janežičevi slovnici (1863).
25	Termin skladnja je izpričan v Janežič 1864: 249.
26	Termin stopnjevanje je izpričan v Janežič 1854: 29.
27	Po Trojar 2017: 291 je termin številnik zapisan v Levstikovi slovnici (1866).
28	Po Trojar 2017: 172 je termin veznik zapisan v Majarjevi slovnici (1850).
29	Termin zaimek je izpričan npr. v Janežič 1864: 250.
30	Termin infinitiv je izpričan npr. v Janežič 1864: 69.
31	Termin sintaksa je izpričan npr. v Janežič 1864: 6.
32	Termin substantiv je izpričan npr. v Janežič 1864: 31.
33	Opozoriti je treba, da je prva omemba terminov pripisana Cigaletu na osnovi primerjave stanja z Janežičevo slovnico (Janežič 1864) in z jezikovnozgodovinskimi raziskavami jezikoslovne terminologije; prim. Rotar 1958; Pacek 2003; Trojar 2017. Za bolj dokončne ugotovitve bi bilo seveda treba v primerjavo vključiti še ostele slovnice slovenskega jezika iz 18. in 19. stoletja.
74 
 Simon Atelšek • Navajanje prevzetih jezikoslovnih terminov in celovitost ...
ške in starocerkvenoslovanske, v tej skupini najdemo še ustreznike, ki so označeni kot ruski, srbski in splošno slovanski.
(a) Ustrezniki, označeni kot češki:
Positio > Position - položje; stanje, nach dem Böhm. pologa Synonymia > synonymisch - istoznačni, jednoznačni, böhm. soznačni Suffix - končnica, kroat. T. dometek, böhm. T. pritvorek
(b)	Ustreznik, označen kot češki in hrvaški:
Satz > Satzband, (copula) - vez -i; (böhm. u. kroat. T.) spona
(c)	Ustrezniki, označeni kot hrvaški:
Abhangen - viseti o čem (kroat. T.), stati na čem, nach dem Russ. zaviseti (als verb.
impf.) od česa Abkürzung - kratica, skratica (kroat. T.)
Bezeichnen - oznameniti, oznamenovati, nach dem Kroat. auch obeležiti, beležiti
Gedanke > Gedankenstrich - pomišljaj, kroat. T. stanka
Indicativ - znanilni naklon, znanilnik (pokazni način kroat. T.)
Prädicament > Prädicat - predikat, povedek, nach der kroat. T. prirok
Präfix - prednica, kroat. T. nametek
Satz > Satzfolge - red ali sledba (kroat. T.) rekov
Stamm - deblo (nach der kroat. T. osnova)
Suffix - končnica, kroat. T. dometek, böhm. T. pritvorek
Verkleinern > Verkleinerungswort - manjšalna, manječa (kroat. T.) beseda
(č) Ustrezniki, označeni kot ruski:
Abhangen - viseti o čem (kroat. T.) stati na čem, nach dem Russ. zaviseti (als verb. impf.) od česa
Aspiration - nadih, pridih (russ.) Hiatus - zev, russ. aakanje
(d)	Ustreznik, označen kot slovanski:
Bedeuten - pomeniti (als. v. imperf., geb. aus pomen), bei anderen Slaven značiti
(e)	Ustrezniki, označeni kot srbski:
Negation > negiren - zanikati, nikati (Vuk34 nijekati)
Satz (enunciatio, propositio) - rek, stavek (die Serben schreiben meist: rečenica analog dem wirklich gebräuchlichen činjenica Thatsache)
(f)	Ustrezniki, označeni kot starocerkvenoslovanski:
Buchstab nach dem Altslav. - pisme (-ena), črka
Ironie - ironija, (tenki) podsmeh ali zasmeh; [...] nach dem Altsl. podhiba
34 Cigale (1880: X) v uvodu omenja Vukov »Rječnik«, za katerega Irena Orel (2005: 363) navaja, da je bil eden izmed Cigaletovih virov za prevzemanje. Natančnejših bibliografskih podatkov o Vukovem slovarju Cigale ne navaja. Skoraj gotovo gre za slovar Vuka Stefanovica Karadžica (1787-1864) Srpski rječnik istolkovan njemačkim i latinskim riječma iz leta 1818 ali za njegovo drugo, dopolnjeno in predelano izdajo iz leta 1852.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 75
Med iztočnicami in podiztočnicami s področja jezikoslovja, ki imajo vsaj en glede na izvor neoznačeni ustreznik in še najmanj enega, ki je glede na izvor označen, je največ takšnih, ki imajo ustreznike označene kot hrvaške, medtem ko za ostale jezike najdemo le po nekaj posameznih primerov.
Ob pregledu pričujoče skupine terminov bi lahko pomislili, da je avtor ob slovenskih ustreznikih dodajal tujejezične, a je to malo verjetno, ker so besede zapisane podomačeno35 in jih torej ne moremo razumeti kot tujejezične ustreznike. Če pa obravnavane primere razumemo kot prevzete termine v slovenščino, se zastavi vprašanje, zakaj je pri posameznih iztočnicah in podiztočnicah navedeno tolikšno število ustreznikov, saj Cigale (1880: V) v uvodu med razlogi za nastanek novega slovarja med drugim navaja, da je bil njegov nemško-slovenski slovar iz leta 1860 »prepoln jednoznačnic ali soznačnic (sinonimov)«. Torej bi lahko razumeli, da se je Cigale nizanju sinonimov načeloma izogibal. Tako se kot naslednja možna razlaga takšnega stanja ponuja hipoteza, da se morda neoznačeni ustrezniki avtorju iz takšnega ali drugačnega razloga niso zdeli povsem ustrezni in je zato kot predloge dodal prevzete termine iz drugih slovanskih jezikov. A tudi takšna razlaga se ne zdi prav verjetna, saj so npr. v slovarju v geslu Pradicat navedeni ustrezniki pre-dikat, povedek in prirok, medtem ko Cigale (1880: VIII) v uvodu o tem terminu pravi: »Tako bi tudi pri slovnici bilo bolje ostati pri izrazih: subjekt, predikat, nego zamenjati jih z neprimernimi slovenskimi.« V tem primeru torej Cigale povsem jasno daje prednost mednarodnemu (neslovanskemu) terminu. Dodaten argument, ki govori v prid temu, da iz slovanskih jezikov prevzeti ustrezniki niso bili mišljeni kot predlogi za manj ustrezne termine, je v tem, da avtor tudi sicer v uvodu uporablja glede na izvor neoznačene jezikoslovne termine namesto terminov, ki so prevzeti iz drugih slovanskih jezikov. Tako v uvodu uporabi termin končnica (Cigale 1880: XI) in ne morda dometek ali pritvorek, kot bi pričakovali, če bi iz drugih slovanskih jezikov prevzete ustreznike razumeli kot predloge za prednostne termine.
Martina Orožen (2003: 267) v zvezi s tovrstnim navajanjem prevzetih ustreznikov pravi, da »jih niza le kot izborne sinonimične možnosti za slovenski knjižni termin«, Irena Orel (2007: 359) pa, da imajo tovrstni ustrezniki »lahko samo ponazarjalno vlogo ali pa so navedeni kot predlog rabe«. Analiza jezikoslovne terminologije je pokazala, da je Cigale ob bolj ali manj ustaljenih domačih ali mednarodnih ustreznikih navajal iz slovanskih jezikov prevzete ustreznike bolj v smislu predstavitve dodatne možnosti, ki se v okviru prevzemanja ponuja tudi za poimenovanje pojmov. Pri tem pa se ni opredelil, katera možnost se mu zdi boljša, temveč je to prepustil uporabnikom slovarja. To Cigale (1880: IX) nakaže tudi v uvodu v slovar, kjer pravi:
35 Šafarik (1853) npr. v geslu synonymisch navaja češki ustreznik souznačny, ki ga je Cigale zapisal v podomačeni obliki soznačni. Podobno npr. Šulek 1874 v geslu Suffixum, Suffix navaja hrvaški ustreznik dometak, ki ga Cigale piše v podomačeni obliki dometek.
76 
 Simon Atelšek • Navajanje prevzetih jezikoslovnih terminov in celovitost ...
Ali bojim se, da se bode mnogokateremu [...] zdelo, da je preveč sinonimov, premalo potankosti in določenosti. Kjerkoli utegne res takö biti ter se stvar prepušča bodočnosti [...]
Pri deležu ustreznikov iz pričujoče skupine, ki jih je oblikoval oz. prevzel Cigale, lahko ugotovimo, da je bila večina glede na izvor neoznačenih ustreznikov izpričanih že v starejših jezikoslovnih delih (npr. končnica,36 kratica,31 po-mišljaj,38 povedek,39 prednica,40 stavek,41 znanilni naklon42), medtem ko lahko večino glede na izvor označenih ustreznikov pripišemo43 Cigaletu (npr. dometek, nametek, pritvorek, skratica, stanka,prirok), pri čemer pa je zanimivo, da se večina teh v stroki ni uveljavila. V tem pogledu sta izjemi le termina osnova in pridih, ki sta ohranjena tudi v sodobni jezikoslovni terminologiji.44
1.3.3 Iztočnice in podiztočnice s samo takšnimi ustrezniki, ki so glede na izvor označeni
V pričujoči skupini so zbrane tiste iztočnice in podiztočnice, označene z gr., ob katerih so navedeni le ustrezniki, ki so označeni kot prevzeti. Poleg ustreznikov, ki so označeni kot češki, hrvaški in starocerkvenoslovanski, v tej skupini najdemo še rusko in hrvaško/srbsko označene ustreznike.
(a)	Ustreznik, označen kot češki in hrvaški:
Lautiren - glaskovati (böhm. u. kroat. T.)
(b)	Ustrezniki, označeni kot hrvaški:45
Bilden > Bildungsendung, -laut, -suffix - tvorka (kroat. T.)
Idiom - razrečje (kroat. T.)
Pause - stanka (kroat. T.); im Reden, premolk
Rücken > Rückverwandlung der Laute - vzvratna premena glasov (kroat. T.)
Verkleinern > Verkleinerung - omaljek (kroat. T.)
Verlängerung eines Wortes (paragoge) - prikrpek (kroat. T.)
Wechsel > Wechsellaut - glasek zamenik (kroat. T.)
Wurzel > wurzelhafter Consonant - korenit soglasnik (kroat. T.)
36	Po Rotar 1958: 41 je termin končnica zapisan že v Janežičevi slovnici (1854).
37	Termin kratica smo našli v Janežič 1854: 10.
38	Po Rotar 1958: 50 je termin pomišljaj izpričan v Janežičevi slovnici (1854).
39	Po Pacek 2003: 40 je termin povedek zapisan že v Malavašičevi slovnici (1849).
40	Termin prednica, ki ga je kasneje zamenjal termin predpona, smo našli v Janežič 1864: 152.
41	Po Rotar 1958: 39 je termin stavek izpričan v Vodnikovi slovnici (1811).
42	Po Trojar (2017: 270) je termin znanilni naklon, ki je zapisan kot znanivni naklon, izpričan v Janežičevi slovnici 1854.
43	Gl. op. 33.
44	Tudi za termin akanje, ki ga je Cigale zapisal kot aakanje, bi lahko sklepali, da se je ohranil v sodobni jezikoslovni terminologiji, a gre v bistvu za homonim. Cigale ga navaja pri iztočnici hiatus kot sinonim za termin zev, medtem ko v sodobni jezikoslovni terminologiji označuje drug pojem, in sicer 'izgovarjanje glasu a namesto o' (SSKJ).
45	V to skupino bi spadal tudi termin Vorberge, ki ima označevalnik gr. in ustreznik prigorje (kroat. T.); na tem mestu gre za napako: termin je s področja geografije, ki je v slovarju označena z označevalnikom ggr.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 77
(c)	Ustreznika, označena kot ruska:
Mund > Mundart - narečje (russ. etc.)
Vorwort - predlog (russ.)
(č) Ustreznik, označen kot ruski in hrvaški/srbski:
Beispiel - primer (russ. kroatoserb.)
(d)	Ustreznik, označen kot starocerkvenoslovanski in ruski:
Silbe (Syllaba) - nach dem Altsl. u. Russ. zlog
Med iztočnicami in podiztočnicami s področja jezikoslovja, ki imajo le glede na izvor označene ustreznike, je največja skupina tistih, ki jim Cigale pripisuje iz hrvaščine prevzete ustreznike. Iz ostalih jezikov prevzete ustreznike najdemo le v posameznih primerih.
Irena Orel (2007: 358) v zvezi z navajanjem samo slovanskih ustreznic ugotavlja, da jih navaja, »če domačega izraza še ni«. Tudi na področju jezikoslovne terminologije se kaže, da je v večini primerov avtor verjetno naletel na poime-novalno vrzel, ki jo je skušal zapolniti s prevzemanjem iz drugih slovanskih jezikov. Poleg skupine ustreznikov, ki jih tako verjetno lahko pripišemo46 Ciga-letu (npr. omaljek, prikrpek, stanka, tvorka), pa smo našli tudi nekaj ustreznikov (npr. narečje,47 predlog,48 razrečje,49 zlog50), ki so bili izpričani že v starejših jezikoslovnih delih in za katere lahko sklepamo, da jih je Cigale le popisal in jim dodal podatek o izvoru.
2 pregled celovitosti obravnave sedmih pojmovnih skupin s področja jezikoslovja
2.1 Naslednje raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavili, je bilo, kako celovito je avtor slovarja predstavil posamezne pojmovne skupine, ki jih Borislava Košmrlj - Levačič (2009: 165) imenuje tudi tematske skupine in jih opredeli kot »celote pojmov, ki jih zajema krovna nadpomenka«.51 Analizo smo zamejili na
46	Gl. op. 33.
47	Po Pacek 2003: 48 je termin narečje izpričan že v Vodnikovi slovnici (1881), kjer označuje pojem, ki ga v sodobni jezikoslovni terminologiji označuje termin prislov. Pozneje pa termin narečje označuje pojem s področja dialektologije, kakor ga navaja tudi Cigale. V tej vlogi najdemo termin narečje izpričan npr. v pismu Matija Majeija, ki je bilo objavljeno v Kmetijskih in rokodelskih novicah (1844, št. 1, 12; vir: IMP: (http://nl.ijs.si/imp/nuk/dl/NUKP14041-1844. html#pb.008)) in kjer piše: »Jaz Vam pišem iz Koroškega - pa vendar pravim, da je treba s ča-sama le bolj in bolj približovati se narečju (Dialekt), ktero se okoli Reke govori - Tisto narečje zastopimo blizo vsi južni Slavjani.«
Po Rotar 1958: 39 je termin predlog izpričan že v Vodnikovi slovnici (1811).
49	Termin razrečje je izpričan v Janežič 1864: 249.
50	Po Trojar 2017: 247 je termin zlog izpričan v Malavašičevi slovnici (1849).
51	Pojmovna skupina je opredeljena v okviru pojmovnega pristopa, ki se je uveljavil v sodobni terminologiji in v središče postavlja pojem kot osnovni gradnik pojmovnega sistema stroke (prim. Fajfar - Žagar Karer 2015). Ker pa pojmi navadno niso medsebojno izolirane enote, temveč se
48
78 _ Simon Atelšek • Navajanje prevzetih jezikoslovnih terminov in celovitost ...
sedem pojmovnih skupin s področja jezikoslovja, za katere smo v slovarju našli izpričane termine, in sicer besedne vrste, jezikoslovna področja, ločila, pridevniške stopnje, slovnična števila, sklone in stavčne člene. Cilj je torej bil ugotoviti, koliko in katere termine iz omenjenih sedmih pojmovnih skupin je avtor vključil v slovar in katere je morda izpustil. V tem primeru v analizo nismo vključili le terminov, ki so označeni z označevalnikom gr., temveč smo pregledali celoten slovar. Kot referenčno delo za primerjavo smo uporabili slovnico Antona Ja-nežiča Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo, ki v smislu jezikoslovne terminologije velja za najbolj izpiljeno delo tega obdobja (prim. Ahačič 2015a; Rotar 1958: 41). Pri analizi smo uporabili tretjo izdajo omenjene slovnice iz leta 1864, ki ima na koncu tudi Imenik slovniških izrazov, kar nam je pomagalo pri pregledu zajete terminologije.
(a)	Termini iz pojmovne skupine besedne vrste:
Beiwort - pridevnik
Conjunction - veznik
Fürwort - zaimenica, zaimek, priimek
Nebenabsicht > Nebenwort, (adverbium) - prislov
Substantiv - samostavnik,52 substantiv
Vorwort - predlog
Zahl > Zahlwort - številnik
Zeit > Zeitwort - glagol
Pojmovna skupina besedne vrste je v slovarju predstavljena celovito, saj Anton Janežič (1864: 113, 248) poleg naštetih besednih vrst navaja le še medmet, ki pa ga tudi Cigale ni prezrl, saj lahko pod iztočnico Empfinden najdemo podiztočnico Empfindungswort53 s kazalko na termin Interjection, ki pa v slovarju manjka.
(b)	Termini iz pojmovne skupine jezikoslovna področja:
Ethymologie - etimologija, (izvajanja ali izsledovanje besed)
Form > Formenlehre - oblikoslovje
Laut > Lautlehre - glasoslovje, nauk o glasih
Sintax - skladnja, sintaksa
Wort > Wortbildungslehre - nauk o tvorjenji besed, besedotvorje
Pojmovna skupina jezikoslovna področja je v slovarju predstavljena celovito. Podobno kot Cigale tudi Janežič (1864: 6) navaja termine za pet pojmov, in sicer
► povezujejo, lahko na vmesni stopnji govorimo o pojmovnih skupinah, ki imajo pomembno vlogo tudi v sodobnem terminografskem postopku. Terminografom namreč prav organizacija dela po pojmovnih skupinah omogoča enotno oblikovanje definicij za sorodne pojme in po drugi strani zagotavlja lažji nadzor nad celovitostjo obravnave pojmovnega sistema stroke, kar je za terminološki slovar ključnega pomena.
52	Ustreznik samostavnik Cigale navaja tudi pri terminu Hauptwort, ki je podiztočnica v geslu Haupt.
53	Samostalnik Empfindungswort v nemščini označuje 'medmet'. Tudi Anton Janežič (1864: 248) v slovarčku na koncu slovnice ob terminu medmet navaja nemški ustreznik Empfindungswort.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 79
besedoslovje (etimologija), glasoslovje, oblikoslovje, besedoskladje ali skladje54 in stavkoslovje ali skladnja (sintaksa).
(c)	Termini iz pojmovne skupine ločila:
Ausrufungszeichen - klicaj Beistrich - vejica
Bindegewebe > Bindungszeichen - vezaj Doppel > Doppelpunct - dvopičje Frage > Fragezeichen - vprašaj
Gedanke > Gedankenstrich - pomišljaj, kroat. T. stanka Klammer - oklepaj, zaporka (prednja, zadnja) Schließen > Schlußpunct - pika Strich > Strichpunct - podpičje
Vsaj jedrni del pojmovne skupine ločila je v slovarju predstavljen celovito. Janežič (1864: 248) poleg terminov za naštetih devet pojmov navaja le še termina narekovaj in opuščaj, ki pa ju v Cigaletovem slovarju ne najdemo.
(č) Termini iz pojmovne skupine pridevniške stopnje:
Comparation > Comperativ - drugi stopenj, komperativ Positio > positivus gradus - prvi stopenj, (prva stopinja), pozitiv
Kljub temu da bi pričakovali tri pridevniške stopnje, v slovarju najdemo navedeni le dve. V primerjavi s Cigaletom Janežič (1864: 50) navaja vse tri pridevniške stopnje, in sicerperva ali nasebna (positiv), druga ali sodnja (komparativ) in tretja ali presežna stopnja (superlativ).
(d)	Termini iz pojmovne skupine slovnična števila:
Dual - dvojina
Einzahl - ednina
Mehr > Mehrzahl - množina
Pojmovna skupina slovnična števila je v slovarju predstavljena celovito. Tudi Janežič (1864: 33) navaja termine za tri števila, in sicer edinje ali ednina (singular, Einzahl), dvojno ali dvojina (dual, Zweizahl) in množno ali množina (plural, Mehrzahl).
(e)	Termini iz pojmovne skupine skloni:
Localis, Locativus, (casus) - lokal
Nomen > Nominativ - prvi padež, imenovalnik
54 Janežič (1864: 6) besedoskladje ali skladje opredeljuje kot področje, ki proučuje »kako se besede skladajo t. j. obrazilijo ali sestavljajo«. Torej označuje isti pojem, kot ga pri Cigaletu označujeta termina nauk o tvorjenji besed in besedotvorje.
80 
 Simon Atelšek • Navajanje prevzetih jezikoslovnih terminov in celovitost ...
Pojmovna skupina skloni je v slovarju predstavljena pomanjkljivo, saj v slovarju presenetljivo najdemo le dva termina, medtem ko bi jih pričakovali (vsaj) šest. Ja-nežič (1864: 166-176) v svoji slovnici navaja sedem sklonov, in sicer imenovavnik (nominativ), rodivnik (genitiv), dajavnik (dativ), toživnik ali kazavnik (akkusativ), zvavnik (vokativ), mestnik (lokal) in druživnik ali orodnik (instrumental).
(f) Termini iz pojmovne skupine stavčni členi:
Attribut - pridevek, atribut Object, Objectum - objekt
Prädicament > Prädicat - predikat, povedek, nach der kroat. T. prirok Subject - podmet (böhm. u. kroat. T.), auch russ. subjekt
Če predpostavimo, da je avtor tudi pri terminu Object, kljub temu da ga je označil z označevalnikom phil., imel v mislih (tudi) pojem s področja jezikoslovja, lahko ugotovimo, da je pojmovna skupina stavčni členi predstavljena precej celovito.55 Janežič (1864: 155-156), ki za obravnavane štiri pojme sicer navaja drugačne termine,56 poleg tega navaja le še terminprirečje aliprislovni (adverbialni) določek.57
2.2 Analiza sedmih pojmovnih skupin s področja jezikoslovja je pokazala, da je Cigale pojmovni skupini jezikoslovna področja in slovnična števila predstavil celovito. Pri pojmovnih skupinah besedne vrste, ločila in stavčni členi smo opazili manjše pomanjkljivosti, ki jih lahko vsaj v primeru pojmovne skupine besedne vrste pripišemo terminografski napaki, v primeru pojmovnih skupin ločila in stavčni členi pa gre za umanjkanje posameznih terminov, ki sicer ne označujejo jedrnih pojmov. Večje pomanjkljivosti se kažejo pri pojmovnih skupinah pridevniške stopnje in skloni, kjer manjkajo termini za enakovredne pojme iz pojmovne skupine.
3 Sklep
V Cigaletovi Znanstveni terminologiji je večina ustreznikov ob iztočnicah in po-diztočnicah s področja jezikoslovja glede na izvor neoznačenih, in sicer prevladujejo domači ustrezniki, obsežen pa je tudi delež prevzetih in v podomačeni obliki zapisanih terminov iz klasičnih jezikov. Pri nekaj več kot desetini iztočnic in podiztočnic s področja jezikoslovja je ob ustreznikih naveden podatek o izvoru, ki se v večini primerov nanaša na prevzemanje iz hrvaščine. V nekaterih posameznih primerih so bili tovrstni termini izpričani že v starejših jezikoslovnih delih, v
55	Tudi termin Subject je (podobno kot termin Object) označen le z označevalnikom phil., a v tem primeru ni dvoma, da ga je uporabljal tudi kot termin s področja jezikoslovja, saj je to eksplicitno navedel v uvodu (prim. Cigale 1880: VIII).
56	Anton Janežič (1864: 247-250) navaja termin Subjekt kot ustreznik za termin osebek, Prädikat kot ustreznik za dopovedek, Attribut kot ustreznik za prilastek in pridevek ter Objekt kot ustreznik za termina dopolnek in predmet.
57	Prirečja aliprislovne (adverbialne) določke Janežič (1864: 156) opredeljuje kot določke, »po katerih se določa kraj, čas, način ali vzrok kacega djanja«.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 81
večini primerov pa verjetno lahko prevzemanje pripišemo Cigaletu. Iz slovanskih jezikov prevzete termine je avtor navajal samostojno, torej v funkciji zapolnjevanja poimenovalne vrzeli, ali pa kot potencialno poimenovalno možnost ob že ustaljenih terminih. Menimo, da v ozadju tovrstnega nizanja potencialnih poime-novalnih možnosti ni bila menjava terminologije, temveč bolj predstavitev smeri, v katero naj bi šel razvoj slovenske terminologije v prihodnje, da bi se slovanski narodi med seboj lažje sporazumevali. Zanimivo je, da so se uveljavili le posamezni Cigaletovi prevzeti termini, medtem ko jih večina v rabi ni zaživela.
Tudi v zvezi z obravnavo pojmovnih skupin lahko rečemo, da gre v primeru Cigaletove Znanstvene terminologije za dobro premišljeno delo, pri katerem se je avtor dobro zavedal pomena celovitosti obravnave posameznih strokovnih področij, njihovih pojmovnih sistemov in znotraj njih pojmovnih skupin. Kažejo se sicer posamezne nedoslednosti, kar pa je razumljivo, saj je šlo za enoavtorski slovar s kar štiriindvajsetimi strokovnimi področji. Sklenemo lahko, da gre tako v terminološkem kot tudi terminografskem pogledu za veliko delo, in lahko se le strinjamo z Martino Orožen (2003: 267), ki v zvezi s Cigaletom in njegovim terminološkim delom pravi, da »bi vsak slovenski terminolog moral poznati in upoštevati njegovo delo«.
VIRI
Cigale 1880 = Matej Cigale, Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča, Ljubljana: Matica slovenska, 1880. IMP = Jezikovni viri starejše slovenščine IMP (http://nl.ijs.si/imp/).
Janežič 1854 = Anton Janežič, Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z
malim cirliskim in glagoliškim berilom za Slovence, V Celovcu: E. Liegl, 1854. Janežič 1864 = Anton Janežič, Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo, V Celovcu: E. Liegl, 31864.
Safarik 1853 = Pavel Josef Safank, Nemecko-česky slovnik vedeckeho nazvoslovipro gymnasia a
realne školy, V Praze: Kalve'ske knihkupectvi, 1853. Sulek 1874 = Bogoslav Šulek, Rječnik znanstvenoga nazivlja, osobito za srednja učilišta, Zagreb: Tiskom Narodne tiskare Dra. Ljudevita Gaja, 1874.
Literatura
Ahačič 2007 = Kozma Ahačič, Jezikoslovna terminologija pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja, v: Besedje slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2007 (Zora 50), 127-135.
Ahačič 2015a = Kozma Ahačič, Anton Janežič: Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo, v: Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes: različica 1.0, ur. Kozma Ahačič (https://fran.si/slovnice-in-pravopisi/26/18631854-janezic). Ahačič 2015b = Kozma Ahačič, Tipologija slovenskih slovnic, v: Slovnica in slovar - aktualni jezikovni opis 1, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 (Obdobja 34), 15-30.
Ate l še k 2005 = Simon Atelšek, Vpliv češkega izrazja iz Šafarikovega terminološkega slovarja (1853) na Cigaletovo Znanstveno terminologijo (1880): diplomsko delo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 2005. - Tipkopis.
82 
 Simon Atelšek • Navajanje prevzetih jezikoslovnih terminov in celovitost ...
Fajfar — Žagar Karer 2015 = Tanja Fajfar - Mojca Žagar Karer, Pojmovni pristop k izdelavi terminološkega slovarja, v: Slovnica in slovar - aktualni jezikovni opis 1, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 (Obdobja 34), 209-216.
Košmrlj - Levačič 2009 = Borislava Košmrlj - Levačič, Izdelava ontologij kot faza terminograf-skega dela ob nastajajočem Botaničnem terminološkem slovarju, v: Terminologija in sodobna terminografija, ur. Nina Ledinek - Mojca Žagar Karer - Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 163-176.
Macun 1862 = Ivan Macun, Slovenska terminologija v obče in posebno jezikoslovna, Slovenski glasnik 8.2 (1862), 67-73.
Orel 2007 = Irena Orel, Prvi slovenski terminološki slovar ter hrvaški in češki vir, v: Razvoj slovenskega strokovnega jezika, ur. Irena Orel, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenisti-ko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2007 (Obdobja 24), 343-364.
Orožen 2003 = Martina Orožen, Oblikovanje slovenskega strokovnega izrazja (ob Cigaletovem nemško-slovenskem terminološkem slovarju), v: Razvoj slovenske jezikoslovne misli, Maribor: Slavistično društvo, 2003 (Zora 26), 259-278.
Pacek 2003 = Mojca Pacek, Jezikoslovno izrazje 19. stoletja, Slavistična revija 51.1 (2003), 33-51.
Rotar 1958 = Janez Rotar, Naše jezikovno izrazje, Jezik in slovstvo 4.2+3 (1958), 37-41, 78-81.
Škofic 2006 = Jožica Škofic, Škrabec o Janezu Šolarju, v: Zbornik Skrabčeva misel 5: zbornik s simpozija 2005: jezikoslovci in njihova dela v Skrabčevih očeh, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2006, 229-243.
Šolar 1862 = Janez Šolar, O slovnični terminologiji, Slovenski glasnik 8.6 (1862), 204-206.
Trojar 2017 = Mitja Trojar, Development of Slovenian linguistic terminology in Slovenian grammars in the 18th and 19th centuries: doktorska disertacija, Univerza v Novi Gorici, 2017. - Tipkopis.
Summary
The Use of Borrowed Linguistic Terms and Comprehensiveness of Terminology Groups in Matej Cigale's Znanstvena terminologija (1880)
In Matej Cigale's Znanstvena terminologija (Technical Terminology, 1880), the majority of equivalents next to linguistics-related entries and subentries are unmarked in terms of origin; specifically, Slovenian equivalents predominate, but there is also a substantial share of terms borrowed from classical languages and written in a Slovenianized form. With just over a tenth of the entries and subentries from the field of linguistics, information on their origin is provided next to the equivalents and in most cases refers to borrowing from Croatian. In some individual cases, these types of terms were already attested in older linguistic works, but in most cases the borrowing can most likely be ascribed to Cigale. He listed terms borrowed from Slavic languages as independent entries—that is, in the function of filling terminology gaps or as a potential naming option alongside already established terms. The reason for such listing of potential naming options was most likely not to change the terminology, but to present the direction in which Slovenian terminology should develop in the future to facilitate communication between the Slavic nations. It is interesting that only individual terms borrowed by Cigale have become established in practice, whereas the majority have never been really used.
With regard to the examination of terminology groups, it can be concluded that Ci-gale's Znanstvena terminologija is a well-thought-out work, in which the author was well aware of the importance of comprehensively covering individual technical fields, their terminology systems, and the terminology groups inside them. Certain inconsistencies can be identified, but this is understandable because this was a single-author dictionary covering a full twenty-four technical fields. It can be concluded that from both the terminology and terminography perspective this was an impressive work and that Martina Orožen rightfully said, in relation to Cigale and his terminology work, that "every Slovenian terminologist should be familiar with and take account of his work."
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 
83
Mojca Kompara Lukančič
Razumevanje položaja dvojezičnosti pri pripadnikih dveh različnih generacij
v SLOVENSKI ISTRI
Cobiss: 1.02
https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7567
Položaj dvojezičnosti v slovenski Istri se nedvomno spreminja, o čemer pričajo rezultati splošne mature iz italijanskega jezika, mnenje učiteljev italijanskega jezika in rezultati raziskav v preteklih letih. V prispevku opazujemo položaj dvojezičnosti pri dveh generacijah, in sicer pri mlajših od 20 let in starejših od 40 let, in se na podlagi izsledkov raziskave opredeljujemo glede položaja dvojezičnosti.
Ključne besede: slovenska Istra, italijanščina, slovenščina, dvojezičnost, italijanski mediji
Understanding the Status of Bilingualism among Members of Two Generations in Slovenian Istria
The status of bilingualism in Slovenian Istria is clearly changing, which is also confirmed by the results of the general secondary-school leaving exam in Italian, the views of Italian language teachers, and the results of studies conducted in previous years. This article examines the status of bilingualism in two generations (i.e., under twenty and over forty) and defines it based on research findings.
Keywords: Slovenian Istria, Italian, Slovenian, bilingualism, Italian media
1 ciLJI IN METODOLOGIJA
Namen prispevka je predstaviti izsledke raziskave o dvojezičnosti pri pripadnikih
različnih generacij v slovenski Istri, in sicer izsledke raziskave, ki je bila začeta v letih 2013 in 2014 in v kateri smo v ospredje postavili anketirance, stare od 20 do 40 let, ki jih je bilo 45 %. V raziskavi, ki jo predstavljamo, smo se osredinili na anketirance, ki so bili leta 2014 v manjšini, in sicer na stare od 18 do 24 let, ki jih
je bilo v predhodni raziskavi le 18 %, in stare nad 40 let, ki jih je bilo prej 13 %.
V prispevku želimo preveriti, kakšen je položaj dvojezičnosti pri pripadnikih različnih generacij v slovenski Istri.
Uporabljena metodologija temelji na uporabi opisne statistike in zajema anketirance, ki živijo na dvojezičnem območju slovenske Istre, in slednji naj bi bili dvojezični. Raziskava temelji na anketnem vprašalniku, ki je sestavljen iz splošnega dela, s pomočjo katerega preverjamo mnenje o dvojezičnost pri anketirancih, in iz preizkusa jezikovnega znanja, s pomočjo katerega preverjamo dejansko znanje italijanskega jezika pri anketirancih. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli izvedeti, ali je v medgeneracijskem okviru slovenska Istra dvojezična. V raziskavi je sodelovalo 161 anketirancev iz slovenske Istre.
84 _ Mojca Kompara Lukančič • Razumevanje položaja dvojezičnosti pri pripadnikih ...
2 Oris dvojezičnosti
Z dvojezičnostjo se v slovenskem prostoru že vrsto let ukvarjajo številni avtorji (Čok 2006; 2008; 2009; Zudič Antonič - Malčič 2007; Zorman 2005; Sedmak 2009; Svanjak 2013; Bažec 2016). Pogosto se sprašujemo, kdaj je posameznik opredeljen kot dvojezičen in kaj ga definira kot takšnega. Dvojezičnost lahko razložimo kot posameznikovo zmožnost jezikovne kompetence in znanja v vsaj dveh jezikih (Baker 2011; Moradi 2014). Hamzeh Moradi (2014) dodaja, da je dvojezični posameznik zmožen govoriti, brati in razumeti dva jezika.
Dvojezičnost je mogoče razvrstiti po stopnjah tekočega govora, zmožnosti govorjenega jezika, pa tudi po starosti, kontekstu, načinu učenja jezika ipd. Po Colin Baker (2011) govorimo o dvojezičnosti, ko mislimo na otroke, ki postanejo dvojezični zaradi nenehnega stika z dvema jezikoma. Livija Knaflič (2010) o dvojezičnosti trdi, da gre za zmožnost govorca, da uporablja dva jezika. Potemtakem smo dvojezični, ko razumemo druge in nas drugi razumejo v več kot enem jeziku (Siraj-Blatchford - Clarke 2000), ko lahko na naraven in spontan način izrazimo svoje misli v dveh jezikih.
Poraja se vprašanje, kako merimo dvojezičnost pri posameznikih oz. ali je sploh izmerljiva. Auer in Wei (2007) pravita, da je merjenje dvojezičnosti vprašljivo, saj samo po sebi ni dovolj področno opredeljeno. Že sama dvojezičnost je opredeljena kot idealna oz. delna ter vzporedna in sestavljena (Weinreich 1953), začetna (Diebold 1964) ter sprejemljiva in delna (Hockett 1958). Livija Knaflič (2010) pravi, da nimamo na voljo ustreznih instrumentov, ki bi merili raven dvo-jezičnosti, zato se sprašujemo, kdaj je posameznik dvojezičen in kako lahko opredelimo raven dvojezičnosti. Omeniti velja lestvico Bakerjeve (2011) o uporabi različnih jezikov v različnih okoliščinah.
Navadno o dvojezičnosti govorimo, ko mislimo na otroke, ki postanejo dvojezični, ker so hkrati v stalnem stiku z dvema jezikoma. Povod za nastanek dvojezičnosti so lahko družinske razmere, in sicer tu mislimo na družine, ki uporabljajo dva jezika, da se med seboj sporazumevajo. Omeniti velja tudi primere dvojezičnosti, ki nastopijo, ko se družina preseli v novo jezikovno okolje. V takih razmerah se otrok srečuje z dvema jezikovnima okoljema lahko že od rojstva, saj so njegovi starši pripadniki enega jezikovnega okolja, država, v kateri odrašča, pa predstavlja drugo jezikovno okolje. O sekvenčni dvojezičnosti govorimo, ko je otrok usmerjen v rabo dveh jezikov prav zaradi preselitve v drugo jezikovno okolje. V takih primerih se otrok običajno sreča z drugim jezikom v šolski dobi (Knaflič 2010). Opisane tipologije dvojezičnosti so lahko definirane kot »čiste«, vendar pa so zelo redke, saj ima vsak posameznik svojo zgodbo in se zato dvojezičnost težko kategorizira (Knaflič 2010).
Prednosti dvojezičnosti so nedvomno številne, začenši z zmožnostjo medkulturne komunikacije, boljšim osredotočenjem in zmožnostjo hitrih sprememb dejavnosti v primerjavi z enojezičnimi govorci (Marian - Shook 2012). Jezik ima nedvomno povezovalno funkcijo v skupnosti in opredeljuje pripadnost posameznika
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 85
(Pavlenko 2006). O dvojezičnosti ne govorimo samo pri otrocih, ampak je prisotna tudi pri odraslih, ki jim prvi jezik ne služi več za komunikacijo v novem delovnem ali učnem okolju. Pri dvojezičnosti ima ključno vlogo motivacija, saj olajša jezikovno usvajanje. Omeniti velja tudi primere, ko ima materni jezik govorca nižji družbeni status in razkriva korenine, zato ga govorec pogosto zamolči (Pavlenko 2006). Livija Knaflič (2010) pravi, da se tak govorec razvije v posameznika s kulturno identiteto, ki vključuje elemente obeh kultur. Prav v primerih enakovredih statusov jezikov ima dvojezičnost prednost in predstavlja sredstvo sprejemanja razlik.
3	Vpliv italijanskih medijev na dvojezičnost
v SLOVENSKI ISTRI
Slovenska Istra predstavlja posebej zanimivo strateško mešano območje (Novak Lukanovič 1998), kjer se slovenski jezik prepleta z italijanskim in kjer sobivata dve skupnosti, slovenska in italijanska (Zerzer 2009). Z dvojezičnostjo v slovenski Istri se je ukvarjalo kar nekaj raziskovalcev (Novak Lukanovič 1998; 2010; Novak Lukanovič - Mulec 2014; Furlan 2010; Kompara 2014; 2015; Stepien idr. 2013), vendar med njimi ni nikogar, ki bi se osredinil na vpliv italijanskih medijev na dvojezičnost (Kompara 2015). Izsledki raziskave Mojce Kompara (2015) o pomenu italijanskih medijev za dvojezičnost, ki jo je pozneje, leta 2017, nadgradila, kažejo, da so imeli italijanski mediji močan vpliv na Slovence, ki so živeli ob italijanski meji, predvsem na tiste, ki so živeli na dvojezičnem območju slovenske Istre. Poudarja (Kompara 2015; 2017), da so v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja posamezniki iz slovenske Istre in tudi tisti, ki so živeli vzdolž meje z Italijo, pogosteje spremljali italijanske medije, predvsem italijansko televizijo, kot slovenske, saj so bili italijanski programi bolj zanimivi, slikoviti, pa tudi njihov signal je bil velikokrat boljši od slovenskega. Italijanskih programov niso spremljali le mladi, ampak tudi starši in starejši ter otroci, torej več generacij. Italijanska televizija je pri prebivalcih slovenske Istre ključno vplivala na obvladovanje in znanje italijanskega jezika (Kompara 2015).
4	Vloga italijanskih medijev pri ohranjanju dvojezičnosti v slovenski Istri
Iz raziskave, ki je bila opravljena v letih 2013 in 2014 (Kompara 2014) in je zajemala učitelje italijanskega jezika na dvojezičnem območju slovenske Istre, je razvidno, da se je položaj dvojezičnosti z leti spreminjal, in sicer je v zadnjih dvajsetih letih mogoče zaznati upad znanja italijanskega jezika. Na podlagi izsledkov iz raziskave je bilo znanje italijanščine v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja na visoki ravni; učeči so se ga radi učili, pri tem ni bilo negativnega trenda, jezik so uporabljali vsakodnevno in so bili z njim v stiku tudi preko italijanskih medijev (Kompara 2014; Stepien idr. 2013).
Vpliv italijanskih medijev na položaj dvojezičnosti v slovenski Istri je bil podrobneje raziskan v letih 2015-2017 (Kompara 2015; 2017). V raziskavo je bilo
86 _ Mojca Kompara Lukančič • Razumevanje položaja dvojezičnosti pri pripadnikih ...
vključenih 40 anketirancev iz slovenske Istre, rojenih v letih 1970-1980. Na podlagi odgovorov trdimo, da so imeli italijanski mediji v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja pomembno vlogo, saj jih je spremljalo skoraj 60 % vprašanih, zgolj 1 % je spremljal samo slovenske medije. Posledično se je kar 75 % vprašanih italijanskega jezika naučilo v predšolskem obdobju in kar 87 % vprašanih je povedalo, da so italijanski mediji, tu mislimo predvsem na italijansko televizijo, pozitivno vplivali na njihovo znanje italijanščine. Slednje je razvidno tudi iz rezultatov jezikovnega preizkusa, saj so ti še vedno izkazovali visoko raven znanja italijanskega jezika, in sicer s povprečno oceno 4,27 od 5. Za primerjavo poudarimo, da je pri mlajših anketirancih (v starostni skupini od 20 do 25 let) povprečna ocena 2,53 od 5.
5	SlNHRONI POLOŽAJ DVOJEZIČNOSTI V SLOVENSKI ISTRI
Za pregled sinhronega položaja dvojezičnosti v slovenski Istri so bili intervju-vani učitelji v osnovnih in srednjih šolah, ki poučujejo italijanski jezik v slovenski Istri, kjer sta slovenski in italijanski jezik učna jezika (Stepien idr. 2013; Kompara 2014). Iz izsledkov intervjujev je mogoče sklepati, da mladi, rojeni po letu 1990, niso več dvojezični posamezniki; to potrjujejo tudi številni jezikovni tečaji, pomoč v obliki inštrukcij, pa tudi spremenjeni učni programi in uporaba lažjih učnih gradiv. Intervjuvani učitelji menijo, da se znanje italijanskega jezika progresivno vsako leto slabša, zato je treba ukrepati (Stepien idr. 2013; Kompara 2014). Nič obetavnejši niso niti maturitetni rezultati iz italijanskega jezika (RIC 2018), saj so se med letoma 1999 in 2006 zniževali odstotki za doseganje pozitivne ocene, v zadnjih desetih letih pa najvišje število točk dosega le peščica dijakov, praviloma manj kot 10 %.
Kljub slabi napovedi pa kar 86 Slovencev, ki so sodelovali v raziskavi o obvladovanju knjižnega jezika - zahtevala je branje, pisanje, rabo in poznavanje jezika -, meni, da so dvojezični: to je zatrdilo 88 % vprašanih, 81 % jih meni, da je slovenska Istra dvojezična. Zgolj 37 % sodelujočih je pravilno rešilo jezikovni preizkus, ki zajema preproste vaje iz rabe jezika, in sicer nekaj prevodov, slovničnih vaj ipd. Najslabše rezultate so dosegli tisti, ki so bili stari od 20 do 25 let, torej so odraščali v obdobju, ko so italijanski mediji izgubili primat in so se začeli razvijati slovenski mediji. To potrjuje, da je imela italijanska televizija nedvomno pomemben vpliv na dvojezičnost v slovenski Istri, saj je 50 % vprašanih potrdilo, da so bili v otroštvu bolj povezani z italijansko kot s slovensko kulturo (Kompara 2017).
6	Dvojezičnost pri pripadnikih dveh generacij
v SLOVENSKI ISTRI
Pri raziskavi sinhronega in diahronega položaja dvojezičnosti in vpliva italijanskih medijev na položaj dvojezičnosti v slovenski Istri nas je zanimala dvojezičnost pri pripadnikih dveh generacij v slovenski Istri. V ta namen smo izvedli
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 87
raziskavo, ki je zajela 161 anketirancev iz slovenske Istre, od tega je bilo 20 % moških in 80 % žensk. V analizi iz leta 2014 (Kompara 2014) smo se osredinili pretežno na anketirance, stare od 20 do 40 let, takih je bilo 45 %, zato smo se v pričujoči raziskavi odločili, da se osredotočimo na dve starostni skupini, in sicer do 20 let in nad 40 let, ter tako preverimo, ali lahko pri pripadnikih dveh generacij v slovenski Istri govorimo o dvojezičnosti. V ta namen smo povabili k sodelovanju dve slovenski gimnaziji v slovenski Istri, in sicer Gimnazijo Piran ter Gimnazijo Koper, ter profesorje italijanskega jezika prosili, naj bi polnoletne dijake povabili k sodelovanju. Anketirance, stare nad 40 let, smo anketirali s pomočjo metode snežne kepe, in sicer pretežno preko družbenih omrežij in drugih medijev.
7 Rezultati
7.1 O položaju dvojezičnosti
V spletni raziskavi, ki so jo učitelji italijanskega jezika posredovali dijakom, je sodelovalo 78 % anketirancev, starih do 20 let, torej gre za dijake obeh gimnazij. Težje je bilo pridobiti anketirance, starejše od 40 let, saj večina teh ne uporablja socialnih omrežij, prek katerih bi jih lahko povabili, da se udeležijo raziskave in rešijo anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen s pomočjo spletnega portala 1ka.si. Izsledki raziskave po posameznih vprašanjih so razvidni iz preglednice 1. Anketirancev v starostni skupini nad 40 let je bilo 22 %. Med anketiranci, starimi do 20 let, je bila razumljivo najvišja dosežena izobrazba osnovnošolska, med tistimi, starimi nad 40 let, pa srednješolska (69 %) in univerzitetna (31 %).
67 % vseh vprašanih anketirancev se je izobraževalo v osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom, 43 % se jih je izobraževalo v srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, 5 % se jih je izobraževalo v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom in 4 % v srednji šoli z italijanskim učnim jezikom. Mnenje anketirancev, starih do 20 let, in tistih, ki so starejši od 40 let, je bilo skoraj enotno: 84 % vprašanih se je odločilo za odgovor, da je slovenska Istra dvojezična. 11 % jih meni, da ni dvojezična, 5 % je izbralo odgovor »ne vem«. Podobno so odgovorili tudi na vprašanje o tem, ali so dvojezični oni sami, in sicer jih 63 % meni, da so, med slednjimi je bilo največ anketirancev, starih nad 40 let, 30 % jih meni, da niso dvojezični, med slednjimi je bilo največ anketirancev, starih do 20 let, 7 % jih je odgovorilo »ne vem«. Izsledke primerjamo z rezultati iz leta 2014 (preglednica 2), ko se je 89 % vprašanih opredelilo za dvojezične. Na vprašanje, ali je družina, iz katere prihajajo, dvojezična, je 38 % vprašanih odgovorilo pritrdilno, 28 %, da ni, 15 %, da samo oče ali mati in oče, in 4 %, da samo mati. Na vprašanje, ali so stari starši dvojezični, je 42 % vprašanih odgovorilo, da so, 38 %, da niso, 17 %, da samo babica, in 2 %, da samo dedek. Iz zgornjih izsledkov je razvidno, da se večina vprašanih še vedno opredeljuje za dvojezične tako v smislu družinskih okoliščin kot osebnega videnja dvojezičnosti.
88 _ Mojca Kompara Lukančič • Razumevanje položaja dvojezičnosti pri pripadnikih ...
Preglednica 1: Rezultati o položaju dvojezičnosti
Vprašanje	Starostna skupina do 20 let	Starostna skupina nad 40 let	Vsi anketiranci
Število anketirancev	78 %	22 %	-
Najvišja pridobljena izobrazba -	100 %	-	-
osnovnošolska			
Najvišja pridobljena izobrazba -	-	69 %	-
srednješolska			
Najvišja pridobljena izobrazba -	-	31 %	-
univerzitetna			
Izobraževanje v osnovni šoli s	73 %	44 %	67 %
slovenskim učnim jezikom			
Izobraževanje v srednji šoli s slovenskim učnim jezikom	-	43 %	-
Izobraževanje v osnovni šoli z	-	5 %	-
italijanskim učnim jezikom			
Izobraževanje v srednji šoli z italijanskim učnim jezikom	-	4 %	-
Slovenska Istra je dvojezična	45 %	92 %	84 %
Slovenska Istra ni dvojezična	40 %	2 %	11 %
Ne vem, če je slovenska Istra	5 %	0 %	5 %
dvojezična			
Se lahko opredelijo za dvojezične?	25 %	85 %	63 %
Se ne morejo opredeliti za dvojezične?	68 %	15 %	30 %
Se ne znajo opredeliti, ali so ali niso	7 %	0 %	7 %
dvojezični			
Preglednica 2: Rezultati iz leta 2014
Vprašanje	DA	NE
Je družina, iz katere prihajajo, dvojezična?	38 %	28 %
Dvojezičen je oče ali mati in oče	15 %	-
Dvojezična je samo mati	4 %	-
So stari starši dvojezični?	42 %	38 %
Dvojezična je samo babica	17 %	-
Dvojezičen je samo dedek	2 %	-
7.2 O pomenu jezikov in dvojezičnosti
V nadaljevanju nas je zanimalo, kaj anketirancem pomeni dvojezičnost. Na voljo so imeli več odgovorov. 70 % jih je navedlo, da jim pomeni dvojezičnost zmožnost tekočega sporazumevanja v dveh jezikih, 58 % jih meni, da gre za kulturno in jezikovno prednost, 37 % jo je opredelilo samo za jezikovno prednost, 23 % za zmožnost komunikacije z družino in ostalim sorodstvom, 11 % za kulturno prednost, 4 % pa so pod drugo navedli dodatno kulturo, razumevanje sveta s pogledom z dveh različnih stališč. Na vprašanje o številu jezikov, ki jih anketiranci govorijo, so ti odgovarjali,
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 89
da govorijo najmanj dva in največ sedem jezikov. Z medgeneracijskega vidika je nekoliko več jezikov navedla skupina, stara nad 40 let. Med jeziki so vsi anketiranci navedli slovenski jezik, po pogostnosti pa sledijo italijanski in nato angleški jezik ter jeziki bivše skupne države, med drugimi jeziki je bilo tudi nekaj manj pričakovanih, in sicer ruščina, portugalščina, japonščina in nizozemščina. 96 % anketirancev meni, da je zanje znanje jezikov pomembno, zgolj 4 % so mnenja, da ni pomembno. Večinoma so anketiranci izrazili željo po znanju še kakšnega tujega jezika, zgolj 2 % pa jih meni, da znajo dovolj jezikov. Med jeziki, ki bi se jih želeli naučiti, so navedli pretežno evropske jezike, npr. nemščino, francoščino, španščino, ruščino, nekaj jih je navedlo tudi bolj eksotične jezike, npr. korejščino, švedščino, norveščino, japonščino, arabščino in kitajščino.
7.3 O znanju italijanskega jezika
V nadaljevanju smo anketirance povprašali o znanju italijanskega jezika, in sicer nas je zanimalo, kako bi ocenili svoje trenutno znanje italijanskega jezika. Anketirancem smo dali na voljo ocenjevalno lestvico od 1 do 5, pri čemer je 1 najnižja, 5 pa najvišja ocena. Največ anketirancev, in sicer 30 %, bi znanje italijanskega jezika ocenilo z oceno 3 (dobro), 25 % z oceno 4 (prav dobro), 23 % z oceno 5 (odlično), 18 % z oceno 2 (zadostno) in 2 % z oceno 1 (nezadostno). Anektiranci so navedli, da so se italijanskega jezika učili najmanj eno leto, največ pa 35 let. Povprašali smo jih tudi, kakšno povprečno oceno so imeli v osnovni in srednji šoli. 63 % vprašanih je imelo v osnovni šoli povprečno oceno 5 (odlično), 29 % 4 (prav dobro), zgolj 7 % 3 (dobro). Nižje ocene od 3 (dobro) ni navedel nihče. Povprečne ocene anketirancev v srednji šoli so nekoliko nižje, saj jih je 59 % zatrdilo, da je bila njihova povprečna ocena 5 (odlično), 30 % jih je imelo oceno 4 (prav dobro), 7 % 3 (dobro) in 2 % 2 (zadostno). Kljub navedenim visokim povprečnim ocenam so anketiranci kritični do lastnega znanja italijanskega jezika, saj jih je 69 % mnenja, da je slednje pomanjkljivo, 6 % pa ni izrazilo mnenja. 80 % vprašanih pravi, da potrebuje več jezikovnega znanja. Na vprašanje, kako pogosto uporabljajo italijanski jezik, je največ anketirancev, in sicer 21 %, navedlo, da italijanski jezik uporabljajo občasno ali redko, 20 % ga uporablja pogosto, 18 % pa zelo pogosto ali zelo redko, zgolj 2 % nikoli. Na vprašanje o rabi jezika v Italiji je 54 % vprašanih povedalo, da komunicirajo izključno v italijanskem jeziku, 29 % jih govori v italijanskem in angleškem jeziku, 7 % izključno v angleškem jeziku, 14 % v italijanskem in slovenskem jeziku in 2 % izključno v slovenskem jeziku. 52 % vprašanih meni, da nima težav pri sporazumevanju v italijanskem jeziku, 37 % jih pravi, da take težave ima, 11 % vprašanih se ni opredelilo. Na vprašanje o težavah pri rabi italijanskega jezika so imeli anketiranci na voljo več odgovorov: največ anketirancev (57 %) je navedlo, da imajo pomanjkljivo besedišče, 48 % jih je navedlo slovnične težave, 36 % pomanjkanje samozavesti, 25 % komunikacijske težave, 23 % pomanjkanje splošnega znanja jezika, 20 % jih ima občutek sramu in zgolj 14 % vprašanih po lastnem mnenju nima težav pri komunikaciji v italijanskem jeziku.
90 _ Mojca Kompara Lukančič • Razumevanje položaja dvojezičnosti pri pripadnikih ...
8 Primeri aktivnega znanja
V	nadaljevanju smo želeli preveriti aktivno znanje italijanskega jezika anketirancev. V ta namen smo pripravili 15 jezikovnih nalog, ki so jih anketiranci rešili v okviru anketnega vprašalnika, in sicer je šlo za prevode povedi v italijanski jezik, ki so zahtevali poznavanje kompleksnejših italijanskih časov; takih povedi je bilo pet. Sledile so naloge, ki so zahtevale popravljanje slovničnih napak, kot so dvojni soglasniki ter raba predloga, člena, opuščaja in naglasnega znamenja; takih povedi je bilo pet. Za preveritev poznavanja italijanskega besedišča so morali anketiranci dokončati ustaljene italijanske besedne zveze, pregovore in reke; takih nalog je bilo pet. Rezultati posameznih nalog so prikazani po posameznih starostnih skupinah v nadaljevanju.
8.1 Primeri prevodov povedi
V	okviru petih povedi, ki so jih morali anketiranci prevesti iz slovenščine v italijanščino, so bile izbrane povedi s kompleksnejšo slovnično strukturo, in sicer pretežno v pretekliku in prihodnjiku, pri čemer je težave povzročala ne samo raba pravilnega preteklika, npr. passato prossimo in imperfetto, ampak tudi raba ustreznega pomožnega glagola, in sicer essere in avere.
8.1.1 Anketiranci so morali v italijanščino prevesti poved Včeraj je v Trstu deževalo. Gre za preprosto poved v pretekliku, pri kateri morajo biti anketiranci pazljivi, saj so italijanski glagolski časi kompleksnejši od slovenskih; odločiti so se morali med rabo passata prossima in imperfetta. Vseh 161 vprašanih je to jezikovno nalogo rešilo, največji odklon pa je bil opažen pri mlajši generaciji vprašanih, saj jih je nalogo prav rešilo zgolj 22 %. Anketiranci v starostni skupini nad 40 let so bili uspešnejši, saj jih je nalogo prav rešilo 78 %. Pravilni prevod povedi je Ieri a Trieste ha piovuto oz. Ieri a Trieste e piovuto. Gre torej za poved, pri kateri moramo uporabiti italijanski preteklik passato prossimo, tip povedi in raba glagola deževati pa zahtevata rabo pomožnega glagola avere ali essere.
V nadaljevanju velja izpostaviti nekaj najbolj pogostih napak anketirancev. Skupno 5 % anketirancev je imelo težave s pravilnim zapisom glagola avere, in sicer v obliki ha, pri čemer so izpustili črko h, ki je v italijanščini nema, in tako se je poved glasila Ieri a Trieste a piovuto, torej so uporabili a, ki ima vlogo predloga, namesto glagola ha. Slednje lahko razumemo kot manjšo napako, ki se v govoru ne more zgoditi in ni opazna, saj je h nem. Med primere, ki so sicer imeli pravilno izbran glagolski čas, lahko štejemo tudi primer Ieri ha piovuto in Triste, pri čemer opazimo napačno rabo predloga, in sicer in namesto a, ter napačen zapis Trieste. 12 % anketirancev je uporabilo preteklik imperfetto, ki v taki povedi ni pravilen, saj poved zaradi nedovršnega glagola nujno potrebuje dovršni preteklik, in so poved prevedli kot Ieripioveva a Trieste. 5 % vprašanih se je znašlo tako, da so nekoliko spremenili oz. parafrazirali poved, in sicer Ieri c'era la pioggia a Trieste, s čimer so glagol nadomestili z zvezo glagola biti in samostalnika (piovere - pioggia), tako da
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 91
bi se poved, prevedena nazaj v slovenščino, glasila Včeraj je bil v Trstu dež, sicer pa slovnično ni napačna. Sledi nekaj neustreznih prevodov, ob katerih je mogoče trditi, da anketiranci ne poznajo glagola deževati (piovere), saj so uporabili kar angleški glagol (rain), npr. In Trieste ha rained. V prevodu povedi opazimo napačno rabo predloga in namesto a in pravilno rabo pomožnega glagola avere. Podobnih anomalij je bilo še nekaj, in sicer Ieri piangeva a Trieste, pri čemer je uporabljen glagol piangere (jokati) namesto piovere (deževati). Na vsebinski ravni je en anketiranec poved postavil v prihodnjik, in sicer Domani a Triestepiovera, pri čemer je pozabil na naglasno znamenje pri glagolu. Sledi še nekaj neustreznih prevodov, in sicer Ieri hai pioveva a Trieste, Ieri era piove a Tieste, Ieri era la pigia a Trieste ipd.
8.1.2	V drugem primeru so morali anketiranci prevesti poved Čez leto dni bom ob takem času že maturiral v prihodnjik. Tudi tu so bili najslabši odgovori med mladimi, starimi do 20 let, in sicer jih 15 % povedi sploh ni v celoti prevedlo ali pa so navedli, da je ne znajo prevesti. Samo 18 % anketirancev, starih nad 40 let, in samo 5 % anketirancev, starih do 20 let, je poved prevedlo prav. Kot pravilne prevode povedi Čez leto dni bom ob takem času že maturiral smo upoštevali prevode Entro un anno avro conseguito l'esame di maturitá, Tra un anno in questo periodo saro giá diplomato, Tra un anno in questo periodo prendero il diploma. Deleži pravilnih odgovorov so zelo majhni, saj so imeli anketiranci težave tako z iskanjem pravilnega glagolskega časa, in sicer futuro semplice (prihodnjik), kot tudi samostalnika, saj smo opazili izmenjavo samostalnikov laurea, maturitá, diploma: pravilna sta samostalnika maturitá in diploma, saj se laurea uporablja za zaključek dodiplomskega študija. Sledi nekaj neustreznih primerov rabe samostalnika: in un anno prendero giá la laurea, tra un ano allo stesso tempo mi laureo. Opažamo tudi zamenljivost z angleškim glagolom graduate, in sicer v primeru da questo tempo al anno prossimo, avro gradua-to. Izpostavljamo še nekaj pomenskih neskladij, in sicer tra un anno finniro la scuola (pri katerih opazimo tudi napačno rabo glagola fnire), dopo uno anno io finiscero la ginnasia (pri katerih opazimo napačno rabo glagolafinire in samostalnika ginnasio, ki je moškega spola, ter nedoločnega člena uno), tra un anno avro gia completato il liceo (primer je sprejemljiv, manjka pa naglasno znamenje - moralo bi biti avro in giá), dopo un anno nel questo tempo mia matura era gia fatta (pri katerem opazimo popolno neskladje v rabi časov).
8.1.3	V povedi Danes se nisem premaknil iz hiše so morali anketiranci kljub izraženi sedanjosti uporabiti preteklik. Za pravilne smo šteli več prevodov, ki so bili pomensko skladni s slovensko povedjo, in sicer je šlo večinoma za rabo različnih glagolov, npr. oggi non mi sono mosso da casa (z glagolom muovere 'premikati'), oggi non sono uscito di casa (z glagolom uscire 'iti ven'), oggi non ho messo piede fuori di casa (raba besedne zveze mettere piede), oggi sono restato a casa tutto il giorno (z glagolom restare 'ostati'). Eno od zgornjih pravilnih rešitev je izbralo 20 % anketirancev, starih do 20 let, in 41 % anketirancev, starih od 40 let. Opazili
92 _ Mojca Kompara Lukančič • Razumevanje položaja dvojezičnosti pri pripadnikih ...
smo nepravilno rabo glagola, člena in predloga, npr. oggi non o meso ilpiede fuori di casa (glagol o je zapisan napačno, določni člen il pred samostalnikom piede je odveč), oggi non mi sono mosso fuori di casa (struktura muoversi fuori ni pravilna: lahko bi uporabili strukturo muoversi da casa ali uscire di casa), oggi non mi sono mosso dalla casa (ne uporabimo očlenjenega predloga preposizione artico-lata dalla, ampak samo predlog di), oggi non sono andata fuori casa (pri čemer struktura andare fuori casa ni pravilna, možna pa je struktura andare fuori citta), non ho lasciato la casa oggi (pri čemer bi moral biti oggi na začetku povedi). Nekaj neustreznih struktur je še: oggi non sono andato da mia casa, non sono uscito casa oggi, oggi non mi sono fatto muovere da casa, oggi non sono andato dalla casa, oggi non vado da casa, tutto in giorno sono rimasta a casa.
8.1.4	Sledi poved Včeraj sem tekla k Petru, pri kateri so morali anketiranci uporabiti preteklik passato prossimo; težave so imeli predvsem pri rabi pomožnih glagolov essere ali avere, ki se uporabljata izmenično glede na tip glagola, in sicer se essere uporablja ob glagolih premikanja. Pri anketirancih, starih do 20 let, jih je poved pravilno prevedlo zgolj 8 %, pri starejših od 40 pa nekoliko več, 18 %. Pravilni prevod povedi se glasi Ieri sono corso da Peter, pri čemer upoštevamo tudi žensko obliko sono corsa. Anketiranci so imeli težave predvsem pri izbiri pomožnega glagola; najpogostejša napaka je bila izbira pomožnega glagola avere. Med preostalimi napakami beležimo tudi napačni glagol v pretekliku, in sicer so se namesto corso pojavile oblike correto, corruto, corti, corrso. Med pogostimi napakami je tudi raba nepravilnega predloga, in sicer so namesto da uporabili pretežno a (70 %). Anketiranci so tudi velikokrat prevedli osebno ime Peter v Pietro, česar jim nismo šteli kot napako, čeprav osebnih imen naj ne bi prevajali.
8.1.5	Pri primeru Včeraj sem pretekel 3 kilometre smo ponovili rabo glagola correre, ki pa je tokrat zahteval drugačno obliko pomožnega glagola. Pravilni prevod se glasi Iero ho corso per 3 chilometri. Primer je pravilno rešilo 7 % anketirancev, starih do 20 let, in 21 % anketirancev, starejših od 40 let. Med najpogostejšimi napakami sta bili nepravilna raba pomožnega glagola in raba glagola correre. Namesto corso ali corsa so zapisali corato, corruto, corro, corrso, corsi, coretto, nekajkrat (6 %) so tudi zamenjali glagol in uporabilipercorso, kar smo šteli kot pravilno, v 3 % se je pojavila raba glagola fatto, kar smo šteli za nepravilno.
8.2 Primeri popravljanja povedi
Sledijo naloge, pri katerih so morali anketiranci pravilno popraviti napake v povedi, in sicer so morali popraviti napake v petih italijanskih povedih.
8.2.1 Anketiranci so morali popraviti poved Sopratuto la matina ho difficolta di alzarmi. V povedi so štiri napake, in sicer dvakrat en sam soglasnik namesto dvojnega v besedi soprattutto, ravno tako enojni soglasnik namesto dvojnega v
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 93
besedi mattina, sledi predlog a pred alzarmi; upoštevali smo različico ad, ki se v italijanščini piše pred besedami, ki se začenjajo na samoglasnik, da se olajša izgovarjava. 21 % od vseh vprašanih povedi ni spreminjalo, torej so menili, da je pravilna, ali pa so jo prevedli, morda zato, ker so bili pod vplivom prejšnjih povedi, ki so jih morali prevesti. Zgolj 6 % vprašanih, starih do 20 let, in 16 % starejših od 40 let je poved popravilo prav. Najpogosteje so anketiranci zanemarili dvojni soglasnik pri besedi soprattutto in napačno uporabili predlog a namesto ad pred besedo alzarmi.
8.2.2	Pri primeru Ieri si ha fatto lapermannennte se pojavijo tri napake, in sicer glagol avere namesto essere in dvakrat dvojna soglasnika pri besedi permanente. Pravilna poved se glasi Ieri si e fatto lapermanente. Tudi v tem primeru je 27 % vseh vprašanih poved prevedlo, 3 % vseh vprašanih pa ni popravilo vseh napak. Zgolj 5 % iz skupine starih do 20 let in 15 % iz skupine starih nad 40 let je poved popravilo prav. Med najpogostejšimi napakami so bili zamenjava časa, izražena z aveva fatto, elipsa zaimka si in nepravilen zapis besede permanente.
8.2.3	Pri primeru Noi non fumo conttenti del esito della partita se pojavijo tri napake, in sicer enojni soglasnik pri glagolu fummo, dvojni soglasnik pri besedi contenti in nepravilna raba očlenjenega predloga preposizione articolata dell' pred besedo esito. Tudi v tem primeru je skupno 27 % vprašanih poved prevedlo ali ni navedlo ničesar ali je ni dokončalo. Zgolj 4 % iz skupine do 20 let in 12 % tistih nad 40 let je poved popravilo pravilno. Pravilna poved se glasi Noi non fummo contenti dell'esito della partita. Najpogostejše napake so bile pri rabi očlenjenega predloga preposizione articolata, saj te napake anketiranci niso opazili.
8.2.4	Pri primeru 9 Credo che lui e bravissimo so morali anketiranci zamenjati glagol e, ki je v sedanjiku, z glagolom sia v konjunktivu. Pravilna poved se glasi Credo che lui sia bravissimo in jo je prav popravilo 25 % anketirancev, starih nad 40 let, v nasprotju s 5 % tistih iz skupine do 20 let. 33 % vseh vprašanih je poved ali prevedlo, ali so bili mnenja, da je pravilna, ali pa je ni dokončalo.
8.2.5	V primeru 10 Hai visto Maria? Si, gli ho detto che era molto bella je napaka samo pri zaimku gli; pravilna poved se glasi: Hai visto Maria? Si, le ho detto che era molto bella. Poved so anketiranci rešili zelo dobro, saj jo je 20 % anketirancev, starih do 20 let, in 35 % iz skupine nad 40 let popravilo prav. Kljub temu je skupno 21 % anketirancev poved prevedlo, namesto da bi jo popravili.
8.3 Primeri dopolnjevanja frazemov
Zadnjo skupino predstavljajo primeri z italijanskimi frazemi, ki imajo ustaljeno strukturo, zato odstopanj pri dopolnjevanju nismo upoštevali (preglednica 3).
94 _ Mojca Kompara Lukančič • Razumevanje položaja dvojezičnosti pri pripadnikih ...
Preglednica 3: Primeri italijanskih fra/emov
Frazem Rešitev	Do 20 let	Nad 40 let
Chi non muore si rivede	6 %	27 %
E caduto dalla padella alla brace	10 %	39 %
la pulce nell'orecchio Mettere	12 %	35 %
Sbagliando si impara	25 %	70 %
Pancia mia fatti capanna	17 %	37 %
8.3.1	V primeru Chi non muore si rivede je 6 % anketirancev, starih do 20 let, in 27 % tistih iz skupine nad 40 let frazem dopolnilo prav. Skupaj je bilo 12 % takih, ki niso navedli ničesar ali pa so napisali, da ne poznajo rešitve. Med napačnimi odgovori najdemo vive, e vivo, resta vivo, non vive, sopravive, spra.
8.3.2	V primeru E caduto dallapadella alla brace je pravilno rešitev navedlo 39 % anketirancev, starih nad 40 let, in 10 % v skupini do 20 let. Med pogostimi napakami je raba očlenjenega predloga nella, skupaj 18 %. 12 % vseh vprašanih ni navedlo ničesar. Med napačnimi odgovori najdemo ha terra, velicemente, sul pavimento, alla terra in e si rompe.
8.3.3	Pri frazemu Mettere lapulce nell'orecchio je primer prav dopolnilo 35 % anketirancev, starih nad 40 let, in 12 % iz skupine do 20 let. Med pogostimi napakami najdemo mi ha messo, il mio cane ha, hai, ho fatto, eliminare, aveva in si ha fatto. 18 % anketirancev ni navedlo ničesar oz. ni vedelo odgovora.
8.3.4	V primeru Sbagliando si impara je pravilno dopolnilo navedlo 70 % anketirancev iz skupine nad 40 let in 25 % iz skupine do 20 let. 10 % vseh vprašanih ni navedlo ničesar. Med napačnimi odgovori so di tutto, fraga, spesso in molto spesso.
8.3.5	V primeru Pancia mia fatti capanna je 37 % starih nad 40 let in 7 % starih do 20 let končni del dopolnilo prav. 10 % vseh vprašanih ni navedlo ničesar. Med napačnimi odgovori najdemo avanti, miei, mangiare, erriri, tuoi, I salti in tante cose strane.
9 Sklep
Položaj dvojezičnosti v slovenski Istri se nedvomno spreminja, o tem pričajo rezultati splošne mature iz italijanskega jezika, ki so iz leta v leto slabši (RIC 2018), takšno je tudi mnenje učiteljev italijanskega jezika v osnovnih in srednjih šolah. Položaj italijanščine ni zavidljiv, znanja je čedalje manj in zato bomo dvojezična družba le na papirju. V primerjavi z rezultati iz leta 2014, ko se je 89 % vprašanih opredelilo za dvojezične, je v raziskavi, ki je bila izvedena leta 2018, 84 % anketirancev izjavilo, da je slovenska Istra dvojezična, nekaj manj, 63 %, jih sicer meni, da so sami dvojezični, a je delež še vedno zelo velik predvsem glede na reševanje
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 95
jezikovnih nalog. Izsledki raziskave se še vedno nagibajo k dvojezičnosti, in sicer tako v smislu družinskih okoliščin kot osebnega pogleda na dvojezičnost, so pa rezultati jezikovnih nalog zaskrbljujoči. Med posameznimi tipi nalog, ki zajemajo prevode, popravljanje napak in poznavanje jezikovnih fraz, po posameznih anketiranih skupinah ni bistvenih razlik in odstopanj. Najslabše rezultate dosegajo mladi do 20 let, pri katerih se pri prevodih odstotki gibljejo med 18 in 22, v skupini starejših od 40 let pa je stanje nekoliko boljše, saj je skoraj polovica njihovih prevodov pravilna. Pri popravljanju napak stanje pri mladih do 20 let ni bistveno drugačno, nekoliko boljše pa je pri anketirancih, starih nad 40 let. Največji odklon opazimo pri ustaljenih frazah: skupina do 20 let je znala ustrezno dopolniti 25 % primerov, anketiranci, stari nad 40 let, pa so bili veliko uspešnejši, v 70 %. Sklepamo lahko, da gre pri ustaljenih frazah izključno za predhodno poznavanje oz. nepoznavanje fraze, ki so jo morali dopolniti, zato tudi tolikšna razlika. Z medgeneracijskega vidika pri mladih do 20 let starosti ne moremo govoriti o dvojezičnosti, saj jezikovni test opozarja na skromno poznavanje italijanščine, anketiranci, stari nad 40 let, pa so še dvojezični, saj so glede na rezultate jezikovnega testa še zmožni aktivne rabe italijanskega jezika.
Literatura
Auer — Wei 2007 = Peter Auer - Li Wei, Handbook of Multilingualism and Multilingual Communication, Berlin - New York: Mouton de Gruyter, 2007 (Handbooks of applied linguistics 5). Baker 2011 = Colin Baker, Foundations of Bilingual Education and Bilingualism, Bristol — Buffalo - Toronto: Multilingual Matters, 2011. Bažec 2016 = Helena Bažec, L'italiano »sloveno«, Studia universitatis hereditati 4.1 (2016), 33-47. Čok 2006 = Lucija Čok, Bližina drugosti = The close otherness, Koper: Založba Annales - Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2016. Čok 2008 = Lucija Čok, Učinkovitost dvojezičnih modelov izobraževanja na narodno mešanih območjih — izziv in prednost za Evropo jezikov in kultur: zaključno poročilo ciljno-razisko-valnegaprojekta, Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, 2008. Čok 2009 = Lucija Čok, Izobraževanje za dvojezičnost v kontekstu evropskih integracijskih procesov: učinkovitost dvojezičnih modelov izobraževanja v etnično mešanih okoljih Slovenije, Koper: Založba Annales - Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2009. Diebold 1964 = A. Richard Diebold, Incipient bilingualism. v: Dell Hymes (ur.), Language in Culture and Society: a Reader in Linguistics and Anthropology, New York: Harper and Row, 1964, 495—506.
Furlan 2010 = Marina Furlan, Primerjalna študija stališč študentov do dvojezičnosti, Psihološka
obzorja 19.3 (2010), 35—52. Hockett 1958 = Charles F. Hockett, A Course in Modern Linguistics, New York: Macmillan Company, 1958.
Knaflič 2010 = Livija Knaflič, Pismenost in dvojezičnost, Sodobna pedagogika 61.2 (2010), 280—294.
Kompara 2014 = Mojca Kompara, Je Slovenska Istra še dvojezična?, Jezikoslovni zapiski 20.2 (2014), 89—106.
Kompara 2015 = Mojca Kompara, The Phenomenon of the Italian Television in the Bilingual Area of Slovenia, XXXIII Congreso Internacional de AESLA: libro de resúmenes = XXXIIIAESLA International Conference: book of abstracts, Madrid: Universidad Politécnica, 2015, 423. Kompara 2017 = Mojca Kompara, Il fenomeno della televisione italiana nell'area bilingue della Slovenia, Libro dei riassunti: in occasione del 40o anniversario degli Studi di Italianistica a Pola = Knjiga sažetaka: povodom 40. godišnjice studija talijanstike u Puli, Pola = Pula, 2017, 68.
96 _ 
Mojca Kompara Lukančič • Razumevanje položaja dvojezičnosti pri pripadnikih ...
Marian - Shook 2012 = Viorica Marian - Anthony Shook, The Cognitive Benefits of Being Bilingual, Cerebrum: the Dana forum on brain science, 2012 (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/ articles/PMC3583091/>.
Moradi 2014 = Hamzeh Moradi, An Investigation through Different Types of Bilinguals and Bilingualism, International Journal of Humanities & Social Sciences Studies I, 2 (2014), 107-112 (https://www.ijhsss.com/files/Hamzeh-Moradi_6813z4a4.pdf).
Novak Lukanovič 1998 = Sonja Novak Lukanovič, Stališča do večinskega in manjšinskega jezika v vzgoji in izobraževanju na narodnostno mešanem območju v Sloveniji, v: Jezik za danes in jutri: zbornik referatov na II. kongresu Društva za uporabno jezikoslovje Slovenije, Ljubljana, 8—10. oktober 1998, ur. Inka Štrukelj, Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 1998, 91-96.
Novak Lukanovič 2010 = Sonja Novak Lukanovič, Jezikovno prilagajanje na narodno mešanih območjih v Sloveniji, Slavistična revija 58.4 (2010), 405-418.
Novak Lukanovič — Mulec 2014 = Sonja Novak Lukanovič - Breda Mulec, Izvajanje dvojezičnosti v javni upravi v Sloveniji, Mednarodna revija za javno upravo 12.1 (2014), 95-109.
Pavlenko 2006 = Aneta Pavlenko (ur.), Bilingual Minds: Emotional Experience, Expression, and Representation, Clevedon - Buffalo - Toronto: Multilingual Matters Ltd., 2006.
RIC 2018 = Državni izpitni center (2018) (http://www.ric.si/general_matura/general_information/).
Sedmak 2009 = Mateja Sedmak, Manjšine in skupinske (etnične) identitete: primerjalna študija slovenske in italijanske manjšine, Annales: anali za istrske in mediteranske študije: series historia et sociologia 19.1 (2009), 205-220.
Siraj-Blatchford — Clarke 2000 = Iram Siraj-Blatchford - Priscilla Clarke, Supporting Identity, Diversity and Language in the Early Years, Berkshire: Open University Press, 2000.
Stepien idr. 2013 = Tomasz Stepien idr., Spatialisation of Education: Migrating Languages — Cultural Encounters - Technological Turn, Frankfurt am Main: Peter Lang, 2013.
Svanjak 2013 = Jerneja Svanjak, Televizija kot masovni medij pri usvajanju jezika: diplomsko delo = La televisione come mass media nell'apprendimento della lingua: tesi di laurea, Univerza na Primorskem v Kopru, 2013. - Tipkopis.
Weinreich 1953 = Uriel Weinreich, Languages in Contact, Berlin: Walter de Gruyter, 1953.
Zerzer 2009 = Nada Zerzer, More language(s) - more space(s)?: reflections on the representation of heteroglossia and minority languages in the Alpe-Adria region, Annales: anali za istrske in mediteranske študije: series historia et sociologia 19.1 (2009), 157-172.
Zorman 2005 = Anja Zorman, Glasovno zavedanje in razvoj osnovne pismenosti v prvem, drugem/ tujem jeziku, Sodobna pedagogika 56, posebna izd. (2005), 24-45.
Zudič Antonič — Malčič 2007 = Nives Zudič Antonič - Metka Malčič, Il vicino diverso: percorsi di educazione interculturale di lingua italiana = Bližina drugosti: poti italijanskega jezika do medkulturne komunikacije, Koper: Znanstveno-raziskovalno središče - Založba Annales, 2007.
Summary
Understanding the Status of Bilingualism among Members of Two Generations in Slovenian Istria
This article focuses on the status of bilingualism in Slovenian Istria among members of two generations, exploring whether the generation under twenty and that over forty can still use Italian and can thus be considered bilingual. The research presented is a continuation of two studies conducted over the past years that examined bilingualism among people between twenty and forty. During the 1980s and 1990s, this generation largely followed the Italian media and thus learned Italian even before starting primary school. Because foreign language proficiency is an advantage, the aim of this research is to present the current status of bilingualism in Slovenian Istria among people under twenty and those over forty and to determine the extent of bilingualism among individuals in these two groups. Based on the findings obtained, it can be determined whether the two generations in the study can be defined as bilingual.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 97
Luka Brenko - Maja Rotter
Problem jote v starogrškem ikhthys 'riba'
CoBiss: 1.01
https://DOI.ORG/ 10.3986/JZ.v25l1.7568
Prispevek izpostavlja problem vzglasne jote v starogrškem ikhthys 'riba', ki v strokovni literaturi še ni bil prepričljivo rešen. Njen izvor se tu skuša razlagati kot posledico izvorne praindoevropske histerokinetične paradigme stgr. ikhthys, v kateri je v konzonantnem sklopu krepke osnove prišlo do anaptikse »šva sekundum«, pozneje pa je v pragrškem obdobju metateza prvotnega sklopa dentala in velara v šibki osnovi alomorfijo še povečala, zaradi česar je prišlo do naknadnih analoških paradigmatskih izravnav. Kritično sta predstavljeni in ovrednoteni dve možnosti, po katerih bi opisani procesi lahko privedli do izpričanega starogrškega odraza.
Ključne besede: ikhthys, stara grščina, praindoevropščina, zgodovinsko glasoslovje, anaptiksa, »šva sekundum«, konzonantni sklopi dentala in velara
The Problem of Iota in Ancient Greek ikhthys 'fish'
This article focuses on the problem of word-initial iota in Ancient Greek ikhthys 'fish', which has not yet received a wholly satisfactory explanation. It is suggested that it can be explained as a consequence of the word's hysterokinetic paradigm inherited from Proto-Indo-European, whose structure incurred an anaptyxis of schwa secundum, and the metathesis of the thorn cluster in the oblique stem in Proto-Greek, which only magnified the allomorphy, leading to subsequent analogical paradigmatic levelling. Two possible scenarios of how these processes could have progressed and culminated in the attested Ancient Greek word form are critically presented and evaluated.
Keywords: ikhthys, Ancient Greek, Proto-Indo-European, historical phonology, anaptyxis, schwa secundum, thorn clusters
1 Definicija in etimologija
Beseda1 ixQu;, -uo; (m.), Nsg. -u; in -W;, Asg. -w, -uv in -ua, Npl. -ue; in -u;, Apl. -ua; in -u;, v pomenu 'riba', preneseno tudi 'tepec', v množini 'ribji trg (v Atenah)' in 'ozvezdje Ribi', je v stari grščini izpričana od Homerja naprej. Su-fiksalni ipsilon je dolg v dvozložnih in kratek v večzložnih besednih oblikah ter kadar se beseda pojavlja kot prvi del zloženke (i%9u-, ix9uo-). Izjema je tožilnik ednine, kjer sta izpričana tako dolgi kot kratki ipsilon, po analoški izravnavi pa se je pozneje ustalila končnica -ua.2
1	Članek temelji na diskusiji, ki se je razvila pri predavanju iz Historične fonetike indoevrop-skih jezikov na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zanjo bi se rada zahvalila doc. dr. Luki Repanšku in kolegu Roku Kuntnerju. Za komentarje in naknadno razpravo pa se zahvaljujeva tudi udeležencem mednarodne konference študentov klasične filologije GLAS 2017, kjer je bil predstavljen prvi osnutek prispevka.
2	LSJ: 846; za alomorfijo -u- proti -u- gl. op. 15a.
98 _ Luka Brenko - Maja Rotter • Problem jote v starogrškem ichthys 'riba'
Na podlagi identificiranega primerjalnega gradiva v arm. jowkn in pbalt. *zuu-i- (prim. lit. žuvis (ž.), latv. zivs (ž.), nar. (mdr.) zuvs, zuve, stpr. suckis) se leksem običajno projicira na pide. *dhgh-uH-.3
Čeprav je Frisk sprva zgolj citiral eksterno primerjalno gradivo (Frisk 19601972: I, 745-746), je pozneje sestavek razširil in dodal Szemerényijev predlog, da je starogrška oblika pravzaprav kombinacija pide. korenov za 'voda' *ud- in 'riba' *ghü- (Frisk 1960-1972: III, 114; do predloga je bil sicer zadržan). Chantraine (1999: 474) piše, da stgr. vzglasni konzonantni sklop %0- odraža pide. *gzh-, arm. j- in pbalt. *z- pa odražata pide. *gh-.4 Razložena je tudi dolžina ipsilona, in sicer kot posledica prajezične podaljšave v enozložnicah.
Kot je znano danes, se da stgr. %9-, arm. j- in pbalt. *ž- projicirati na prajezični konzonantni sklop dentala in velara (pide. *TK) (Schindler 1977).5 Navidezno različna izvora vzglasnih konzonantov (oz. konzonantnih sklopov) v sorodnih besedah, kot ju je predlagal Chantraine (*gzh- in *gh-), sta tako lahko pojasnjena enotno, saj je v baltščini in armenščini refleks sklopa *Tgh6 (Chantrainov *gzh) enak refleksu *gh (Chantrainov *gh).7 Ni torej treba, da bi se v stgr. prepoznavala zloženka s pide. *ud- 'voda', kot se glasi prej omenjeni Szemerényijev predlog (po Frisk 1960-1972: III, 114), ki pojasnjuje prisotnost dentala v stgr. vzporednici. Po spoznanjih laringalne teorije je jasno tudi, da dolgi ipsilon odraža pide. zaporedje vokala in laringala (*-uH-) (Beekes 2010: 606-607; Lipp 2009: 45-46). Tako se lahko na podlagi zgolj teh podatkov nastavi minimalna rekonstrukcija pide. besede 'riba' kot *Tgh-uH-.
2 vokalna proteza v stari grščini
V vzglasju stgr. leksemov, podedovanih iz praindoevropščine, pogosto stoji kratki vokal - neke vrste vokalna proteza - v obliki é-, á- oz. o-. Najpogosteje se pojavlja
3	Chantraine 1999: 474; Frisk 1960-1972: I, 745-746; Lipp 2009: 45-46; Schindler 1977: 32; Smoczynski 2007: 793-794; drugače Beekes (2010: 606-607) in Derksen (2015: 523), ki rekonstruirata obliko *dgh-uH-, prim. Kloekhorst 2016: 56-60 (gl. op. 13). Dvom o sorodnosti arm. jowkn izraža Martirosyan (2009: 439-440).
4	Nekateri avtorji (vsaj v zapisu) v razpravah o historični slovnici stare grščine ne razlikujejo palatovelarov in velarov (tako Lejeune 1987: 36-37). V danem primeru je glede na sorodno gradivo razvidno, da gre za palatovelar.
5	V rekonstrukciji fonemskega sestava ide. prajezika se včasih vključuje pripornik *p - thorn in njegovo zvenečo varianto *ó, ki naj bi se v tovrstnih konzonantnih sklopih (torej pide. *Kp oz. *Gó < pide. *TK oz. *GD) izoblikovala kot alofona dentalov (prim. Meier-Brügger 2003: 72; Mayrhofer 1986: 150-158). S prepoznavo teh sklopov kot posameznojezičnih refleksov prvotnih zaporedij dentala in velara brez metateze je ta razlaga (vključno z rekonstrukcijo alofonov *p in *d) nepotrebna (gl. Lipp 2009: 5-300).
6	Zaradi omejitev fonemske zgradbe pide. korena krovni simbol za dentale (T) v tem primeru lahko predstavlja le *d in *dh.
7	Dental v takšnih sklopih v baltoslovanščini regularno izpade, za armenščino pa se lahko predvideva disimilacija dentala pred refleksom palatovelara (vendar ne pred refleksi drugih vrst velarov): *dhgh- > *dhdzh- > *dzh- > dz- {/-), kar je enako refleksu samega palatovelara.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 99
pred likvidami in nazali, le redko tudi pred zaporniki ali konzonantnimi sklopi, ki vsebujejo zapornike. Pogosto se potencialni ustrezniki stgr. protetičnih vokalov najdejo v armenščini in frigijščini, morda tudi v albanščini, ter se interpretirajo kot refleksi pide. laringalov, s trojnim refleksom (odvisnim od laringalne barve), tipičnim za staro grščino in frigijščino (Lejeune 1987: 211; Rix 1992: 58; Sihler 1995: 85-88; Šorgo 2017: 2). Opisi stgr. vokalne proteze pa vključujejo dodaten tip proteze z i-, ki je značilen zgolj za staro grščino. Schwyzer (1939: 413) tako joto označuje za neetimološki »podporni vokal«, ki se je izoblikoval pred podedovanimi sklopi palatalov (tj. palatovelarov) in spirantov,8 kot dokaz pa navaja ixOug, krivo«; 'kragulj, kanja' in iktk; 'kuna'. Podobno v zvezi s primeroma ixöu«; in krivo«; protetično joto kot pojav nejasnega izvora omenja tudi Lejeune (1987: 211), medtem ko jo Rix (1992: 58) opisuje kot vokal, ki se pojavlja v besednem vzglasju pred zaporniki, pri čemer kot relevanten primer izpostavlja Ker pa protetična jota tako po obsegu kot tudi po okolju, v katerem se pojavlja, odstopa od protetičnih e-, a- oz. o-, ki sistematično odražajo pide. laringale, se njena obravnava v istem kontekstu ne zdi najbolj primerna.
Vsi etimološki slovarji stare grščine (Beekes 2010: 606-607; Chantraine 1999: 474; Frisk 1960-1972: I, 745-746) zaradi podobne strukture korenskega vzglasja (#iKT-) protetično joto v omenjajo v povezavi z kxivo«; 'kragulj, kanja'. Schindler (1977: 27, 32) na podlagi primerjave z nedvomno sorodnim arm. c'in 'kanja', stind. syena- (m.) 'orel, sokol, ujeda' in av. saena- (m.) 'velika ujeda' predlaga prajezično rekonstrukcijo *tk-ieh2-ino-/*tk-ih2-ino-,9 tj. z vzglasnim kon-zonantnim sklopom dentala in velara. Čeprav je v tem pogledu indoiransko gradivo nekoliko problematično, saj leksema ne izkazujeta pričakovanega refleksa kon-zonantnega sklopa dentala in velara (gl. op. 15), je že ujemanje med staro grščino in armenščino dovolj za predpostavitev vsaj poznoprajezičnega izvora besede.
3 Koren in pomen
Neri (po Lipp 2009: 45-46) v rekonstruiranem korenu *Tegh-, iz katerega je, kot se zdi, izpeljana prajezična beseda za ribo, identificira koren *dhegh- s pomenom 'sija-ti' in predlaga njegovo povezavo s še nekaterimi, na videz semantično morda nekoliko težje povezljivimi besedami: pide. *dhégh-om-/*dhgh-m-r 'zemlja', *dhógh-o-'dan', *dhgh-iés- 'včeraj' in tudi z obravnavanim *dhgh-uéh2-/*dhgh-uh2-' 'riba'.10
8	Spirant se tu nanaša na t. i. thorn ( *p).
9	Podobno Beekes (2010: 585-586) in Martirosyan (2009: 627), drugače Kloekhorst (2016: 56-60), o čemer gl. op. 13.
10	Lipp (2009: 45-46) nadalje razlaga, da je bila beseda za zemljo izpeljana iz izglagolskega abstraktnega samostalnika *dhégh-m-/*dhgh-ém- 'sijanje', kar se je verjetno nanašalo na bodisi suha bodisi mokra tla (prim. lat. terra < *ters-eh2- 'suša'); relevantno se zdi tudi opozoriti na semantični preskok iz stgr. nÄoüxoc; m. 'bogastvo' (in potem nXoöxo^ m. 'bog bogastva') v nXoúxmv m. 'bog podzemlja' - bogastvo so v tistem času predstavljale tudi (svetleče se) žlahtne kovine in njihove rude. Povezava med 'svetiti' ter pomenoma 'dan' in 'včeraj' se zdi jasna in
100 _ Luka Brenko - Maja Rotter • Problem jote v starogrškem ichthys 'riba'
Beseda za ribo bi po tej razlagi (Lipp 2009: 45-46) posredno odražala proteroki-netični ujevski pridevnik *dhégh-u-/*dhgh-éu- 'sijoč', iz katerega je izpeljan prav tako proterokinetični abstraktni samostalnik *dhégh-u-h2-/*dhgh-u-éh2-11 'sijanje'. S procesom interne derivacije,12 ki v prvi vrsti služi za tvorbo izsamostalniških posesivnih pridevnikov, bi nato s spremembo proterokinetične akcentsko-prevojne paradigme v histerokinetično nastal pridevnik *dhgh-uéh2-/*dhgh-uh2-r 'sijajen, sijoč' (= 'tak, ki ima sijanje') in nato s posamostaljenjem 'bleščeča se žival' > 'riba'. Predlagano pomensko motivacijo bi se dalo utemeljiti kot posledico bleščanja, ki ga povzroča lomljenje svetlobe na ribjih luskah.13 Shematično torej:
proterokinetični ujevski pridevnik
sijoč
proterokinetični abstraktni samostalnik
sijanje *dhégh-u-h2-
posamostaljeni histerokinetični pridevnik
'sijajna, sijoča' = 'riba'
-u-éh2-
*dhgh-uéh2-
*dhgh-uh2-'
eksterna derivacija (sufiksacija z *-eh2-)
interna derivacija (proterokinetična —> histerokinetična paradigma)
11 12
13
prepričljiva (rekonstrukcija *dhgh-ies- 'včeraj' je sicer problematična, gl. Lipp 2009: 189-198; Kloekhorst 2016: 44-45).
V sufiksu *-eh2- se tako prepozna laringal, ki povzroča dolžino na ipsilonu. Tj. v ide. prajeziku produktivnega besedotvornega postopka, pri katerem pride do spremembe besedne vrste zgolj s spremembo akcentsko-prevojnega vzorca izpeljanke. Kloekhorst (2016) predstavlja drugačno razlago, po kateri bi se v tej besedi skrival koren *degh-'tekočina' (prim. stir. daug 'pijača, napoj' in lit. dažai '(tekoče) barvilo, barva') z vzglasnim zvenečim dentalom *d-, katerega glotalni element (ta v okviru pri Kloekhorstu upoštevane različice glotalne teorije nastopa zgolj pred tradicionalno rekonstruiranimi navadnimi zvenečimi zaporniki) bi po metatezi ostal pred konzonantnim sklopom in se kazal kot glotalni zapornik
*hj (torej *dK > *hjKd). Ta razlaga bi po mnenju Kloekhorsta (ki se pri tem opira na predloge Kortlandta in van den Oeverja) ne pojasnila zgolj stgr. ixööc; (< *dghuH-), temveč tudi iktivo^ (< *dki(e)h2ino-) in EKaxöv 'sto' (< *dkmtom-). Ko bi želeli sprejeti tako razlago, bi morali za verodostojno vzeti tako glotalno teorijo kot tudi fonetično interpretacijo *hj kot [?], vendar pa nobena od teh idej v sodobnih razlagah pide. fonemskega sestava ni splošno sprejeta. Eden od primerov, na katerem bi se lahko ta razlaga problematizirala, je npr. stgr. xinxe 'zakaj neki?' < *kvid-kve (Beekes 2010: 1487), kjer bi, če sledimo Kloekhorstovi razlagi, razvoj v smeri
*kvih1kv[t]e zahteval refleks **Tinx8, ki pa ni izpričan. Ta primer pa ne predstavlja problema v tradicionalni rekonstrukciji pide. fonemskega sestava, kjer se upošteva asimilacija po zvenu (*kvid-kve kot tudi *dki(e)h2ino- in *dkmtom- so fonetično pravzaprav *kMi[t]-kMe, *[t]ki(e)h2i-no- in *[t]kmtom-) in kjer glotalnega elementa seveda ni. Za krajšo obravnavo težav z glotalno rekonstrukcijo, vključno z obravnavo nekaterih tukaj omenjenih primerov, gl. Kümmel 2012.
—>
—>
►
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 101
4 »Šva sekundum«
Izraz »šva sekundum« (*a2) se nanaša na anaptiktični vokal, katerega refleks se pojavlja v večini ide. jezikov, vstavljal pa se je v vzglasne konzonantne sklope, kjer sta si sledila dva zapornika (ali pripornik *s in zapornik(a)) in sonant: *#(s)PPR-/*#sPR- > *#(s)P3PR-/*#s3PR-, vselej v okolju, kjer bi se po teoriji o delovanju pide. kvalitativnega prevoja pričakovala ničta stopnja. 14 V večini ide. jezikov se refleks »šva sekundum« odraža kot [a], le grščina regularno kaže razvoj v [i], ki je sovpadel z refleksom pide. kratkega *i. Mayrhofer (1986: 176-177) podaja primer števnika 'štiri', kjer je skupaj s pričakovano ničto stopnjo *kut- (*kMtru-, razvidno v stgr. ipu-^a^eia 'vrsta čelade') obstajala še šibka *kvat- (*ku3tru-, ki se odraža v lat. quadru- in *ku3tuor > lat. quattuor, eol. nioupeg). Vine (1999: 19) glede na svojo rekonstrukcijo stgr. leksema pi^a 'koren' (gl. op. 14), kjer se je fonetično okolje, potrebno za nastanek anaptikse, razvilo šele v pragrščni, predpostavlja, da nastanek »šva sekundum« morda ni pide. starosti in da bi ga bilo bolje pojasniti kot poznejšo posameznojezično reakcijo na pretežke vzglasne konzonantne sklope podedovanih pide. šibkih osnov. Izjemam navkljub15 pa je glede na široko razširjenost pojava morda vseeno upravičeno projicirati anaptikso »šva sekundum« na (pozno) praindoevropščino (Byrd 2015: 23; Mayrhofer 1986: 175-176). Produktivnost tovrstne anaptikse bi nato segala tudi še v najzgodnejša obdobja razvoja posameznih ide. jezikov (tam bi lahko nato dalje prišlo do drugačnega fonetičnega pogojevanja pojava, kot predlaga Vine (gl. op. 16); za primerljiv pojav gl. Sieversov zakon, Bartholomaejev zakon ipd.).
14	Prim. Byrd 2015: 23; Mayrhofer 1986: 175-177. Vine (1999: 10-12) in tudi Schindler (1977: 31) menita, da je takšno fonetično pogojevanje pravila preveč omejeno. Vine to dokazuje z rekonstrukcijo stgr. besede pi^a 'koren' kot *uridi-, alternativno obliko šibke osnove prote-rokinetičnega samostalnika *uréh2d-ih2-/*urh2d-iéh2- (prim. kimr. gwrysg 'veje', lat. radix 'koren(ina)'), ki jo izkazuje le stara grščina. Alternativna osnova bi bila potrebna za razlikovanje med krepko in šibko osnovo, saj bi refleksa korenov predpostavljenih prajezičnih oblik sinhrono grško sovpadla (*uréh2d-ih2- > *uradia- / *urh2d-iéh2- > *uradia-, brez formalne razlike v korenskem delu osnov). Vine zato predlaga interno grški nastanek nove, alternativne šibke oblike *ur3dia z »morfološko ničto stopnjo«, ki bi se nato razvijala kot drugi primeri s podobnim fonetičnim okoljem, npr. pgr. *p3tna- > nirvrmi 'razširim', *s3drü- > iSpúm 'po-sedem', in predlaga rekonstrukcijo stgr. pi^a 'koren' < *ur3dias »z epentetičnim vokalom, ki ustreza tradicionalnemu ,šva sekundum'«.
15	V indoiranščini se problem kompleksnejših konzonantnih sklopov rešuje drugače. Lipp (2009: 74) predlaga, da bi v kompleksnejšem sklopu tipa *TKC- dental najverjetneje izpadel, preostali sklop velara in sledečega konzonanta (*KC-) pa bi se nato razvijal regularno. Npr. prej omenjeno *tk-ieh2-ino- > stind. syená- 'orel, sokol, ujeda' (proti stgr. iktivo^), z zgodnjim odpadom vzglasnega *t- in regularnim refleksom zaporedja *ki-. Enako velja tudi za iranščino z av. saena- 'velika ujeda', ki odseva tudi poznejšo disimilacijo *siai- > *sai-. - Pojava anaptikse »šva sekundum« ni zaslediti v baltoslovanščini ali npr. armenščini, saj se tam tovrstni sklopi že zgodaj obrusijo.
102 _ Luka Brenko - Maja Rotter • Problem jote v starogrškem ichthys 'riba'
5 Interno grški razvoj pide. *dhgh-uéhr/*dhgh-uhrr 'riba'
Izhajajoč iz rekonstruirane histerokinetične akcentsko-prevojne paradigme pide. *dhgh-uéh2-/*dhgh-uh2-r, se v krepki osnovi pojavi fonetično okolje, ki predvideva anaptikso »šva sekundum« v korenu, medtem ko takšnega okolja v šibkih oblikah ni, kar privede do alomorfije v paradigmi. Razliko med osnovama bi še povečala metateza tavtosilabičnega zaporedja dentala in velara, do katere regularno pride v sklopu gr. pravila TÎKira (< pide. *ti-tk-e/o-) (Lejeune 1987: 69-70; Rix 1992: 96; Sihler 1995: 225), ki zajame sklop *thkh v vzglasju šibke osnove:
*dhgh-uéh2-	*dhggh-uéh2-	*thikhua-	*thikhua-
—> —> —>
*dhgh-uh2-'	*dhgh-uh2-'	*thkhu-l5a	*khthu-
Nastalo neskladje med korenskim delom krepke in šibke osnove (*thikh- proti *khth-) bi naravno težilo k izravnavi, ki pa bi lahko potekla na dva različna načina:
*thikhua-	*thikhua-	*thikhua-	
—	—	—	ÎX0U-
*thkhu-	*khthu-	*ikhthu-	
Po prvem predlaganem načinu prestrukturiranja podedovane paradigme bi metateza potekla regularno, medtem ko bi se *i sinhrono razumel kot element, ki bi v skladu s krepko osnovo moral nastopati pred *kh, kar bi posledično privedlo do sekundarnega vnosa *i tudi v vzglasje šibke osnove: krepkosklonsko *th{ikh}- bi torej vplivalo na šibkosklonsko zaporedje z metatezo *thkh- > *khth-, ki bi se po naknadnem analoškem vnosu jote preuredilo v *{ikh}th-. Sledila bi posplošitev šibkosklonske osnove v celotni paradigmi, kar je običajno še posebej za podedovane osnove na *-uH-, kjer je prevoj prestrukturiran v alternacijo med dolgim û v krepkih in kratkim û v šibkih osnovah (Rau 2010: 180).16 Kljub temu da je nemogoče predvideti potek in smer analoške izravnave, pa se predlagana analogija ne zdi prepričljiva, ker vzporedni zgledi sinhronemu razumevanju *i kot elementa, ki mora nastopati pred *kh, niso identificirani.
15a Kratki *u tukaj in v nadaljnjih primerih označuje tako predvokalni *-ü-V- < *-üu-V- (< pide. *-uh2-V-) kot predkonzonantni *-ü-C- (< pide. '"-uh^rC-). Ta alomorfija tako pojasnjuje razliko med dolgim in kratkim ipsilonom v dvo- in večzložnih oblikah dane besede, kot je ta pozneje razumljena sinhrono starogrško (Rix 1992: 71).
16 Prim. npr. strukturno podobno ö^pö;, -uo; (ž.) 'obrv' < pide. *(H)o-bhruH- (prim. Beekes 2010: 1135) ali aö;, -üö; (m., ž.) 'svinja' < pide. *suH- (Beekes 2010: 1425).
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 103
5.2 *thikhua-	*thikhua-	*ikhthua-	*ikhthua-
^	^	^	^	iX0u-
*thkhu-	*khthu-	*khthu-	*ikhthu-
Drugi, verjetnejši scenarij predvideva, da bi močno divergentna alomorfija, ki jo je povzročila metateza konzonantnega sklopa v vzglasju šibkosklonske osnove, motivirala posplošitev konzonantnega sklopa *khth- šibkosklonskega korena v celotno paradigmo, saj bi to zagotovilo njeno transparentnost, tj. da gre sinhrono za isti koren. Ker bi posplošitev zaporedja *khth z metatezo v krepki osnovi ob stiku s sledečim *u znova privedla do nastanka pretežkega vzglasnega konzonantnega sklopa,!7 ponovna vstavitev *i v koren (torej *khith-) pa bi vnovič povzročila alomorfijo - odprava katere je bila sploh glavni razlog za prestrukturiranje -, bi bila najustreznejša rešitev ohranitev *i in njegova premestitev v vzglasje, pri čemer se pretežko vzglasno zaporedje konzonantov razdeli na dva zloga: *#ikKthuV- (proti neugodnemu **#khthuV-). Da bi bila razlika med osnovama popolnoma odpravljena, bi bil nato vzglasni *#i-vnesen tudi v šibko osnovo, ta pa bi postala izhodišče za prestrukturiranje starega prevojnega razmerja v produktivno grško (kot opisano v predhodni razlagi).
6 Sklep
Kljub temu da je v obeh predlaganih potekih prestrukturiranja izvorne paradigme mogoče najti smiselno motivacijo za analoško izravnavo, pa se vendarle zdi druga predlagana rešitev verjetnejša. Ohranitev namesto preproste izločitve vzglasne jote se da prepričljivo motivirati s fonotaktičnimi omejitvami, ki veljajo za stgr. vzglasna konzonantna zaporedja, končna posplošitev šibke in ne krepke osnove pa je podprta z drugimi tovrstnimi primeri izravnave. Problematično pa ostaja pomanjkanje vzporednih zgledov, ki bi omogočali boljše interno preverjanje predlaganega vzorca analoškega prestrukturiranja. Edini podobni primer z znanim pide. izhodiščem je že omenjeni stgr. iKitvog < pide. *tk-ieh2-ino-/*tk-ih2-ino-, kjer bi se enako kot v primeru *dhgh-ueh2-/*dhgh-uh2- ustrezno okolje za pojav anaptik-tičnega vokala izoblikovalo v krepki osnovi, metateza vzglasnega sklopa *tk > *kt v šibki osnovi pa bi tudi tu privedla do povsem vzporedne analoške izravnave, ki bi se kazala v refleksu vzglasnega zaporedja *ikt-. Četudi njegov obstoj pomeni, da stgr. očitno ni osamljen primer, pa iKitvog ne ponuja nobenega novega oz. boljšega uvida v dano problematiko.
Vsekakor se zdi, da grške vzglasne jote diahrono najbrž ni upravičeno obravnavati kot vokalno protezo. Obenem pa velja poudariti, da »šva sekundum«, konzo-nantni sklopi dentala in velara ter analoške paradigmatske izravnave podedovanih ide. akcentsko-prevojnih paradigem v posameznih jezikih ostajajo kompleksna
17 Sinhrona fonotaktika stare grščine v vzglasju dovoljuje maksimalno konzonantno zaporedje #(s)CC- (Goldstein 2014: 96-97).
104 _ Luka Brenko - Maja Rotter • Problem jote v starogrškem ichthys 'riba'
področja raziskovanja in lahko se le nadejava, da pričujoči prispevek osvetljuje nekatere vidike njihovega medsebojnega vplivanja.
Krajšave
A = tožilnik arm. = armensko av. = avestijsko eol. = eolsko grško G = rodilnik gr. = grško ide. = indoevropsko kimr. = kimrijsko lit. = litovsko lat. = latinsko latv. = latvijsko N = imenovalnik nar. = narečno m. = moški spol mdr. = med drugim pbalt. = prabaltsko pgr. = pragrško pide. = praindoevropsko pl. = množina sg. = ednina stgr. = starogrško stind. = staroindijsko stir. = staro-irsko stpr. = staroprusko ž. = ženski spol
Literatura
Beekes 2010 = Robert Stephen Paul Beekes, Etymological Dictionary of Greek 1-2, sod. Lucien
van Beek, Leiden: Brill, 2010. Byrd 2015 = Andrew Miles Byrd, The Indo-European Syllable, Leiden: Brill, 2015. Chantraine 1999 = Pierre Chantraine, Dictionnaire étymologique de la langue grecque: histoire des
mots: avec un Supplément, Paris: Klincksieck, 21999 (! 1968). Derksen 2015 = Rick Derksen, Etymological Dictionary of the Baltic Inherited Lexicon, Leiden -Boston: Brill, 2015.
Frisk 1960—1972 = Hjalmar Frisk, Griechisches etymologisches Wörterbuch 1-3, Heidelberg: C. Winter, 1960-1972.
Goldstein 2014 = David Goldstein, Phonotactics, v: Encyclopedia of Ancient Greek Language and
Linguistics 3: P-Z, Index, ur. Georgios K. Giannakis, Leiden: Brill, 2014, 96-97. Kloekhorst 2016 = Alwin Kloekhorst, Proto-Indo-European "thorn"-clusters, Historische Sprachforschung 127 (2016), 43-67. Kümmel 2012 = Martin Joachim Kümmel, Typology and reconstruction: the consonants and vowels of Proto-Indo-European, v: The Sound of Indo-European: Phonetics, Phonemics, and Morphophonemics, ur. Benedicte Nielsen Whitehead idr., Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 2012, 291-329.
Lejeune 1987 = Michel Lejeune, Phonétique historique du mycénien et du grec ancien, Paris: Klincksieck, 1987.
Lipp 2009 = Reiner Lipp, Die indogermanischen und einzelsprachlichen Palatale im Indoiranischen
II: Thorn-Problem, indoiranische Laryngalvokalisation, Heidelberg: C. Winter, 2009. LSJ = Henry George Liddell - Robert Scott - Henry Jones - Roderick McKenzie, A Greek-English
Lexicon, Oxford: Clarendon Press, 91961 (91940, 11843). Martirosyan 2009 = Hrach K. Martirosyan, Etymological Dictionary of the Armenian Inherited
Lexicon, Leiden: Brill, 2009. Mayrhofer 1986 = Manfred Mayrhofer - Warren Cowgill, Indogermanische Grammatik I, Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1986. Meier-Brügger 2003 = Michael Meier-Brügger, Indo-European Linguistics, Berlin - New York:
Walter de Gruyter, 2003 (nemški izvirnik: 820 02). Rau 2010 = Jeremy Rau, Greek and Proto-Indo-European, v: A Companion to the Ancient Greek
Language, ur. Egbert Jan Bakker, Chichester - Malden: Wiley-Blackwell, 2010, 171-188. Rix 1992 = Helmut Rix, Historische Grammatik des Griechischen: Laut- und Formenlehre, Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 21992 (11976). Schindler 1977 = Jochem Schindler, A thorny problem, Die Sprache 23 (1977), 25-35. Schwyzer 1939 = Eduard Schwyzer, Griechische Grammatik: auf der Grundlage von Karl Brug-
manns griechischer Grammatik 1, München: C. H. Beck'sche Verlagsbuchhandlung, 1939. Sihler 1995 = Andrew Littleton Sihler, New Comparative Greek and Latin Grammar, New York -Oxford: Oxford University Press, 1995.
jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 105
Smoczynski 2007 = Wojciech Smoczynski, Slownik etymologiczny jqzyka litewskiego = Lietuvi^ kalbos etimologinis zodynas, Wilno = Vilnius: Uniwersytet Wilenski, Wydzial Filologiczny = Vilniaus universitetas, Filologijos fakultetas, 2007.
Sorgo 2017 = Aljosa Sorgo, Uvod v frigijscino, 2017. - Izrocek.
Vine 1999 = Brent Vine, Greek pi^a 'root' and "schwa secundum", v: UCLA Indo-European Studies 1, ur. Vyacheslav V. Ivanov - Brent Vine, Los Angeles: UCLA Program in Indo-European Studies, 1999, 5-30.
Summary
The Problem of Iota in Ancient Greek ikhthys 'fish'
This article suggests a possible source of the word-initial i- in Ancient Greek ikhthys 'fish'. With the aid of internal Greek and relevant external comparative data, solutions are sought that do not simply assume sporadic prothesis. A hysterokinetic accent-ablaut pattern is assumed for the word's projected proto-form in the Indo-European proto-language (PIE *dhgh-ueh2-/*dhgh-uk2-'). In such a paradigm, the phonetic environment in which anaptyxis of schwa secundum regularly took place appears in the strong stem, but because the conditions for anaptyxis were not met in the oblique stem the paradigm would be subject to allomorphy (PIE *dh3gh-ueh2-/*dhgh-uh2- > PGr. *thikh-ua-/*thkh-u-). Regular metathesis of the word-initial *thkh cluster in the oblique stem would further increase the discrepancy between the stems (PGr. *thikh-ua-/*khth-u-). Because the resulting difference would impede the recognition of the stems as belonging to the same root, the paradigm would be prone to analogical leveling to render it more synchronically transparent. The more plausible scenario would have the allomorphy caused by the metathesis in the oblique root motivate the generalization of the oblique stem throughout the paradigm. In the strong stem the cluster *khth would come into contact with the *-u- of the suffix, which would—again—cause an over-heavy onset. The phonotactic constraint against over-heavy onsets, as well as the preference for avoiding a reintroduction of allomorphy into the paradigm, would motivate the preservation of the *i of the strong stem rather than its elimination. Its word-initial position would serve to resolve the illegal consonant cluster by breaking it up into two syllables (*#ikh„thuV- vs. **#khthuV-). To completely eliminate the allomorphy, the iota would be generalized throughout the paradigm.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1
107

Lana Hudeček - Milica Mihaljevic
Hrvatsko mocijsko nazivlje
Cobiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7569
Hrvaška terminologija pri tvorjenju ženskih in moških parov
Avtorici analizirata jezikoslovno terminologijo, ki je povezana z besedotvorjem ženskih in moških parov v hrvaščini (mocijska tvorba 'tvorba spolskih oblik', mocijske tvorenice 'spol-ske tvorjenke', mocijskiparovi/parnjaci 'spolski pari', markirani/obilježeni član 'označeni člen', mocijski sufiks/dometak 'spolska pripona'). V definicijah poimenovanj, povezanih s tvorbo ženskih in moških parov, se pogosto pojavljata izraza rod '(slovnični) spol' in spol '(naravni) spol'. Čeprav ne spadata v mocijsko terminologijo, bosta v prispevku deležna pozornosti. Analizirani so tudi problemi pri prevajanju mocijske terminologije v druge jezike, pri čemer je posebna pozornost posvečena prevajanju v angleščino.
Ključne besede: mocija, mocijsko izrazje, tvorba, tvorjenke, prevajanje mocijskih terminov
The Terminology of Formation of Feminine/Masculine Pairs
The authors analyze linguistic terminology connected with word formation of feminine and masculine pairs in Croatian (mocijska tvorba 'gender formation', mocijske tvorenice 'gender derivations', mocijski parovi/parnjaci 'gender pairs', markirani/obilježeni član 'marked member', mocijski sufiks/dometak 'gender suffix'). In analyzing the word formation of masculine-feminine pairs as well as defining masculine-feminine pairs, special attention is paid to terminological differentiation of the Croatian terms rod 'gender' and spol 'sex, gender', which are often found in definitions of word formation of feminine words from masculine words as well as masculine-feminine pairs. Sometimes these terms also enter as an element in multiword linguistic terms. The translation possibilities of these concepts in several languages are analyzed, especially the existence of English equivalents for these terms. Keywords feminine-masculine pairs, terminology of feminine-masculine pairs, word formation, translation of terminology for formation of feminine/masculine pairs
Mocija, mocijska tvorba, mocijski parnjaci i muško-ženski odnosi u jeziku bili su predmetom analize mnogih jezikoslovnih radova (Babic 1973/74; 1980; 1989; 1999; Baric 1987; 1988; 1989; 1989a; Glovacki-Bernardi 2008; Hudeček - Mihaljevic 2014; Lewis 2014; Martinovic 2015; Mihaljevic 2013; 2018; Mihaljevic - Štebih Golub 2009; Miloš 2017; Omrčen 2017; Piškovic 2011; 2014; 2018). Ti su odnosi često bili i tema jezičnih savjeta, npr. Blagus Bartolec i dr. 2016, Dulčic 1997,
Ovaj je rad izraden na projektima Hrvatski mrežni rječnik - Mrežnik (IP-2016-06-2141) i Hrvatsko jezikoslovno nazivlje - JENA (Struna-2017-09-05), koji se provode u Institutu za hrvatski jezik i jezikoslovlje. Oba projekta u cijelosti financira Hrvatska zaklada za znanost.
1 Uvod
108 _ Lana Hudeček - Milica Mihaljevič • Hrvatsko mocijsko nazivlje
Bujica riječi, Jezični savjetnik. „Analiza mocijskih naziva posebno je aktualna jer se o njoj najčešce govori u kontekstu seksizma u jeziku, seksističke uporabe jezika, androcentrizma u jeziku i feminističke lingvistike te se kao primjer jezične diskriminacije navode oblici naziva za zanimanja i titula." (Mihaljevic - Štebih Golub 2009: 82).1 Robin Lakoff (1973: 45) ističe da se o jezičnoj diskriminaciji žena u jeziku može govoriti s dva aspekta: kako žene govore i kako se o ženama govori.2
Pri analizi svih navedenih problema u hrvatskome jeziku nužno se susrecemo s problemom mocijskoga nazivlja. Stoga je tema ovoga rada isključivo terminološka. Analiza mocijskoga nazivlja provest ce se na korpusu hrvatskih gramatika, rječnika i jezikoslovnih radova. Posebna ce se pozornost posvetiti i problemu pre-vodenja mocijskoga nazivlja na engleski jezik.
2 KORPUS
Korpus za analizu mocijskoga nazivlja sastoji se od pet hrvatskih suvremenih gramatika: Babic 2002, Baric i dr. 1997, Silic - Pranjkovic 2005, Težak - Babic 2004, Markovic 2013,3 rječnika hrvatskoga jezika (Školski rječnik hrvatskoga jezika (Bir-tic i dr. 2012), Hrvatski jezični portal, Veliki rječnik hrvatskoga standardnog jezika (VRHS 2015)4 te Enciklopedijskoga rječnika lingvističkih naziva (Simeon 1969) i navedenih radova posvečenih mociji i mocijskoj tvorbi. Ispisom grade iz navedenih izvora utvrdile smo da se u hrvatskoj tradiciji pojavljuju ovi nazivi povezani s moci-jom: leksički mocijski parnjak, mocija, mocijska imena, mocijska imenica, mocijska izvedenica, mocijska tvorba, mocijski dometak, mocijski morfem, mocijski odnos, mocijski par, mocijski parnjak, mocijski sufiks / mocijski dometak, mocijski suodnos, moviranje, nemocijska tvorba, neobilježeni član, obilježeni član, parna tvorba, sufiks mocijske tvorbe, supletivni mocijski parnjak, tvorbeni mocijski parnjak. U izvo-rima se najčešce ne navode definicije tih naziva te se njihovo značenje može izvesti samo iz konteksta uporabe. Mnogi su od navedenih naziva višeznačni jer ih različiti autori upotrebljavaju u različitome značenju, a medu nekim nazivima postoje i odnosi sinonimije, antonimije, kohiponimije i hiperonimno-hiponimni odnosi. Analizom navedenih naziva utvrdeno je i da se u njihovim definicijama često nalaze nazivi rod i spol, pa ce i ti nazivi biti uključeni u analizu.
1	Složenost muško-ženskih odnosa u jeziku bila je i razlog da se u Institutu za hrvatski jezik i jezikoslovlje pokrene projekt Muško i žensko u hrvatskome jeziku, u sklopu kojega se s termino-loškoga, tvorbenoga, dijakronijskoga i sinkronijskoga stajališta istražuju složeni odnosi izmedu naziva kojima se označuju osobe i životinje muškoga i ženskoga spola. Više o projektu vidi u radu Mihaljevic 2018.
2	„We have thus far confined ourselves to one facet of the problem of women and the English language: the way in which women prejudice the case against themselves by their use of language. But it is at least as true that others - as well as women themselves - make matters so by the way in which they refer to women."
3	Te su gramatike odabrane jer se samo u njima pojavljuje mocijsko nazivlje.
4	Ostali rječnici (Šonje 2000; Anic 1998) ne navode natuknicu mocija.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 109
3 NAZIV MOCIJA
Naziv mocija u pregledanim se izvorima upotrebljava u trima značenjima:
(1)	Istoznačan je nazivu mocijska tvorba i odnosi se isključivo na tvorbeni odnos. To se nikad ne navodi izrijekom, ali se može iščitati iz nekih konteksta uporabe, npr. „Od osnova imenica m. r. sklonidbenoga tipa jelen koje znače mušku osobu izvedenice sa sufiksom -ica znače žensku osobu, izriču dakle mociju: agentica ^ žena agent... Takve su izvedenice brojne, a izvode se od imenica." (Babic 2002: 167). U tome značenju Simeon upotrebljava naziv moviranje: „Moviranje (njem. Movierung) - tvorba imenica ž. roda izvode-njem od oblika za m. rod pomocu posebnih nastavaka, npr. nj. -in: Arzt-in, Bauer-in, Genoss-in; usp. u hs. kum-a, susjed-a (često uz promjenu nagla-ska)." (Simeon 1969: 858). U istome značenju Babic upotrebljava i naziv parna tvorba: „Takve imenice označuju ženske osnove istoga zanimanja, iste djelatnosti, istih osobina kao i imenice m. r., razlika je samo u oznaci spola. Takva se tvorba naziva parna ili mocijska tvorba, a takve imenice parne ili mocijske imenice." (Težak - Babic 2004: 183). To značenje nalazi se i u rječnicima hrvatskoga jezika koji imaju natuknicu mocija. U VRHS 2015 nalazi se ova definicija mocije: „1. GRAM a. tvorba imenica ženskoga roda izvodenjem od oblika za muški rod s pomocu posebnih nastavaka (npr. psiholog - psihologinja) [integralna / imenska / supletivna mocija]; b. obi-lježavanje roda pridjeva posebnim obličnim nastavcima (npr. plav, plava, plavo) [pridjevska mocija]." U Skolskome rječniku hrvatskoga jezika mocija je definirana ovako: „tvorba imenica ženskoga roda izvodenjem od oblika za muški rod s pomocu tvorbenih sufiksa", a na Hrvatskome jezičnom portalu ovako: „3. gram. mehanizam jezika kojim riječ mijenja rod (spol) promje-nom ili tvorbom za razliku od iste svrhe koja se postiže različitim riječima [radnik (m spol) ^ radnica (ž spol) za razliku odpijevac - kokoš]."
(2)	Nazivom mocija označuje se veza (koja ne mora biti tvorbena) izmedu imenica jednoga roda i imenica drugoga roda s razlikom u spolu. „Mocija se izražava i na supletivan način, tj. dvjema različitim osnovama (jednom za 'muški spol', drugom za 'ženski spol'). Usp.: brat i sestra, otac i majka, sin i kci itd." (Silic - Pranjkovic 2005: 173).
(3)	Nazivom mocija označuje se trorodnost pridjeva i nekih glagolskih oblika. „Glagolski pridjevi (pročitao,pročitan) u pravom su smislu hibridni (miješa-ni) oblici. Od pridjeva imaju mociju (tj. mogucnost da se mijenjaju po rodu, da imaju sva tri roda: pročitao, pročitala, pročitalo), a od glagola zadržava-
ju, kao i infinitiv, glagolski vid i (ne)prijelaznost." (Silic - Pranjkovic 2005: 197). U istome značenju naziv mocija upotrebljava i Markovic (2013: 302), koji mociju odreduje kao inherentno svojstvo pridjeva u jezicima s grama-tičkim rodom da se mijenjaju prema rodu, odnosno svojstvo pridjeva da ima
110 _ Lana Hudeček - Milica Mihaljevič • Hrvatsko mocijsko nazivlje
onoliko oblika koliko u danome jeziku ima rodova.5 Tatjana Piškovic (2011: 103) u svojemu pregledu uporabe naziva mocija spominje imeničku ipridjev-nu mociju. To se značenje (uz značenje 1.) nalazi i u VRHS 2015: „GRAM b. obilježavanje roda pridjeva posebnim obličnim nastavcima (npr. plav, plava, plavo) [pridjevska mocija]."
Iz gornje je analize očito da medu navedenim značenjima naziva postoji hijerar-hijski odnos te je tu riječ o ljestvičnoj polisemiji (prema nekim autorima koji sma-traju da u nazivlju nema polisemije bila bi riječ o ljestvičnoj homonimiji). Takvi odnosi postoje izmedu mocije u 2. značenju kao hiperonima i mocije u 1. značenju (tj. mocijske tvorbe) kao hiponima.6
4 PRIDJEV MOCIJSKI
Iz višeznačnosti naziva mocija proizlazi višeznačnost odnosnoga pridjeva mocijski te terminoloških sveza koje sadržavaju pridjev mocijski, dok je u nekim svezama značenje pridjeva mocijski u kontekstu jednoznačno.
Pridjev mocijski potvrden je u jezikoslovnim priručnicima i radovima u ovim višerječnim nazivima: leksički mocijski parnjak, mocijska imena, mocijska imeni-ca, mocijska izvedenica, mocijska tvorba, mocijski morfem, mocijski odnos, mocijski par, mocijski parnjak, mocijski sufiks/dometak, mocijski suodnos. Značenje je odnosnoga pridjeva mocijski 'koji se odnosi na mociju'. Pitanje je, medutim, na koje se od navedenih značenja naziva mocija odnosi pridjev mocijski u pojedinoj svezi. Naziv mocijska tvorba istoznačan je s nazivom mocija u 1. značenju. U nazivima leksički mocijskiparnjaci i semantički mocijskiparnjaci riječ je o mociji u 2. značenju. Ti nazivi upucuju i na to da se u nazivima mocijska imena, mocijska ime-nica, mocijski odnos, mocijski par, mocijski parnjak i mocijski suodnos pridjev mocijski može odnositi i na 1. značenje i na 2. značenje. Medu tim značenjima postoji hijerarhijski odnos koji je isti kao kod 1. i 2. značenja naziva mocija. Hijerarhijski odnos postoji i medu nazivima mocijski parnjaci (hiperonim) te tvorbeni mocijski parnjaci, leksički mocijski parnjaci i semantički mocijski parnjaci (hiponimi).
Naziv mocijski odnos s obzirom na različita značenja imenice mocija može označavati 1. odnos koji postoji medu riječima povezanim mocijskom tvorbom, 2. odnos koji postoji medu riječima povezanim mocijom (u 2. značenju). To je značenje potvrdeno npr. u primjeru: „Mocijski odnos postoji i medu netvorbenim
5	Markovic spominje i uporabu naziva mocija u prvome gore navedenomu značenju, ali isključuje uporabu naziva mocija u drugome značenju, te kaže: „Valja još reci da se mocija u širem smislu kadšto razumije i kao odnos medu imenicama kojih se referent razlikuje po spolu, a iskazan je afiksalno, primjerice hrv. suprug ~ supruga, kralj ~ kraljica, vuk ~ vučica (drugim riječima, u odnosu djed ~ baka, pijetao ~ kokoš ne bi bila riječ o mociji, nego je spol tu iskazan leksički)." (Markovic 2013: 302).
6	Navodimo prvo hiponim pa onda hiperonim jer je hiponimno značenje naziva mocija mnogo češce od hiperonimnoga.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 111
imenicama povezanim mocijom." (Baric i dr. 1997: 304). Isto je i s nazivima mocijski par i mocijski parnjak. Ti se nazivi mogu odnositi samo na tvorbu ili i na muško-ženske parnjake opcenito, kao u nazivu leksički mocijski parnjaci, kojim se prema Baric i dr. (1997) označuju dvije imenice (dva mocijska par-njaka) koje se medusobno nalaze u netvorbenome mocijskom odnosu. Ako se naziv mocijski parnjaci odnosi samo na tvorbu, onda je naziv tvorbeni mocijski parnjaci pleonastičan. Mocijski parovi i mocijski parnjaci u različitim se gramatikama različito definiraju i dijele. U gramatici Baric i dr. (1997) navodi se da mocijski par tvore imenice medu kojima postoji mocijski odnos. Takve su mo-cijske imenice jedna drugoj mocijski parnjak. Dvije imenice (mocijska parnjaka) koje se medusobno nalaze u netvorbenome mocijskom odnosu čine leksički mocijski par (jedna je od njih onda leksički mocijski parnjak iako se taj naziv nigdje ne spominje). Nazivi se mocijski par i mocijski parnjak katkad upotrebljavaju kao sinonimi, a katkad imaju različito značenje. Kad se upotrebljavaju u jednini, medu njima postoji jasan odnos: mocijski par dvije su imenice povezane mocij-skim odnosom, a mocijski parnjak jedna je imenica u odnosu na drugu imenicu s kojom čini mocijski par. Ipak i tu katkad dolazi do sinonimije, tj. uporabe naziva mocijski par u značenju koje ima mocijski parnjak, što je vjerojatno uvjetovano višeznačnošcu riječi par u opcemu jeziku, npr. „Stoga imenice ž. r. dolaze kao osnovne samo ako nemaju mocijskog para, a to su imenice koje imaju drugačije leksičko ostvarenje ili koje označuju osobine biološki ili sociološki svojstvene samo ženama." (Babic 2002: 301). Mocijski par u tomu navodu označuje jedan član para, dakle parnjak.
U množini još češce dolazi do neutralizacije razlike u značenju naziva mocij-ski parovi i mocijski parnjaci.
Mocijski parnjaci mogu biti tvorbeni, leksički i semantički. „Ženski mocijski parnjak nije uvijek izveden od svog muškog parnjaka, npr. imenica starica nije izvedena od imenice starac, a ipak s imenicom starac čini mocijski par (usp. i § 885). Oba člana takvog mocijskog para, dakle i imenica starac i imenica starica izvedene su od iste riječi: od pridjeva star. Medutim, ovdje nije riječ o mocijskoj tvorbi (usp. § 884), dakle ni o mocijskoj izvedenici, ali je riječ o mocijskoj imeni-ci. Takvi su mocijski parnjaci semantički." (Baric i dr. 1997: 305).
U istoj gramatici leksički mocijski parnjaci označuju dvije imenice (mocijska parnjaka) koje se medusobno nalaze u netvorbenome mocijskom odnosu. Temeljem navedenih primjera proizlazi da se naziv leksički mocijski parnjaci odnosi na slučajeve u kojima se mocijski odnos (a ovdje je riječ o mociji u 2. značenju) izriče tvorbeno nepovezanim leksemima ili svezama, dok se u semantičkim mocijskim parnjacima taj odnos izriče istokorijenskim leksemima medu kojima ne postoji bliža tvorbena veza.
U svezama mocijska izvedenica i mocijski sufiks/dometak pridjev mocijski uvijek se odnosi na 1. značenje naziva mocija jer se nužno odnosi na tvorbu, ali zbog hijerarhijskoga odnosa (mocija 2 hiperonim je nazivu mocija 1) možemo reci
112 _ Lana Hudeček - Milica Mihaljevič • Hrvatsko mocijsko nazivlje
i da se odnosi na 2. značenje naziva mocija jer samo imenica uz koju stoji pobliže odreduje značenje.
Pridjev mocijski potvrden je i u publicističkome funkcionalnome stilu u korpusu hrWaC:
Kuharima i slastičarima (naravno i njihovim mocijskim družicama) možda ce prije pasti na pamet tučeni bjelanjak, snijeg, kao dodatak kolačima (čvrsti snijeg pomalo dodavajte smjesi...).
5 pregled mocijskoga nazivlja
U sljedecoj tablici prikazujemo potvrdene istoznačnice i značenja mocijskih naziva koja se iz konteksta mogu pretpostaviti.
Tablica 1: Pregled potvrdenoga mocijskog nazivlja
Naziv	Istoznačnice (bliskoznačnice)	Definicija i/ili objašnjenje
leksički mocijski parnjaci		dvije imenice (mocijska parnjaka) koje se medusobno nalaze u netvorbenome mocijskom odnosu
leksički mocijski par	supletivni mocijski netvorbene imenice u mocijskome odnosu par	
mocija	moviranje (u 1. značenju naziva mocija) mocijska tvorba (u 1. značenju naziva mocija) parna tvorba (u 1. značenju naziva mocija)	1.	tvorba imenica jednoga roda od imenice drugoga roda s razlikom u spolu6a 2.	veza izmedu imenica jednoga roda i imenica drugoga roda s razlikom u spolu 3.	trorodnost, mogucnost riječi da se mijenja po rodu, da ima sva tri roda (odnosi se na pridjeve i neke glagolske oblike)
mocijska imena		imena nastala mocijskom tvorbom
mocijska imenica	parna imenica	1.	imenica nastala mocijskom tvorbom 2.	imenica koja se nalazi u mocijskome odnosu s drugom imenicom (odnosi se na 2. značenje naziva mocija)
mocijska izvedenica		izvedenica nastala mocijskom tvorbom
mocijska tvorba	parna tvorba moviranje mocija (u 1. značenju)	tvorba imenica jednoga roda od imenice drugoga roda s razlikom u spolu
mocijski dometak	mocijski sufiks sufiks mocijske tvorbe	sufiks kojim se tvore mocijske izvedenice
mocijski morfem		morfem kojim se označuje muški ili ženski spol
6a Ovo je značenje u pregledanim izvorima najčešce, pa ga navodimo na prvome mjestu.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 113
Naziv	Istoznačnice (bliskoznačnice)	Definicija i/ili objašnjenje
mocijski odnos	parni odnos	1.	odnos medu riječima povezanim mocijskom tvorbom 2.	odnos medu riječima povezanim mocijom (odnosi se na 2. značenje naziva mocija)
mocijski par		dvije imenice (mocijska parnjaka) koje se medusobno nalaze u mocijskome odnosu
mocijski parnjak		1.	jedna imenica prema drugoj imenici s kojom se nalazi u mocijskome odnosu (može se odnositi na 1. i na 2. značenje naziva mocija) 2.	isto značenje kao i mocijski par (odnosi se samo na 1. značenje naziva mocija)
mocijski sufiks	mocijski dometak sufiks mocijske tvorbe	sufiks kojim se tvore mocijske tvorenice
mocijski suodnos		odnos medu alofonima u mocijskoj tvorbi, npr. odnos medu alofonima ik i ic u osiguranik i osiguranica
moviranje	mocija (odnosi se samo na 1. značenje) mocijska tvorba parna tvorba	tvorba imenica jednoga roda od imenice drugoga roda s razlikom u spolu
nemocijska tvorba		(Naziv je potvrden u Babic 2002: 356; govoreči o sufiksu -uša kao primjer folklorne nemocijske tvorbe spominje se uz imenicu reduša.)
neobilježeni član	nemarkirani član	član mocijskoga para koji nema mocijski sufiks6b
netvorbeni mocijski parnjak		jedna imenica koja označuje muško ili žensko prema drugoj imenici s kojom se ne nalazi u tvorbenome mocijskome odnosu
obilježeni član	markirani član	član mocijskoga para koji ima mocijski sufiks
parna tvorba	mocijska tvorba	tvorba imenica jednoga roda od imenice drugoga roda s razlikom u spolu.
parni odnos	mocijski odnos	odnos medu riječima povezanim mocijskom tvorbom
semantički mocijski		dvije tvorbeno povezane imenice (mocijska parnjaka) koje se medusobno nalaze u netvorbenome mocijskom odnosu
parnjaci		
sufiks mocijske tvorbe	mocijski sufiks	sufiks kojim se tvore mocijske tvorenice
tvorbeni mocijski parnjak		jedna imenica prema drugoj imenici s kojom se nalazi u tvorbenome mocijskom odnosu6c
6b U pristupima u kojima bi se tu govorilo o nultome sufiksu, npr. prema Markovič 2013: 38, smatramo da naziv neobilježeni član nema smisla jer je onda i taj član obilježen nultim sufiksom. Stoga pri objašnjenu naziva neobilježeni član ostajemo pri objašnjenju da taj član nije obilježen mocijskim sufiksom.
6c Naziv je istoznačan s nazivom mocijski parnjak ako se mociju razumije u užemu smislu te je tada pleonastičan.
114 _ Lana Hudeček - Milica Mihaljevič • Hrvatsko mocijsko nazivlje
Analizom gornje tablice uočavaju se slučajevi sinonimije i polisemije te praznih mjesta u sustavu mocijskih tvorenica.
6 Rod i spol u definicijama mocijskih naziva
Pri analizi hrvatskoga mocijskog nazivlja postavlja se pitanje odnosa naziva rod i spol,7 koji se nalaze u definiciji naziva mocija, mocijski odnos i mocijska tvorba. U ovome radu navest cemo samo nekoliko činjenica važnih za ovu temu.
Riječi rod i spol višeznačne su, što je vidljivo iz njihove obrade u rječnicima, npr. na Hrvatskomejezičnomportalu (obje su riječi višeznačne) i u Skolskome rječniku (riječ rod je višeznačna).8
Rod se u hrvatskim priručnicima odreduje na dva načina: kao morfološka ili kao sintaktička kategorija. Vecina ga gramatika i rječnika odreduje kao morfološku kategoriju (prema tome je videnju npr. papa imenica ženskoga roda),9 ali se katkad odreduje kao sintaktička kategorija (prema tome je videnju papa imenica muškoga roda jer kažemo taj papa i papa je došao). Rod se kao sintaktička kategorija odreduje u Skolskome rječniku hrvatskoga jezika (2012.), Hrvatskoj školskoj gramatici (2017: 31-32) te u mnogim radovima, npr. „Rod je gramatič-ka kategorija koja se ogleda u slaganju pridjevne riječi s imenicom s kojom čini imeničku skupinu ili je predikatno ime. Rod je za imenice selektivna kategorija jer se svaka imenica jednoznačno odreduje prema rodu i svaka se višestruka rodna oznaka na imenice drži iznimkom ili neregularnošcu." (Piškovic 2011: 20). Ujedno, rod je inherentna kategorija imenicama, one su rodno nepromjenjive i ovise o sročnosti (Piškovic 2011: 23). Spol je izvanjezična kategorija koja tek donekle utječe na rod imenica.10
7	Više o tome vidi u Piškovic 2011a; 2018; Markovic 2013: 289-291.
8	Ta su dva rječnika odabrana jer se u njima zrcale dva različita stava o gramatičkome rodu. Dok se u Skolskome rječniku rod (Birtic i dr. 2012) definira sintaktički te je pri odredivanju roda bitno slaganje riječi u rečenici, na Hrvatskome jezičnom portalu (kao i u Anicevu (Anic 1998) i Enciklopedijskome rječniku (Jojic 2002)) rod je odreden morfološki. U Rječniku hrvatskoga jezika (Šonje 2000) rod je odreden ovako: „gramatička kategorija nekih vrsta riječi nastala prema spolovima te prema njima proširena na riječi koje nemaju spola."
9	Tako je definirano u Šonje 2000.
10	Usp. Markovic 2013: 286 i Piškovic 2011a: 137-158.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 115
Tablica 2: Obrada riječi rod i spol u dvama hrvatskim rječnicima
Hrvatski jezični portal
spol
1.	biol. ukupnost fizioloških i psiholoških obilježja po kojima se razlikuju muškarac i žena, odnosno medu jedinkama iste vrste mužjaci od ženki
2.	a. činjenica pripadnosti jednom od spolova b. muški ili ženske kao kolektivitet [ženski spol; muški spol]
rod
1.	a. ono što je rodeno; porod, potomstvo, vrsta
b.	obitelj, obiteljska loza, soj c. rodbina, srodnici (ob. krvni, po ocu i majci) d. svojta [biti rod]
2.	urod, plod, plodovi (voča, krumpira)
3.	a. razg. ukupnost biča odredene vrste kao cjelina; rasa, soj, vrsta b. retor. arh. knjiš. narod (kojem se pripada), nacija; domovina, zavičaj
c.	pov. oblik društveno-ekonomske zajednice proizašle od zajedničkog pretka i vezane krvnim srodstvom, rodovska zajednica; bratstvo, gens, pleme
4.	a. biol. jedinica za klasifikaciju biljaka i životinja, viša od vrste, a niža od porodice; genus b. vrsta ili podvrsta neke duhovne (znanstvene, umjetničke i sl.) djelatnosti, područja, grane, discipline c. kategorija, red, tip
5.	razg. spol ljudi i životinja
6.	a. gram. formalan rod riječi u pojedinim jezicima izražen različitim morfološkim sredstvima (članom, deklinacijom i sl.)
b. pripadanje jednom od prirodnih rodova, tj. spolu [muški/ženski rod]
Školski rječnik hrvatskoga jezika spol
biol. skup obilježja po kojima se razlikuju muška i ženska jedinka
rod
1.	pov. prvobitni oblik ljudske zajednice
2.	potomstvo jednoga pretka [biti plemenitoga roda; pripadati istomu rodu]
3.	skup bližih i daljih rodaka s njihovim potomstvom [daljnji najbliži sin. rodbina
4.	oni koji su komu prethodili [hrvatski ~ ; seljački ~]; sin. podrijetlo
5.	biol. kategorija u podjeli živoga svijeta ispod porodice, a iznad vrste
6.	v. urod
7.	gram. gramatička kategorija riječi (uz broj i padež) koja se očituje u slaganju imenice s pridjevnim riječima
Nazivi rod i spol i njihove izvedenice nalaze se u nazivlju mnogih struka. Navodi-mo neke nazive iz Strune:
116 _ Lana Hudeček - Milica Mihaljevič • Hrvatsko mocijsko nazivlje
Tablica 3: Rod i spol u strukovnome nazivlju
rod	definicija: kulturno specifično oblikovanje spolova i njihova
meduodnosa napomena: Buduci da je riječ o društvenoj konstrukciji koja obuhvaca djelovanje i uloge pripisane muškarcima i ženama u javnome i privatnome životu u odredenome društvu, definicija roda promjenjiva je u vremenu i prostoru. Opreka izmedu roda kao sociokulturne i spola kao biološke kategorije posebno je važna za feminističku antropologiju, iako se mnogi antropolozi iz drugih područja s njom ne slažu. engleski: gender rodna arheologija	istraživanje rodnih uloga u drevnim društvima na temelju arheoloških
izvora
rodna hijerarhija	različito vrednovanje rodno obilježenih aktivnosti i svojstava s obzirom
na razdiobu resursa, ugleda i moc napomena: Zbog nedovoljno jasnoga razdvajanja uporabe naziva rod i spol, spolna hijerarhija često se upotrebljava kao istoznačnica rodnoj hijerarhiji. engleski: gender hierarchy
rodna uloga	definicija: društveno očekivano ponašanje i podjela rada s obzirom na
rodnu pripadnost pojedinaca engleski: gender role rodni identitet	definicija: društveno očekivano ponašanje i podjela rada s obzirom na
rodnu pripadnost pojedinaca engleski: gender role spol	ukupnost bioloških obilježja po kojima se muškarac i žena razlikuju
engleski: sex
spolna diferencijacija razvoj reproduktivnih organa engleski: sex differentiation spolni dimorfizam	razlike u tjelesnoj gradi i/ili ponašanju medu spolovima koje nastaju kao
posljedica spolnoga sazrijevanja engleski: sexual dimorphism
Iz gornjih primjera vidimo da i rod i spol, a posebno pridjevi rodni i spolni ulaze u nazivlje mnogih struka. Naziv rod odgovara engleskomu nazivu gender, a naziv spol engleskomu nazivu sex. I engleski naziv gender i hrvatski naziv rod uza sva dosadašnja značenja dobili su i novo značenje nezabilježeno u dosadašnjim hrvatskim opcim jednojezičnim rječnicima jer označavaju: „društveno oblikovane uloge, ponašanja, aktivnosti i osobine koje odredeno društvo smatra prikladnima za žene i muškarce" (Istanbulska konvencija) ili „kulturno specifično oblikovanje spolova i njihova meduodnosa" (Struna). To novo značenje ni na koji način ne utječe i ne mijenja značenja koja nazivi rod i spol imaju u jezikoslovlju.
Neki su autori nastojali razgraničiti značenje naziva rod i spol u jezikoslovlju te razlikuju morfeme koji u sebi nose oznaku spola od onih koji nose oznaku roda: „To nam govori da treba razlikovati značenje 'spol' od značenja 'rod'. Značenje 'spol' pripada leksikologiji, a značenje 'rod' gramatici. ('Spol' je sociološki, a 'rod' lingvistički, tj. gramatički pojam.)" (Silic - Pranjkovic 2005: 171), pa se govori o imenicama muškoga spola i morfemu muškoga spola.
Značenja se naziva rod i spol u jezikoslovlju često miješaju, npr. u prijevodu engleskoga naziva sexist language pojavljuju se nazivi rodno/spolno neobilježeni/ označeni jezik. Tatjana Piškovic (2014: 145-168) upotrebljava naziv rodno neobilježeni jezik, a Blaženka Martinovic (2015: 93) upotrebljava naziv spolno neoznačeni jezik. Buduci da je to prijevod engleskoga naziva sexist language, a ne gender
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 117
language, te da je riječ o obilježju spola, a ne o obilježju roda (koji u gramatičkome smislu uvijek postoji, tj. ne može biti neobilježen), smatramo da je bolji prijevod spolno neobilježeni jezik.
Na temelju provedene analize smatramo da je u definicijama mocijskoga na-zivlja potrebno upotrijebiti i naziv rod i naziv spol, npr. nazivom mocija označuje se veza izmedu imenica jednoga roda i imenica drugoga roda s razlikom u spolu. „Unatoč kritikama definicija mocije prema kojima unošenje nelingvističkoga pojma, pojma spola, nije dopušteno u gramatičkome opisu, mišljenja smo da se upravo kategorija spola, ma kako izvanlingvistička ona bila, u definiranju mocije ne može izostaviti. Bit mocijske tvorbe upravo je u tome da se od imenice jednoga roda, koja može biti generički pojam, ali označuje i osobu jednoga spola, izvodi imenica drugoga roda koja označuje osobu drugoga spola." (Mihaljevic - Štebih Golub 2009: 82). Pritom ne smatramo da je zbog toga što se pojavljuje u definiciji mocijskoga nazivlja naziv spol jezikoslovni naziv.
7 Mocijsko nazivlje u drugim jezicima (posebno u engleskome jeziku)
Mocijsko je nazivlje često teško prevesti na druge jezike zbog njegove višeznač-nosti i neusustavljenosti, ali i zbog praznih mjesta u terminološkome sustavu. Po-seban je problem prevesti te nazive na engleski jezik (jezik koji ima vrlo ograni-čene mocijske mogucnosti), pa su česte pogreške u sažetcima hrvatskih radova o mociji. Stoga cemo engleskomu posvetiti vecu pozornost.
U Slovniku slovanske lingvisticke terminologie11 (Slovnik 1: 306-307) nalaze se ove istovrijednice: Č moce,prechylovani, S mocia,prechyl'ovanie, P mocja, HLS (DLS) mocija, R -, U mo^n, BR mo^in, B {mo^n}, o6pa3yeaw Ha Ha^maHHe 3a ^py^om pod, M mocija, SH [meop6eHa] Mo^ja, meop6eHa npoMeHa /promjena roda, SL mocija, E formation of feminines from masculines and masculine from feminines, F motion, D Motion.12 Analizom navedenih naziva uočava se da vecina jezika ima naziv koji odgovara nazivu mocija.13 Medutim, za engleski se jezik navodi samo opisni naziv formation of feminines from masculines and masculines from feminines, a za ruski se ne navodi istovrijednica.
Simeonov Rječnik lingvističkih naziva (1969.) takoder ne navodi englesku istovrijednicu naziva moviranje, nego samo njemački naziv Movierung. Metzler
11	U rječniku se nalazi 2266 pojmova (kojima su pridružene istovrijednice na različitim jezicima) na 11 slavenskih jezika te na francuskome, engleskome i njemačkome. Pri izradi rječnika su-djelovali su stručnjaci svih slavenskih jezika. Više o tome rječniku vidi u Hudeček - Mihaljevic 2018.
12	Č - češki, S - slovački, P - poljski, HLS - gornjolužičkosrpski, DLS donjolužučkosrpski, R -ruski, U - ukrajinski, BR - bjeloruski, B - bugarski, M - makedonski, SH = HS - srpskohrvat-ski, hrvatskosrpski, SL - slovenski, E - engleski, F - francuski, G - njemački.
13	Zanimljivo je da se za SH pridjev tvorbeni nalazi u zagradi.
118 _ Lana Hudeček - Milica Mihaljevič • Hrvatsko mocijsko nazivlje
Lexikon Sprache (Glück 2004) objašnjava značenje naziva Movierung14 u nje-mačkome jeziku kao morfološko izvodenje oznake za žensku osobu ili životinju iz oznake za mušku osobu ili životinju. Podrijetlo naziva Movierung objašnjava prema latinskome movere 'pokretati se', navodi ove istoznačnice naziva Movierung: Motion, movierte Bildung, Mutation i ističe kako je takva tvorba posebno produktivna u profesijskim imenicama te da je neobilježeni član u pravilu muški.
U slovenskome se Slovaru novejšega besedja nalazi i natuknica feminativ, koja se definira ovako: „občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu: Beseda komisarka je feminativ od komisar". Nije, medutim, jasno je li riječ is-ključivo o ženskome tvorbenom mocijskom parnjaku ili taj naziv obuhvača i semantičke mocijske parnjake. Rubrika Feminativ nalazi se i u Slovaru slovenskega knjižnega jezika dostupnome na portalu Fran (eSSKJ). U toj se rubrici uz natuknicu koja označuje osobu muškoga spola navodi njezin ženski tvorbeni mocijski parnjak (u toj se rubrici ne navodi imenica koja s imenicom u natuknici ne stoji u tvorbenome mocijskom odnosu). U značenju ženskoga tvorbenog mo-cijskog parnjaka naziv feminativ upotrebljava se i u drugim slavenskim jezicima (poljskome, ruskome, makedonskome ...). U tim se jezicima upotrebljava i naziv maskulinativ, kojim se označuje i 1. muški tvorbeni parnjak izveden od ženskoga15 i 2. muški parnjak od kojega je izveden ženski.16 Iz nekih se izvora može zaključiti i da je naziv feminativ u slovenskome jezikoslovnom nazivlju dvozna-čan te da uz več opisano značenje katkad označuje i tvorbeni nastavak kojim se od muškoga mocijskog parnjaka tvori ženski mocijski parnjak. U slovenskome se jezikoslovnom nazivlju upotrebljava i nazivfeminativna tvorba, koji označuje izvodenje ženskoga tvorbenog parnjaka od muškoga. U mnogim se jezicima
14	„Movierung (lat. movere 'bewegen'. Auch: Motion, movierte Bildung, Mutation) Morpholog. Ableitung weibl. Personen- und Tierbezeichnungen von den männl. Sie hat im Dt. (verglichen mit dem Engl.) eine histor. gewachsene starke Position. Movierte Formen (Mobilia) sind besonders im Bereich der Berufs- und Funktionsbezeichnungen außerordentlich produktiv. Als Regelfall nimmt man an, daß das Mask. unmarkiert ist und die Basis für die Ableitung darstellt, z.B. Gärtner, -in; einzige Ausnahmen: Hexer, Witwer und einige Tiernamen, z.B. Mäuserich. Bei M. gibt es im Ggs. zum Differentialgenus auch im Plural ein Motionssuffix, z.B. Gärtnerinnen. Andere Bildungsmuster sind überwiegend mit Einzelbeispielen vertreten und meist pejorativ, z.B. Masseuse, Mätresse. Ebenso sind i.d.R. weibl. Vornamen von männl. abgeleitet, selten umgekehrt, z.B. Pauline. Movierte Feminina sind nicht unabhängig von den Maskulina; sowohl synchron/ diachron, morpholog. als auch realiter besteht für das Bezeichnete ein Verhältnis der Voraussetzung. Da außerdem das Mask. generisch gebraucht wird, erscheinen Maskulina als vorrangig. M. ist in der sprachkrit. Bestandsaufnahme der feministischen Linguistik ein Beispiel für die sprachl. Widerspiegelung einer patriarchal. Gesellschaftsentwicklung." (Glück 2004: 6267).
15	„Slovar novejšega besedja slovenskega jezika navaja le prostitut. Ta maskulinativ je sistemsko utemeljen in ga potrjuje raba, zato je vsekakor primernejši od dvobesednega poimenovanja moška prostitutka in manjšalniško ter zato rahlo smešno delujočega prosti-tutek." (Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (https://sve-tovalnica.zrc-sazu.si/topic/617/poimenovanje-za-moškega-ki-se-ukvarja-s-prostitucijo))
16	Potvrdu za dva značenja naziva feminativ nismo uspjele pronači iako bi se takva značenja mogla pretpostaviti.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 119
(posebno u poljskome) za označivanje ženskoga tvorbenog mocijskog parnjaka upotrebljava latinski naziv nomina feminativa.
Nazivi mocija i mocijski potvrdeni su u slovenskome jezikoslovlju. Jože Toporišič (1979) govori o mociji u trecemu značenju navedenome u ovome radu, odnosno tim nazivom označuje trorodnost nekih glagolskih oblika: „Število je seveda druge vrste pregibanje kot spreganje (t. i. mocija) in je težje kot sprega-nje po osebi..." Marko Snoj upotrebljava pridjev mocijski kad govori o tvorbi, odnosno o parovima riječi čije se značenje razlikuje ovisno o tome odnose li se na mušku ili žensku osobu (Snoj 1994).
Pri prijevodima sažetaka hrvatskih radova na engleski često se za naziv mocija upotrebljava istovrijednica motion, a za mocijski par naziv motal pair.17 Prvu smo potvrdu za takvu uporabu pronašle u Baric 1989. Taj se naziv širi i u druge radove, a buduci da je mocija česta tema diplomskih radova, taj se naziv nalazi i u sažetcima tih radova (Prpic 2015; Medved 2017). Da se naziv motion ne pojavljuje samo u tekstovima izvornih govornika hrvatskoga jezika, vidimo i iz rada Gender and wordformation: The PIE gender system in cross-linguistic perspective Silvije Luraghi s Université di Pavia, koja razlikuje nazive gender motion (odnosi se na tvorbu) i gender shift (ne odnosi se na tvorbu, tj. riječ je o raznokorijenskim ime-nicama).
Medutim, proučavajuci engleske izvore, nismo uspjele pronaci nijednu potvrdu za taj naziv. Dok npr. na njemačkoj Wikipediji nalazimo naziv Movierung i u jezikoslovnome značenju: „Movierung oder Motion (lateinisch motio, von movëre 'bewegen') wird in der Sprachwissenschaft die Ableitung neuer Wörter aus bestehenden genannt, durch die das Geschlecht spezifiziert wird", prela-skom na englesku Wikipediju ne nalazimo odgovarajuce značenje. Mocijsko se značenje na engleskome može izreci svezama: derivation of feminine/masculine pairs, feminine/masculine pairs formed by derivation, gender nouns, gender specific nouns,18 feminine and masculine word pair, feminine term, masculine term, masculinization, neutralization, feminization (Gender, Language and the Periphery: Grammatical and social gender from the margins), feminative, masculinative, feminative derivation, masculinative derivation. U engleskome se jeziku pojavljuju ovi nazivi za jezik koji je rodno obilježen: gender-sensitive language, gender-neutral language, gender-inclusive language, gender-free language, gender-fair language.19
17	Zahvaljujemo američkomu slavistu Waylesu Browneu koji nam je kao izvorni govornik engle-skoga jezika, ali i jezikoslovac i slavist, pomogao pri oblikovanju ovoga poglavlja.
18	Primjeri su za gender nouns: actor, actress; bachelor, spinster (bachelorette); baron, baroness; boar, sow itd.
19	Prema Omrčen 2017: 143. Pritom treba uzeti u obzir razliku u strukturi engleskoga i hrvatskoga jezika jer je u hrvatskome jeziku svaka imenica nužno rodno obilježena, što u engleskome nije slučaj.
120 _ Lana Hudeček - Milica Mihaljevič • Hrvatsko mocijsko nazivlje
U engleskome su zabilježeni nazivi masculine nouns, feminine nouns. Ti nazivi obuhvačaju i semantičke mocijske parnjake.20
Tablica 4: Englesko mocijsko nazivlje
Engleski	Hrvatski
derivation of feminine/masculine pairs	mocijska tvorba
feminative	ženski mocijski parnjak
feminine noun	imenica ženskoga roda
feminine pair	ženski mocijski parnjak
feminine term	naziv za žensku osobu
feminine/masculine pairs,	mocijski parnjaci
feminine and masculine word pair	
feminization	tvorba ženskih mocijskih parnjaka
gender marked language20»	rodno obilježeni jezik20b
gender-fair language	rodno neobilježeni jezik
gender-fair vocabulary	rodno neobilježeni rječnik
gender marked vocabulary	rodno obilježeni rječnik
gender marking20»	obilježavanje roda
masculinative	muški mocijski parnjak
masculine noun	imenica muškoga roda
masculine pair	muški mocijski parnjak
masculine term	naziv za mušku osobu
masculinization	tvorba muških mocijskih parnjaka
neutralization	neutralizacija, tvorba spolno neutralnih naziva
sexist language	spolno obilježen jezik
8 Prijedlog usustavljenoga hrvatskog mocijskog
NAZIVLJA
Nakon analize mocijskoga nazivlja potvrdenoga u hrvatskome jeziku i mocijskoga nazivlja u drugim jezicima u sljedečoj tablici navodimo svoje prijedloge za preporu-čene nazive, ostale sinonimne nazive te odgovarajuče definicije. Pri odabiru prepo-ručenih naziva vodile smo se terminološkim načelima. Ovdje navodimo samo ona načela koja su primijenjena pri odabiru naziva (prema Hudeček - Mihaljevič 2012).
20 „Masculine nouns are words for men and boys and male animals. Feminine nouns are words for women and girls and female animals. Here are some masculine and feminine nouns for male and female animals: chicken ... rooster ... hen, cattle ... bull ... cow, deer ... buck ... doe, donkey... jack ... jenny, duck ... drake ... duck, fox ... fox ... vixen, goose ... gander ... goose, horse ... stallion ... mare, lion ... lion ... lioness, sheep ... ram ... ewe, tiger ... tiger ... tigress ..." (www.english-for-students.com/masculine-nouns.html).
20a Prema Abbou - Baider 2016.
20b Zbog različitoga položaja roda u hrvatskome i engleskome jeziku pitanje je je li doslovan prije-vod naziva gender nazivom rod u hrvatskome najprimjereniji jer je u hrvatskome svaka imenica rodno obilježena.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 121
(1)	Domaci nazivi imaju prednost pred stranim. Zbog toga načela dale smo prednost nazivima obilježeni član i neobilježeni član pred nazivima markirani član i nemarkirani član.
(2)	Nazivi latinskoga i grčkoga podrijetla imaju prednost pred nazivima preuzetim iz engleskoga, francuskoga, njemačkoga itd. Zbog toga načela dale smo prednost nazivu mocija pred nazivom moviranje (prema njemačkome Movierung).
(3)	Prošireniji i korisnicima prihvatljiviji naziv ima prednost pred manje prošire-nim. Zbog toga načela dali smo prednost nazivima mocijska tvorba, mocijska imenica i mocijski odnos pred nazivima parna tvorba, parna imenica i parni odnos te nazivu mocijski sufiks pred nazivom mocijski dometak.
(4)	Kraci nazivi imaju prednost pred duljim. Zbog toga smo načela dali prednost nazivu mocijski sufiks pred nazivom sufiks mocijske tvorbe.
(5)	Treba izbjegavati da naziv unutar istoga terminološkog sustava ima više zna-čenja. Zbog tog smo načela razgraničile značenje naziva mocija i mocijska tvorba te nazive mocijski par i mocijski parnjak. Preporučujemo uporabu naziva mocija u širemu značenju svakoga muško-ženskog odnosa, a u slučaju da se odnosi samo na tvorbu, preporučujemo naziv mocijska tvorba. Ako se govori o svojstvu pridjeva i glagola da mogu imati sva tri roda, preporučujemo naziv trorodnost.
Navedeni su i neki nepotvrdeni nazivi koji popunjavaju prazna mjesta u termino-
loškome sustavu. Ti su nazivi otisnuti u tablici masnim slovima.
Tablica 5: Prijedlog usustavljenoga hrvatskog mocijskog na/ivlja
Preporučeni	Potvrdene	Definicija i primjeri
naziv	istoznačnice (bliskoznačnice)	
leksički		mocijski odnos medu raznokorijenskim riječima koje nisu
mocijski odnos		tvorbeno povezane, npr. odnos jelen — košuta20c
leksički mocijski par		dvije raznokorijenske imenice (leksička mocijska parnjaka) koje se medusobno nalaze u netvorbenome mocijskom odnosu, npr. jelen — košuta
leksički mocijski parnjak		mocijski parnjak koji se s kojim drugim raznokorijenskim parnjakom nalazi u netvorbenome mocijskom odnosu, npr. jelen prema košuta, a zajedno čine leksički mocijski par
mocija	moviranje	veza izmedu imenica ili sveza koje se medusobno razlikuju u rodu te označuju pripadnike različitoga spola, a u svemu drugom imaju isto značenje, npr. veza izmedu imenica pisac i spisateljica, jelen i košuta, medicinska sestra i medicinski tehničar, primaljski asistent/pomočnik i primaljska asistentica/ pomočnica

20c Uz neke se definicije navode i primjeri kad nam se činilo da bi bez primjera definicija bila nejasna. Primjeri se ne navode uz sve definicije jer smatramo da bi to nepotrebno opterecivalo tekst.
122 _ Lana Hudeček - Milica Mihaljevič • Hrvatsko mocijsko nazivlje
► Preporučeni Potvrdene	Definicija i primjeri
naziv	istoznačnice
(bliskoznačnice)
mocijska imena		imena koja su nastala mocijskom tvorbom, npr. Branka od Branko, Vladimira od Vladimir
mocijska imenica	parna imenica	imenica koja se s kojom drugom imenicom nalazi u mocijskome odnosu, npr. spisateljica premapisac, jelen prema košuta
mocijska izvedenica		izvedenica koja je nastala mocijskom tvorbom, npr. čitatelj-ica
mocijska tvorba	parna tvorba	tvorba imenica jednoga roda od imenice drugoga roda s razlikom u spolu, npr. tvorba imenice učiteljica od imenice učitelj
mocijski morfem		morfem kojim se označuje muški ili ženski spol, npr. morfem -ica, -ka
mocijski odnos	parni odnos	odnos koji postoji medu riječima povezanim mocijom
mocijski par		dvije imenice (mocijska parnjaka) koje se medusobno nalaze u mocijskome odnosu
mocijski parnjak		jedna imenica prema drugoj imenici s kojom se nalazi u mocijskome odnosu i s kojom čini mocijski par
mocijski sufiks	mocijski dometak, sufiks mocijske tvorbe	sufiks kojim se tvore mocijske izvedenice
mocijski suodnos alofona	mocijski odnos alofona	odnos medu alofonima u mocijskoj tvorbi
moviranje		postupak oblikovanja imenica jednoga roda koje označuju pripadnike jednoga spola od imenica drugoga roda koja označuju pripadnike drugoga spola
muški mocijski parnjak	maskulinativ	imenica muškoga roda prema imenici ženskoga roda s kojom se nalazi u mocijskome odnosu i s kojom čini mocijski par
neobilježeni član	nemarkirani član	član tvorbenoga mocijskog para koji nema mocijski sufiks
netvorbeni mocijski odnos	netvorbeni parni odnos	odnos koji postoji medu riječima povezanim mocijom koje nisu u tvorbenome odnosu
netvorbeni mocijski par		dvije imenice koje se medusobno nalaze u netvorbenome mocijskom odnosu, semantički ili leksički mocijski par
netvorbeni mocijski parnjak		mocijski parnjak koji se s kojim drugim parnjakom nalazi u netvorbenome mocijskom odnosu, npr. jelen prema košuta, črneči zajedno netvorbeni mocijski par
obilježeni član	markirani član	član tvorbenoga mocijskog para koji ima mocijski sufiks
profesijska imenica		imenica kojom se označuje osoba kojega zanimanja
semantički mocijski odnos		mocijski odnos medu istokorijenskim riječima koje nisu tvorbeno povezane
semantički mocijski par		dvije istokorijenske imenice (semantička mocijska parnjaka) koje se medusobno nalaze u netvorbenome mocijskom odnosu, npr. sudac - sutkinja

Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 123
y Preporučeni Potvrdene	Definicija i primjeri
naziv	istoznačnice
(bliskoznačnice)
semantički mocijski parnjak		mocijski parnjak koji se s kojim drugim istokorijenskim parnjakom nalazi u netvorbenome mocijskome odnosu, npr. sudac prema sutkinja, črneči zajedno semantički mocijski par
spolno obilježeni jezik	rodno obilježeni/ označeni jezik	jezični izraz koji, iako bi se trebao odnositi na sve ljude, nenamjerno ili namjerno isključuje jedan spol ili implicira da je jedan spol superioran drugomu
stvaranje muškoga mocijskog parnjaka	maskulinativi-zacija	stvaranje imenice muškoga roda prema imenici ženskoga roda s kojom se nalazi u mocijskome odnosu i s kojom čini mocijski par
stvaranje spolno neutralnoga naziva	neutralizacija	stvaranje naziva koji nije spolno obilježen, koji se može odnositi i na muškarce i na žene, npr. chairperson prema chairman i chairwoman
stvaranje ženskoga mocijskog parnjaka	feminitivizacija	stvaranje imenice ženskoga roda prema imenici muškoga roda s kojom se nalazi u mocijskome odnosu i s kojom čini mocijski par
tvorbeni mocijski odnos	tvorbeni parni odnos	odnos koji postoji medu riječima povezanim mocijskom tvorbom
tvorbeni mocijski par		dvije imenice (mocijska parnjaka) koje se medusobno nalaze u tvorbenome mocijskom odnosu
tvorbeni mocijski parnjak		jedna imenica prema drugoj imenici s kojom se nalazi u tvorbenome mocijskom odnosu
ženski mocijski parnjak	feminativ	imenica ženskoga roda prema imenici muškoga roda s kojom se nalazi u mocijskome odnosu i s kojom čini mocijski par
9 ZAKLJUČAK
Mocijskomu nazivlju pripada dvadesetak naziva medu kojima postoje odnosi sinonimije i (ljestvične) hiperonimije/hiponimije. Mnogi su od tih naziva i vi-šeznačni i to unutar jezikoslovnoga nazivlja. Osim toga u različitim se gramatikama i radovima upotrebljavaju različiti nazivi. Stoga je te nazive potrebno popisati i usustaviti. U radu se s pomocu terminoloških načela usustavljuje i definira mocijsko nazivlje te se predlažu novi mocijski nazivi koji dosad nisu bili potvrdeni u hrvatskim radovima o mociji. Ti se nazivi predlažu ili zbog toga što postoje u stranoj stručnoj literaturi ili kako bi se popunio terminološki sustav. Rod i spol ne pripadaju mocijskome nazivlju u užemu smislu, ali se nalaze u definicijama mnogih mocijskih naziva te je i njima potrebno posvetiti veliku pozornost. Ovim smo radom pružile model usustavljivanja hrvatskoga mocijskog nazivlja koji bi mogao potaknuti usustavljivanje mocijskoga nazivlja i u drugim slavenskim jezicima.
124 _ Lana Hudeček - Milica Mihaljevič • Hrvatsko mocijsko nazivlje
Poseban je problem prevodenje mocijskoga nazivlja na engleski jezik jer se u radovima hrvatskih znanstvenika često pojavljuju nazivi motion i motal pair, a ti nazivi ne pripadaju engleskomu jezikoslovnom nazivlju. U radu se daje početna analiza engleskoga mocijskog nazivlja kao poticaj anglistima za izradu potpunijih tablica, koje bi omogucile prevodenje svih navedenih hrvatskih mo-cijskih naziva na engleski.
Literatura i izvori
Abbou — Baider 2016 = Julie Abbou - Fabienne H. Baider (ur.), Gender, Language and the Periphery: Grammatical and Social Gender from the Margins, Amsterdam: John Benjamins Publishing Company, 2016. Anic 1998 = Vladimir Anic, Rječnik hrvatskoga jezika, Zagreb: Novi Liber, 1998. Babic 1973/74 = Stjepan Babic, Tvorba imenica sa završetkom -ica i -ice, Jezik (Zagreb) 19.4-5 (1973/74), 102-123.
Babic 1980 = Stjepan Babic, Kako se kaže kad je žena sudac?, Jezik (Zagreb) 27.3 (1980), 86-87. Babic 1989 = Stjepan Babic, Katolkinja ili katolikinja, Jezik (Zagreb) 37.2 (1989), 59-60. Babic 1999 = Stjepan Babic, Ženska zanimanja u Hrvatskome bibliografskome leksikonu, Jezik
(Zagreb) 46.5 (1999), 191-193. Babic 2002 = Stjepan Babic, Tvorba riječi u hrvatskom književnom jeziku: nacrt za gramatiku,
Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 2002. Baric 1987 = Eugenija Baric, Mocijski parnjaci i njihova upotreba, Rasprave Zavoda za jezik (Zagreb) 13 (1987), 9-18.
Baric 1988 = Eugenija Baric, Tvorbeni status ženskog mocijskog parnjaka, Rasprave Zavoda za
jezik (Zagreb) 14 (1988), 43-49. Baric 1989 = Eugenija Baric, Ženski mocijski parnjak kao funkcionalna komunikacijska kategorija,
Jezik (Zagreb) 37.1 (1989), 12-21. Baric 1989a = Eugenija Baric, Naglasak u mocijskim parovima, Rasprave Zavoda za hrvatski jezik
(Zagreb) 18 (1989), 17-42. Baric i dr. 1997 = Eugenija Baric i dr., Hrvatska gramatika, Zagreb: Školska knjiga, 1997. Birtic i dr. 2012 = Matea Birtic i dr., Skolski rječnik hrvatskoga jezika, Zagreb: Školska knjiga -
Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2012. Blagus Bartolec i dr. 2016 = Goranka Blagus Bartolec i dr., JJJ jezičnih savjeta, Zagreb: Institut
za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2016. Glovacki-Bernardi 2008 = Zrinjka Glovacki-Bernardi, Kad student zatrudni: rasprava o rodnoj
perspektivi u jeziku, Zagreb: Alfa, 2008. Dulčic 1997 = Mihovil Dulčic (ur.), Govorimo hrvatski, Zagreb: Naprijed, 1997. Glück 2004 = Helmut Glück (ur.), Metzler Lexikon Sprache, Berlin: Metzler Verlag, 2004 (Digitale Bibliothek 34).
Jojic — Matasovic 2002 = Ljiljana Jojic - Ranko Matasovic (ur.), Hrvatski enciklopedijski rječnik,
Zagreb: Novi Liber, 2002. Hudeček — Mihaljevic 2012 = Lana Hudeček - Milica Mihaljevic, Terminološkipriručnik, Zagreb:
Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2012. Hudeček — Mihaljevic 2014 = Lana Hudeček - Milica Mihaljevic, Jesu li učenici učenice, a članovi
aktiva nastavnika i nastavnice?, Hrvatski jezik (Zagreb) 1.2 (2014), 5-10. Hudeček - Mihaljevic 2018 = Lana Hudeček - Milica Mihaljevic, Normiranje hrvatskoga jeziko-slovnog nazivlja, u: Hrvatskiprilozi 16. medunarodnom slavističkom kongresu, ur. Stipe Botica i dr., Zagreb: Hrvatsko filološko društvo, 2018, 49-62. Lakoff 1973 = Robin Lakoff, Language and Woman's Place, Language in Society (Cambridge) 2.1 (1973), 45-80.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 125
Lewis 2014 = Kristian Lewis, Parnjaci kojima nema para, Hrvatski jezik (Zagreb) 1.4 (2014), 8-11.
Markovic 2013 = Ivan Markovic, Uvod u jezičnu morfologiju, Zagreb: Disput, 2013.
Martinovic 2015 = Blaženka Martinovic, Od jezičnoga „pomuškarčivanja" do jezičnoga „poženči-vanja", Tabula (Pula) 13.1 (2015), 91-110.
Medved 2017 = Anja Medved, Mocijska tvorba u hrvatskome standardnom jeziku, Sveučilište u Puli, Pula, 2017. - Diplomski rad u rukopisu.
Mihaljevic 2013 = Milica Mihaljevic, Mocijska tvorba kao leksikografski problem, u: Od indo-europeistike do kroatistike: zbornik u čast Dalibora Brozovica, ur. Ranko Matasovic, Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 2013, 361-373.
Mihaljevic 2018 = Milica Mihaljevic, Muško i žensko u e-rječniku, u: Jezik i njegovi učinci: zbornik radova s medunarodnoga znanstvenog skupa Hrvatskoga društva za primijenjenu lingvistiku održanoga od 4. do 6. svibnja 2017, ur. Diana Stolac - Anastazija Vlastelic, Zagreb: Srednja Europa, 2018, 209-228.
Mihaljevic - Štebih Golub 2009 = Milica Mihaljevic - Barbara Štebih Golub, Mocijska tvorba u hrvatskome i srpskome jeziku, u: Die Unterschiede zwischen dem Bosnischen/Bosniakischen, Kroatischen und Serbischen III: slawische Sprachkorrelationen, ur. Branko Tošovic, Berlin i dr.: LIT Verlag, 2009, 81-103.
Miloš 2017 = Irena Miloš, Komu je jezik majka, a komu maceha?, Hrvatski jezik (Zagreb) 4.4 (2017), 4-8.
Omrčen 2017 = Darija Omrčen, Analysis of gender-fair language in sport and exercise, Rasprave: časopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje (Zagreb) 43.1 (2017), 143-161.
Piškovic 2011 = Tatjana Piškovic, Gramatika roda, Zagreb: Disput, 2011.
Piškovic 2011a = Tatjana Piškovic, Sintaktička narav gramatičkoga roda, Filologija (Zagreb) 56 (2011), 137-158.
Piškovic 2014 = Tatjana Piškovic, Feministički otpor rodnoj asimetriji u jeziku i jezikoslovlju, u: Otpor: subverzivne prakse u hrvatskom jeziku, književnosti i kulturi: zbornik radova 42. seminara Zagrebačke slavističke škole, ur. Tatjana Piškovic - Tvrtko Vukovic, Zagreb: Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu - Zagrebačka slavistička škola, 2014, 145-168.
Piškovic 2018 = Tatjana Piškovic (ur.), Uvod u rodolektologiju, Rodni jezici: zbornik radova o jeziku, rodu i spolu, Zagreb: Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 2018.
Prpic 2015 = Nina Prpic, Mocijska tvorba u hrvatskome jeziku, Filozofski fakultet u Zagrebu, Zagreb, 2015. - Diplomski rad u rukopisu.
Silic — Pranjkovic 2005 = Josip Silic - Ivo Pranjkovic, Gramatika hrvatskoga jezika za gimnazije i visoka učilišta, Zagreb: Školska knjiga, 2005.
Simeon 1969 = Rikard Simeon, Enciklopedijski rječnik lingvističkih naziva 1-2, Zagreb: Matica hrvatska, 1969.
Slovnik 1977—1979 = Slovnik slovanské lingvistické terminologie = CnoBapb CMaBMHCKOü MU^BUcmmecKoü mepMUHOMO^uu = Dictionary of Slavonic linguistic terminology 1-2, ur. Alois Jedlička, Praha: Academia, 1977-1979.
Snoj 1994 = Marko Snoj, Naglaševanje praslovanskih -y/-bv- osnov ženskega spola, Slavistična revija (Ljubljana) 42.4 (1994), 491-528.
Šonje 2000 = Jure Šonje (ur.), Rječnik hrvatskoga jezika, Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža - Školska knjiga, 2000.
Težak — Babic 2004 = Stjepko Težak - Stjepan Babic, Gramatika hrvatskoga jezika: priručnik za osnovno jezično obrazovanje, Zagreb: Školska knjiga, 2004.
Toporišič 1979 = Jože Toporišič, Nekaj o osebnih zaimkih, Jezik in slovstvo (Ljubljana) 24.7 (1979), 230-231.
VRHS 2015 = Veliki rječnik hrvatskoga standardnog jezika, ur. Ljiljana Jojic, Zagreb: Školska knjiga, 2015.
126 _ Lana Hudeček - Milica Mihaljevič • Hrvatsko mocijsko nazivlje
Mrežni izvori
100 pairs of masculine and feminine? (http://qa.answers.com/Q/100_pairs_of_masculine_and_fe-minine), pristupljeno 6. 8. 2018.
92 Feminine and Masculine Word Pairs (http://bookdoctorgwen.blogspot.com/2010/01/ege.html), pristupljeno 6. 8. 2018.
Bujica riječi (http://bujicarijeci.com/2012/10/dizajner-%e2%88%92-dizajnerica-ali-mzenjer-%e2%88%92-inzenjerka/), pristupljeno 20. 11. 2018.
English for students (www.english-for-students.com/masculine-nouns.html), pristupljeno 3. 9. 2018.
Hrvatsko strukovno nazivlje - Struna (http://struna.ihjj.hr/), pristupljeno 2. 8. 2018.
Jezični savjetnik (http://jezicni-savjetnik.hr/), pristupljeno 21. 11. 2018.
Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/), pristupljeno 3. 9. 2018.
Silvia Luraghi, Gender and word formation: the PIR gender system in cross-linguistic perspective (http://attach.matita.net/silvialuraghi/gender%20and%20word%20formation.pdf), pristupljeno 3. 9. 2018.
Muško i žensko u hrvatskome jeziku (http://ihjj.hr/projekt/musko-i-zensko-u-hrvatskome-jeziku/72/), pristupljeno 2. 8. 2018.
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU (https://fran.si/), pristupljeno 3. 9. 2018.
Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/Motion), pristupljeno 22. 11. 2018.
POVZETEK
Hrvaška terminologija pri tvorjenju ženskih in moških parov
Avtorici analizirata jezikoslovno terminologijo, ki je povezana z besedotvorjem ženskih in moških parov v hrvaščini (mocijska tvorba 'spolska tvorba', mocijske tvorenice 'spolske tvorjenke', mocijski parovi/parnjaci 'spolski pari', markirani/obilježeni član 'označeni člen', mocijski sufiks/dometak 'spolska pripona'). Pri analiziranju besedotvorja moških in ženskih parov in definicij poimenovanj pri tvorjenju ženskih in moških parov je posebna pozornost namenjena razlikovanju hrvaških izrazov rod '(slovnični) spol' in spol '(naravni) spol', ki sta pogosta v razlagah tvorjenja ženskih poimenovanj iz moških, pa tudi moško-ženskih parov. Analizirane so tudi možnosti pri prevajanju teh pojmov v več jezikov, zlasti še obstoj ali neobstoj angleških ustreznic teh terminov.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 127
I
CoBiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7570
Slabšalnice v nemških in hrvaških komentarjih bralcev na internetu ob terorističnih napadih
V prispevku so raziskane slabšalnice v nemških in hrvaških komentarjih bralcev na internetu ob terorističnih napadih, analizirani pa so po tarčah napada, kot jih je izpostavila Oksana Havryliv: (1) značajske lastnosti in načini obnašanja, (2) videz, telesne napake in starost, (3) univerzalne zmerljivke, (4) regionalne in nacionalne zmerljivke in (5) poklicne zmerljivke. Določene so tudi vrednotenjske kategorije oz. sodbe po Martinu in Whitu, to je, kako (ne)navaden, (ne)sposoben, (ne)odločen, (ne)etičen in (ne)resnico-ljuben je kdo.
Ključne besede: vrednotenje, sodba, slabšalno besedje, tarče napada
Triggering Negative Emotions Gives Pejorative Lexis an Important Role in Communication
This article analyzes pejoratives in German and Croatian internet comments on terrorist attacks in line with Havryliv's points of attack: (1) character traits and type of behavior of the addressee, (2) appearance, physical defects, and age of the addressee, (3) universal swearwords with an abstract meaning, (4) regional and national insults, and (5) career insults. It also utilizes the judgement category of Martin and White's (2005) appraisal theory; that is, how special, capable, dependable, honest, or beyond reproach somebody is. Keywords: appraisal, judgement, pejorative lexis, points of attack
1 Theoretischer Überblick
1.1 Bewertung
Evaluationi ist ein breiter Terminus für den Ausdruck der Stellung oder der Gefühle des Sprechers/Schreibers im Hinblick auf Sachverhalte, von denen er spricht/ schreibt (vgl. Thompson - Hunston 2003: 5; Mikulova 2012: 82). Näher definiert kann man sagen, dass die Evaluation eine Handlung ist, die eine Person tut, die rein privat und unausgesprochen oder mittels Sprache ausgeführt werden kann. Evaluation sind Wörter oder Phrasen, die eine bewertende Bedeutung ausdrücken, sowie Bedeutungen, die in einem Text durch verschiedene sprachliche Mittel ausgedrückt werden (vgl. Hunston 2011: 10f.).
1 In diesem Beitrag wird der Terminus Bewertung verwendet und wird mit dem Terminus Evaluation gleichgesetzt.
Marija Peric - Nikolina Miletic
pEJORATIVA IN DEUTSCHEN UND KROATISCHEN
Leserkommentaren auf Terroranschläge im Internet
128 _ Marija Peric - Nikolina Miletic • Pejoratiya in deutschen und kroatischen ...
Die Bewertung ist die Einstellung des Autors zu einem Wert der Entität in einem Text (vgl. Hunston 1993: 58 nach Millan 2012: 81). Alle Bewertungen sind im Wesentlichen Ausdrücke der positiven oder negativen Gefühle des Bewerters (vgl. Thompson 2014: 50). Bewertung ist ein inhärentes Merkmal von Emotionen, weil in der Kommunikation von Emotionen auch Bewertungen kommuniziert werden (vgl. Jahr 2000: 66). Obwohl Bewertung eng mit Emotionen verbunden ist und jede Emotion eine Bewertung darstellt, bedeutet das nicht, dass jede Bewertung eine emotionale Einstellung vermittelt (vgl. Ortner 2014: 64, 239).
Eine Bewertung beinhaltet einen Bewerter und die bewertete Person, Äußerung, Objekt oder Situation. Da es sich bei der Bewertung um eine zwischenmenschliche Handlung handelt, beinhaltet sie einen Empfänger der Information, der an einem Gespräch teilnimmt oder der Leser eines Textes ist (vgl. Hunston 2011: 166). Die Bewertung erfolgt hinsichtlich einer Skala, die durch gesellschaftliche, d. h. moralische, religiöse u. a. Normen bedingt ist (vgl. Mikulova 2012: 82).
Ein dreistufiger Bewertungsakt wird vorgeschlagen: Identifizierung und Klassifikation eines bewertenden Objektes, die Zuschreibung eines Wertes dem Objekt und Identifizierung der Bedeutung der Information. Dies wird als drei Funktionen der Evaluation gesehen: Status, Wert und Relevanz (vgl. Hunston 2011: 21). Status spiegelt den Grad der Sicherheit und des Engagements des Sprechers zu einer Proposition und wird als bekannt-unbekannt, sicher-unsicher und möglich-unmöglich bewertet. Wert kennzeichnet Qualität auf einer gut-schlecht Skala und wird mittels Lexik der Genauigkeit, Konsistenz, Einfachheit, Wahrheit, Nützlichkeit, Zuverlässigkeit oder Wichtigkeit bewertet. Relevanz kennzeichnet die Bewertung von dem Grad der Wichtigkeit oder Relevanz eines Arguments (vgl. Stotesbury 2003: 328f.; Hunston 1993: 60-63).
Bewertung wird als ein Oberbegriff für den Ausdruck der Einstellungen, Gesichtspunkte oder Gefühle über Entitäten oder Propositionen, über die jemand spricht. Diese Einstellung kann sich auf Gewissheit, Verpflichtung, Erwünschtheit und andere Werte beziehen (vgl. Thompson - Hunston 2003: 5). Solche Werte sind evaluative Parameter, nach denen die Sprecher die Welt als gut oder schlecht (Parameter Emotionalität), wichtig oder unwichtig (Parameter Wichtigkeit), erwartet oder unerwartet (Parameter Erwartung), verständlich oder unverständlich (Parameter Verständlichkeit), möglich oder unmöglich und nötig oder unnötig (Parameter Möglichkeit/Notwendigkeit) und echt oder unecht (Parameter Zuverlässigkeit) bewerten (vgl. Bednarek 2006: 3).
Anschließend wird behauptet, dass die Sprecher Propositionen als mehr oder weniger zuverlässig (Parameter Zuverlässigkeit) bewerten und evaluative Kommentare über die benutzte Sprache (Parameter Stil), Geisteszustand anderer Akteure (Parameter Geisteszustand) und die Wissensquelle der Akteure (Parameter Beweiskraft) machen (vgl. Bednarek 2006: 3f.).
Vier Parameter werden angeführt: Parameter gut-schlecht/positiv-negativ, Parameter Sicherheit, Parameter Erwartung und Parameter Wichtigkeit. Vom Text-
jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 129
genre abhängend werden einzelne Parameter priorisiert. Sie betonen, dass in Ermangelung offensichtlicher linguistischer Anhaltspunkte die Bewertung durch die Fähigkeit des Publikums Gutes und Schlechtes erkennen zu können, durchgeführt werden kann (vgl. Thompson - Hunston 2003: 22ff. nach Bednarek 2006: 36).
Nach der detaillierten Darstellung verschiedener Bewertungstheorien und ihrer Parameter gibt Bednarek ihre eigenen neun Parameter an (vgl. Bednarek 2006: 41). Jeder Parameter bezieht sich auf eine bewertende Dimension. Es wird zwischen evaluativen Kernparametern (core evaluative parameters) und Peripher-parametern (peripheral evaluative parameters) unterschieden. Evaluative Kernparameter umfassen Verständlichkeit, Emotionalität, Erwartung, Wichtigkeit, Möglichkeit/Notwendigkeit und Zuverlässigkeit, während evaluative Peripher-parameter Beweiskraft, Geisteszustand und Stil umfassen (vgl. ebd. 42).
Das Modell der Bewertungstheorie von Martin und White (2005) ist der am häufigsten theoretisierten Ansatz zur Kategorisierung der evaluativen Sprache (vgl. Millar - Hunston 2015: 302). Dieses Modell wird auch in Beiträgen vieler anderer Autoren dargestellt (vgl. Bednarek 2006; Thompson 2008; Ortner 2014; Mikulova 2012; Millar - Hunston 2015; Frljuzec - Peric 2017; Peric - Pavic Pin-taric 2015 u. a.).
In ihrem Modell unterscheidet man zwischen Einstellung, Anteilnahme und Graduation. Die Einstellung ist eine der Domänen der Bewertung, in der weiterhin zwischen Affekt, Urteil und Wertschätzung (ins Deutsche als Emotion, Urteil und Anerkennung übersetzt) unterschieden wird (vgl. Ortner 2014: 240f.). In diesem Beitrag befassen wir uns mit dem Urteil, weswegen nur dieser Aspekt weiter erklärt wird (vgl. Martin - White 2005: 52f.).
Das Urteil kann entweder auf gesellschaftliches Ansehen oder gesellschaftliche Sanktion gerichtet werden. So wird beurteilt, wie (un)üblich, (un)fähig, (un) entschlossen, (un)ethisch und (un)wahrhaftig jemand ist. Der Sprecher/Schreiber äußert seine Meinung im Hinblick auf eine Person, z. B. man kann jemandes Verhalten als moralisch oder unmoralisch durch ein Urteil bewerten (vgl. Mikulova 2012: 83).
1.2 Pejorativa und verbale Gewalt
Die Pejoration ist die Bewertung eines Gegenstandes, Sachverhaltes oder einer Person als etwas Schlechtes (vgl. Finkbeiner - Meibauer - Wiese 2016: 1).
In der Einleitung in das Buch Pejoration wird die Pejoration auf allen sprachlichen Ebenen, d. h. Prosodie, Wortbildung, Syntax, Lexikon, Semantik und Pragmatik, erklärt. Prosodische Merkmale können etwas Pejoratives in sich haben, z. B. Akzent, Tonhöhe, usw. können als unfreundliche Prosodie kennzeichnet werden. In der Wortbildung gibt es morphologische Prozesse der Komposition und Derivation, die eine pejorative Bedeutung dem Wort geben können, z. B. die Präfixoide sau- oder scheiß- in Zusammensetzungen. Was die Syntax betrifft, kann die pejorative Bedeutung beispielsweise in der Verdoppelung von Lexem
130 _ Marija Peric - Nikolina Miletic • Pejoratiya in deutschen und kroatischen ...
money im Beispiel money-shmoney sein. Der Wortschatz ist die Grundlage für die pejorative Bedeutung mit vielen Wörtern, die neben der denotativen neutralen Bedeutung auch eine konnotative pejorative Bedeutung haben. Semantisch gesehen wird u. a. betrachtet, ob die pejorativen Aussagen wahr oder falsch sind und welche Stereotypen sie ausdrücken, während in der Pragmatik die Verbindung von Pejorativa und Sprechakten, Implikaturen, Deixis sowie Text und Diskurs untersucht wird (vgl. ebd. 1-12).
Einige Linguisten (u. a. Croom 2013; Jay - Jay 2015) unterscheiden zwischen Tabus (z. B. fuck), die erhöhte emotionale Zustände ausdrücken, allgemeinen Pejorativen (z. B. fucker), deren Bedeutung konnotativ und an Menschen gerichtet ist, und Beschimpfungen (z. B. slut), die sowohl expressive und deskriptive (abwertende) Elemente beinhalten. Sex (fuck), Skatologie (shit) und pejorative Benennungen (motherfucker, bastard) sind die häufigsten Kategorien für Pejorativa. Beschimpfungen sind Ausdrücke, die auf Grund von Rasse (Nigger), Nationalität (kraut), Religion (kike), Geschlecht (bitch), sexuelle Orientierung fag), Migrationsstatus (wetback) und anderer demografischer Merkmale entstehen (vgl. Jay - Jay 2015: 257). Sie funktionieren meistens als Substantive oder Adjektive, aber auch als Adverbien, wie z. B. in Don't gopostal on me u. a. (vgl. Anderson - Lepore 2013: 43).
Sprache kann als ein Element der Gewalt gesehen werden, aber sie ist nicht die Gewalt selbst (vgl. Lobenstein-Reichmann 2012: 218). Im Unterschied zu physischer Gewalt hinterlässt psychische Gewalt keine offensichtlichen Spuren und sichtbaren Wunden und der Verletzte muss sogar nicht selbst anwesend sein (vgl. Lobenstein-Reichmann 2012: 218f.). Verbale Aggression ist weniger sanktioniert als physische Gewalt und kann als ein Mittel für die Äußerung von intellektueller Überlegenheit verwendet werden (vgl. Ortner 2014: 272). Aggressionsakte sind nicht nur »indexikalisch in dem Sinne, dass sie mit Emotionen eng verbunden sind und auf diese Emotionen deiktisch hinweisen, sondern sie sind der unmittelbare Ausdruck dieser Emotionen durch den Körper« (Bonacchi 2017: 10).
Verbale Aggression wird als sprachbezogenes feindliches Verhalten gegenüber einem Adressaten definiert (vgl. Bonacchi 2012: 4 nach Meibauer 2014: 141). Es gibt sechs grundlegende Kategorien von Aggression, nämlich Angriffe aufgrund von Normverletzungen (z. B. Tadeln), heimtückische verbale Angriffe (z. B. Verdächtigen), anprangernde Angriffe (z. B. Bloßstellen), Drohungen, störendes Verbalverhalten (z. B. Lärmen) und Lächerlichmachen (vgl. Kiener 1983 nach Ortner 2014: 273). Angriffspunkte werden dagegen folgendermaßen klassifiziert: (1) Charaktereigenschaften und Benehmensarten des Adressaten (z. B. Schwätzer), (2) das Aussehen, ein körperliches Gebrechen und das Alter des Adressaten (z. B. Fettsack), (3) universale Schimpfwörter (z. B. Scheißkerl), (4) Regional- und Nationalschelten (z. B. Piefke) und (5) Berufsschelten (z. B. Bullenschwein), die weiterhin in der Analyse dieses Beitrags verwendet werden (vgl. Havryliv 2009: 35-40).
jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 131
2	Methodologie, Forschungsfragen und Ziel
In diesem Beitrag wurden Leserkommentare auf die terroristischen Anschläge in Barcelona und Marseille (im Jahre 2017) analysiert. Sie wurden in deutsch- und kroatischsprachigen Zeitungen Die Zeit und Bild sowie Jutarnji list und 24sata ausgewählt, die sich auf dem sozialen Netzwerk Facebook befinden. In den Leserkommentaren wurden Pejorativa nach den Angriffspunkten, d. h. (1) Charaktereigenschaften und Benehmensarten des Adressaten, (2) das Aussehen, ein körperliches Gebrechen und das Alter des Adressaten, (3) universale Schimpfwörter, (4) Regional- und Nationalschelten und (5) Berufsschelten, und nach der Bewertungstheorie und der Kategorie Urteil, d. h. wie (un)üblich, (un)fähig, (un) entschlossen, (un)wahrhaftig und (un)ethisch jemand ist, analysiert. Diese Bewertungskategorie ist, obwohl für die englische Sprache geeignet, auch auf das Deutsche übertragbar (vgl. Ortner 2014: 240f.).
Die Klärung folgender Fragen wird dabei angestrebt: Welche Pejorativa überwiegen im deutschen und welche im kroatischen Korpus? Gibt es Unterschiede in der Art der Bewertung, d. h. wie (un)üblich, (un)fähig, (unentschlossen, (un)wahrhaftig und (un)ethisch ist jemand? Gibt es Unterschiede in Bezug darauf, was bewertet wird, d. h. jemandes Verhalten, Handeln oder eine Situation nach den Angriffspunkten? Zwischensprachliche Unterschiede im Gebrauch der Pejorativa und deren Bewertung in kroatisch- und deutschsprachigen Leserkommentaren werden untersucht.
3	Analyse der Leserkommentare
Es wurden 14 deutschsprachige und 17 kroatischsprachige Zeitungsartikel über Terroranschläge in Barcelona und Marseille analysiert. In 14 deutschsprachigen Zeitungsartikeln wurden 124 Beispiele und in 17 kroatischsprachigen Zeitungsartikeln 104 Beispiele mit Pejorativa gefunden.
Im Folgenden wird ein deutsches und ein kroatisches Beispiel für jede Bewertungskategorie und jeden Angriffspunkt dargestellt sowie zwei Beispiele, in denen das Lexem Scheiße vorkommt.
(1) Unsere Sicherheit und Gesellschaft wird von den IS Schweinen bedroht.
In diesem Beispiel (1) werden die Terroristen bzw. Islamisten als Schweine bezeichnet. Die Beschimpfungen mit dem Lexem Schwein sind sehr häufig und mit manchen Varianten (pig, swine, sow usw.) (vgl. Hughes 2006: 11). Der Kommentator bezieht sich auf die terroristischen Anschläge, die eine Bedrohung für die ganze Gesellschaft sind. Nach der Bewertungstheorie wird dieses Beispiel der Kategorie unüblich zugeordnet, weil es die Terroristen und ihre Taten als ungewöhnlich und nicht vertraut bewertet. Das Pejorativ Schwein bezieht sich auf die negativen Eigenschaften von Schweinen, die weiterhin auf die Personen und ihre
132 _ Marija Peric - Nikolina Miletic • Pejoratiya in deutschen und kroatischen ...
beurteilten Taten übertragen werden. Demzufolge gehört dieses Beispiel der Kategorie Charaktereigenschaften und Benehmensarten der Adressaten.
(2) Ma to su one izbjeglice koje je ostojic pozdravlja selaj alejhum ma emigranti su to dobri...Picka mu materina tko ih god dovodi i prima...
Der Kommentator bewertet den Politiker Ostojic sowie seine Entscheidungen im Beispiel (2) als negativ und beschimpft seine Mutter mit einem universalen Schimpfwort picka mu materina. Der Kategorie unüblich wird dieses Beispiel zugeordnet, weil die Entscheidung der Politiker, die Flüchtlinge in das Land willkommen zu heißen, als irregulär und gefährlich für die ganze Gemeinschaft betrachtet wird. Der Name des Politikers ist kleingeschrieben, um den Denotat zusätzlich zu erniedrigen.
(3) Ist ja nicht so, als würden Islamisten den Nobelpreis gewinnen , die sind einfach dumm
Im Beispiel (3) werden die Islamisten als dumme Menschen beschrieben, d. h. ihr Intellekt wird negativ bewertet und abwertend sowie ironisch mit dem Nicht-Gewinn vom Nobelpreis verglichen, was schon eine kontextuelle Beleidigung ist Demnach wird dieses Pejorativ der Kategorie unfähig zugeschrieben. Die Kategorie Dummheit ist eine der reichsten Quellen der Begriffe für persönliche Beschimpfungen und Gewalt. Meistens wird der Mangel an Intelligenz mit dem mangelnden Wert verglichen (vgl. Hughes 2006: 452). Nach den Angriffspunkten beschimpft der Kommentator den Intellekt von Islamisten, d. h. ihre Charaktereigenschaften, und sie als Nation mit Nationalschelten.
(4) Ovo su Americki borci oni ih financiraju dizite glas protiv Amerike i CIONISTA JEVREJA BUDALE NEJMA TE POJMA
Der Kommentator beschimpft im Beispiel (4) amerikanische Soldaten, die gesamte USA sowie Zionisten und Juden als blöde Menschen (budale), die keine Ahnung haben (nemati pojma). Nach der Bewertungstheorie gehört dieses Beispiel der Kategorie unfähig, weil man den Intellekt der Juden und Amerikaner in Frage bringt. Lexikalisch betrachtet, beziehen sich die Ausdrücke blöde Menschen und keine Ahnung haben auf Charaktereigenschaften der Adressaten, wobei sich der Kontext der Beschimpfung durch die Erwähnung von Juden und Amerikanern auf das Nationalschelten bezieht.
(5) Die Terroristen lachen sich über die europäischen Weicheier tot...ja, mit Gedenkveranstaltungen etc. hält man den Terror in Schach.
Das Beispiel (5) beschreibt auf ironische Weise durch Einsatz des Phrasems sich totlachen die Feigheit der Europäer und deren Unentschlossenheit, etwas zu unternehmen, um den Terrorismus auszutreiben. Die gesamte europäische Nation wird
jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 133
als Weicheier bezeichnet, die sich nur um Gedenkveranstaltungen kümmern und nichts Konkretes tun. Mit dem Lexem Weicheier wird die Charaktereigenschaft der Europäer bezeichnet, obwohl der Kontext auch auf das Nationalschelten hinweist.
(6) KUKAVICE
Die Unentschlossenheit wird im Beispiel (6) durch das Lexem Feiglinge (kukavice) wieder gezeigt und bezieht sich auf die IS-Terroristen. Der Mut war früher, in einer Kultur der Krieger, die hochgeachteste Tugend in der Gesellschaft. Demnach war die Feigheit gesellschaftliches Stigma. Heutzutage wird der Ausdruck von Mut modifiziert, Mut wird in der neuen Gesellschaft im Rahmen der politischen und diplomatischen Fähigkeiten und Vermeidung von Konflikten gesehen (vgl. Hughes 2006: 104). Die Beispiele, die der Kategorie (un)entschlossen angehören, sind in unserem Korpus kontextlos und bestehen nur aus einem einzigen Lexem. Nach den Angriffspunkten beschimpft dieses Lexem die Charaktereigenschaften und Benehmensarten der Adressaten.
(7) Nach jedem Terroranschlag die exakt gleichen hohlen Phrasen ohnmächtiger linksdegenerierter -Politiker. Wer sich ernsthaft noch mit solchen „schöööönen Worten" abspeisen lässt, dem ist nicht mehr zu helfen.
Dieses Beispiel (7) kann den zwei Kategorien unfähig und unwahrhaftig zugeordnet werden, da sich der erste Satz auf die Aussagen der Politiker und der zweite auf die Menschen, die an solche glauben, beziehen. Die Politiker werden mit dem Ausdruck ohnmächtiger linksdegenerierter und deren Aussagen mit hohlen Phrasen beschimpft, indem ihre Wahrhaftigkeit in Frage gebracht wird. Die Menschen werden als naiv bzw. leichtgläubig beschrieben. Nach den Angriffspunkten beschimpft der Kommentator in dem ersten Satz den Beruf der Politiker, während in den zweiten Charaktereigenschaften der Menschen zum Ausdruck gebracht werden.
(8) Americki pijuni!
Die amerikanischen Soldaten werden im Beispiel (8) als pijuni (wortwörtliche Bedeutung Figur der Bauern des Schachspiels) beschrieben, d. h. sie werden als manipulierbare Menschen bezeichnet. Der Kommentator ist der Meinung, dass sich die Amerikaner in alle politischen Gelegenheiten der EU einmischen. Demzufolge ist dieses Beispiel den Kategorien unentschlossen und unfähig zuzuordnen. Der Kommentator beschimpft die Nationalität der Amerikaner und beschreibt sie als unzuverlässig und schwach.
(9) Nur ein toter Terrorist ist ein guter Terrorist
Das Beispiel (9) ist eine Modifikation des amerikanischen Sprichworts The only good Indian is a dead Indian, das vom General Philip Sheridan in den 1860ern
134 _ 
Marija Peric - Nikolina Miletic • Pejoratiya in deutschen und kroatischen ...
enstand. Die Geschichte, Verbreitung, Bedeutung und Variation des Sprichworts werden bis heute verfolgt und zeigen, dass es mit überraschender Häufigkeit in der amerikanischen Literatur und den Massenmedien sowie in der mündlichen Rede verwendet wird (vgl. Mieder 1993: 38). Der Kommentator in unserem Beispiel wünscht den Terroristen den Tod, weswegen es der Bewertungskategorie unethisch angehört. Nach den Angriffspunkten bezieht sich die Äußerung auf das Aussehen und das körperliche Gebrechen der Adressaten, da man den Terroristen das Leben nehmen und verbieten sollte.
(10) Balije su smrt Evrope. Plinska komor ili otvoreno more i sve ugusiti. Svi muskimani su potencionalna bomba
Der Kommentator verwendet im Beispiel (10) das Pejorativ balije, das eine beleidigende Bezeichnung für Muslime ist. Ethnische Beschimpfungen sind die offensichtlichste linguistische Manifestation von Xenophobie und Vorurteilen gegen Randgruppen. Sie basieren meistens auf bösartigen, ironischen oder lustigen Deformierungen der Identität der Zielgruppe (vgl. Hughes 2006: 146). Die Aussage ist nach der Bewertungstheorie unethisch, weil Balije der Tod Europas (smrt Evrope) und eine potentielle Bombe (potencionalna bomba) sind. Man sollte sie in einer Gaskammer (plinska komora) ersticken (ugusiti) oder im Meer (otvoreno more) ertränken lassen. Mit dem Beispiel wird Nationalschelten ausgedrückt, weil sich die Aussage nicht nur auf Terroristen bezieht, sondern auf alle Menschen des islamischen Glaubens.
(11) Wie unser bello zu sagen pflegt „ weiter machen wie bisher „ Tolle Einstellung „ nur die dümmsten Kälber wählen ihre Schlächter selber „
Die dümmsten Kälber wählen ihre Schlächter selber ist ein Zitat, das dem Autor Bertolt Brecht zugeschrieben wird. In unserem Beispiel (11) bezieht sich das Sprichwort auf die politische Spitze in Deutschland bzw. auf die Bundeskanzlerin Angela Merkel, der die Schuld an den terroristischen Angriffen zugeschrieben wird, weil sie die Einwanderung der Migranten genehmigt hat. In dieser Aussage werden die Charaktereigenschaften und das Benehmen der deutschen Wähler abwertend kritisiert, da sie diejenigen sind, die Merkel ausgewählt haben. Die Äußerung gehört zu der Bewertungskategorie unfähig, d. h. die Wähler werden als inkompetent beschrieben und auch ihnen wird die Schuld an der politischen Situation zugeteilt.
(12) konjino neobrazovana,malo se edukuj,proguglaj malo pa ces vidjeti sta je Islam i kakva je to presvjetla i precista vjera,i sta Kur'an sveti nalaze jednom vjerniku! (...) Jesu li i oni svestenici sto siluju djecu po manastiri-ma vase lice,lice vase vjere!? Zato ne baljezgaj neznalice jedna,nema-mo mi sta priznati!!!
jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 135
Der Kommentator spricht in dem Beispiel (12) den anderen Kommentator an, indem er ihn und seine Intelligenz beschimpft. Er nennt ihn ein ungebildetes Riesenpferd (konjino neobrazovana) und einen Ignoranten (neznalice jedna), empfiehlt ihm, sich über Islam auszubilden, und hebt hervor, dass er nicht ohne vollinhaltliche Informationen Islam beschimpfen soll. Demzufolge beschimpft das Beispiel (12) nach den Angriffspunkten Charaktereigenschaften und Benehmensarten des Adressaten. Weiterhin bezieht sich der Kommentator auf die Fähigkeit des Adressaten und bewertet ihn als zu dumm bzw. unfähig zu begreifen, dass Islam nicht mit Terroristen zu vergleichen ist.
(13) Spielt das eine Rolle ob rechts, links oder IS? Alle Gewalttäter sind mit Ihrem Hass das Krebsgeschwür in unserer Gesellschaft.
Ein körperliches Gebrechen wird im Beispiel (13) thematisiert, indem der Kommentator alle Gewalttäter, nicht nur IS, und ihren Hass als Krebsgeschwür bezeichnet. Dieser Hass frisst sich in die Gesellschaft ein und verbreitet sich. Die Gewalttäter werden hier als unethisch bewertet, indem sie und ihr Hass als boshaft und amoralisch beschrieben werden.
(14) ..u americkim uniformama, nesto mi ovi ISILOVCI, plaho bogati, ne-znam samo gdje kupise uniforme, i kako da su ovoliko debeli i ugojeni... ma nesto mi tu mrisi..
Im Beispiel (14) wird das Aussehen der IS-Soldaten beschrieben, indem sich der Kommentator wundert, dass sie amerikanische Uniformen tragen, reich sind und sehr dick und fett (debeli i ugojeni) sind. Solches Aussehen ordnet man stereotypisch den IS-Terroristen nicht zu. Weiterhin bewertet der Kommentator die Situation und die IS-Terroristen sowie die Journalisten, die solche Informationen und Bilder verbreiten, als unwahrhaftig mit Adjektiven unehrlich, falsch und lügnerisch.
(15) [...] IMMER, IMMER die gleichen Ar...-Gesichter!
Der Kommentator reagiert auf den Artikel der Zeitung »Bild« im sehr ärgerlichen Ton, was aus den zahlreichen Anführungszeichen evident ist. Im Beispiel (15) bezeichnet er die IS-Terroristen als Arsch-Gesichter, was zu universalen Schimpfwörtern gehört, weil mit dem Schimpfwort nichts Konkretes (nicht der Charakter, das Benehmen oder das Aussehen des Adressaten) gemeint ist, d. h. das Schimpfwort hat eine abstrakte Bedeutung und einen breiten Anwendungsbereich. Der Kommentar gehört zur Bewertungskategorie unethisch, weil immer dieselben Menschen, d. h. die IS-Terroristen das Übel verrichten.
136 _ 
Marija Peric - Nikolina Miletic • Pejoratiya in deutschen und kroatischen ...
(16) U Hrvatskoj bi bio zasticen i zaljen. Blesava drzava. Siluju nam zene i djevojke. Ma mater vam jebem vise
Im Beispiel (16) befindet sich das universale Schimpfwort mater vam jebem, das sich auf die Terroristen bezieht. Der Kommentator beschimpft nicht etwas Konkretes, d. h. Intelligenz, Charakter, Aussehen, Beruf oder Nationalität, sondern nutzt das Schimpfwort, das in der kroatischen Sprache sehr generell und in verschiedenen Situationen benutzt werden kann. Dieser Fluch, der die Mutter des Adressaten und den Geschlechtsverkehr zwischen dem Sprecher und der Mutter des Adressaten beinhaltet, nutzt man in der kroatischen Sprache wie ein Schlagwort. Nach der Bewertungstheorie gehört dieses Beispiel der Kategorie unüblich, weil es die ganze Situation als nicht alltäglich bewertet.
(17) Islam bedeutet primär Unterwerfung, Intoleranz, Fundamentalismus und Gewaltbereitschaft, aber sicher nicht Frieden. Er ist eine als Religion getarnte extremistische Ideologie und daher die Wurzel des Übels.
Im Beispiel (17) beschimpft der Kommentator den Islam, indem er viele negative Lexeme, wie z. B. Unterwerfung, Intoleranz, Fundamentalismus und Gewaltbereitschaft für deren Beschreibung verwendet. Außerdem bezeichnet er den Islam als eine nur getarnte Religion und als die Wurzel des Übels. Demzufolge sieht er den Islam als den wahren Grund der terroristischen Anschläge und erkennt keinen Unterschied zu den Terroristen, weswegen dieses Beispiel zum Regional- und Nationalschelten zuzuordnen ist. Nach der Bewertungstheorie gehört es zur Kategorie unethisch, weil eine Religion als moralisch negativ bewertet wird.
(18) kopile balijsko, poturceno odtavi franju , na miru,, imas svoga izmet-begovica poturicu na njega seri
Der Islam wird ebenfalls im Beispiel (18) erwähnt, indem ein Kommentator den anderen anspricht und ihn einen Bastard (kopile) nennt. Die erste Verwendung von dem Lexem Bastard hatte die wortwörtliche Bedeutung der Unehelichkeit und heutzutage wird das Stigma auch davon abgeleitet (vgl. Hughes 2006: 18). Der Kommentator bringt das Pejorativ Bastard in Zusammenhang mit dem Islam, indem er balije, eine beleidigende Bezeichnung für Muslime, benutzt. Im Beispiel (18) befindet sich noch ein Wortspiel mit dem Namen vom bosnischen Politiker Izetbegovic, der auch mit der Religion Islam verbunden ist, indem der Kommentator der erste Teil seines Nachnamens Izet mit izmet (Scheiße) austauscht. Mit der Nennung vom Islam sowie von einem bosnischen Politiker, dem islamischen Aktivisten, gehört dieses Beispiel der Kategorie Nationalschelten. Nach der Bewertungstheorie wird dieses Beispiel der Kategorie unethisch zugeordnet, weil der Kommentator den Adressaten mitsamt aller Muslime als boshaft und schlecht bewertet.
jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 137
(19) Wer nach dem gestrigen Tag noch Murkel und ihre Handlanger wählt, sollte so schnell wie möglich zum Arzt gehen und sich sein bisschen Hirn durchpusten lassen, in jeder Bananenrepublik hätte man diese Landesverräterrin schon längst an die Wand gestellt!
Im Beispiel (19) erscheinen Beschimpfungen, die sich auf die Charaktereigenschaften der Wähler (sich sein bisschen Hirn durchpusten lassen) beziehen, auf Nationalschelten (Bananenrepublik) und auf Berufsschelten (Landesverräterrin). Es werden die Wähler bzw. die ganze Nation kritisiert, weil sie Merkel gewählt haben und Merkel wird als Landesverräterrin genannt, weil sie die Migranten in das Land reingelassen hat. Nach der Bewertungstheorie sind die Wähler sowie Merkel unfähig für das Land zu entscheiden und das Land politisch zu führen.
(20) a vi govna samo ih reklamiraJTE
Im kroatischen Beispiel (20) wird als Beruf derjenige der Journalisten bewertet, indem der Kommentator sie mit Dreck vergleicht, weil sie mit solchen sensationellen Zeitungsartikeln über die terroristischen Anschläge den IS-Terroristen nur Werbung machen. Das größte Ziel der IS-Terroristen ist Angst zu verbreiten und die Medien bzw. Journalisten tragen der Verbreitung solcher Panik dadurch bei, dass sie so viel und so sensationell darüberschreiben. Der Kommentator bewertet demnach die Journalisten als unethisch, weil sie mit dieser hartnäckigen Verbreitung der Ereignisse und Informationen über Angriffe der Tragödie noch zusätzlich beitragen und den IS-Radikalismus stärken.
(21) Wann hört diese scheisse mal auf man werdet endlich mal wach und bekämpft diese scheisse... !
Im Beispiel (21) bezieht sich das Lexem scheisse auf die terroristischen Anschläge. Der Kommentator plädiert für die Bekämpfung der IS-Terroristen und nach der Bewertungstheorie wird Bezug auf unethische Ereignisse genommen. Nach den Angriffspunkten zählt scheisse zu den universalen Schimpfwörtern, weil es sich auf viele unterschiedliche Sachgebiete beziehen kann und als Schlagwort im alltäglichen Sprachgebrauch verwendet wird.
(22) Sve vas balije treba u plinsku komoru i podusiti govna smrdljiva.
Noch ein Beleg, in dem sich das Lexem Scheiße bzw. Dreck (govna) befindet, beschreibt die Muslimen, d. h. IS-Terroristen, im kroatischen Beispiel (22). In diesem Fall bezieht sich das Lexem nicht auf die Gegenstände bzw. Ereignisse wie im Beispiel (21), sondern auf Muslime, die weiterhin wieder mit dem Pejorativ balije, was beleidigend für Muslime steht, benannt werden. Das Beispiel drückt Nationalschelten aus und beschimpft alle Muslimen bzw. balije, nicht nur IS-Terroristen. Der Kommentator drückt seinen Wunsch bzw. eine Drohung aus, dass
138 _ Marija Peric - Nikolina Miletic • Pejoratiya in deutschen und kroatischen ...
alle Muslimen in einer Gaskammer (plinska komora) ersticken (podusiti). Nach der Bewertungstheorie evaluiert das Beispiel (22) die Ethik der Muslimen, d. h. der Kommentator bezeichnet sie mit der Verwendung von Pejorativen balije und govna smrdljiva als unmoralisch, schlecht und boshaft.
4 Schlussfolgerung
Die Pejorativa werden häufig in Leserkommentaren auf politische Ereignisse des Netzwerkes Facebook als eine Art von Beleidigung der anderen Kommentatoren, Politiker oder Situationen verwendet.
In diesem Beitrag wurden Leserkommentare auf die terroristischen Anschläge in Barcelona und Marseille in deutsch- und kroatischsprachigen Zeitungen Die Zeit und Bild sowie Jutarnji list und 24sata auf dem sozialen Netzwerk Facebook analysiert. Pejorativa in den Leserkommentaren wurden nach den Angriffspunkten (1) Charaktereigenschaften und Benehmensarten des Adressaten, (2) das Aussehen, ein körperliches Gebrechen und das Alter des Adressaten, (3) universale Schimpfwörter, (4) Regional- und Nationalschelten und (5) Berufsschelten, und nach der Bewertungstheorie und der Kategorie Urteil, d. h. wie (un)üblich, (un)fähig, (un)entschlossen, (un)wahrhaftig und (un) ethisch jemand ist, analysiert.
In den deutschen und kroatischen Kommentaren auf terroristische Anschläge werden die Bundeskanzlerin Angela Merkel, die IS Terroristen, alle Muslimen, das politische System in Europa und andere Kommentatoren beschimpft.
Obwohl sowohl in deutschen als auch kroatischen Leserkommentaren die gleichen Beschimpfungsobjekte thematisiert werden, gibt es zwischensprachliche Unterschiede in dem Grad bzw. in der Intensität der Beschimpfungen, d. h. im Kroatischen sind die Pejorativa extrem und ohne Zensur, indem die Kommentatoren oft anderen Kommentatoren und der ganzen Nation von Muslimen drohen und ihnen den Tod wünschen (sich in einer Gaskammer ersticken, im Meer ertränken, sie erschießen usw.).
Im Deutschen werden dagegen beleidigende und beschimpfende Kommentare auf Online-Zeitungen gelöscht, weswegen es keine Todesdrohungen gibt. Die deutschen Kommentare sind indirekter, man beschimpft jemanden mittels Ironie, Metaphern, Phraseme und Sprichwörter (z. B. nur ein toter Terrorist ist ein guter Terrorist; nur die dümmsten Kälber wählen ihre Schlächter selber; das Krebsgeschwür in unserer Gesellschaft; die Wurzel des Übels; sich sein bisschen Hirn durchpusten).
Die 124 deutschsprachigen Beispiele wurden nach der Bewertungstheorie in folgende Kategorien zugeordnet: 44,83% unfähig, 29,31% unethisch, 12,07% unüblich, 7,76% unwahrhaftig und 6,03% unentschlossen. Die 105 kroatischsprachigen Beispiele wurden nach der Bewertungstheorie in folgende Kategorien zugeordnet: 43,27% unfähig, 42,31% unethisch, 6,73% unüblich, 6,73% unentschlossen und 0,96% unwahrhaftig.
jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 139
Nach der Bewertungstheorie erscheinen im Deutschen sowie im Kroatischen am häufigsten die Kategorien unfähig und unethisch. Als unfähig werden die Politiker und das politische System Europas gehalten, weil sie nicht im Stande sind, den Terrorismus auszutreiben, wobei als unethisch die IS Terroristen und ihre Gewalttaten angesehen werden. Im Kroatischen kommt die Kategorie unethisch signifikant häufiger wegen des nicht zensurierten Inhalts vor.
Nach den Angriffspunkten wurden die deutschsprachigen Beispiele in folgende Kategorien eingeteilt: 56,20% Charaktereigenschaften und Benehmensarten, 24,09% universale Schimpfwörter, 9,49% Regional- und Nationalschelten, 5,84% Berufsschelten und 4,38% das Aussehen, ein körperliches Gebrechen und das Alter des Adressaten. Nach den Angriffspunkten wurden die kroatischsprachigen Beispiele in folgende Kategorien eingeteilt: 73,53% Charaktereigenschaften und Benehmensarten, 14,71% Regional- und Nationalschelten, 6,86% universale Schimpfwörter, 2,94% Berufsschelten und 1,96% das Aussehen, ein körperliches Gebrechen und das Alter des Adressaten.
Nach den Angriffspunkten ist in beiden Sprachen die häufigste Kategorie Charaktereigenschaften und Benehmensarten, weil die Adressaten der Beschimpfungen Politiker, andere Kommentatoren und IS Terroristen sind, d. h. ihre Eigenschaften und Taten werden beschimpft. Bemerkenswert sind die Ergebnisse, die sich auf die Kategorie universale Schimpfwörter beziehen. Zu dieser Kategorie gehören Beschimpfungen Scheiße, Dreck, Verpiss dich, Arsch u. a. Im Deutschen kommt diese Kategorie häufiger als im Kroatischen vor, da dieser Kategorie nur Ausdrücke, die sich nicht auf Charaktereigenschaften beziehen, angehören. Daraus kann man folgern, dass die Deutschen mehr Lexeme, die unpersönlich sind, wie z. B. Scheiße nutzen, während die Kroaten bewusst andere aufgrund ihrer Charaktereigenschaften, ihres Aussehens u. a. beschimpfen.
Aus diesem Beitrag öffnen sich Möglichkeiten für weitere Untersuchungen der pejorativen Lexik, nämlich die Anwendung der Sprechakte, da die Kommentatoren oft nicht nur andere beschimpfen, sondern auch verwünschen, auffordern oder Situationen fluchen.
Literaturverzeichnis
Anderson - Lepore 2013 = Luvell Anderson - Ernie Lepore, Slurring Words, Noüs 47.1 (2013), 25-48.
Bednarek 2006 = Monika Bednarek, Evaluation in Media Discourse: Analysis of a Newspaper
Corpus, New York - London: Continuum, 2006. Bonacchi 2012 = Silvia Bonacchi, Zu den idiokulturellen und polykulturellen Bedingungen von aggressiven Äußerungen im Vergleich Polnisch-Deutsch-Italienisch, in: Magdalena Olpinska--Szkielko u. a. (Hrsg.), Der Mensch und seine Sprachen: Festschrift für Professor Franciszek Grucza, Frankfurt am Main u. a.: Peter Lang Verlag, 2012, 1-20. Bonacchi 2017 = Silvia Bonacchi, Sprachliche Aggression beschreiben, verstehen und erklären, in: Silvia Bonacchi (Hrsg.), Verbale Aggression: multidisziplinäre Zugänge zur verletzenden Macht der Sprache, Berlin - Boston: Walter de Gruyter, 2017, 3-31.
140 _ 
Marija Peric - Nikolina Miletic • Pejoratiya in deutschen und kroatischen ...
Croom 2013 = Adam M. Croom, How to do things with slurs: studies in the way of derogatory words, Language & Communication 33 (2013), 177—204.
Finkbeiner - Meibauer - Wiese 2016 = Rita Finkbeiner - Jörg Meibauer - Heike Wiese, What is pejoration, and how can it be expressed in language?, in: Rita Finkbeiner - Jörg Meibauer - Heike Wiese (Hrsg.), Pejoration, Amsterdam - Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 2016, 1-18.
Frljužec — Peric 2017 = Katarina Frljužec - Marija Peric, Valovi kao jezični izraz emocija, Zadar-ski filološki dani 6 (2017), 315-336.
Havryliv 2009 = Oksana Havryliv, Verbale Aggression, Frankfurt am Main u. a.: Peter Lang, 2009.
Hughes 2006 = Geoffrey Hughes, An Encyclopedia of Swearing: The Social History of Oaths, Profanity, Foul Language, and Ethnic Slurs in the English-Speaking World, Armonk, NY - London: M. E. Sharpe, 2006.
Hunston 1993 = Susan Hunston, Evaluation and ideology in scientific writing, in: Mohsen Ghades-sy (Hrsg.), Register Analysis: Theory and Practice, London: Pinter Publishing, 1993, 57-73.
Hunston 2011 = Susan Hunston, Corpus Approaches to Evaluation: Phraseology and Evaluative Language, New York - Oxford: Routledge, 2011.
Jahr 2000 = Silke Jahr, Emotionen und Emotionsstrukturen in Sachtexten, Berlin: Walter de Gruyter, 2000.
Jay — Jay 2015 = Kristin L. Jay - Timothy B. Jay, Taboo word fluency and knowledge of slurs and general pejoratives: deconstructing the poverty-of-vocabulary myth, Language Sciences 52 (2015), 251-259.
Kiener 1983 = Franz Kiener, Das Wort als Waffe: zur Psychologie der verbalen Aggression, Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 1983.
Lobenstein-Reichmann 2012 = Anja Lobenstein-Reichmann, Verbale Gewalt: ein Forschungsgegenstand der Sprachgeschichtsschreibung, in: Peter Ernst (Hrsg.), Historische Pragmatik: Tagungsband zur Jahrestagung der Gesellschaft für Historische Sprachwissenschaft 2011, Berlin - Boston: de Gruyter, 2012, 215-238.
Martin 2001 = J. R. Martin, Beyond exchange: appraisal systems in English, in: Susan Hunston -Geoff Thompson (Hrsg.), Evaluation in Text: Authorial Stance and the Construction of Discourse, Oxford - New York: Oxford University Press, 2001, 142-175.
Martin — White 2005 = J. R. Martin - P. R. R. White, The Language of Evaluation: Appraisal in English, London: Palgrave Macmillan, 2005.
Meibauer 2014 = Jörg Meibauer, Bald-faced lies as acts of verbal aggression, Journal of Language Aggression and Conflict 2.1 (2014), 127-150.
Mieder 1993 = Wolfgang Mieder, "The Only Good Indian Is a Dead Indian": History and Meaning of a Proverbial Stereotype, The Journal of American Folklore 106.419 (1993), 38-60.
Mikulova 2012 = Anna Mikulova, Sprachliche Bewertung in Internet-Foren zu You-Tube-Videos, Brünner Beiträge zur Germanistik und Nordistik 26 (2012), 81-103.
Millan 2012 = Enrique Lafuente Millan, A Contrastive Study of Generic Integrity in the Use of Attitudinal Evaluation in Research Articles Written for Different Audiences, Brno Studies in English 38.2 (2012), 79-96.
Millar — Hunston 2015 = Neil Millar - Susan Hunston, Adjectives, communities, and taxonomies of evaluative meaning, Functions of Language 22.3 (2015), 297-331.
Ortner 2014 = Heike Ortner, Text und Emotion: Theorie, Methode und Anwendungsbeispiele emotionslinguistischer Textanalyse, Tübingen: Narr, 2014 (Europäische Studien zur Textlinguistik 15).
Peric — Pavic Pintaric 2015 = Marija Peric - Anita Pavic Pintaric, Das Modell zur Bestimmung von Phrasemen der Bewertungskategorie Affekt, Jezikoslovni zapiski 21.2 (2015), 191-207.
Stotesbury 2003 = Hilkka Stotesbury, Evaluation in research article abstracts in the narrative and hard sciences, Journal of English for Academic Purposes 2 (2003), 327-341.
Thompson 2008 = Geoff Thompson, Appraising glances: evaluating Martin's model of APPRAISAL, WORD 59.1-2 (2008), 169-187.
Thompson 2014 = Geoff Thompson, Affect and emotion, target-value mismatches, and Russian dolls: refining the appraisal model, in: Geoff Thompson - Laura Alba-Juarez (Hrsg.), Evaluation in Context, Amsterdam - Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 2014, 47-66.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 141
Thompson - Hunston 2003 = Geoff Thompson - Susan Hunston, Evaluation: An Introduction, in: Geoff Thompson - Susan Hunston (Hrsg.), Evaluation in Text: Authorial Stance and the Construction of Discourse, Oxford - New York: Oxford University Press, 2003, 1-27.
POVZETEK
Slabšalnice v nemških in hrvaških komentarjih bralcev na internetu ob terorističnih napadih
Slabšalnice lahko v ljudeh sprožijo intenzivna, pa čeprav negativna občutja, kar jim daje v komunikaciji pomembno vlogo.
V prispevku so raziskane slabšalnice v nemških in hrvaških komentarjih bralcev na internetu ob terorističnih napadih, analizirane pa so po tarčah napada, kot jih je izpostavila Oksana Havryliv: (1) značajske lastnosti in načini obnašanja, (2) videz, telesna napaka in starost, (3) univerzalne zmerljivke, (4) regionalne in nacionalne zmerljivke in (5) poklicne zmerljivke. Določene so tudi vrednotenjske kategorije oz. sodbe po Martinu in Whitu, to je, kako (ne)navaden, (ne)sposoben, (ne)odločen, (ne)etičen in (ne)resnicoljuben je kdo. Ta prispevek odpira možnosti za nadaljnje raziskave slabšalnic.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 143
Zeljka Brlobaš - Martina Horvat
Metodologija leksikografske obradbe
RJEČNIKA HRVATSKOGA KAJKAVSKOGA KNJIŽEVNOG JEZIKA
CoBiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7571
Metodologija slovaropisne obdelave Slovarja hrvaškega kajkavskega knjižnega jezika
V uvodu so orisane osnovne značilnosti Slovarja hrvaškega kajkavskega knjižnega jezika (Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika), zgodovinskega slovarja hrvaškega jezika, ki temelji na natisnjenih in rokopisnih virih, zapisanih v kajkavskem knjižnem jeziku. Po kratkem pregledu sestave gesel je orisana metodologija uporabljene leksikografske analize, poudarjene pa so tudi slovnične sestavine gesel. Slovar je vir podatkov o skladenjskih posebnostih kajkavske knjižne hrvaščine in pri leksikografski analizi osnova za različne semantične raziskave.
Ključne besede Slovar hrvaškega kajkavskega knjižnega jezika, slovarsko geslo, metodologija leksikografske analize
Methodology of Lexicographic Analysis in the Croatian Kajkavian Standard Dictionary
The introduction to this article outlines the basic characteristics of Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika (Croatian Kajkavian Standard Dictionary) as a historical Croatian dictionary based on written and manuscript sources of standard Croatian Kajkavian. After a brief overview of the structure of the dictionary entries, there is an overview of the methodology of lexicographic analysis used, which highlights graphic and phonological principles used in establishing entries through confirmed morphological forms and usage examples. Basic morphological characteristics are also emphasized as grammatical components of dictionary entries within the framework of grammatical categories particular to a specific kind of word in standard Croatian Kajkavian. It is also noted that the dictionary is a source of data on syntactic markings particular to standard Kajkavian. Within the framework of lexicographic analysis, the dictionary is also highlighted as a base for various semantic research. Keywords: Croatian Kajkavian Standard Dictionary, dictionary entry, methodology of lexicographic analysis
1 UVOD
Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika leksikografski se obraduje u Institutu za hrvatski jezik i jezikoslovlje unutar Odjela za povijest hrvatskoga jezika i povijesnu leksikografiju, a suizdavač Rječnika je Hrvatska akademija znanosti u umjetnosti. Zamisao o izradbi Rječnika kao samostalnoga leksikografskog
Vrlo kratka inačica analizirane teme ovoga rada izlagana je na Medunarodnom znanstveno--stručnom skupu Crkvenoslavenska i hrvatska povijesna leksikografija, Zagreb, 29. lipnja -1. srpnja 2016. godine.
144 _ Željka Brlobaš - Martina Horvat • Metodologija leksikografske obradbe Rječnika
djela datira u Akademiji od tridesetih godina prošloga stolječa jer u velikom Akademijinu povijesnom višesveščanom Rječniku hrvatskoga ili srpskoga jezika (1880. - 1976.) u izboru grade za stvaranje leksikografskoga korpusa hrvat-skoga jezika, pored štokavskih i čakavskih pisanih izvora, nisu bili obuhvačeni i kajkavski pisani izvori.1 Zanemarivanje pisanih izvora kajkavskoga narječja bilo je velik propust u prethodno zadanoj metodologiji leksikografske obradbe i vrsta izvora u Akademijinu Rječniku, stoga je HAZU izradbu samostalnoga Rječnika hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika povjerila Institutu za hrvatski jezik i jezikoslovlje, gdje je u potpunosti osmišljena metodologija obradbe, započelo se s prikupljanjem knjižne korpusne grade, ispisom i leksikografskom obradbom.
U povijesnom Rječniku hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika, na temelju objavljenih tiskanih i rukopisnih izvora, obraduje se leksičko blago kajkavskoga hrvatskog književnog jezika, koji je od 16. st. do polovice 19. st. bio zajednički književni jezik na području sjeverne Hrvatske (uključujuči tada zagrebačku, va-raždinsku i križevačku županiju), time i jezik hrvatske kajkavske pisane riječi, koji je bio fankcionalan na svim razinama društvene komunikacije. Kajkavski hrvatski književni jezik razlikuje se od regionalnih obilježja kajkavskih organskih govora, a njegovu osnovicu čini tadašnji zagrebački govor. U 19. st. dolazi do prekida kajkavske književnojezične tradicije nakon Gajeve reforme i prihvačanja štokavštine za književni jezik cijele Hrvatske.
Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika izlazi u svescima od 240 stranica i do danas je objavljeno 14 svezaka: od natuknice a do natuknice selanec (ukupno 50-ak tisuča natuknica), a u pripremi je 15. svezak.
Dosad je na istoimenom institutskom projektu sudjelovao velik broj su-radnika, od voditelja projekata, glavnih urednika, glavnih redaktora, redakto-ra i obradivača autorskih cjelina. Tijekom leksikografske obradbe nastale su i znanstvene studije, posebice suradnika na Rječniku, ovisno o analiziranim tematskim cjelinama (morfologija, etimologija, pravopis, tvorba, semantika, frazeologija i dr.).2
Cilj je ovoga rada prikazati pojedine vidove plana i metodologije leksikografske obradbe u Rječniku, i to povijesnom rječniku hrvatskoga jezika, utemeljenom na pisanim i rukopisnim izvorima kajkavskoga hrvatskog književnog jezika.3
Osim njih nekoliko, i to Habdelicev hrvatsko-latinski rječnik iz 1670., Belostenčev dvosvešča-ni rječnik (1740.), Sušnik-Jambrešicev Lexicon Latinum (1742.), te samo nekoliko književnih djela (Ivan Pergošic, Decretum, 1574., Antun Vramec, Kronika vezda znovičspravljena, 1578., Juraj Mulih, Škola Kristuševa krščanskoga navuka obilno puna, 1744., Tituš Brezovački, Mati-jaš grabancijaš dijak, 1804.).
O popisu suradnika Rječnika hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika i naslova dosadašnjih znanstvenih tekstova upucujemo na Vajs Vinja (2011) i mrežne stranice projekta u okviru Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje, a o pojedinim novijim studijama usp. popis literature. Napominjemo da se u analizu ne uključuje propitivanje smještanja metodologije Rječnika u kontekst suvremene leksikografske teorije, suvremenih kretanja u pogledu leksikografske
1
2
3

Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 145
O metodološkim je postupcima i strukturi rječničkoga članka dosad pisano u uvodnim objašnjenjima Rječnika i pojedinim autorskim radovima (usp. npr. Finka 1973; 1984; Vajs Vinja 2011 i dr.), stoga se, vodeci računa o prethodno propitanim osnovnim elemenatim leksikografske obradbe, u ovome radu prema utvrdenim elementima ovdje zadane analize:
(1)	donose osnovne napomene o izvorima i to rječničkim, gramatičkim i pravopisnim, uključujuci i osvrt na raznovrsnost glavnih tematskih cjelina knjižnih izvora koji su pisani kajkavskim hrvatskim književnim jezikom;
(2)	prikazuju osnovna obilježja leksikografske obradbe u odnosu na sastavnice rječničkoga članka (natuknica, potvrdeni morfološki oblici, etimologija, definicije značenja, sveze i frazeološki izričaji, oprimjerenja);
(3)	pozornost se usmjeruje i na temeljna jezična obilježja kajkavskoga hrvatskog književnog jezika u okviru razina jezične analize, i to fonologije i morfologije na osnovi zadanih gramatičkih odrednica rječničkoga članka, a pritom se upu-cuje i na etimološke, tvorbene, sintaktičke i semantičke prinose koje Rječnik daje korisniku.
Takvim pristupom zadanoj analizi ističemo važnost jednoga povijesnoga rječnika u kontekstu kajkavskoga hrvatskoga književnog jezika, koji na razini svojih ustaljenih i zadanih obilježja leksikografske obradbe čini viševrstan skup ne samo leksikografskih činjenica nego i onih svojstvenih svim drugim razinama kako gra-matičke tako i jezične analize.
2 Leksikografska obradba Rječnika
2.1 O izvorima
Leksikografska se obradba temelji na korpusnoj gradi prikupljenoj iz kajkavskih tiskanih i rukopisnih djela. Pri prikupljanju grade kao knjižnih izvora Rječniku cilj je bio obuhvatiti i sakupiti reprezentativan fond izvora iz svih razdoblja i područja materijalne i duhovne kulture, pisanih kajkavskim hrvatskim književnim jezikom u razdoblju od 16. do 19. stoljeca, uključujuci pritom i dijalektna književna djela s početka 20. st.
Korpus naime čine natuknički ispisane kartotečne leksičke jedinice, svaka u svom rečeničnom kontekstu i s naznakom izvora, prikupljene iz kajkavskih tiskanih i rukopisnih djela, njih oko 441 (pritom oko 360 objavljenih, 38 rukopisnih djela i 43 izvora iz kajkavske dijalektne književnosti 20. stoljeca).
Vrijednosno najvažnije potvrde jesu kajkavski rječnici (tiskani i rukopisni) 17. i 18. stoljeca, zatim potvrde iz tekstova od 1574., Pergošiceva Tripartituma i drugih povijesno-pravnih dokumenata, nabožno-duhovnih, etičko-didaktičkih i
► metodologije, a pritom i usporedbu s metodologijom pojedinih hrvatskih rječnika koji su po svoj-stvima usporedivi s Rječnikom jer bi navedeno premašilo temeljne okvire zadane obrade teme.
146 _ Željka Brlobaš - Martina Horvat • Metodologija leksikografske obradbe Rječnika
drugih književnih izvora, popularno-znanstvenih (medicina, veterina, matematika i sl.), publicističkih tekstova, gramatika, korespondencije, sve do Krležinih Balada iz 1936. godine i odredenih tekstova kajkavske dijalektne književnosti do sredine 20. stoljeca (primjerice poezija Dragutina Domjanica, Frana Galovica, Ivana Gorana Kovačica i sl.).
Najvažnije potvrde su iz 5 poznatih kajkavskih rječnika (tiskanih i rukopi-snih) 17. i 18. stoljeca: Habdelicev hrvatsko-latinski Dictionar (1670.), Belosten-čev Gazofilacij s latinsko-hrvatskim i hrvatsko-latinskim dijelom (1740.), četve-rojezičnik Sušnik-Jambrešicev Lexicon Latinum (1742.), Patačicev trojezični ru-kopisni rječnik i latinsko-kajkavsko-njemački anonimni rječnik. Stoga rječnički članak izgleda ovako:
kača f (sg. N kača, G -e, A -u, L -i, I -um,pl. NA -e, G kač, I -ami). 1. a. zool. zmija. [...] H (i. v. kača), B (i. v. ammodites, cenchris, cibo, coluber, echidna, jaculus, ophis; kača, obilene, poskok, zmia s uputom na kača), J (i. v. anguigena, basiliscus, jaculus, python, serpens), P (i. v. sibilus 400), X (i. v. ancilla, serpo). [...] (4, 223).
Medu izvorima se nalaze i pojedini aneksni rječnici u gramatikama, gramatike i pravopisi hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika, književna djela različitih žanrova, povijesno-pravni dokumenti, djela religiozno-duhovne tematike, publicistika (npr. godišnji i stoljetni kalendari), popularno-znanstveni tekstovi i tekstovi odredenih struka, npr. medicine, veterine, matematike, poljoprivrede i sl.
2.1.1	Gramatike i pravopisi
(1)	Gramatike hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika, od Vitkoviceve ruko-pisne pisane njemačkim jezikom, zatim gramatike Josipa Burkovečkog pisane kajkavskim, do ponajbolje gramatike kajkavskoga književnoga jezika Ignaca Kristijanovica iz 1837. godine.
(2)	Gramatike njemačkoga jezika, jednoga od ondašnjih službenih jezika, pisane kajkavskim književnim jezikom, npr. Nemška gramatika (1772.), Napučenje vu navuk nemškoga jezika (1780.).
(3)	Kajkavski pravopisi, npr. Kratki navuk za pravopiianje horvatiko (1779.), Napučenje vu horvatiko pravopiianje (1780.), Naputčenje za horvatiki prav čteti ipiiati (1830.).
2.1.2	Knjižni izvori
(1)	Književna djela različitih žanrova, od pjesmarica, proze, dramskih djela i igrokaza, npr. Adrijanskoga mora sirena P. Zrinskoga, komedije Tituša Bre-zovačkog (npr. Matijaš grabancijaš diak, Diogeneš, Jeremijaš) i dr.
(2)	Povijesno-pravni dokumenti, od kojih Pergošicev Decretum iz 1574. (s ma-darskoga prevedena zbirka običajnih zakona) prva tiskana knjiga na kajkav-skom književnom jeziku, zatim kronike koje sadržajno ne obuhvacaju samo hrvatsku povijest, npr. Kronika Antuna Vramca (1578.), Vitezoviceva i Krče-
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 147
ličeva kronika u 18. st., uz to statuti pojedinih gradova ili cehova, povlastice, pravila i zapisnici cehova, oglasi, cesarske ili kraljevske naredbe, urbari i sl.
(3)	Velik su tematski izvor i djela religiozno-duhovne tematike, npr. zbirke ne-djeljnih i blagdanskih ulomaka poslanica i evandelja, tumačenja evandelja s propovijedima, opisi krščanskih dužnosti i istina te crkvene povijesti, životo-pisi svetaca, katekizmi, molitvene knjižice - namijenjeni puku i najčešče pisani iz pera svečenika (autori poput J. Habdeliča, H. Gašparotija, M. Vrhovca i dr.) koji su spisateljskim i propovjedničkim radom čuvali kajkavski književni izričaj, npr. H. Gašparoti izdaje jedno od najopsežnijih djela kajkavske književnosti - Cvet sveteh na gotovo 4000 stranica podijeljeno u četiri knjige i posvečeno Blaženoj Djevici Mariji. Valja spomenuti i pjesmaricu Citharu octochordu gdje su prvi put notama zabilježeni napjevi nekih kajkavskih pje-sama.
(4)	Od publicistike izdvajamo:
(4a) Kalendare (godišnji i stoljetni), najvažnije sredstvo narodnoga prosvječivanja u to doba. Prvi kajkavski kalendar izdao je Pavao Ritter Vitezovič - Zoroast hervacki (1692.), dok do vrhunca kalendarske tradicije dolazi u 19. stolječu, npr. Stoletni kalendar T. Mikloušiča (1819., 1866.) i Danica zagrebečka I. Kri-stijanoviča (1834. - 1850.) koji su se izdavali jednom godišnje, namjena im je prosvječivanje i unapredivanje života i gospodarstva najširega puka, i osim opčih kalendarskih podataka (o datumima, mijenama mjeseca, prijestupnim go-dinama, o pomičnim i nepomičnim blagdanima, popisa sajmova), u tim su se publikacijama objavljivale i gospodarske i medicinske upute (praktični savjeti vezani uz ljudsko zdravlje i higijenu), ali i literarni tekstovi u stihu i prozi.
(4b) Zanimljive publicističke tematike je npr. kuharica - I. Birling: Nova skup složena zagrebačka sokačka knjiga (1812.), sanjarica namijenjena igračima lutrije (1830.), knjiga svojevrsne astrološke tematike autora Mihalja Šilobo-da Bolšiča Cabala (1768.) s davanjem kratkih odgovora (ponekad s pomoču mističnih brojaka) na raznovrsna pitanja, praktičnih savjeta, npr. Indianski mudroznanec ili način kak človek vu društvu ljudih srečen biti more (1833.), Pelda nerazumnogapotrošlivca (1815.), Delo iliti razlog zverhu škodljivosti ženskih modercev (Mieder) (= steznik!), 1784.
(5)	Skupinu knjižnih izvora čine popularno-znanstveni tekstovi i tekstovi odrede-nih struka, npr. s područja:
(5a) medicine/veterine:
Jedan od najznačajnijih autora kajkavske prosvjetno-gospodarstvene knjige 18. stolječa je Jean Baptiste Lalangue koji se smatra ocem medicinske literature jer je bio prvi medicinski pisac u nas. Objavljuje: Vračtva ladanjska (1776.), Kratek navuk od meštriepupkorezne (1777.) - priručnik za primaljstvo, porodništvo, Betegujuče živine vračitel (1772.), Občinski Živin vračitel (1839.). - Valja spomenuti i Vračtva vsagdašnja domača (1746.), Način vračenja stekline pri ljudih i blagu (1835.), Vračitelsko-političke naredbe za ugriz od besnih živin i
148 _ Željka Brlobaš - Martina Horvat • Metodologija leksikografske obradbe Rječnika
betega besnočepreprečiti (poč. 19. st.), Način človeka od steklogapesa, vuka, mačka, kače ali druge jadovie stvari ranjenoga segurno zvračiti te Potvrdeni način za vu vodu vtopljene, zadušene... najpriložnešepomoči (1780.). (5b) matematike/aritmetike:
Mihalj Šilobod Bolšic objavljuje prvu kajkavsku aritmetiku u kojoj daje prvi potpuni sustav kajkavskoga aritmetičkog nazivlja - Aritmetika horvatska (1758.). Valja spomenuti i Napučenje vu brojeznanje (1780.) te Napučenje vu računstvo (1798.). (5c) gospodarstva, najčešce poljoprivrede:
Kao knjižni izvori uzeta je i popularno-znanstvena literatura iz područja veterine, npr. Od skrbi i paske v okol ovac (1775.), Red i navuk zverhu odhra-njenja i zderžavanja žrebičev, Knižica od baratanja s finki (1798.), ali i iz agronomije, npr. Navuk za duhan sadeče ljude (1790.),l Vpučenje od lana i konoplje obdelavanja za poljodelce (1789.),lNauk o sadenju bijeloga duda i uzgoja dudova svilca (1774.), Navuk od morveh vurednosti i svilneh kukcov hranjenja (1813.),lNačin jabuke zemelske (= krumpir!) saditi (1788.), Navuk zemeljske jabuke iliti krumpir za kruh, jestvine i konj kermu potrebuvati (1817.),lNavuk od jednoga prikladnoga hranljivoga baratanja z marvom za poljodelavca (1836.),lNavuk okolosadenja, zaplodnjenja i potrebnoga zderžavanja verb i drugoga berže rastučega mladja (1780.). (6) U okviru književnih djela valja naglasiti i prijevode na kajkavski književni jezik, što nije bilo samo prenošenje stranih djela na kajkavski vec i preradivanje jer su u ta djela često umetani čitavi ulomci prevoditelja, u kojima su iznosili vlastite misli, a tude sadržaje primjenjivali na domace prilike. Izdvajamo npr. A. Vranica koji objavljuje prvi dječji roman Mlajši Robinzon (1796.), prije-vod s njemačkoga djela H. Campea - preraden roman D. Defoa; Henrijadu F. Štrehea (izmedu 1825. i 1836.), francuski original Voltaireova djela; Raj zgubljen I. Krizmanica (1827.), prijevod velikoga Miltonova epa; Flundru senje zrokujučupolag Šakspearea (1836.) u rukopisu, Krizmanicev prijevod koji se temelji na Romeu i Juliji W. Shakespearea.
Izvori su Rječnika iz svih razdoblja i područja materijalne i duhovne kulture kako bi se skupio što raznovrsniji leksički kajkavski inventar. Tematska raznovr-snost i brojnost izvora pokazuje da je književna kajkavština zadovoljila sve komunikacijske potrebe svojega vremena.
2.2 Obilježja strukture rječničkoga članka 2.2.1 Natuknica
Kanonski lik natuknice u Rječniku uspostavlja se suvremenim slovopisom, osim grafema lj, nj, i dž/d za koje se rabe grafemi /, h i g. Kajkavskomu hrvatskom književnom jeziku nisu svojstvena dva fonema /č/ i /c/, stoga se na razini grafe-ma u Rječniku upotrebljava č. Takva su slovopisna rješenja i u dijelu potvrdenih
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 149
morfoloških oblika i u navodenju primjera za pojedina značenja, osim u pri-mjerima iz 20. stoljeca kada se, kao i u definicijama značenja, rabi suvremeni slovopis, npr.
biti1 pf. i impf. [...] Tu vsigde je čuti ljubljenu domacu mi reč. Domj sunc 3. (1, 148).4
Kad je riječ o kanonskom liku natuknice, napominjemo da Rječnik ne donosi onomastiku u domeni jednorječnih osobnih imena (uz to nadimaka, prezi-mena) i posvojnih pridjeva od njih izvedenih te toponomastike (osim u svezama, npr. hrvatski orsag, vugerski orsag u domeni obradbe opcih imenica ili pridjeva). Medutim, kao kanonske natuknice navode se etnici (nazivi za imena stanovnika/ stanovnica) i ktetici (posvojni pridjevi od etnika). Tako npr. u abecedariju nema jednorječne natuknice Afrika, ali su u abecedariju prema potvrdama iz korpusa natuknice Afrikanec, Afrikanin, Afrikanka (etnici) i afrikanski, afrikanski (ktetici).
Što se tiče fonoloških obilježja, izdvajamo ona temeljna koja su ili svojstvena zadanoj metodologiji u domeni definiranih fonoloških obilježja u leksikografskoj obradbi ili su izvor fonoloških obilježja korisniku rječnika.
Natuknice u Rječniku nisu naglašene, a kada je riječ (i) o mogucem na-glasnom podudaranju dvaju leksema ili protoleksemima, razlika se uspostavlja obrojčenjem, npr. s. v. pasti1 ('srušiti') //pasti2 'napasati'. Iako je navedeni lek-sikografski postupak nenavodenja naglasaka natuknica utvrden u metodologiji obradbe, koji za krajnjega korisnika može biti jedan od metodoloških nedosta-taka, ističemo da su pisani izvori, bez mogucnosti provjere stanja govornoga ostvaraja na terenu kao što je to npr. još moguce utvrditi za organske kajkavske govore, nepouzdani i nedovoljno informativni ne samo što se tiče obilježja po-jedinoga naglaska nego i njegova mjesta. To se posebno odnosi na književne izvanrječničke primjere koji ne donose slovopisne podatke o naglasnim obiljež-jima. U pojedinim rječničkim izvorima sporadično se nailazi na obilježeno mje-sto naglaska s odredenim prozodijskim obilježjima (npr. Belostenec, Jambre-šic),5 no buduci da su odredene suprasegmentalne oznake na prozodijskoj razini i u rječničkim tekstovima nesustavno provedene, nije moguce iscrpno i pouzda-no utvrditi naglasna obilježja svake pojedine rječničke natuknice utemeljene na korpusnim književnim i rječničkim primjerima.
Natuknice (i pripadajuci grozdovi natuknica) sa slijedom er/ar, tj. samogla-snim r upucuju se na kanonski lik natuknice bez samoglasnoga r gdje se vrši lek-sikografska obradba, npr. s. v. perh(-) v. prh(-), karč- v. krč-.
Što se tiče transkribiranih riječi podrijetlom iz stranoga jezika (najčešce latin-skoga) u Rječniku su fonološka i grafijska rješenja uspostavljena na dva temeljna
4	Citirani dijelovi iz Rječnika hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika ne označuju se navod-nicima, a poslije citata slijedi izvor u okruglim zagradama gdje prva brojka označuje svezak, a druga stranicu navedenoga sveska Rječnika.
5	O naglasnim obilježjima u Jambrešicevu rječniku v. Šojat (1992: XXI-XXII), a u Belostenčevu rječniku Vončina (1973).
150 _ Željka Brlobaš - Martina Horvat • Metodologija leksikografske obradbe Rječnika
načina (posebice npr. u najčešcem tipu, grafiji š - ž): (a) u oprimjerenjima zna-čenja takve su riječi (uglavnom osobna imena) transkribirane tako da odražavaju vjerojatniji izgovor, stoga se npr. prednost daje glasovima (i grafemima) š i ž u odnosu na 5 i z (npr. Dionižiuš), (b) ako je transkribirana riječ natuknica, leksi-kografska je obradba u liku natuknice s vjerojatnijim čitanjem, uz napomenu da je moguce i drukčije čitanje, npr.
apoštol (možda se može čitati i apostol) m [...] (1, 86).
Glasovni sljedovi Ij (l+j) i nj (n+j), svojstveni sekundarnomu skupu, na temelju transkripcijskih načela provedenih za ekscerpciju grade pripremljene ispisom jedinica za leksikografsku obradbu ostaju nepromijenjeni u kanonskoj natuknici, potvrdenim oblicima i oprimjerenjima za razdoblje 16. i prve polovice 17. stoljeca (do 1650.), npr.
pokolenje n (sg. N pokolenje, G -a). 1. isto što pokolene 1. Abežam z pokolenja Judaševa deseti židovski sodec [je]. Vram kron 7. [...] (10, 185)
Takvi primjeri vecinom uključuju glagolske imenice u kanonskoj natuknici, stoga se glasovna vrijednost pojavljuje uz nesliveni ostvaraj i slivenim ostvarajem, tj. oprekom n - nj, npr.
pokorenje n gl. im. od pokoriti (se); isto što pokora 1. Človek bude podložen i ponizen na pokorenje. Vram post A, 146a. (10, 188)
pokorene n (sg. NA pokorene, L -u, pl. N -a) gl. im. od pokoriti (se); isto što pokora 1. B (s. v. domatio). Sveti Januš ...6 vu velikem pokorenu do konca živel [je] ar niti mesa ni jel niti vina pil. Danica (1847) 53. (10, 188)
Korpus primjera u leksikografskoj obradbi pokazatelj je obilježja kajkavsko-ga narječja, svojstvenoga i književnomu jeziku, u čuvanju ostataka staroga pala-talnoga r, što se pokazuje ili u kanonskom liku natuknice ili u potvrdenim morfološkim oblicima s pripadajucim primjerima, npr.
1.	s. v. morje, morjokrilo, morjorobnik, morjovuzina, gospodarjene
2.	s. v. gospodar (pl. G gospodarov, gospodarjev), orati (prez. sg. orjem,
orješ, orje, pl. orju/orjeju).
U Rječniku su i natuknice s fonološkim primjerom palatalnoga n u slučaju metateze (n = jn), tj. anticipacije palatalnoga elementa kad je medu vokalima ili na kraju riječi, npr. s. v. brežajnek, pohvalejne, kojnički, kojnski, kojn.
Buduci da u Rječniku konačni rezultati leksikografske obradbe rječničkoga članka nastaju na temelju prethodno transkribiranih primjera izvora, uz navedena slovopisna načela ističemo da se rabi suvremeni pravopis. Stoga se i pojedina pravopisna rješenja provode po odredenim načelima, npr. u natuknici se provodi jednače-
6 Ovom se oznakom u oprimjerenjima u Rječniku označuju ispušteni dijelovi. Kada je u oprimjerenjima dio teksta u uglatim zagradama, u njemu se pojašnjava dio konteksta koji nije u cijelosti naveden, a značenje bi bez takva objašnjenja bilo nejasno.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 151
nje po zvučnosti, ali u potvrdenim oblicima i oprimjerenjima ostaje izvorni oblik, tj. jednačenje se ne provodi, npr.
opsinuti pf. (inf. obsinuti; prez. sg. 3. obsinu; pridj. akt. sg. f. obsinula; pridj. pas. sg. N f. obsinena) isto što opsejati2 1. Svetlost Božja obsinu ne i zbojaše se strahom. Vram post A, 15a. Z pekla plamni hote se sunuti i fanteč tela im kmestu obsinuti. Jurj 17. (9, 545)
Usto npr. posuvremenjuje se i pravopisno navodenje zareza ispuštanjem zareza u navodenju oprimjerenja ako nisu u skladu sa suvremenim pravopisom. U pisanju velikoga i maloga početnog slova primjeri apelativa koji su izvorno pisani velikim početnim slovom, a prema suvremenom pravopisu nisu prva riječ u rečenici i navo-du te imena (osobna imena, prezimena i nadimci, imena životinja, zemljopisna imena, imena stanovnika i pripadnika naroda, ostala imena), posvojni pridjevi izvedeni od imena i riječi iz poštovanja i počasti, pišu se malim početnim slovom.
2.2.2 Potvrdeni morfološki oblici
Gramatički dio rječničkoga članka sastoji se od odrednice vrste riječi svake pojedine natuknice i odrednica pripadajucih morfoloških oblika kategorijalnih obi-lježja isključivo na temelju morfoloških potvrda za svaku pojedinu natuknicu iz ekscerpiranoga korpusa. Od ustaljenih oznaka vrsta riječi uz imenice je to oznaka roda (m, f n), uz glagole oznaka glagolskoga vida (impf., pf.), a uz ostale kratica vrste riječi: pridjevi (adj.), zamjenice (pron.), brojevi (num.), prilozi (adv.), prijed-lozi (prep.), veznici (konj?), uzvici (interj.) i čestice (part.).
Kad je riječ o kategorijalnim obilježjima, imenicama, pridjevima i zamjeni-cama, svojstven je potvrdeni oblik gramatičkoga broja, roda i padeža. U kategoriji broja posebno valja istaknuti i dvojinu (gramatička odrednica du.) u potvrdenim morfološkim oblicima, npr.
narod m (sg. NA narod, G -a, DL -u, I -om, pl. N -i, G -ov, -eh, D -em, A -e, I -i; du. D narodoma). [...] (7, 108)
mi pron. (pl. N mi, GAL nas, D nam, nami, nama, I nami; du. AI naju) [...] (6, 649) dopelati pf. (inf. dopelati; prez. pl. 3. dopelaju; aor. pl. 3. dopelaše; du. 2. -asta; imp. sg.
2.	dopelaj [...] (2, 444)
govoriti impf. (inf. govoriti, govorit; prez. sg. 1. govorim, 2. -iš, 3. -i, pl. 1. -imo, -emo,
3.	-e, -iju, -u; aor. pl. 1. govorihmo; imperf. sg. 1. govorjahi, 3. -jaše, govoraše, -iše; du. 3. govorjahota; imp. sg. 2. govori [...] (3, 657)
U gramatičkom dijelu rječničkoga članka sadržana su temeljna obilježja svojstvena kajkavskomu književnom jeziku, od kojih još npr. izdvajamo:
(1) u imenica izjednačenost N i V; izjednačenost akuzativa i genitiva jednine imenica muškoga roda ako se imenicom označuje neživi predmet (npr. hi-titi kamen - hititi kamena), nulti nastavak genitiva imenica ženskoga roda a-osnove (npr. žen); u nominativu množine, uz ustaljeni nastavak -i, nema proširenja osnove jednosložnih imenica muškoga roda u množini, npr. sini,
152 _ Željka Brlobaš - Martina Horvat • Metodologija leksikografske obradbe Rječnika
oci (za razliku od Pergošica i Vramca, npr. sinove, oceve, ali i sporadičnih primjera u drugim izvorima)
(2)	imenice koje imaju samo oblik množine (pluralia tantum) i to u sva tri roda, npr. s. v. možgani/možgeni, rasohe, rogle/rogle/rogli, gusle, kola, kolca, jetra, nadra, poseje, pluča.
(3)	u imenica muškoga i ženskoga roda s velarom u osnovi ne provodi se sibila-rizacija, pa su primjeri sibilarizacije veoma rijetki.
U gramatičkom dijelu rječničkoga članka s polaznom natuknicom pridjeva na temelju potvrda korisnik Rječnika može naci morfološki podatak za gublje-nje imeničke sklonidbe u muškom i srednjem rodu, iako su i imenički oblici sklonidbe paralelno moguci kao dublete zamjeničkima, npr. dobroga/dobra, beloga/bela, lutoga/luta. Pridjevima se na temelju potvrda označuju i nastavci kategorije stupnjevanja, stoga se npr. kod primjera učestalih kajkavskih pridjeva u morfološkom dijelu nailazi na inventar kajkavskih nastavaka komparativa svojstven upravo književnomu jeziku, a uz to se na temelju potvrda donosi i superlativ. Npr.
bel1 adj. (sg. N. m. bel, -i, n. -o,f. -a, G m. n. -oga, m. -a, f. -e [...]; komp. sg. N m. beleši, beleji, n. beleše, f. beleša, beleja [...]). [...] (1, 122)
Kada je riječ o pridjevnoj nepravilnoj komparaciji, oblici komparativa izdva-jaju se u samostalnu natuknicu, npr.
bolši adj. [...] komp. od dober; usp. boli, bolši. [...] (1, 185) gorši adj. [...] komp. od zel; gori. [...] (3, 643)
Bitno je obilježje pridjevne natuknice i navodenje imenske službe pridjeva (poimeničenje) na temelju ekscerpiranih primjera iz korpusa, npr.
bel1 adj. [...] 7. u im. službi a. beli m čovjek bijele rase, bijelac. Svaki rob koj beloga hari ... kaštigu dobi. Ako bi vendar rob drugoč kojega beloga haril, onda se na smert obsudi. Nov horv 420. b. belo n a) bjelina, bjeloca. H (s. v. belim, belo činim), B (s. v. albatus, album, alburnum; belim), X (s. v. album). b) isto što belilo 1. J (s. v. cerussa). [...] (1, 123)
Posebno je važan i morfološki dio rječničkoga članka koji se odnosi na za-mjenice jer se donose na temelju potvrdenih oblika padežne paradigme svih lek-sičkih primjera kajkavskih zamjenica. Kajkavskomu hrvatskom književnom jeziku prema podjeli zamjenica svojstveni su zamjenički oblici sklonidbe (lične za-mjenice, povratna, upitno-odnosne i neodredene), a odnosne, posvojne i pokazne zamjenice izjednačile su se u sklonidbi s promjenom pridjeva. Lične zamjenice prvoga i drugoga lica j ednine i množine leksikografski se obraduju u samostalnim natuknicama (npr. s. v. ja, mi), a zamjenica trecega lica (s. v. on) uz gramatički broj obuhvaca i rod.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 153
Što se tiče leksičkih primjera izdvajamo npr. da posvojne zamjenice za trece lice jednine i množine (prema suvremenom njegov, njezin/njen, njihov) u kaj-kavskom književnom jeziku imaju likove od kojih ovisno o fonetsko-fonološkoj postavi najveci broj ima zamjenica 3. lica ženskoga roda: s. v. negov/negov; nej, nejin, nejn, nejnin, nejn, nen, nenin, nen, nezin, nejn/nejn; nihov, niov, niv/nihov.
Zamjenice u kajkavskom književnom jeziku čine svojevrstan skup morfoloških i leksičkih obilježja analogan ili djelomično diferencijalan u odnosu na sinkronijsko ili dijakronijsko stanje vrsta zamjenica u hrvatskom jeziku, stoga je leksikografska obradba natuknica u Rječniku dragocjen izvor pripadajucih obiljež-ja, ali i njihovih sintaktičkih funkcija, npr. izricanje posvojnosti oblicima ličnih zamjenica, npr.
on2 pron. (sg. N on, n. ono, f. ona [...]). 1. lična zamjenica za 3. lice: on. [...]. 2. u genitivu zamjenjuje posvojnu zamjenicu: njegov. Ne zabi soz i plača nih. Vram post A, 40. Tuliko je pak moč ovo mišlene v ne serdcu imelo. Habd zerc 131. Noe bil je vu ladji z svojemi sinimi i z nih ženami. Vitez raf 2. [...] (9, 505)
O brojevima kao vrsti riječi ističemo njihovo specifično morfološko obilježje svojstveno kajkavskomu književnom jeziku u sklonidbi po padežima u glavnih brojeva vecih od pet, npr.
pet num. (N pet, G -eh, D -em, L -eh, -ih, I -em, -emi, -imi). [...] (10, 23)
Leksikografskom obradbom glavnih brojeva u rječničkom članku, ovisno o potvrdenim primjerima, označuje se broj u samostalnoj upotrebi, u atributivnoj upotrebi, u imenskoj i adverbnoj službi, u složenim brojevima, u znamenci (arap-skoj, rimskoj) te u svezama i izričajima (npr. za pet ran Božjih). Složeni brojevi (glavni i redni) ne donose se kao samostalne natuknice.
Valja istaknuti i njihova leksička obilježja primjera, npr.: (a) posebice brojevi iz starijih razdoblja kojima pripadaju izvori korpusa, npr. s. v. dvanajste/dvana-deste '12', jedenadeste '11', dvanadesti2 '12.', (b) ostale vrste riječi s brojem u osnovi (npr. s. v. dvanadesteri/dvanajsteri, dvanajstica, dvanajstič, dvanajstkrat, dvanajstodelni, dvanajstvrsten i sl.).
Glagolima se u potvrdenim morfološkim oblicima ekscerpiraju glagolski oblici - od kojih glagolska vremena prezent, aorist, imperfekt, zatim infinitiv i supin, imperativ, glagolski pridjevi - aktivni i pasivni, participi prezenta i perfekta te prilozi prezenta i perfekta. Posebna su vrijednost potvrdenih morfoloških oblika:
(1) imperfekt i aorist, za koja se u načelu tvrdi da su vrlo rano nestali iz književne uporabe, no oblici i ostvaraji tih glagolskih vremena postoje u cijelom razdoblju kajkavske književnosti7 (unatoč tomu što je stilski neutralno vrijeme za izricanje
7 Drugim riječima, »u svim se razdobljima [...] aorist i imperfekt mogu ostvariti, premda ne uvi-jek u svih pisaca, u svim djelima, niti u svim svojim oblicima« (Šojat 2009: 75).
154 _ Željka Brlobaš - Martina Horvat • Metodologija leksikografske obradbe Rječnika
prošlosti bio perfekt). Prema distribuciji nastavaka uočenoj na temelju primjera razlikovnost uvjetovana glagolskim vidom (što je jedna od bitnih morfoloških či-njenica u tvorbi tih glagolskih vremena) često je narušena, npr.
prikriti pf. ([...] imperf. pl. 3. prikrihu; [...]). [...] Kako ga [oni] ... z zemlom prikrihu ... razide se zemla. Nadaž 69. [...] (12, 653)
iako u velikoj večini primjera nailazimo na pravilnu tvorbu aorista od svršenih glagola i imperfekta od nesvršenih glagola, npr.
dičiti (se) impf. ([...] imperf. pl. 3. dičihu; [...]). [...] Negovu preodičenu majku [oni] z vugodnemi pesmami dičihu. Nadaž 145. [...] (2, 385)
(2) participi, od kojih su učestalije potvrde participa prezenta, dok su rjedi pri-mjeri za particip perfekta, no svi su primjeri dragocjeni jer upučuju na postojanje, uporabu i oblike. Particip prezenta ima pridjevske gramatičke kategorije razlikovanja oblika po rodu, broju i padežu s karakterističnim nastavcima -či, ča, če/-či, -če, -ča, npr.
prilizavati (se) impf. ([...]ptc. prez. pl. Gf. prilizavajučeh; [...]). [...] [On] niti vu nikakvi priliki prilizavajučeh žen [...] ne hotel grehu privoliti. Gašp III, 230. [...] (12, 666)
Particip perfekta prema potvrdenim oblicima pokazuje da je njegova pridjev-ska služba veoma rijetka. U načelu je nepromjenjiv, a ima samo tri uobičajena roda nominativa u jednini i množini, što se može potkrijepiti primjerima s gramatičkim rodom i brojem, npr. doletoša (5. v. doleteti), hitivša (5. v. hititi), porodivša (s. v. poroditi), došetši, N mn. m. r. (5. v. dojti). Primjeri u kojima se razlikuju kosi pa-deži gotovo su sporadični, npr. dojduvšemu, D jd. m. r. (5. v. dojti),
pripetiti se pf. rfl. ([...] ptc. perf. sg. G m. pripetivšega se; [...]). [...] [Henrik Veliki] ras-prestira se podrobno vu opisanu krvi prelejana pripetivšega se na noč Svet. Bartola. Henr 187. [...] (12, 692)
Kanonskim oblicima glagolskih natuknica, prema potvrdama u korpusu i pri-padajučih kategorijalnih glagolskih obilježja (npr. prijelaznost, vid), navodi se i povratnost koju u kajkavskom književnom jeziku osim povratnoga lika se označuje u pojedinih glagola i povratni lik si, npr.
iskazati (se, si) pf. (inf. iskazati, izkazati, izkazati se, izkazati si; [...]) [...] II. refl. [...] B. ~ si isto što ~ I. 1. Letno vreme hoče si izkazati svoju jakost v ... velikih vručinah. Kal 22. (4, 81)
Dok je prvi način tvorbe uobičajen, drugi je u načelu svojstven kajkavštini.
Prema potvrdenim glagolskim primjerima navodi se, u kategorijalnom obi-lježju vida, i dvovidnost glagola, npr.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 155
adnoterati pf. i impf. (pridj. akt. pl. m. adnoterali) lat. adnotare; (za)bilježiti, (za)pisati. Ovde se vnogo več napervo daje i poveda neg su sveti evangeliste od nih pisali i adnoterali. Krist žit I, III. (1, 67)
U domeni priloga kao vrste riječi ističemo kategoriju stupnjevanja za opisne (kvalitativne) priloge. Naime, prilozi se često izvode od pridjeva, npr. lep -lepo/lepše/najlepše, a takvomu je morfološkom obilježju izvedenih priloga od opisnih pridjeva svojstvena komparacija s oblicima komparativa i superlativa. Nastavci komparativa analogni su onima u tvorbi pridjeva, pa sukladno tomu bivaju -eše, -še, -eje i -je, uz tzv. nepravilnu komparaciju kojoj je svojstveno supostavljanje različitih osnova, npr. dobro - boje i sl. U tom slučaju primjeri priloga nepravilne komparacije izdvajaju se leksikografskom obradbom u samo-stalnu natuknicu, npr.
bolše adv. komp. od dobro2. 1. isto što bole 1. J (s. v. melius) [...] (1, 184)
bole adv. komp. od dobro2; usp. bol, bole, bolše, bol, bolše. 1. ispravnije; poželjnije. H
(s. v. bole, bole prece, bole malo) [...] (1, 187)
Od priloga svojstvenih kajkavskomu izričaju izdvajamo npr. s. v. narazom/ narazem, lekmestu 'odmah', medtemtoga/medtemtega, potlam, predi/prede, maj-cuno, nekajda, komaj, končemar/konči/končej, nenadejano, pripetce, opikce, mam, povduš, napetce, hametom, proč i dr.
U abecederiju Rječnika predmetom su leksikografske obradbe i uzvici kao nepromjenjiva vrsta riječi, npr.
as interj. za opominjanje. As! As, as! Pec! Krist gram 145. (1, 93)
Iako statistički njihov broj prema dosad obradenim primjerima nije velik, eks-cerpcijom izvora potvrdeni su pojedini likovi na razini: (a) uzvika u užem smislu, npr. s. v. ah, aj, eh, oh, joj, ojaj, fuj, (b) zapovjednih uzvika, i to uzvika usmjerenih na drugo lice u komunikaciji, npr. s. v. ajd, aha, hej, ej, nate i uzvika koji se odnose na životinje, npr. s. v. ajsa, iš, oš, (c) onomatopeja, npr. s. v. kvar, lup, lusk.8
Za leksikografsku obradbu kajkavskih prijedloga i veznika tijekom obradbe izvora ekscerpirano je mnogo kartotečnih primjera s potvrdama u njihovu reče-ničnom kontekstu. Stoga i krajnji podatci u Rječniku u obradbi zahtjevnih morfoloških nepromjenjivih vrsta riječi, čija je domena usmjerena na sintaktičku razinu njihova rječničkoga opisa, rezultiraju opširnim i temeljitim značenjima proizišlim na temelju korpusno potvrdene grade. Takav pristup obradbi pruža mogucnosti usporedbe sličnosti i razlika u odnosu na pripadajuce veznike u rječnicima hrvat-skoga standardnoga jezika, zatim u suvremenim kajkavskim dijalektnim rječnicima (uključujuci i čakavske) te u odnosu na druge slavenske jezike. Za ilustraciju leksikografske obradbe citiramo npr. veznik jednostavnije obradbe:
8 O podjeli uzvika usp. Silic - Pranjkovic (2005).
156 _ Željka Brlobaš - Martina Horvat • Metodologija leksikografske obradbe Rječnika
anda1 konj. zaključni veznik: dakle, prema tome; usp. ada2, dakle2. B (s. v. igitur, itaque, pellicula; anda s uputom na ada), J (s. v. ergo, proinde, ita). Orel tja do sunca more doleteti, anda i do meseca lahko dospeti. Mal isp I, 4. [...] (1, 81)
Veznici svojstveni sintagmatskim te ponajprije sintaktičkim odnosima u službi povezivanja rečenica i rečeničnih dijelova i u kajkavskom književnom jeziku ostvaruju se kao jednostavni (npr. s. v. a, ar, ada, da, buduč/buduči, kak, dok, doklam, če 'ako', gda) i složeni (npr. s. v. akoprem, akoli, iliti, premda, kajti). U službi veznika su i druge vrste riječi, posebice upitno-odnosne zamjenice, npr. s. v. kaj, ki, koji, čij, prilozi, npr. s. v. gda.
Prijedlozi u kajkavskom književnom jeziku obuhvacaju nepromjenjivu vr-stu riječi s odredenim leksičkim likovima, padežnim značenjima, a s tim u vezi i prijedložnim izrazima, što ovisno o morfološkom obilježju ili liku prijedloga rezultira različitim padežnim odnosima. S obzirom na pojedine primjere natuknica izdvajamo prijedloge tipičnije kajkavskomu izričaju, npr. s. v. ob, prez, čez, med. Kao primjer obradbe navodimo
brez1 prep. 1. označuje nemanje, nedostajanje, izuzimanje čega djelomice ili sasvim; usp. bez1. B (s. v. brez) [...] Sad nemre biti brez knjige. [...] Domj ker 39. (1, 207)
a za primjer složenijega prijedložnoga odnosa i definicije značenja u odnosu na potvrde iz izvora upucujemo npr. na prijedlog na (7, 16-19) s ukupno navedenih 13 temeljnih značenja, što je reprezentativan primjer leksikografske obradbe prijedloga u hrvatskim jednojezičnim rječnicima.
U Rječniku se obraduju natuknice s primjerima čestica kao nepromjenjivih vrsta riječi, čije je temeljno obilježje modificiranje značenja drugih riječi, spojeva riječi ili rečenica, npr. s. v. li, god, godi, goder, gode, eno.
U primjerima natuknica čestice su likom, tj. kao homonimi, jednake i drugim vrstama riječi, npr.
ada1 part. 1. a. za isticanje posljedice ili zaključka: dakle, prema tomu, evo, onda, zato; usp. anda2, dakle1. [...] Ada, što ti jesi? Da odgovor damo onem ki su nas poslali? Vram post A, 12. [...]
ada2 konj. isto što anda1. [...] Ako je vsak ta peršona pravi Bog, ada su tri Bogi. Evang 40. [... ]
ada3 adv. isto što anda3. [...] Gda bi ada bil Ježuš oči podignul ... videl [bi] ... da vnožina ... velika k nemu prihaga. Evang 40. [...] (1, 66)
Na kraju prikaza strukture gramatičkoga dijela leksikografske obradbe rječ-ničkoga članka na razini morfoloških odrednica, s obzirom na razine jezične analize valja navesti još dvije temeljne činjenice. Promatramo li tvorbu riječi u hrvatskom jeziku, onda je Rječnik neizostavan izvor podataka ili kao predmetni leksikografski izvor po svojim natuknicama u abecedariju ili kao zbir svojih izvora u oprimjerenjima značenja prema kojima se mogu vršiti temeljna struč-na i znanstvena tvorbena istraživanja u domeni proučavanja tvorbenih sufikasa,
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 157
tvorbenih uzoraka, tvorbenih značenja, osnovnih tvorbenih načina, tvorbenih veza i preoblika i dr.
S druge strane, Rječnik je i primjeren izvor sintaktičkih podataka, i to več na samoj morfološkoj razini, posebice kad je riječ o pojedinim sintaktičkim kategorijama koje se primarno mogu utvrditi u sintagmatskom odnosu, a zatim i na razini danih knjižnih oprimjerenja koja se uvijek i neizostavno navode rečenicama. Od tematskih sintaktičkih cjelina izdvajamo npr. sintaksu vrsta riječi, sintaksu padeža i glagolskih oblika, red riječi u rečenici, položaj nesamostalnih članova rečenično-ga ustrojstva u imenskoj sintagmi i dr.
2.2.3	Etimološke odrednice
Rječnički se članak u Rječniku sastoji i od etimološke odrednice, ako je kanonski lik natuknice posudenica (tudica ili prilagodenica). U kajkavskom književnom jeziku najčešče se etimološki označuju natuknice prema latinskomu i njemačkomu jeziku, što je temeljno obilježje sustava kajkavskoga književnog jezika u odnosu na jezik davatelj i jezik primatelj, a nerijetko i prema madarskomu, talijanskomu i turskomu jeziku. Osim oznake kratice jezika davatelja u etimološkoj odrednici navodi se i izvorni lik strane riječi (grčke se riječi navode latinicom) prema kojoj je izvedena potvrdena kajkavska kanonska natuknica, npr.
artilerija f (sg. G artilerie, A -u) fr. artillerie; voj rod vojske; topništvo, artilerija. Grof Boneval ... general artilerie buduči, i zbog progona od nepriatelov svojeh ... vu Tursku zemlu je skočil. Prid kron 22. (1, 93)
Ako je riječ o različitim likovima riječi istoga podrijetla, etimološka se odred-nica označuje dvojako:
(a)	kod dviju riječi istoga značenja označuje se i ista etimologija, npr.
administratura f [...] isto što adminištracija (i ista etim.). [...] (1, 67)
(b)	kod riječi različitoga značenja i njihovih izvedenica uputnicom se upučuje na etimologiju obradenu u polaznoj kajkavskoj riječi, npr.
adni adj. [...] etim. v. ad;pakleni. [...] (1, 67)
2.2.4	Strukovne i stilske odrednice
Kad je riječ o vrstama odrednica, ističemo i metodološku uporabu strukovnih odrednica u domeni cijeloga ili pojedinoga značenja natuknice, a vrlo često i u svezama. Naime, kako su Rječniku izvor i podloga knjižna djela različitih tematskih, strukovnih i znanstvenih obilježja, osim natuknica koje iziskuju opče definicije, potrebno je naznačiti i odredenu strukovnu odrednicu (npr. područje botanike, zoologije, medicine, religije, jezikoslovlja, mitologije, kemije i dr.), npr.
158 _ Željka Brlobaš - Martina Horvat • Metodologija leksikografske obradbe Rječnika
breza f (sg. N breza, A -u,pl. N -e, G brez) bot. breza, Betula; usp. brez, briza. [...] (1, 207)
Pritom se odrednicama označuju i pojedine stilske uporabe, najčešče prenesena značenja, npr.
oslepeti pf. [...] 1. postati slijep. [...]. 2. fig. a. oduzeti moč rasudivanja, zavesti. [Oni] su oslepleni i krive balvane za Boga [jesu] služili i molili. Vram post A, 124a. b. ošamutiti, obezglaviti; nadvladati. [Stanovita gospa] z lubavjum osleplena vučini se betežnu [...]. Gašp II, 195. [...] c. prevariti. [...] Hotel me je oslepeti da oni spiju, mene ... koji vre 30 let dobro znam da moj gospon nigdar po obedu ne spi. Nazlob 369. d. primamiti. Ženske glave ... se vmivaju vu vsakojakih vodah i cifraju ... da koga oslepe i na greh napelaju. Mulih prod 369. (9, 582)
Takvim jezičnim primjerima s navedenim obilježjima rječničkoga članka obi-luje cijeli Rječnik, stoga je neiscrpno vrelo podataka u vezi sa strukovnim i književnim pojavnicama svojstvenim kajkavskomu književnom izričaju.
2.2.5 Definicije
Definicije su kao opčenito u jednojezičnim rječnicima opisne, uz navodenje standardnih ekvivalenata. Natuknice s istim značenjem, sinonimi, medusobno se po-vezuju u cijelom abecedariju Rječnika. Osim kompetencije samoga obradivača u povezivanju sinonima uvelike pomažu izvori rječničkih potvrda, posebno u Be-lostenčevu i Jambrešičevu rječniku, u kojima se leksikografska vrijednost očituje i u navodenju brojnih sinonima, istoznačnica i bliskoznačnica, kao prijevodnih kaj-kavskih ekvivalenata (istovrijednica) u odnosu na polazni latinski stupac njihovih autorskih rječnika. Natuknice koje se značenjski povezuju označuju se unakrsno: na natuknicu koja se odreduje kao nositelj značenja upučuje se sinonimna natu-knica samo odrednicom isto što (dakle bez navodenja definicije), a u natuknici na koju se upučuje navedenom poveznicom (tj. nositeljici značenja) ispisuje se uz odrednicu usp. ona natuknica koja se upučuje, npr.
pobitje n 1. isto što poboj. H (s. v. poboj), B (s. v. congressus 2). [...] Vi ... privučeni budete na pobitje, borene i obladane peklenskoga nepriatela. Matak II, 491. [...]. (10, 89) poboj m (sg. NA poboj, G -a, DL -u, I -om, -em) boj, bitka, vojevanje; usp. pobijene 2, pobitje 1, pobojstvo. H (s. v. borena, poboja začetče, poboj v vojske, bubnam na poboj) [...] Poboj pri Išemu v Cilicie včinen be. Vram kron 13. [...] (10, 89)
Pritom nije riječ o povezivanju samo jednoznačnih natuknica sinonima, več se i unutar višeznačne natuknice pojedina njezina značenja povezuju sinonimno, a povezuju se i sinonimna značenja u svezama.
Semantička je obradba izuzetno složena jer se za utvrdivanje značenja pola-zi isključivo od potvrda i tako razraduje definicija svake pojedine natuknice. To uključuje i činjenicu da obradivač nerijetko mora posezati za originalom izvora radi konsultacije širega konteksta u kojemu se pojavnica nalazi kako bi dodatnim čitanjem cijelih odlomaka utvrdio značenje pojedine riječi, posebice kad je riječ o onima neprozirnoga opčega značenja, pojedinim rijetkim strukovnim nazivima
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 159
ili onima s malim brojem potvrda u ispisu na kartotečnim listicima. Stoga leksi-kografska obradba morfološkoga i fonološkoga dijela rječničkoga članka zahtije-vaju podrobno poznavanje i znanje povijesti hrvatskoga jezika, pritom posebice razina gramatičke analize kajkavskoga hrvatskog književnog jezika.
Oblik definiranja značenja u Rječniku je i navodenje gramatičke definicije natuknice: zbirnost, vidski morfološki par (najčešce se označuje gramatička definicija nesvršenih glagola prema svršenima), glagolska imenica prema korpusno (ne)potvrdenomu liku glagola (gl. im. od), izvodenje priloga od pridjeva kad je riječ o kvalitativnim pridjevima (adv. od adj.), ženski mocijski par (f. od m.), de-minutivnost i augmentativnost (dem. od / augm. od) a uz to hipokorističnost (hip.) i pejorativnost (pej.), i sintaktičke službe (bilo kao samostalna značenja na razini definicije ili u okviru oznaka sveza) od kojih je najčešca imenička, a uz to spora-dično i pridjevska, prijedložna, priložna i veznička. Gramatičkom se definicijom nadopunjuje definicija značenja, a primjenjuje se pri obradbi izvedenih riječi.
Što se tiče samih korisnika Rječnika, osim navedenih metodoloških postupa-ka leksikografske obradbe morfologije i fonoloških obilježja natuknice - neprije-porna je važnost upravo u razradbi definicije pojedine kajkavske natuknice, bilo da je riječ o jednoznačnima ili višeznačnima. Naime, značenje svake natuknice pruža izvor različitih usporedbi u odnosu na hrvatski standardni jezik, pojedine kajkavske, čakavske i štokavske govore u domeni dijalekata u okviru triju hrvatskih narječja, a pritom i u odnosu na slavenske jezike.
2.2.6 Sveze i frazeološki izričaji
Rječnički članak u posebnim točkama obradbe pojedinih natuknica sadrži obradbu ustaljenih sveza i frazeoloških izraza. To je još jedna bitna sastavnica rječničkoga članka jer su:
(1a) ustaljene sveze i kolokacije svojstvene kajkavskomu izričaju, npr. pogubiti puta 'zalutati, izgubiti se', pete pobrati 'pobjeci';
(1b) u toj je domeni obradbe često podosta različitih strukovnih sveza, najčešce botaničkih, zooloških, medicinskih, pravnih i drugih, npr. cesarska ptica zool. ('trč-ka'), suha plučobol med. ('tuberkuloza'), gorni/prvi peruš prav. 'tužitelj', dolni/ drugi peruš prav. 'branitelj' i sl.
(2) Posebna je vrijednost rječničkoga članka i izdvojena leksikografska obradba kajkavskih izričaja, npr. vu prvom cvetu pokošen (biti), plašča obrnuti z vetrom, dve tvrde glave nikaj dobra ne obave 'ne valja biti tvrdoglav' koji strukturno obu-hvacaju frazeološki segment od ustaljenih kajkavskih frazema do cjelovitih poslo-vica. Time se korisnicima Rječnika omogucuje izvor kajkavske grade podložan daljnjim frazeološkim propitivanjima, ali i usporedbama u odnosu na standardo-loški, dijalektološki ili koji od drugih jezikoslovnih ili filoloških pristupa.
160 _ Željka Brlobaš - Martina Horvat • Metodologija leksikografske obradbe Rječnika
Sve navedene sveze i frazeološki izričaji u okviru natuknice imaju i pripadajuce definicije, npr.
bedak m (sg. NV bedak, GA -a, DL -u, I -om, pl. N -i, A -e).
1.	glupan, budala; usp. bedalo, bespametnik, budala, budalak 1, budalija 1, budalo. B (s. v. aegyptius, aesopeus, barbaria, fatuus, maccus, scomber, stolo, truncus, varo; bedak s uputom na budalo, glumpak), J (s. v. babulus, caudex, cinaedus, gurdus, stultus, truncus), X (s. v. stolo). Kot da bi rekla: tulik si priproščak, takov si bedak da ... ni reči ne znaš reči. Habd ad 952. Ovo pošilam tebi nazad bedaka i norca ovoga koj iz same priprostoče kral hotel je postati. Gašp I, 92. Ne beše mi se med takve bedake mešati, bil bi cel ostal. Brez mat 27. Tupoglavci i bedaki, hevravi norci, klafravi norčaki, kokodače i klopoci, hamižni lenjaki, norc z norijom nori i ponori saki. Krl 94.
2.	u svezama dvorski dvorni ~ dvorska luda. J (s. v. morio); ženski ~ ženskar. J (s. v. cinaedus).
3.	izr. bedaka delati (z koga) izrugivati, ismjehivati (koga). Ti ne smeš z moje kusice bedaka delati. Matoš vid 56; lokati kak ~pretjeranopiti. Od Vuzma do Vuzma ločeju kak bedaki. Krl 46. (1, 119)
2.2.7 Oprimjerenja
Svako se značenje unutar jedne natuknice (bilo jednoznačne bilo višeznačne) opri-mjeruje svim ekscerpiranim rječničkim potvrdama iz pet temeljnih kajkavskih povije-snih rječnika kajkavskoga hrvatskog književnog jezika (prethodno nabrojeni u dijelu
0	izvorima Rječnika) i s po jednim primjerom iz svakoga stoljeca ostalih kajkavskih knjižnih izvora. To se odnosi i na sveze i izričaje iz temeljne strukture rječničkoga članka, što znači da se svaka sveza i svaki izričaj oprimjeruju sa svim rječničkim potvrdama i s po jednim primjerom za svako stoljece za ostale knjižne izvore. Što se tiče odabira primjera, on je prepusten obradivačevu/leksikografovu izboru kojim on nastoji odabrati one primjere iz niza ekscerpiranih za svaku pojedinu natuknicu koji najbolje potvrduju danu definiciju. Ako je pritom riječ i o specifičnim morfološkim oblicima navedenim u gramatičkom dijelu članka, nastoji se primjere navesti i prema tomu kriteriju. Uz svaki odabrani primjer koji se citira iz izvora stavlja se prethodno utvrdena kratica naslova izvora i brojka stranice. Usto, u navodenju rječničkih primjera, posebice kad je riječ o onima iz Belostenčeva rječnika, donose se i podatci vezani uz izvornu rječničku natuknicu (npr. uputnice na drugu natuknicu ili Belostenčeva naznaka o obilježju pripadnosti natuknice ne samo kajkavskim likovima), npr.
bliha f pljuska, zaušnica. B (s. v. alapa ... pluska ... treska ... bliha s naznakom da je dalm.; bliha s uputom na pluska, pluska s naznakom da je dalm ). (1, 162)
2.3 O upisu leksikografske obradbe
Leksikografska obradba u prvim svescima odvijala se klasičnim upisom, autorski rukopisno obradenim dijelovima i onima pisanim pisacim strojem. Obradbu je po-slije olakšala uporaba računala upisivanjem autorske obradbe u odredeni računalni format teksta (najčešce word), što je znatno olakšalo i pripremu teksta za prijelom
1	tisak.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 161
Od 2006. leksikografska obradba provodila se u cijelosti upisom u računalni program softlex, u koji je najprije unesena grada svih objavljenih svezaka Rječnika, a s jedanaestim sveskom nastavljena je u cijelosti obradba rječnika upisivanjem u program. Na taj je način obradivaču omogucen pristup leksikografski obradenomu cijelom Rječniku, olakšana je preglednost cijeloga Rječnika kao i mogucnost lek-sičkoga povezivanja sinonimnih natuknica od prve do zadnje natuknice abeceda-rija te mogucnost pretraživanja u Rječniku prema različitim zadanim segmentima. Računalni je program promijenio i metodološki pristup ispisu rječničkih potvrda kao oprimjerenja pojedinih značenja: u prvim svescima tiskanoga Rječnika kaj-kavske rječničke potvrde leksičkih jedinica u funkciji kanonskih natuknica pro-vodene su samo navodenjem latinske (ili hrvatske, ako je riječ o Belostenčevu hrvatsko-latinskom dijelu rječnika) natuknice tako da korisnik nije mogao ništa znati o kontekstu u kojem se pojavljuju primjeri natuknice, te je morao poseza-ti za izvornim rječnicima. Početkom rada u navedenom programu uspisuje se u rječničke potvrde cijeli kontekst latinske (i hrvatske) natuknice izvornika u kojoj se pojavljuje kajkavska natuknica Rječnika. Takvo načelo upisa provodilo se kroz cijeli abecedarij Rječnika.
3 Zaključak
Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika jedno je od temeljnih djela hrvatske povijesne leksikografije u odnosu na Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika (1880. - 1976.), kao i ostali hrvatski povijesni rječnici koji su u tijeku leksikograf-ske izradbe.
Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika ima vrlo razradenu leksi-kografsku obradbu, slojevit sustav sastavnica rječničkoga članka na razini potvr-denih morfoloških oblika te definicija potkrijepljenih brojnim rječničkim potvrda-ma i primjerima iz drugih književnih izvora, sveza i izričaja.
S obzirom na razine jezične analize izvor je fonoloških, usto slovopisnih i pravopisnih, etimoloških, morfoloških i tvorbenih, sintaktičkih, semantičkih i lek-sičkih jezičnih činjenica, a time i podloga istraživanjima kajkavskoga hrvatskoga književnog jezika i hrvatskoga jezika u cjelini.
Rezultati leksikografske obradbe omogucuju usporedbu sinkronijskoga i dija-kronijskoga jezičnoga stanja, a time i propitivanje povijesnoga razvoja hrvatskoga jezika.
Literatura
Finka 1965 = Božidar Finka, O povijesnom rječniku hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika,
Ljetopis JAZU 70 (1965), 403-414. Finka 1973a = Božidar Finka, O rječniku hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika, Rasprave Instituta za jezik 2 (1973), 193-202. Finka 1973b = Božidar Finka, Upute za obradivanje, Rasprave Instituta za jezik 2 (1973), 255-260.
162 _ Željka Brlobaš - Martina Horvat • Metodologija leksikografske obradbe Rječnika
Finka 1984a = Božidar Finka, O Popisu izvora za Kajkavski rječnik, Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika 1, sv. 1 (a - cenina), Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetno-sti - Zavod za jezik IFF, 1984, 11-12.
Finka 1984b = Božidar Finka, O Rječniku hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika, Rječnik hr-vatskoga kajkavskoga književnog jezik 1, sv. 1 (a - cenina), Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti - Zavod za jezik IFF, 1984, 7-10.
Finka 1984c = Božidar Finka, Opis obradbe i upute za služenje Rječnikom, Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika 1, sv. 1 (a - cenina), Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti - Zavod za jezik IFF, 1984, 49-56.
Horvat 2016 = Martina Horvat, O sufiksalnim izvedenicama u kajkavskome hrvatskom književnom jeziku, Rasprave: časopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 42.1 (2016), 193-209.
Klinčic 2012a = Ivana Klinčic, O prijedlozima u jezičnim priručnicima kajkavskoga književnog jezika, Peti hrvatski slavistički kongres: zbornik radova s Medunarodnoga znanstvenog skupa održanoga u Rijeci od 7. do 10. rujna 2010 1, ur. Marija Turk - Ines Srdoč-Konestra, Rijeka: Filozofski fakultet Sveučilišta, 2012, 127-135.
Klinčic 2012b = Ivana Klinčic, Tvorba riječi s brojevnim značenjem u hrvatskom kajkavskom književnom jeziku, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 38.2 (2012), 327-355.
Klinčic — Rezo 2013 = Ivana Klinčic - Vladimira Rezo, Složeni glagolski predikat u hrvatskom kajkavskom književnom jeziku sa stajališta reda riječi, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 39.2 (2013), 475-495.
Kuzmic — Pupek 2012 = Boris Kuzmic - Lidija Pupek, Dvojina u glagola u kajkavskome književnom jeziku 17. i 18. stoljeca, Kaj 45.4-5 (2012), 81-88.
Kuzmic — Klinčic 2016 = Boris Kuzmic - Ivana Klinčic, Kongruentna (sročna) dvojina u kajkavskom književnom jeziku 16., 17. i 18. stoljeca, Kaj 49.1-2 (2016), 29-36.
Novak - Štebih Golub 2016 = Kristian Novak - Barbara Štebih Golub, Značenja umanjenica u kajkavskome hrvatskome književnom jeziku, Fluminensia 28.1 (2016), 57-68.
Ramadanovic — Virč 2013 = Ermina Ramadanovic - Ines Virč, Redoslijed nenaglašenih sintak-tičkih jedinica u kajkavštini, Rasprave: časopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 39.2 (2013), 603-630.
Reizer 1973 = Zora Reizer, Bibliografija izvora za Kajkavski rječnik abecednim redom kratica, Rasprave Instituta za jezik 2 (1973), 203-254.
Reizer 1984 = Zora Reizer, Popis izvora za Kajkavski rječnik (abecednim redom kratica), Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika 1, sv. 1 (a - cenina), Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti - Zavod za jezik IFF, 1984, 13-46.
RHKKJ 1984 — 2017 = Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika 1-14 (a - selanec), Zagreb: HAZU - Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 1984-2017.
Schubert 2016 = Bojana Schubert, Odnos gramatičke norme i jezične prakse u suton kajkavskoga književnog jezika, Jezikoslovlje 16.1 (2016), 47-67.
Silic — Pranjkovic 2005 = Josip Silic - Ivo Pranjkovic, Gramatika hrvatskoga jezika za gimnazije i visoka učilišta, Zagreb: Školska knjiga, 2005.
Stolac 2011 = Diana Stolac, Kajkavski hrvatski književni jezik u 16. stoljecu, Povijest hrvatskoga jezika 2, ur. Radoslav Katičic - Josip Lisac, Zagreb: Croatica, 2011, 189-227.
Šojat 1970 = Antun Šojat, Pravopis stare kajkavske književnosti, Filologija 6 (1970), 265-282.
Šojat 1973a = Antun Šojat, Pojmovne kratice, Rasprave Instituta za jezik 2 (1973), 264-266.
Šojat 1973b = Antun Šojat, Priručna literatura, Rasprave Instituta za jezik 2 (1973), 261-263.
Šojat 1982 = Antun Šojat, O nekim problemima transkripcije starih kajkavskih tekstova, Hrvatski dijalektološki zbornik 6 (1982), 283-292.
Šojat 1984 = Antun Šojat, Priručna literatura, Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika 1, sv. 1 (a - cenina), Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti - Zavod za jezik IFF, 1984, 57-59.
Šojat 1992 = Antun Šojat, Latinsko-hrvatsko-njemačko-madžarski rječnik Franje Sušnika i Andrije Jambrešica, u: Andrija Jambrešic - Franjo Sušnik, Lexicon Latinum, Zagreb: Zavod za hrvatski jezik, 1992, III-XXVIII.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 163
Šojat 2009 = Antun Šojat, Kratki navuk jezičnice horvatske: jezik stare kajkavske književnosti, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2009.
Štebih Golub 2012 = Barbara Štebih Golub, Imenice kojima se označuju osobe ženskoga spola u kajkavskome književnom jeziku, u: Slowotworstwo slowianskie: system i tekst, ur. Jerzy Siero-ciuk, Poznan: Wydawnictwo Poznanskiego Towarzystwa Przyjaciol Nauk, 2012, 43-53.
Štebih Golub 2013 = Barbara Štebih Golub, Kajkavski hrvatski književni jezik u 17. i 18. stoljecu, u: Povijest hrvatskoga jezika 3, ur. Radoslav Katičic - Josip Lisac, Zagreb: Croatica, 2013, 221-263.
Štebih Golub 2015a = Barbara Štebih Golub, Kajkavski hrvatski književni jezik u 19. stoljecu, u: Povijest hrvatskoga jezika 4, ur. Josip Lisac - Ivo Pranjkovic - Marko Samardžija, Zagreb: Croatica, 2015, 113-159.
Štebih Golub 2015b = Barbara Štebih Golub, Umanjenice u kajkavskome književnom jeziku, u: Manjšalnice v slavanskih jezikih: oblika in vloga, ur. Irena Stramljič Breznik, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2015 (Zora 113), 277-291.
Štebih Golub 2016 = Barbara Štebih Golub, Jedan tip imeničkih složenica u kajkavskome književnom jeziku, Slavia Centralis 9.2 (2016), 5-22.
Vajs Vinja 2011 = Nada Vajs Vinja, Novi pristup u obradbi Rječnika hrvatskoga kajkavskoga knji-ževnog jezika, u: Kajkavski u povijesnom i sadašnjem obzorju II: zbornik radova sa znanstvenih skupova Krapina 2007., 2008. i 2009. godine, ur. Alojz Jembrih, Zabok: Hrvatska udruga Muži zagorskoga srca, 2011, 305-328.
Vajs — Zečevic 1994 = Nada Vajs - Vesna Zečevic, Frazeologija u Rječniku hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika, Filologija 22-23 (1994), 175-183.
Vončina 1973 = Josip Vončina, Leksikografski rad Ivana Belostenca, u: Ivan Belostenec, Gazo-phylacium seu Latino-Illyricorum II, Zagreb: Liber - Mladost, 1973, III-XLIII.
Povzetek
Metodologija slovaropisne obdelave Slovarja hrvaškega kajkavskega knjižnega jezika
V uvodu so predstavljene osnovne značilnosti Slovarja hrvaškega kajkavskega knjižnega jezika (Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika) kot zgodovinskega slovarja hrvaškega jezika, ki temelji na natisnjenih in rokopisnih virih, zapisanih v kajkavskem knjižnem jeziku. Po kratkem pregledu sestave gesel sledi pregled uporabljene metodologije pri leksikografski analizi, ki prikazuje grafična in fonološka načela, uporabljana pri določanju vnosov s potrjenimi oblikoslovnimi obrazci in ponazarjalnimi primeri. Poudarjene so osnovne oblikoslovne značilnosti, in sicer v okviru slovničnih kategorij, ki so značilne za določeno vrsto besed v hrvaškem kajkavskem knjižnem jeziku. Slovar je tudi vir podatkov o skladenjskih oznakah, značilnih za hrvaški kajkavski knjižni jezik. V okviru leksi-kografske analize je slovar izpostavljen tudi kot osnova za različne semantične raziskave.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 165
I
CoBiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7573
Bolgarski zaimenski nizi s svojilnim pomenom in njihove ustreznice v ruščini
Prispevek obravnava bolgarske zaimenske nize, ki imajo svojilni pomen in so sestavljeni iz polnega svojilnega zaimka in naslonke si (npr. moja si, svoja si). Analiza izpostavlja pomensko vlogo naslonke si v omenjenih zgradbah. Obravnavane so različne možnosti prevoda bolgarskih svojilnih zgradb v ruščino.
Ključne besede: svojilni zaimki, zaimenski nizi, naslonke, bolgarščina, ruščina
Pronominal Composita with Possessive Meaning in Bulgarian and Their Russian Equivalents
This article examines specifically Bulgarian pronominal composita with possessive meaning made up of a full possessive pronoun and the clitic si (e.g., moya si, svoya si). The analysis highlights the positioning of such composita in the system of possessive pronouns, establishes their types, and accounts for their rivalry with simple forms of possessive pronouns. The semantic input of the clitic si is discussed, and techniques are proposed for adequate translation of such structures into Russian. Of typological significance are their delimitation from double pronouns, as well as morphological treatment of si as a particle rather than a pronoun, which contributes to the study of the multifunctionality of Slavic clitics and their linear syntactic characteristics.
Keywords: possessive pronouns, pronominal composite, clitics, Bulgarian, Russian
0 BBEgEHHE
OôteKTOM gaHHoro uccnegoBaHua aBnaroTca ôonrapcKue MecrouMeHHbie kom-nneKcbi (unu K0Mn03HTbi, no Hu^noBa 2008: 171) c noceccuBHon ceMaHTUKon Tuna mou cu, Mon(m) eu (m. pog, 1 nu^, eg. h.), meon cu, meonma cu pog, 2 nu^, eg. h.), He^o6o cu, He^o6omo cu (cp. pog, 3 nu^, eg. h.), ceou cu, ceoume cu (mh. h.), npegcTaBneHHbie BceMU ïïhhho-hhcïïobmmh ^opMaMU u pa3HbiMU bu-gaMU apTUKneBon MapKupoBaHHocTu.
Hx ynoTpeôneHue TunuHHo gna He^opManbHon ycraon peHU, a TaK^e gna ee nucbMeHHon peanu3a^uu b xygo^ecTBeHHon nuTepaType u b uHTepHeT-npo-cTpaHcTBe (^opyMM, ônoru u T.n.). MecTouMeHHbie noceccuBHbie KoMno3UTbi npegcTaBnaroT coôon c^e^u^UHecKoe gna ôonrapcKoro a3biKa aBneHue, no-
PaôoTa BMno^HeHa b paMKax npoeKTa POOH N» 17-04-00444 «TpaMMaTH^ecKHe KaTeropHH B
CTpyKType Kgay3bi».
rA^MHA nETPOBA - EflEHA MBAHOBA [GALINA PETROVA - ELENA IVANOVA]
mECTOHMEHHblE KOMn^EKCW C nOCECCHBHWM 3HAHEHHEM B EO^rAPCKOM A3MKE H HX PyCCKHE COOTBETCTBHH
166 _ r.M. neTpOBa - E.W. MBaHOBa • MECTOHMEHHBIE KOMHHEKCBI C nOCECCHBHBIM ...
CKonbKy oTcyTCTByroT b gpyrux cnaBaHCKux a3MKax, b tom Hucne u b önu3K0M MaKegoHCKoM.
KoHCTpy^uu Tuna ceoü cu gna nog^epKUBaHua npuTa^aTenbHocTu <^ukcu-pyroTca e^e b gpeBHeöonrapcKUH nepuog (Mup^eB 1978: 190, 272) u b toh unu uhoh ^opMe (Hu^noBa 1986: 95) coxpaHunucb b nacTu guaneKToB KaK Hauöo-nee CTapbix a3biK0Bbix nnacTax. CocTaB u c^e^u$UKa cucTeMM npuTa^aTenb-hmx MecTouMeHUH b ÖonrapcKoM a3MKe roy^eHbi b öonrapucTUKe npaKTu^ecKu ucnepnMBaro^uM 0Öpa30M (Hu^noBa 1986: 74-105; 2008: 164-174; rCBKE 1983: 193-198; namoB 1999: 102-108 u gp.), ho ^Tu cBoeo6pa3Hbie co^eTaHua e^e He nony^unu HeoöxoguMoro onucaHua. OgHa U3 npuHUH, BepoaTHo, CBa3aHa c ux apKoñ pa3r0B0pH0H 0KpacK0H u nuTepaTypHoñ HeK0gu$u^up0BaHH0CTbro.
^nbro gaHHoñ paöoTM aBnaeTca, Bo-nepBMx, ycTaHoBneHue ceMaHTunecKux u nparnaTUHecKux ocoóeHHocTeñ ^Tux KoMnneKcoB u, Bo-BTopbix, BMaBneHue ponu u CTaTyca MecTouMeHHoñ KnuTUKu cu KaK cocTaBnaro^ero ^neMeHTa; ^T0 Ba^Ho gna oTrpaHuneHua, c ogHoñ CTopoHM, ot BHemHe önu3Kux KoHcrpy^uñ c MecTouMeHHMM gyönupoBaHueM, a c gpyroñ, - ot hucto noceccuBHoro ynoTpe-öneHua B03BpaTH0ñ KnuTUKu. BygyT npegno^eHbi TaK^e BapuaHTM nepega^u Ha pyCCKUH a3MK CMMCnoB, npUBH0CUMMX gaHHMMU CoCTaBHMMU ^opMaMU.
CTaTba cTpouTca cnegyro^uM 0Öpa30M. Pa3gen 1 hocut BBogHMñ xapaKTep, b HeM KpaTKo npegcTaBneHa cucTeMa npuTa^aTenbHbix MecTouMeHuñ Öonrap-CKoro a3MKa u MecTo b Heñ paccMaTpuBaeMMx KoMnneKcoB, a TaK^e cooTHeceH-HocTb nocnegHux c aBneHueM MecTouMeHHoro ygBoeHua. B pa3gene 2 nocnego-BaTenbHo paccMaTpuBaroTca Tpu Buga K0Mn03UT0B c ^neMeHT0M cu npu nonHMx npuTa^aTenbHMx MecTouMeHuax: npu B03BpaTH0M (2.1), HeB03BpaTH0M 1 unu 2 n. (2.2) u HeB03BpaTH0M 3 n. (2.3). ynoTpeöneHue Ka^goro U3 ^Tux TunoB uMeeT CB0U ocoöeHHocTu KaK b 0guH0HH0M, TaK u b K0Mn03UTH0M BapuaHTax. B pa3gene 3 mm KpaTKo nepenucnuM gpyrue B03M0®Hbie b ÖonrapcKoM a3MKe coneTaHua (unu npocTo conono^eHua) nonHoro u KpaTKoro npuTa^aTenbHoro MecTouMeHUH, oÖHapy^eHHbie b Hamen BMÖopKe.
MaTepuanoM gna uccnegoBaHua nocny^una BMÖopKa K0HTeKCT0B U3 Bon-rapcKoro Ha^U0HanbH0^0 Kopnyca (http://dcl.bas.bg/bulnc/) 0ÖteM0M 4500 ynoTpeöneHUH. 3agaHHbie gna noucKa nocnegoBaTenbHoCTu nomoe + KpamKoe npumKwamenbHoe MecmouMeHue1 BpyHHyro onu^anucb ot omohumhhhmx unu omuöoHHMx $opM (cm. u pa3gen 3). CTaTuCTu^ecKuñ acneKT uccnegoBaHua b gaHHoñ paöoTe He 3aTparuBaeTca, t.k. b CBa3u c HenuTepaTypHMM xapaKTepoM öonbmuHCTBa BapuaHT0B paccMaTpuBaeMMx ^opM oh TpeöoBan öm y^eTa co-^uonuH^BUCTUHecKUx $aKTopoB, TaKux KaK co^uanbHMH nopTpeT aBTopoB uh-TepHeT-cooö^eHUH, BMaBneHue guaneKTHbix BnuaHuñ, aHanu3 guanorunecKux cerMeHToB npou3BegeHuñ u gp. ^Ta TeMa cocTaBnaeT npegMeT oTgenbHoro
i BMpa^aeM npH3HaTenbH0CTb g-py HBenHHe OroaH0B0H, coTpygHHKy oTgena K0MnbK>TepH0H nHHrBHCTHKH HHCTHTyra 6onrapcKoro a3MKa, 3a n0gr0T0BneHHyro BMÔopKy.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 167
uccnegoBaHua. Ceñnac Harne BHUMaHue öygeT cocpegoTo^eHo Ha bo3mo®hmx Tunax KoMno3uToB, uccnegoBaHuu kohtckctob ux ynorpeöneHua u BMaBneHuu ceMaHTHHecKHx HroaHcoB Ha ^oHe ogHocnoBHMx npuTa^aTenbHMx MecTouMeHuñ.
1 nPHTH^ATE^bHWE MECTOHMEHHH B BO^rAPCKOM A3MKE - C^E^H®HKA OyH^HOHHPOBAHHfl
1.1 CHCTeMa npHTH^aTenbHMx MecroHMeHHH öonrapcKoro s3UKa
PaccMarpuBaeMMe MecTouMeHHMe KoMnneKcM aBnaroTca HacTbro, xoTa u nepu-^epuñHoñ, cucTeMM npuTa^aTenbHMx MecTouMeHuñ coBpeMeHHoro öonrapcKo-ro a3MKa. Oömhho ohu He BKnroHarorca b napagurMy ^opM npuTa^aTenbHMx MecTouMeHuñ, ho perynapHo HaxogaT MecTo b onucaHuax MecTouMeHuñ KaK ^neMeHT He^opManbHoro oömeHua (Hanp., Hu^noBa 1986: 97; 2008: 171-172; namoB 1999: 108).
^gpoM cucTeMM npwra^aTenbHMx MecTouMeHuñ öonrapcKoro a3MKa aBna-rorca nonHMe u KpaTKue (KnuTu^ecKue) $opMM. ^TU gBa BapuaHTa ^opM oxBa-TMBaroT u HeBo3BpaTHMe, u Bo3BpaTHMe MecTouMeHua, cp. moù - mu, meoù - mu, He^oe - My, HeuH - ù, Ham - hu, eam - eu, mexeH - um, cboù - cu (cM., Hanp., nogpoÖHoe onucaHue b Hu^onoBa 1986: 74-105; 2008: 164-174; rCBKE 1983: 193-198; MacnoB 1981: 305-308; namoB 1999: 102-108). no npoucxo^geHuro npuTa^aTenbHMe KnuTuKu öonrapcKoro a3MKa npegcraBnaror co6oñ KpaTKue gaTenbHMe ^opMM nu^HMx MecTouMeHuñ. Hcnonb3oBaHue ïïuhhmx MecTouMeHuñ b ^yH^uu npuTa^aTenbHMx, oTMenaBmeeca eme b gpeBHeöonrapcKoM (MupneB 1978: 188-190), c^opMupoBanocb KaK cucreMHoe aBneHue nog Bo3geñ-cTBueM öanKaHcKoro a3MKoBoro oKpy^eHua u TecHMM oöpa3oM cBa3aHo c cuh-KpeTu3MoM poguTenbHoro u gaTenbHoro nagega KaK ogHuM u3 Hauöonee apKux Mop^ocuHTaKcunecKux 6anKaHu3MoB (AceHoBa 2002: 84-85).
nonHMe ^opMM npuTa^aTenbHMx MecTouMeHuñ u3MeHaroTca no pogy u Hucny KaK pe3ynbTaT cornacoBaHua c onpegenaeMMM cnoBoM, oöo3HaHaromuM oöteKT oönagaHua. B npegno^eHuu ohu ^yH^uoHupyroT KaK cornacoBaHHoe onpegeneHue (1) unu uMeHHaa HacTb cKa3yeMoro (2). npu ^TOM nonHMe ^opMM b cocraBe aKTaHTHoñ uMeHHoñ rpynnM oömhho ucnonb3yrorca c apTuKneM (1a), a b caMocroaTenbHoM npeguKaTuBHoM ynorpeöneHuu - name öe3 apTuKna (2). B npeguKaTuBHoñ ^03u^uu b cocTaBe uMeHHoñ rpynnM bo3mo®hm BapuaHTM apTuKneBoñ MapKupoBaHHocTu (1b).
(la)	Toñ He ogoôpaBa MoeTo pemeHHe. 'Oh He ogoôpaeT Moero pemeHHa'.
(lb)	ToBa e Moe/MoeTo pemeHue. ^to Moe pemeHue'.
(2)	ToBa pemeHue e Moe. ^to pemeHue - Moe'.
KpaTKue $opMM - ^HKnuTUKU, ux ucxogHaa ^03u^ua b uMeHHoñ rpynne -nocne onopHoro cymecTBuTenbHoro, MapKupoBaHHoro no npu3HaKy 'onpege-
168 _ 
r.M. neTpOBa - E.W. MBaHOBa • MECTOHMEHHBIE KOMHHEKCBI C nOCECCHBHBIM ...
.eHHocTb' [+ def]. Ohu (yH^uoHupyroT b Ka^ecrae HecoraacoBaHHoro onpe-geneHua, KaK u npegno^Hbie rpynnbi c npuTa^aTenbHbiM 3Ha^eHueM (Hanp., Konama My - Konama Ha HeaH):
(3a)	Ko.aTa My e noBpegeHa. 'Ero MamHHa noBpe®geHa'.
(3b)	He MB xapecBa pemeHHeTo th. 'MHe He HpaBHTca TBoe pemeHHe'.
Bbiöop Me^gy nonHMMu u KpaTKuMu MecTouMeHuaMu b penu perynupyeT-ca KoMMyHuKaTuBHMMu (aKTopaMu. Ochobhmmu yc.oBuaMu Bbiöopa no.Hbix MecTouMeHuñ aBnaeTca KoMMyHuKaTuBHaa Harpy3Ka (K0T0paa HeB03M0®Ha npu KnuTunecKux (opMax), BKnronaa K0HTpacTH0e BbigeneHue u <yH^uoHupoBaHue MecTouMeHua b Ka^ecrae caMocToaTe.bHoro BbicKa3biBaHua (Hu^noBa 2008: 168-170).
1.2 HeBO3BpaTHbie H íunispaTiibie npHTH^aTe^bHbie MecTOHMeHHH. OrpaHHHeHHH Ha ynOTpeö^eHHe
npuTa^aTe.bHMe MecTouMeHua ycTaHaB.uBaroT oTHomeHue Me^gy oö.aga-TeneM (noceccopoM) u 0ÖteKT0M B.ageHua (noceccyM0M), oöecnenuBaa ko-pe(epeHTHocTb ^Tux gByx ^^eMeHT0B. no.Hbie (opMM HecyT uH<opMa^uro oö oönagaTene u oöteKTe B.ageHua (nepe3 0K0HHaHue u apTuKnb), a KpaTKue - To.bKo oö oönagaTene (Hu^noBa 2008: 165-166). npu ^T0M ohu pe(epeHT-Ho HecaM0g0cTaT0HHM, T.K. ux pe(epeHT yT0HHaeTca b Ka^goñ KoHKpeTHoñ cuTya^uu.
B orau^ue ot oömhhmx npuTa^aTenbHbix MecTouMeHuñ, B03BpaTHbie (KaK aHa(opbi) KoHTponupyroTca cyöteKToM Knay3bi, b KoTopoñ HaxogaTca, T.e. ux pe(epeHT ugeHTuneH pe(epeHTy cyóteKTHoñ uMeHHoñ rpynnM. ^To 03Ha^aeT, HT0 ohu aBnaroTca noKa3aTenaMu u noceccuBHocTu, u pe(neKcuBHocTu. H3 ^T0-ro npoucTeKaroT u HopMaTuBHMe npegnucaHua k ynoTpeöneHuro B03BpaTHMx npuTa^aTenbHbix MecTouMeHuñ - ohu ucnonb3yroTca, Korga oönagaTenb aB.a-eTca cyöteKToM gaHHoñ ^peguKa^uu.
Bböop pe(neKcuBHMx MecTouMeHuñ (Ha <0He HeB03BpaTHMx MecTouMeHuñ) Kogu<u^upoBaH b O<u^ua.bH0M 0p(0rpa(uHecK0M cnoBape öo.rapcKoro a3MKa (OnPBE 2012: 28) cnegyroquM 0Öpa30M. B TpeTbeM nu^ BMÖop pe(neK-cuBa oöa3aTeneH, ecnu HeoöxoguMo oöo3HaHuTb, hto oönagaTenb - nogne^a-qee b npegno^eHuu (cm. 4a). 3gecb HapymeHua b ynoTpeöneHuu MoryT BM3BaTb gBycMMcneHHocTb unu «pe<epemuanbHbiñ koh(hukt» (fluMuTpoBa 2012: 22). B nepB0M u BTopoM nu^, no yMomaHuro, nogpa3yMeBaeTca gonyqeHue u oÖMHHoro MecTouMeHua (cm. 4b, 4c), Hanp.:
(4a)	Tai goñge ctc CBOHTai Kona. 'OHa npuexana Ha cBoeñ MamuHe'. Cp. Tai goñge c HeH-
HaTa2 Ko.a (T.e. Ha MamuHe Koro-To gpyroro). (4b)	^e Be^epaM ctc CBOHTe/MOHTe poguTenu. 6ygy y^uHaTb co cboumu/moumu pogure-
naMu'.
(4c)	TaKa qe pa3r.e3uM ge^Ta ch/hh. 'TaK mm pa3Ôa.yeM cBoux/Hamux geTeñ'.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 169
1.3 CoBMecTHoe ynoTpeö^eHHe no^Hoñ h KpaiKoii $opMbi npHTH^aie^bHbix
MCCT onMcnnn: Kogn^jiiKaiuioiiiibie iiopMbi H npaKi uKa
MecTouMeHHoe ygBoeHue, KaK u3BecTHo, aBnaeTca Ba^Hoñ TunonoruHecKoñ HepToñ öonrapcKoro a3biKa, xapaKTepHoñ, b HacTHocTU, gna paga a3biKOB öan-KaHcKoro a3biKOBoro coro3a (AceHoBa 2002: 104-116). Hauöonee mupoKo MecTouMeHHoe ygBoeHue npegcraBneHo b c^epe nuHHbix MecTouMeHuñ (Ha He^o My ^o dadox. eMy ^To gan').2
Hto KacaeTca npuTa^aTenbHbix MecTouMeHuñ, b nuTepaTypHOM pa3roBopHoM a3MKe gonycTUMMM aBnaeTca numb coBMecTHoe ynoTpeöneHue npuTa^aTenbHoñ npegno^Hoñ rpynnbi u KpaTKoro npuTa^aTenbHoro MecTouMeHua, Kope^epeHT-Horo c Heñ, Hanp., Konama My Ha HeaH, Ha HeaH Konama My, Ha Hezo Konama My (cm. oö ^TOM Dimitrova-Vulchanova 2000: 137-143; CaBoBa 2003), cp. u npuMep u3 Hu^noBa 2008: 170: Ea^a My Ha HeaH e öamep 'OTe^ [ero] HBaHa - öaH-Kup'. B TaKux cnyHaax roBopaT oö ygBoeHuu cuHTaKcuHecKoñ ^03u^uu (neHHeB 1993: 43), o0ycnoBneHHoñ uH$opMa^uoHHoñ cipyKTypoñ BbicKa3biBaHua. npu ^TOM coBMecTHoe ynoTpeöneHue b ogHoñ uMeHHoñ rpynne gByx npuTa^aTenbHbix MecTouMeHuñ (*He^oeama My Kona) He gonycKaeTca (Hu^noBa 1986: 91; 2008: 170; neHHeB 1998: 43). HeBO3Mo®HocTb nogoÖHoro Tuna ygBoeHua oöbacHaeTca pe$epem;uanbHo u3numHeñ, gy0nupyro^eñ UH$opMa^ueñ.
B peneBoñ npaKTUKe, TeM He MeHee, BcTpeHaroTca coHeTaHua Tuna ceou cu napu, ceoume cu napu, KOTopbie HanoMUHaroT MecTouMeHHoe ygBoeHue. noaBne-Hue TaKux coHeTaHuñ, KaK mm noKa^eM ganee, oöycnoBneHo MexaHU3MOM coBceM UHoro poga. Pe^neKcuBHaa KnuTUKa 3gecb gonycKaeTca noTOMy, hto ee Mop^ono-ruHecKuñ cTaTyc He coBnagaeT c nonHbiM npuTa^aTenbHbiM MecToUMeHueM. Cu He aBnaeTca npuTa^aTenbHbiM MecToUMeHueM, a ^yH^uoHupyeT KaK Hacina, npucoeguHeHHaa k nonHoñ ^opMe MecTouMeHua. HMeHHo ^To Mop^onoruHecKoe HecoBnageHue oTKpbiBaer bo3mo®hoctu coHeTaHua cu c nonHbiMU ^opMaMU ga^e HeBO3BpaTHMx npuTa^aTenbHbx MecTouMeHuñ - Monma cu, He^oeuH cu u T.n.
^OKa3aTenbcTBOM HeMecToUMeHHoro xapaKTepa KnuTUKU cu b cocraBHbix npuTa^aTenbHbx ^opMax aBnaeTca to, hto OHa BcTpeHaeTca u npu Heonpege-neHHbx UMeHHbx rpynnax (Hanp. HcKaM da uMaM ceoù cu öom), hto HegonycTU-Mo gna «oömhhmx» npuTa^aTenbHbix KnuTUK.
Bonpoc o Mop^onoruHecKOM cTaTyce cu b ero npuMecTouMeHHOM ynoTpe-öneHuu He Hamen ogHO3HaHHoro pemeHua b öonrapucTUKe: ^TOT ^neMeHT onpe-genaroT nuöo KaK Hacruuy, nuöo KaK BO3BpaTHoe MecToUMeHue. B cBa3U c ^TUM oöpaTUM BHUMaHue Ha cnegyro^yro c^e^u^uHecKyro HepTy gaHHoro ^neMeHTa.
2 HecKonbKo UHbie MexaHU3Mbi ^poBO^upyroT gyônupoBaHue MecToUMeHueM npu TonuKanu3a-^uu (khmama r nema sene ^Mn Mece^. ^Ty KHury a HUTaro y»e ^nbiñ Meca^ (Hu^noBa 2008: 152), A mehe He me e cmpax. 'A MHe He cTpamHo'), a TaK^e b penaTUBHbix Knay3ax, hto UMeeT u onpegeneHHMe napannenu b cnoBeHcKOM a3biKe, cp. o6cy»geHue cnoBeHcKux pe3yM-nTUBHMx MecTouMeHuñ b conocTaBneHUu c gpyruMU a3biKaMU, b HacTHocTU c ôonrapcKUM, b Hladnik 2018.
170 _ 
r.M. neTpOBa - E.W. MBaHOBa • MECTOHMEHHBIE KOMHHEKCBI C nOCECCHBHBIM ...
KnuTUKa cu Booöme b öonrapcKOM a3biKe orauHaeTca bmcokoh nonu^yH^uo-HanbHocTbro, oöycnoBneHHoö ee pa3Hooöpa3HbiM Mop^onoru^ecKUM cTaTycoM u coneTaeMocTHMM noTemuanoM (cm. nepe^eHb Bcex bo3mo®hmx ^yH^ufi cu b HBaHoBa - neipoBa 2017). B nogaBnaromeM öonbmuHcTBe cboux ^yH^ufi ^T0T ^^eMeHT aBnaeTca khutukoh, oTgenuMoö ot onopHoro cnoBa. TaK, b npuMepe 5a npegcraBneHa MoganbHaa Hacru^ cu, KoTopaa aBnaeTca npuraaronbHofi khhth-koh u xapaKTepu3yeTca «cnaöoö oTgenuMocTbro», b TepMUHax B. A. nnyHraHa (nnyHraH 2000: 33). B npuMepe 5b cu - ^To KpaTKoe npuTa^aienbHoe MecTou-MeHue, KoTopoe TaK^e aBnaeTca oTgenuMoö khutukoh, hto goKa3biBaeTca gBu-^eHueM ero b paMKax uMeHHoö rpynnbi. B npuMepe 5c npegcraBneHa o^epa^ua «nogteM noceccopa», KoTopaa BegeT k nepeMemeHuro npuTa^aTenbHoö khhth-ku cu b npuraaronbHyro ^03u^uro (nogpoÖHee oö ^T0M nepeMemeHuu cm., Hanp., Schürcks - Wunderlich 2003; Zimmerling 2013):
(5a)	Ta TaKa ch ce oönH^a. 'OHa [Bcerga] TaK ogeBaerca'.
(5b)	H3raagHX pH3aTa ch. 'ä nornagHn cBoro pyöamKy' ^ H3raagHX HoBaTa ch pH3a. 'Ä
nornagHn cBoro HoByro pyöamKy'. (5c)	H3raagHX ch HoBaTa pH3aTa.
B cnynae ®e paccMaTpuBaeMbix 3gecb MecTouMeHHbix KoMnneKcoB Tuna moh cu, ceoH cu ^^eMeHT cu aBnaeTca npucnoBHoö HacTu^ö u Bcerga HaxoguTca b ^ocT^o3u^uu k nonHoö ^opMe MecTouMeHua. Ba^Ho oTMeTUTb, ogHaKo, hto b nroöoM H3 cnynaeB paccMaTpuBaeMbix ganee KoMno3UToB npuTa^aTenbHoe Me-ciouMeHue Mo^eT ^yH^uoHupoBaTb u öe3 cu.
HraK, KHUTHKa cu Mo^eT goöaBnaTbca b He^opManbHoö penu ko BceM non-hmm ^opMaM npuTa^aTenbHbix MecTouMeHufi (Bo3BpaTHbix u HeBo3BpaTHbix), npu ^T0M c apTHKneM unu öe3 Hero, oöpa3ya c npuTa^aTenbHMM MecTouMeHueM cBoeoöpa3HMH MecTouMeHHMH KoMno3HT. KaKoBa ®e ponb cu b ^Tux coneiaHu-ax? ^amb b HeKoTopbx cnynaax, KaK öygeT noKa3aHo ganee, ^To ynoipeöneHue cBa3aHo c oöecneneHueM cmmchoboh HeogHo3HaHHocru npu Kope^epeHTHocru no oTHomeHuro k 3 nuuy. nogaBnaromaa HacTb npuMepoB geMoHcTpupyeT npar-MaTunecKu MoTHBupoBaHHoe BBegeHue cu.
B paMKax Ka^goro u3 nogpa3genoB Hu^e (2.1-2.3) öygyT npegno^eHbi ageKBaTHMe cnocoöbi nepeganu ^Tux KoMno3UToB Ha pyccKUH a3biK.
2 MECTOHMEHHME K0Mn03HTW C nOCECHBHOH CEMAHTHKOH 2.1 MeCTOHMeHHMe KOMnO3HTHbie ^OpMM C B03BpaTHMM npHTH^aTe^bHblM
MeCTOHMeHHeM
Bo3BpaTHMe npuTa^aTenbHbie MecTouMeHua, KaK y^e ynoMUHanocb, o3HanaroT ogHoBpeMeHHo u noceccuBHocTb u pe^neKcuBHocrb, hto peneBaHTHo gna oöeux 4>opM - nonHoö u KpaTKoH. Bbiöop Me^gy hhmh oöycnoBneH gucKypcuBHMMu $aK-TopaMu. nonHaa ^opMa ynoTpeönaeTca, Korga MecTouMeHue HaxoguTca b ^oxyc-
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 171
höh no3m;uu, öömhhö - b KOHTpacTHOM ^OKyce. TaK, HanpuMep, OTBeT Ha Bonpoc C huh Kona doude CmonHoe? 'Ha Hbeñ MamuHe npuexan CroaHOB?' Mor 6bi 3BynaTb KaK Ctc ceonma [Kona] 'Ha cBoeñ [MamuHe]' (a He Ha Hy^oñ). OgHaKO, ecnu y Ctö-aHOBa ecTb u nuHHaa, u cny^eÖHaa MamuHa, OTBeT 6bm öbi: Ctc ceonma cu [Kona] 'Ha cBoeñ [coöcTBeHHon]', T.e. Ha cBoeñ huhhöh, a He Ha cny^eÖHon MamuHe.
flaHHbffl npuMep unnrocrpupyeT b oömeM Buge cnocoÖHocTb cu npuBHocuTb b BMcKa3MBaHue gononHuTenbHbiñ cmmchoböh OTTeHOK, b gaHHOM cnyHae - ^TO nognepKuBaHue npuTa^aTenbHoro 3HaHeHua, ucKnroHeHue omu6oHHoñ gna gaH-höh cuTya^uu pe$epeH^ua^bHOH cooTHeceHHocTu. HMeHHo ^To npegcTaeT KaK ocHOBHaa npuHuHa ynorpeöneHua gBOHHbix pe^neKcuBHbix ^opM.
3aMeTuM, htö npu HeKOTopoñ BapuaTuBHocTu Bbipa^aeMbix OTTeHKOB b npuMepax 6 Hu^e oömuM gna Bcex ynorpeöneHuH pe^neKcuBa cu aBnaeTca 3Ha-HeHue 'coöcTBeHHMH, huhhmh'. nyTeM goöaBneHua khutuku k nonHoñ ^opMe gocTuraeTca pacmupeHue ceMaHTuKu MecTouMeHHoro cerMeHTa uHTeHCu^u^u-pyromuMu pe^neKcuBHyro noceccuBHocTb npu3HaKaMu. ,2,ononHuTenbHbiM ^eKTOM aBnaeTca uM^nu^uTHaa KOHTpacTuBHocTb, npuBHocuMaa nocpegcTBOM cu. Oöa ^Tu KOMMyHuKaTuBHO-cMbicnoBbie HapameHua npu nepeBoge Ha pyccKuñ a3MK MoryT öbiTb ^KC^^u^upoBaHM b caMOM BbicKa3biBaHuu, hö oöa3aTenbHbiM gna nepeBoga aBnaeTca numb nepBbiñ, uHTeHCu$u^upyromuH orreHOK.
Cp. ganee opuruHanbHbie npuMepbi u3 Kopnyca u ux nepeBogbi.3 CMbicno-BMe HapameHua, KOTopbie gaeT cu, BbigeneHbi KypcuBOM b pyccKux nepeBogax nuöo BMHeceHM b ckööku:
(6a)	A3 cnegBaM CBOHTe ch npaBuna. 'A cnegyro cböhm coöcmeeHHbiM npaBunaM' (a He npa-
BunaM, onpegeneHHMM gpyrHMH nrogbMu / a He oômenpuHaTbiM). (6b)	BceKH OT HacnegH^HTe HMa CBoe ch BH^gaHe no Btnpoca KaKBO ga ce npaBH c KtmaTa.
'Ka^gMH u3 HacnegHuKOB uMeeT cBoe coôcmeeHHoe/nuHHoe MHeHue no Bonpocy o töm, htö genaTb c goMOM'.
(6c)	Töh BgurHa Be^gu no cboh ch HaHuH. 'Oh npunogHan 6poBu xapaKmepHbM önn He^o
o6pa3OM' (omnuHaw^uM ero öt gpyrux). (6d)	HaMame gocTarbHHO Macro 3a TaH^u, hö goKaTO Bepu cu noHuBame, nogKapure yHexa
ceMeñcTBO BnyMt^uñng Ha CBOHTe ch necHu. 'flna TaH^B He 6bino gocTaTOHHO MecTa, hö noKa Bapu OTgbixan, nogoHHuKu pa3yHuBanu c BnyMi^unbgaMu cböu necHu' (T.e. cböu coôcmeeHHbie, caMoôbimHbie, cne^^uHecKue gna Hux).
npuBegeHHMe npuMepbi acHO unnrocrpupyroT ponb, KOTopyro urpaeT go-öaBneHue khutuku cu k BO3BpaTHOMy npura^aTenbHOMy MecTouMeHuro, - ^TO Mogu^uKa^ua cMbicna BbicKa3biBaHua, npuBHeceHue HroaHcoB, nogHepKuBaro-mux 3HaHeHue npuTa^aTenbHocru b pa3Hbix ero acneKTax, npu ^TOM b öonb-muHcTBe cnyHaeB c uM^nu^uTHMM KOHTpacTOM no OTHomeHuro k Hy^OMy, pa3nuHHoMy.
npucoeguHeHue cu u k onpegeneHHoñ (HneHHoñ) ^opMe nonHoro pe^neK-cuBHoro noceccuBa (6a, 6d), u k oömen (HeonpegeneHHoñ) ^opMe (6b, 6c), KaK
3 nepeBogbi ôonrapcKux npuMepoB Ha pyccKuñ a3MK cgenaHbi aBTopaMu cTaTbu.
172 _ r.M. neTpOBa - E.W. MBaHOBa • MECTOHMEHHBIE KOMHHEKCBI C nOCECCHBHBIM ...
yxe 6bino CKa3aHO, aBnaeTca goKa3aTenbcTBoM Toro, hto no CBoeMy Mop^onoru-HecKoMy eTaTyey ^Ta KnuTHKa - He KpaTKaa ^opMa B03BpaTHoro npuTaxaTenb-Horo MecTouMeHHa, a HacTH^, Bbicrynaroqaa KaK HHTeHcu^HKaTop noceccuB-HOCTH, To eCTb B ycunHTenbHoH ^yH^HH.
2.2 MecTOHMeHHMe KOMH^CK'CW C ncBOJBparnwM npHTH^aTe^bHbiM MecTOHMeHHeM 1 h 2 lima
OcHoBHaa ^yH^ua HeBo3BpaTHbix npuTaxaTenbHbix MecTouMeHHH - Bbipa-xaTb noceccuBHocTb, oTHocacb k oónagaTenro, KoTopbiH He aBnaeTca nogne-xa^HM b npegnoxeHuu: B3ex meoume vmmnoee B3an tboh Knronu'. .HuTepa-TypHaa HopMa, ogHaKo, gonycKaeT ynoTpeóneHue MecTouMeHHbix noceccuBoB b 1 h 2 nu^ gna o6o3HaHeHua ogHoBpeMeHHo noceccuBHocTH h pe^neKcuBHo-cth: Tu B3e mu meoume Knmnoee? 'Tbi B3an tboh KnroHH?', cm. TaKxe npHMepbi BapuaTHBHocTH 9 ganee.
Ham MaTepuan noKa3biBaeT, hto npu coneTaHHH KnuTHKH cu c gaHHbiMH Me-croHMeHHflMH Bbigenarorca gBa ceMaHTHHecKux BapuaHTa ^To^o Buga KoMno3HToB. nepBbiH cB^3aH c BbipaxeHueM TonbKo npuTaxaTenbHbix oTHome-hhh (T.e. moh cu = Mo^), a BTopoH - c ogHoBpeMeHHoH noceccuBHocTbro h pe$-neKcuBHocTbro (T.e. moh cu = cboh). npu nroóoM BapuaHTe BcrpenaroTca KaK pe-^epemuanbHo HeonpegeneHHbie (Hec^e^H^H^HpoBaHHMe) ynoTpeóneHua, TaK h onpegeneHHMe ynoTpeóneHua (Hanp. mou cu npoóneMu h Moume cu npoóneMu). XoTa h npuHHMaeMMe 3a oTKnoHeHue ot HopMbi, ^TH KoMno3HTbi - Bpag nu cny-HaHHoe aBneHue b peneBoH npaKTHKe. Hto6m BbiacHHTb mothbh hx ynoTpeóne-HHa, paccMoTpHM npHMepbl oóoux ceMaHTHHecKHX BapuaHToB.
2.2.1 KoMno3HTM c noceccHBHMM 3HaneHHeM (moh cu = moh)
B npuMepax 7 oTHeTnuBo BugHo, hto ynoTpeóneHue KnHTHKH cu MoTHBupoBa-ho xenaHueM nognepKHyTb, ycunuTb npuTaxaTenbHoe oTHomeHue, aKTHBupya h c^e^H^HHecKHe gna cooTBeTcTByroqero KoHTeKcTa cMbicnoBbie oTTeHKH. Cu b npuMepax 7, KaK h npu ynoTpeóneHuax 2.1, HMeeT 3HaHeHue 'coócTBeHHbiH, nuH-hhh', KoTopoe gonxHo 6biTb ^Kc^nH^HpoBaHo b pyccKux nepeBogax c noMoqbro cooTBeTcTByro^ux neKceM.
(7 a)	CHTya^HaTa nopogu y MeHe moh ch Hagexgu. ^Ta cHTya^Ha nopoguna y MeHa moh
coKpoeennbie Hagexgbi' (moh nHHHbie, oTHocaqueca TonbKo ko MHe, oTnuHaroqueca ot Hagexg gpyrux nrogeH).
(7b)	ToraBa e M0eT0 ch BpeMe. 'Torga HacTynaeT Moe coócmeennoe/Munnoe BpeMa' (T.e. Bpe-
Ma TonbKo gna MeHa).
(7c)	ToBa 6eme ManKo cKpoMeH KaHKaH, ManKo cTen, ManKo gaMcKH TaH^ ManKo Heqo ctB-
ceM Moe ch. ^to HeMHoro HanoMHHano cgepxaHHbm KaHKaH, HeMHoro - cTen, HeMHo-ro - gaMcKHH TaHe^ HeMHoro - hto-to cne^$uuecKu Moe' (T.e. Moe co6cTBeHHoe, bh-gyMaHHoe MHoro h oTnuHaroqeeca ot gpyrHx TaH^B). (7d)	®eHa mh Bce mh HaTaKBame, He qe cBtpma b KaHaBKaTa c Hox b n.p6a, aKo npogtnxa-
BaM ga KaHBaM cTonagxuu - o6acHH toh, - aMa KaTo Buga MnagoK ga ctoh KpaH ntTa, mh
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 25 • 2019 • 1 _ 173
ugBa HayM 3a MOHTe ch MnaguHu. '®eHa Bce ynpeKana MeHa, hto a 3aK0HHy cBoro 5KH3H& Ha oöoHuHe c HoxoM b cnHHe, ecnu 6ygy npogon:»aTb nogca:»uBaTb ronocyro^ux Ha gopore, - oötacHun oh, - ho, Korga a Bu:»y roHomy Ha gopore, MHe cpa3y BcnoMuHaerca Moa coöcmBennan MonogocTb'. (7e)	BtpHeTe mh MOHTe ch gpexal 'BepHHTe MHe Moro oge:»gyl' (T.e. ^Ta oge^ga He Bama, a
Moa coöcmBeHHan, ^0^T0My gon»Ha ÖMTb MHe B03Bpa^eHa).
OöpaTHM BHHMaHHe Ha nocnegHufi npuMep, kotopmh uHTepeceH TeM, hto b npegno^eHuu npucyrcTByeT gononHeHue b gaTenbHoM nagele, Bbipa^eHHoe gHHHHM MecroHMeHHeM mu. nonHaa ^opMa Moume 3gecb a^eHTupyeT oönaga-Hue. npu oTcyrcTBHH TaKoro nogHepKuBaHua nonHaa npuTa^aTenbHaa ^opMa gon^Ha ÖMTb ycTpaHeHa (T.e. Btpneme mu moume cu dpexu), ho oHa ocraBnaeT cboh «cneg» b Buge kahthku cu. Ba^Ho, hto nocne 3Toro ycrpaHeHua cu Tepa-eT cBoro npucnoBHyro ^03u^uro, craHoBHTca KnacreproyeMoö u BKnroHaeTca b ^noHKy KHUTUK, 3aHUMaa ^03u^uro nepeg gaTenbHoH apryMeHTHoH khutukoh4: B^pneme cu mu dpexume (cm. nerpoBa - HBaHoBa 2017: 116-130). KoHcrpyK-^uu nogoÖHoro Tuna c^e^ua^bHo uccnegoBanucb H. neHHeBbiM, kotopmh nog-HepKuBan, hto cu 3gecb, öygyHu «cnegoM» ycTpaHeHHoro npuTa^aTenbHoro Me-cTouMeHua, caMo He aBnaeTca TaKoBbiM (neHHeB 1984: 80-83; 1998: 187-188).
2.2.2 KoMno3HTM, Bupaxarnqne ognoispeMeiiiio noceccHBHüCTb h pe^^eKCHBHOCTb (moh cu = ceori)
Kogu^UKa^uoHHaa HopMa npegnucbiBaeT npegnoHTuTenbHoe ynorpeöneHue Bo3BpaTHbx MecTouMeHufi b cnyHae ux Kope^epenraocTu cyöteKTy gaHHoH ^peguKa^uu (W,e noKann ceoume KOMe^u npurnamy cboux Konner'). OgHaKo BMecTo Bo3BpaTHoro Mo^eT öbTb ynorpeöneHo MecTouMeHue 1 unu 2 n., caMo-croaTenbHo (W,e noKann Moume KOMe^u) unu - hto Ba^Ho gna Hac ceHHac - b K0M6uHa^uu c aneMeHToM cu (W,e noKann Moume cu KOMe^u). nocnegHufi npu-Mep xapaKTepeH öonee Bcero gna He^opManbHoro oö^eHua, b to BpeMa KaK npu-Mepb öe3 cu npegcTaBnaroT coöofi cTunucTuHecKu HefirpanbHbifi BapuaHT. Cu npuBHocuT u onpegeneHHbie ceMaHTuHecKue Hapa^eHua. PaccMoTpuM B03M0®-Hbie KoHTeKcTM Ha KopnycHoM MaTepuane.
(8a)	A3 MoeTO ch gocae He 3Haa, Ta TBoero nH? cBoero coöcmBennozo gocbe He 3Haro,
oTKyga 6m 3HaTb TBoe?'
(8b)	roBopuM 3a HamH ch paöoTu. 'Mm roBopuM o Hamux/cBoux genax' (T.e. o HeM-To muh-
nom, hto 3aTparuBaeT TonbKo Hac, ho He gpyrux nrogeH). (8c)	no moh ch HaHuH um ocurypaBaM Bu3uTe. gocTaro um bu3m cboum nyTeM' (ocoöbim,
u3BecTHMM moMbKo mne). (8d)	CTeHorpa^upax no HaKaKtB cu cboh HaHuH, Ktge ctc curnu, Ktge c moh ch ci.Kpa^e-
Hua. cTeHorpa^upoBan KaKuM-To cboum cnocoöoM, to curnaMu, to moumu coöcmBen-nbimu coKpa^eHuaMu' (T.e. BMgyMaHHMMu u noHuMaeMMMu moMbKo mnorn).
4
^T0T nopagoK onpegenaeTca üpaBunoM paHroB, b cooTBercTBuu c KoTopMM oTMecTouMeHHMe Hacra^i b Knacrepe KnuTuK HaxogaTca b ^03u^uu nepeg apryMeHTHMMu KnuTuKaMu (HBaHoBa - nerpoBa 2017), cp. c TunonoruHecKoH tohku 3peHua b ^MMepnuHr 2012.
174 _ 
r.M. neTpOBa - E.W. MBaHOBa • MECTOHMEHHBIE KOMHHEKCBI C nOCECCHBHBIM ...
(8e)	A3 HMaM MOHTe ch mchth. 'y MeHa ecTb moh MUHHbie/coKpoBeHHbie mchtm' (rny6oKo
nu^Htie, K0T0pMMu a He xoqy u He 6ygy genuTbca c gpyruMu nrogbMu). (8f)	H a3 TaKa Mucna, caMo qe BtpBa no moh ch ntT, u3non3BaM moh MeTogu. 'H a TaK ®e gy-
Maro, TonbKo a ugy cbohm coöcmBeHHbiM (cBoeo6pa3HMM, otoh^hmm ot gpyrux) nyTeM, ucnonb3yK> cboh Merogti'.
KaK BuguM, c noMo^bro cu gocTuraeTca HaMepeHHoe nognepKUBaHue 06-nagaHua, npuqeM c BKnroHeHueM ero b o6nacTb K0HTpacTa, c^e^H^HHecK0^0 gna Ka^goro KoHTeKCTa. npuBHeceHHMe CMMcnoBMe HroaHCM (o qeM-T0 rny-6oko nuHH0M, cy6teKTHBHo 06ycn0BneHH0M, Heu3BecTH0M gna gpyrux u T.g.) co3garoT oco6yro ^Kc^peccHro, npugaro^yro KonopuT u MHorocnoHHocTb BMCKa-3MBaHuro, HT0 o6tacHaeT npegnonTUTenbHMH bm6op komho3hthmx ^opM npu He^0pManbH0M o6^eHuu.
2.3 MecTOHMeHHMe komh^CK'CW C iieiHBispaTiibiM npHTH^aTe^bHMM
MeCTOHMeHHeM 3
BbigeneHue gaHH0H rpynnM M0TUBup0BaH0 TeM, hto b 3 n. B03BpaTH0e MecTo-HMeHue ceoù b 6onrapcK0M a3MKe He gonycKaeT, b oTnuHue ot gpyrux nu^ 3a-MeHM Ha HeB03BpaTH0e MecTouMeHue (cm. BMme KoHTeKCTM 4a, b oTnuHue ot 4b, 4c); cp. TaK^e noKa3aTenbHMe npuMepM u3 Hu^noBa (2008: 172) c pa3HMM nu^M MecTouMeHua b ponu nogne^a^ero, oTpa^aro^ue ^To K0gH^HKa^H0H-Hoe npaBuno:
(9) 1 Sg. A3 o6uqaM CBoa/Moa pogeH KpaH (pogHua oh KpaH)
2	Sg. Tu o6uqam CBoa/TBoa pogeH KpaH (pogHua oh KpaH)
3	Sg. ToH/Ta/To o6uqa cboh pogeH KpaH (pogHua ch KpaH)
1	Pl. Hue o6uqaMe CBoa/Hamua pogeH KpaH (pogHua oh KpaH)
2	Pl. Bue o6uqaTe CBoa/Bamua pogeH KpaH (pogHua oh KpaH)
3	Pl. Te o6uqaT cboh pogeH KpaH (pogHua ch KpaH)
TaKHM 06pa30M, ecnu b 3-m nu^ ynoTpe6naeTca HeB03BpaTH0e MecTouMe-Hue, to ^To 6ygeT yKa3MBaTb Ha to, hto o6nagaTeneM aBnaeTca nu^, He Kope^e-peHTHoe cy6teKTy ochobhoh ^pegHKa^HH:
(l0a) Tal pa3Ka3a Ha üeTtp 3a HeHHaTa2 MeqTa. 'OHal paccKa3ana neTpy o ee2 MeqTe'. (l0b) T0H1 goHge c HeroBaTa2 Kona. 'Ohi npuexan Ha ero2 MamuHe'.
(l0c) CT0aH0BHl B3exa TaxH0T02 Kyqe ctc ce6e oh. 'CT0aH0BMl B3anu ux2 co6aKy c 0060H'.
O6paTHM BHHMaHue, HT0 b pyccK0M a3MKe b page nogo6HMx cnyqaeB gony-CKaeTca h pe^neKCuBHaa TpaKT0BKa. TaK, pyccKoe npegno^eHue 10c' gonycKaeT gBa T0nK0BaHua - c HeKope^epeHTHMM u (pe^e) Kope^epeHTHMM npuTa^aTenb-HMM MecTouMeHueM:
(l0')	CT0aH0BM B3anu ux co6aKy o 0060H ^
(l0'a) 'CT0aH0BMl B3anu ux2 co6aKy o 0060H'. (l0'b) 'CT0aH0BMl B3anu hxi co6aKy o 0060H'.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 175
HTaK, B öonrapcKoM a3MKe no oTHomeHuro k 3 n. Bo3BpaTHoe u HeBo3BpaT-Hoe MecTouMeHua HaxogaTca b oTHomeHuu gononHUTenbHoñ gucTpu6y^uu. CnegoBaTenbHo, ecnu HeoöxoguMo Bbipa3UTb ogHoBpeMeHHo noceccuBHocTb u pe(neKcuBHocTb, ynoTpeöneHue Bo3BpaTHoro npuTa:aTenbHoro MecTouMeHua oôœaTenbHo, htoöm He gonycTUTb HeKope(epeHTHoro TonKoBaHua.
OgHaKo ^Ty :e ponb b He(opManbHoM oömeHuu MoryT BbmonHaTb, no-mumo nonHoro Bo3BpaTHoro MecTouMeHua, uHTepecyromue Hac KoMno3u-tm: k oÖMHHoMy npuTa:aTenbHoMy MecTouMeHuro goöaBnaeTca KnuTUKa cu, hto oöecnenuBaeT Bo3BpaTHyro TpaKToBKy, Hanp. Toù doùde c He^oeama cu (= cBoaTa) Kona. KaKoB cTaTyc ^neMeHTa cu b ^TUX cny^aax? Ha nepBbiñ B3rnag, 3gecb npoucxoguT pacnpegeneHue (yH^uñ Me:gy gByMa cocTaBnaro-muMu: HeBo3BpaTHoe MecTouMeHue oöecnenuBaeT noceccuBHoe TonKoBaHue, a KnuTUKa cu - pe(neKcuBHoe, hto o3HanaeT npu3HaHue 3a Heñ MecTouMeHHoñ (yH^uu. ^To, ogHaKo, BcTynaeT b npoTUBopenue c (aKToM ucnonb3oBaHua gaHHMx KoMno3UToB b 6e3apTUKneBoñ (opMe (11a-c), a TaK:e c HeBo3Mo:Ho-cTbro 3aMeHM cu Ha ceoù (Hanp. *Toù doùde c He^oeama ceon Kona). TaK hto u 3gecb KnuTUKa BbicTynaeT b HeMecTouMeHHoM cTaTyce u, no-BuguMoMy, c TeM :e 3HaneHueM 'coócTBeHHbiñ, nuHHbiñ', KaK u b gpyrux paccMoTpeHHMx cny^aax.
Bbipa:eHue ogHoBpeMeHHo noceccuBHocTu u pe(neKcuBHocTu - He eguH-cTBeHHaa (yH^ua ^TUX KoMnneKcoB. Ohu MoryT cny:uTb TonbKo gna Bbipa-:eHua noceccuBHocTu (Korga oönagaTenb He aBnaeTca nogne:a^UM b gaHHoñ ^peguKa^uu), TaK hto u b gaHHoñ rpynne, KaK u b 2.2, BbraneHaroTca gBa Bapu-aHTa: He^oeua cu (= He^oeun) u He^oeun cu (= ceon). PaccMoTpuM Ha npuMepax U3 Kopnyca.
2.3.1	KoMno3HTM c iiocecciiBiibiM 3HaneHHeM (He^06ua cu = He^06ua)
(lia) ToBa ca TexHH ch :eHcKU pa6ora. ^to ux :eHcKue gena' (T.e. ux nunnme, Kacaro^ueca
TonbKo xeH^UH; npucyTcTByeT u HeKoToptiH oTTeHoK npeHe6pe:eHua). (lib) nopTpeTUTe My ce oTnu^aBaT c HeroB ch, c^e^u(uqeH poMaHTU^eH cTun. 'Ero nopTpe-tm oTnu^aroTca monbKo eMy npucy^uM cTuneM' (T.e. caMoôbimubiM, cne^u$u^ecKUM UMeHHo gna Hero).
(llc) ByHTtT My e tux, HeroB ch, nu^eH. 'Ero 6yHT - tuxuh, nurabiñ' (T.e. cyôteKTUBHo
oôycnoBneHHMH u cyôteKTUBHo Bbipa:eHHMH, Kacaro^uñca TonbKo ero). (11d) npo(. nno^eB 3aKtca ctc 3gpaBeTo, npuenu ro b HeroBaTa ch 6onHU^. 'y npo(eccopa nno^eBa nnoxo co 3gopoBbeM, ero B3anu b ero coócmeenuyrn 6onbHU^y' (b 6onbHU^y, rge oh paôoTan paHee).
2.3.2	KoMno3HTM, Bupaxarn^ne ogHoBpeMeHHo noceccHBHocTh h pe^^eKCHBHocTb (He^06UH cu = ceon)
(l2a) Toñ Mo:e ga hh pa3Ka:e MHoro, u to no eguH neKo HecTaHgapTeH u ^hcto HeroB ch Ha^UH. 'Oh Mo:eT MHoroe HaM paccKa3aTb, npu^eM 3TaKUM He coBceM cTaHgapTHMM u xapaKmepubiM gna Hero o6pa3oM'.
176 _ 
r.M. neTpOBa - E.W. MBaHOBa • MECTOHMEHHME KOMOHEKCBI C nOCECCHBHBIM ...
(12b) Bneg Mece^ gyKaBo ce ycMHxHa Ha He6eT0 h npamenHa Ha HeMupHUTe 3Be3g^H He^o TaM Ha HeroBHH ch e3UK (EnuH nenuH). 'BnegHMH Mec^ Ha He6e gyKaBo ygtiÔHynca u menHyg hto-to Ha cBoeM a3MKe magoBnuBMM 3Be3goHKaM' (T.e. Ha cBoeM co6cTBeHH0M, HenoHSTHoM gga Hac a3MKe). (12c) ^paT rnega ctc cnoKoñcTBue Ha pycKHTe ycnexH Ha H3T0HHua $poHT. Toh 3acTi.nH naK o6ctohho HeroBaTa ch Te3a, He yBonHeHueTo Ha cTapHTe BoeHa^agHH^H e 6uno rpemKa. ^apb co cnoKoñcTBHeM cneguT 3a ycnexaMH pyccK0H apMUu Ha Boctohhom $poHTe. Oh cHoBa o6cToaTenbHo U3no:»Hg cBoe nmHoe (He pa3gegaeMoe gpyrHMH) cooôpa^eHHe, hto yBonbHeHue cTaptix B0eHaqagbHHK0B 6bino omuÓKoñ'. (l2d) «MHrpaHTHTe ca qacT ot Hamero o6^ecTBo» - fla, caMo geTo ®HBeaT b 3aTBopeHH o6^-hocth, no TexHH ch, ga rH HapeqeM caMoÖHTHH, npaBuna h noKa3BaT Hyna 3aquTaHe Ha HamuTe ^hhocth u TpagH^HH. '«MurpaHTM - qacTb Hamero oô^ecTBa» - fla, ho T0gbK0 bot ®HByT oHH b 3aKpMTMx oÔ^ecTBax, no ux COÓcmBeHHblM, Ha3oBeM ux caMo-ömthmmh, npaBunaM, hh Kannu He cquTaacb c HamuMH ^HHocTaMH u TpagH^HaMH\
npuMepM noKa3MBaroT, hto ynorpeöneHue MecTouMeHHMx komrtokcob gaHHoro Tuna, nycTb h HeHopMaTUBHoe, oöycnoBneHo KaK ycTpaHeHueM HeogHo-3HaHHocTH Bbipa^eHua, TaK h BMgeneHueM, KoHTpacTupoBaHueM npuTa^aTenb-Horo oTHomeHua. B gpyroñ HacTU cnynaeB (npuMepM 11 b 2.3.1) goöaBneHue cu BbiraaguT h3Ömtohhmm c tohkh 3peHua cmmctoboh o^opMneHHocru npeg-no^eHua, ho He c tohkh 3peHua Bbipa^eHHocru HroaHcoB, K0T0pbie gononHaroT, yroHHaroT, oöora^aroT cogep^aHue.
3 gpyrHE nOC^EgOBATE^bHOCTH nPHTH^ATE^bHWX
MECTOHMEHHH B BMEOPKE
KpoMe npegcTaBneHHMx BMme MecTouMeHHMx komrtokcob, b Hameñ KopnycHoñ BMÖopKe oÖHapy^eHM u gpyrue cnynau K0HTaKTHoro pacnono^eHua nonHoro npuTa®aTenbHoro MecTouMeHua u nocnegyro^eñ khhthkh. PaccM0TpuM ux.
3.1	ConeTaHue nonHoñ ^opMbi HeB03BpaTHoro npuTa®aTenbHoro MecrouMeHua c Hepe^neKcuBHoñ kahthkoh, Hanp.:
(13)	C6oroM, Payg - Ka3a rpatjuT, - c6oroM, Moe mh geTe! 'flo cBugaHba, Paynb, - cKa3ag
rpa$, - go cBugaHua, gura Moe'.
B gaHH0M ynoTpeöneHHH KnuTUHecKHÖ ^^eMeHT, no cyTH, He yqacTByeT b BMpa^eHHH npuHagne®HocTH. ^T0 KguTUKa b ^hkuhh dativus ethicus, BMpa-®aro^aa 3gecb, KaK u nonHoe MecTouMeHue, ^M0^H0Ha^bH0e oTHomeHue roBo-pa^ero k agpecaTy.
3.2	KoHTaKTHoe pacnono^eHue nonHoñ ^opMbi npuTa®aTenbHoro MecTouMeHua c MoganbHoñ Hacruneñ cu (PCL-mod.) Cu KaK MogagbHaa HacTuna, KaK mm yno-MHHanu, 0HeHb aKTUBHa b öonrapcKoM a3MKe u cnocoÖHa BMpa3UTb mupoKUH cneKTp cmmcaobmx Mogu^HKanuñ (nerpoBa 2008; neTpoBa - HBaH0Ba 2017);
^^^	Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 177
B npHMepe 14a 0Ha Bbipa^aeT HeH3MeHH0CTb npHTa^aTenbHoro 0TH0meHua (cp. B nepeBoge: Moe ocmaemcn mohm), b 14b - yraep^gaeT Heu3MeHH0CTb nono-®eHHH gen (cp. b nepeBoge: OHa eedb Moa). BygyHH npegHKaTHoñ KnHTHKoñ, MoganbHoe cu cocTaBnaeT KnacTep c rnaronbHoñ KnHTHKoñ e, hto npoaBnaeTca h Ha $0HeTHHecK0M ypoBHe: TaK, b 14a cu oöpa3yeT $oHeTHHecKoe ^noe He c cyöcTaHTHBHpoBaHHMM npnra^aTenbHbiM MecToHMeHHeM Moemo, a c rnaronb-H0-KnHTHHecKHM K0MnneKC0M cu e Moe:
(14a) flaBaM th TBoa gan, a M0eT0 ch (PCL-mod.) e Moe. 'A oTgaro Te6e tbom qacTb, a Moe ocmaemcn mohm'.
(14b) A3 a HaMepHX. Moa ch (PCL-mod.) e. ^to a ee Hamen. OHa eedb Moa'.
3.3	KoHTaKTHoe pacnono^eHHe nonHoñ ^opMbi npnra^aTenbHoro MecT0HMeHHa c rnaronbHoñ KnHTHKoñ cu - ^opMoñ 2 n. rnarona ckm b HacToaqeM BpeMeHH (2 Sg.). B npHMepe (15) np0HnnrocTpnp0BaH0, hto TaKaa n0cneg0BaTenbH0CTb noaBnaeTca b cnyHae HHBepcHH npHTa^aTenbHoro MecT0HMeHHa:
(15)	MapH0H 6tp3ame h Beceno ch TaHaHHKame: Th Moe ch (2 Sg.) cbKpoBHqe (< Th ch (2 Sg.) Moe ctKpoBH^e). 'MapH0H mna ToponnHBo h Beceno HaneBana. Tm Moe coKpo-BHqe!'
3.4	KoHTaKTHoe pacnono^eHHe nonHoñ ^opMbi npnra^aTenbHoro MecT0HMeHHa c nHHHMM MecToHMeHHeM. TaKyro nocnegoBaTenbHocTb HaönrogaeM b npHMepe
(16),	rge b pe3ynbTaTe K0HTeKCTHoro ^nnH^cHca npnra^aTenbHoe MecT0HMeHHe 0Ka3MBaeTca b KoHTaKTe c gaTenbHbiM gononHeHHeM (DAT):
(16)	... noHaKora ctp^To Ha ®eHHTe oTraTBa HaMepeHHaTa Ha Mt^eTe, h M0eT0 [ci^e] mh
(DAT) Ka3Bame, He Ta3H Beqep qe goñgeTe - peqe Ta h othobo ce H3HepBH. 'HHorga ®eHCKoe cep^e yragbBaeT HaMepeHHa My:»HHHbi, h Moe [cep^e] MHe roBopHno, hto 3THM BeqepoM bm npHgere, - CKa3ana 0Ha h CH0Ba noKpacHena'.
4 3AK^roHEHHE
npegcTaBneHHMñ aHanro XapaKTepHbiX gna óonrapcKoñ cnoHTaHHoñ peHH Me-CToHMeHHMX K0Mn03HT0B c npnra^aTenbHbiM 3HaneHHeM noKa3MBaeT, hto 0CH0BHaa ^yH^HH KnHTHKH cu npH BCeX nonHMX ^opMaX MeCT0HMeHHñ (bo3-BpaTHMX H HeB03BpaTHMX) 0gHHaK0Ba - Cny^HTb HHTeHCH^HKaT0p0M noceccHB-H0CTH h npHBHocHTb gononHHTenbHbie (yT0HHaroqne, pacmHparoqne) ceMaH-THHecKHe HroaHCM, XapaKTepHbie gna cooTBeTCTByroqero KoHTeKCTa ynoTpeöne-HHH. ^Ta ^yH^Ha npoaBnaeTca KaK b cnyqaaX 0gH03HaHH0r0 pe^neKCHBHoro T0nK0BaHHa (ceon cu, moh cu), TaK h yroHHaroqero pe^neKCHBHo-noceccHBHoro ynoTpeöneHHa (He^oeama cu), rge npHcyrcTBHe KnHTHKH cu cny^HT TaK^e gna yT0HHeHHH pe^epemuH nonHoro MecT0HMeHHH.
OgHHaKoB h Mop^onorHHecKHñ CTaTyc KnHTHKH, a HMeHHo - Hacra^ c ycnnHTenbHoñ (^yH^neñ. OöpaTHM BHHMaHHe, hto ^Ta <^yH^HH b Ö0nrapcK0M
178 _ r.M. neTpOBa - E.W. MBaHOBa • MECTOHMEHHME KOMOHEKCBI C nOCECCHBHBIM ...
a3MKe oTMenaeTca u y Hacru^i cu b MecTouMeHHbix KoMno3UTax c Henocec-chbhhm 3HaneHueM, a uMeHHo Korga HacTu^ conpoBo^gaeT HeonpegeneHHbie MecTouMeHua u Hapenua (hhkoü cu, uHKaKbe cu, hhkük cu u T.n.), Hanp.: [Hhkoü cu] cu (DAT) e Kynun Kona u mu My 3aeuwöaw. 'Kmo-mo maM Kynun ceöe Ma-muHy, u tm eMy 3aBugyemb'. Cm. o TaKux ynoTpeöneHuax b (Hu^noBa 1986: 172, 181-182; Ky^poB 2007: 99; neTpoBa 2008: 130-131; HBaHoBa - neTpoBa 2017: 93).
TaKuM oöpa3oM, Hacru^ cu b paccMoTpeHHbix npuMecrouMeHHbix ynoTpe-öneHuax peanroyeTca KaK HacTu^ c ocoöoö, uHTeHcu$u^upyro^eH ^yH^ueö, nognepKUBaro^aa npu3HaK, Bbipa^aeMbifi b npura^aTenbHoM (unu Heonpege-neHHoM, KaK npu hhkoü cu) MecTouMeHuu. CnegoBaTenbHo, oHa gon^Ha ÖMTb oTgeneHa ot npurnaronbHoö MoganbHoö Hacru^i cu, Mogu$u^upyro^eH 3HaHe-Hue Bceö ^peguKa^uu.
B cBa3u c TeM, hto nogoÖHbie uHTeHcu$u^upyro^ue MecTouMeHHyro no-ceccuBHocTb cpegcTBa oTcyTcTByroT b gpyrux cnaBaHcKux a3MKax, npu nepe-Boge Ha ^Tu a3MKu, b Hacraocru pyccKufi, yMecTHo ucnonb3oBaTb neKcuHecKue MapKepM, nognepKUBaro^ue ugero coöcTBeHHoro, nuHHoro, c^e^u$uHecKo^o TonbKo gna gaHHoro oöteKTa, oTnuHaro^ero ero ot gpyrux, ot oö^enpuHaToro, ot Hy^oro, ot BHemHero.
HacToa^ee uccnegoBaHue, mm HageeMca, bhocut cboh BKnag KaK b npeg-ciaBneHue cy^Hocraofi xapaKTepucruKu MecTouMeHHbix KoMnneKcoB c no-ceccuBHMM 3HaHeHueM, TaK u b royneHue hobmx acneKToB ^yH^uoHanbHoro cneKTpa KnffruHecKux <^opM MecTouMeHHbix KoMnoHeHToB b cnaBaHcKux a3MKax c cucieMaMu KnuTUK. ycraHoBneHue Me®'ba3biKoBbix nepeBognecKux cooTBeT-ctbuh gna Bcex uHTeHcu^u^upyro^ux u MoganbHMx 3HaHeHufi cnaBaHcKux MecTouMeHHbix Haci^ aBnaeTca 3agaHeö Ha nepcneKTuBy. ^To npegcTouT ocy^e-cTBuTb Ha peneBaHTHoM (napannenbHoM) Kopnyce nepeBogHMx TeKcToB.
^HTEPATYPA
AceHOBa 2002 = neTa AceHoBa, EanKaucKo e3uK03uauue: ocuoeuu npoßnemu ua öümkühckuh e3u-kob ctw.3, BenHKo TtpHoBo: Faber, 2002.
[Petja Asenova, Balkansko ezikoznanie: osnovni problemi na balkanskija ezikov s"juz, Veliko T"rnovo: Faber, 2002.]
flHMHTpoBa 2012 = MaprapHTa ,fl,HMHTpoBa, Ki.m ycTaHoBaBaHeTo Ha KHH»oBHoe3HKoBHTe Hop-mh npe3 Bt3pa®gaHeTo: MecTouMeHHo u3pa3aBaHe Ha egHoBpeMeHHa nocecuBHocT u pe^ne-kcubhoct, Cnucauue ua EAH 2012, Na 6, 22-26.
[Margarita Dimitrova, K"m ustanovjavaneto na knižovnoezikovite normi prez V"zraždaneto: mestoimenno izrazjavane na ednovremenna posesivnost i refleksivnost, Spisanie na BAN 2012, no. 6, 22-26.]
TCBKE 1983 = rpamamuKa ua cbepemeunuH öbmapcKu Kuuwoeeu e3uK 2: Mop$ono^uH, Co^ua: H3gaTencTBo Ha BtnrapcKaTa aKageMHa Ha HayKHTe, 1983.
[Gramatika na s"vremennija b"lgarskiknižoven ezik2: morfologija, Sofija: Izdatelstvo na B"l-garskata akademija na naukite, 1983.]
^^^	Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 179
MBaHOBa — neTpoBa 2017 = EgeHa ro. HBaHOBa - ragHHa M. neTpoBa, BograpcKHe BO3BpaT-HHe KgHTHKH Ce H CU: OMOHHMH9, nOgHCeMHS, CHHTaKCHC, Bonpocbl R3blK03HaHUR 2017, N° 1,
74-104.
[Elena Ju. Ivanova - Galina M. Petrova, Bolgarskie vozvratnye klitiki se i si: omonimija, po-lisemija, sintaksis, Voprosy jazykoznanija 2017, no. 1, 74-104.] KyuapoB 2007 = HBaH Ky^poB, TeopemuHHa ^paMamuKa Ha ôb.mapcKUR e3UK: Mop$oMo^UR, ngoBgHB: YHHBepcHTeTCKO H3g-BO «naHCHH XageHgapcKH», 2007.
[Ivan Kucarov, Teoretična gramatika na b"lgarskija ezik: morfologija, Plovdiv: Universitet-sko izd-vo «Paisij Hilendarski», 2007.] MacflOB 1981 = ropHH C. MacgoB, rpaMMamuKa ôoM^apcKo^o R3bKa, MocKBa: Bticmaa mKoga, 1981.
[Jurij S. Maslov, Grammatika bolgarskogo jazyka, Moskva: Vysšaja škola, 1981.] MupHeB 1978 = Kapag Map^eB, HcmopmecKa ^paMamuKa Ha ôb.mapcKUR e3UK, co<^hs: HayKa H H3KyCTBO, 1978.
[Kiril Mirčev, Istoričeska gramatika na b"lgarskija ezik, Sofija: Nauka i izkustvo, 1978.] HuuoflOBa 1986 = PycegHHa Ha^goBa, EbmapcKume MecmouMeHUR, co^hs: HayKa h H3KycTBO, 1986.
[Ruselina Nicolova, B"lgarskite mestoimenija, Sofija: Nauka i izkustvo, 1986.] HuuoflOBa 2008 = PycegHHa Ha^goBa, EbmapcKa ^paMamuKa: Mop$ono^uR, Co^Ha: YHHBep-cHTeTCKO H3gaTegcTBO «Cb. KgHMeHT OxpagcKH», 2008.
[Ruselina Nicolova, B"lgarska gramatika: morfologija, Sofija: Universitetsko izdatelstvo «Sv. Kliment Ohridski», 2008.] OnPBE 2012 = 0$u^uaMeH npaBonuceH peHHUK Ha ôb.mapcKUR e3UK, co^hs: BtgrapcKa aKageMHa Ha HayKHTe, HHCTmyr 3a ôtgrapcKH e3HK «npo$. hk>6omhp AHgpemHH», 2012. [Oficialen pravopisen rečnik na b"lgarskija ezik, Sofija: B"lgarska akademija na naukite, Institut za b"lgarski ezik «Prof. Ljubomir Andrejčin», 2012.] namoB 1999 = neTtp namoB, EbmapcKa ^paMamuKa, ngoBgHB: XepMec, 1999.
[Pet"r Pašov, B"lgarska gramatika, Plovdiv: Hermes, 1999.] neHHeB 1984 = HopgaH neHHeB, Cmpoew Ha ôbmapcKomo u3peueHue, Co^hs: HayKa h H3Ky-cTBO, 1984.
[Jordan Penčev, Stroež na b"lgarskoto izrečenie, Sofija: Nauka i izkustvo, 1984.] neHHeB 1998 = HopgaH neHHeB, CuHmaKcuc Ha cbBpeMeHHUR ôb.mapcKu KHH^OBeH e3UK, ngoB-gHB: HegegHHK, 1998.
[Jordan Penčev, Sintaksis na s"vremennija b"lgarskiknižoven ezik, Plovdiv: Nedelnik, 1998.] neTpoBa 2008 = ragHHa neTpoBa, 0yH^uu Ha KnumuKume ce u ch b CbBpeMeHHUR ôb.mapcKu e.3UK, Byprac: ^HMaHT, 2008.
[Galina Petrova, Funkcii na klitikite se i si v s"vremennija b"lgarski ezik, Burgas: Dimant, 2008.]
neTpoBa — MBaHOBa 2017 = ragHHa neTpoBa - EgeHa HBaHOBa, Kg^bCTepH3a^Ha Ha MecTOHMeH-HHTe KgHTHKH b 6i.grapcKHa e3HK: Bt3MO®HOcTH h orpaHH^eHHa, b: floKMaôu om fôôuneu-Hama HayHHa cecuR «CbBpeMeHHU meHÔeH^u b e3UKOBedcKume U3CMeÔBaHUR» (nocBemeHa Ha 85 ^o^UHU om powèeHuemo Ha npo$. à.$.H. MopàaH neHHeB, 10—11 HoeMBpu, naucueBU nemeHUR 2016, nnoBÔuB), Co^hs: H3gaTegcTBO Ha BAH «npo$. MapHH flpHHOB», 2017, 116-130.
[Galina Petrova - Elena Ivanova, Kl"sterizacija na mestoimennite klitiki v b"lgarskija ezik: v"zmožnosti i ograničenija, v: Dokladi ot Jubilejnata naučna sesija «S"vremenni tendencii v ezikovedskite izsledvanija» (posvetena na 85 godini ot roždenieto na prof. d.f.n. Jordan Penčev, 10—11 noemvri, Paisievi četenija 2016, Plovdiv), Sofija: Izdatelstvo na BAN «Prof. Marin Drinov», 2017, 116-130.] nflyHrflH 2000 = BgagHMHp A. ngyHraH, Oô^aR Mop$oMo^uR: BBedeHue b npoÔMeMamuKy, mo-cKBa: ^gHTopHag YPCC, 2000.
[Vladimir A. Plungjan, Obščaja morfologija: vvedenie v problematiku, Moskva: Éditorial URSS, 2000.]
180 _ 
r.M. neTpOBa - E.W. MBaHOBa • MECTOHMEHHME KOMOHEKCBI C nOCECCHBHBIM ...
CaBOBa 2003 = HBe^HHa CaBOBa, YgBoaBaHe Ha onpegegeHHeTO b 6i.grapcKHa e3HK, EtmapcKu e3UK u Mumepamypa (egeKTpoHHa BepcHa) 2003, N° 4 (https://liternet.bg/publish7/isavova/ udvoiavaneto.htm).
[Ivelina Savova, Udvojavane na opredelenieto v b"lgarskija ezik, B"lgariki ezik i literatura (elektronna versija) 2003, no. 4.] ^MMepflHHr 2012 = AHTOH B. ^MMep^HHr, CacTeMM nopagKa c^OB B cgaBaHCKHX a3MKax, Bonpocbi H3biK03uauuH 2012, N° 5, 3—37.
[Anton V. Cimmerling, Sistemy porjadka slov v slavjanskih jazykah, Voprosy jazykoznanija 2012, no. 5, 3—37.]
Dimitrova-Vulchanova 2000 = Mila Dimitrova-Vulchanova, Possessive Constructions and Possessive Clitics in the English and Bulgarian DP, in: Clitic Phenomena in European Languages, Amsterdam — Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 2000, 121—146. Hladnik 2018 = Marko Hladnik, Povzemalni zaimki v oziralnih odvisnikih, Jezikoilovni zapiiki 24.2 (2018), 63—78.
Schurcks - Wunderlich 2003 = Lilia Schurcks — Dieter Wunderlich, Determiner-possessor relation in the Bulgarian DP, in: From NP to DP 2: the expression of possession in noun phrases, eds. Martine Coene — Yves D'hulst, Amsterdam: John Benjamins, 2003 (Linguistik Aktuell/ Linguistics Today), 121—139. Zimmerling 2013 = Anton Zimmerling, Possessor Raising and Slavic clitics, in: Current studies in Slavic linguiitici, ed. Irina Kor Chahine, Amsterdam: John Benjamins, 2013 (Studies in language companion series 146), 43—60.
POVZETEK
Bolgarski zaimenski nizi s svojilnim pomenom in njihove ustreznice v ruščini
Prispevek obravnava svojilne zaimenske nize, ki so značilni za bolgarščino in ki vsebujejo polno obliko svojilnega zaimka in naslonko si (npr. moja si, ivoja ii). Analiza umešča svojilne zaimenske nize v sistem svojilnih zaimkov, opozarja na različice nizov in obravnava njihove posebnosti v primerjavi z drugimi svojilnimi zaimki. V obravnavanih nizih je posebej izpostavljena pomenska vloga naslonke si. Proučene so različne možnosti prevoda bolgarskih zaimenskih nizov s svojilnim pomenom v ruščino. S tipološkega stališča je pomenljiva razlika med obravnavanimi zaimenskimi nizi in zgradbami s podvojenimi zaimki. Prav tako je pomembna analiza morfološkega statusa si kot členka (in ne zaimka), kar je zanimivo s stališča proučevanja večfukcijskosti slovanskih naslonk ter raziskovanja njihovih položajnih in skladenjskih lastnosti.
^^^	Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 181
oCENE IN POROČILA
^^^	Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 183
^^ Tjaša Jakop
H Jansonova Kratka zgodovina jezikov
Cobiss: 1.19
https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7574 Tore Janson, Speak: A Short History of Languages, Oxford: Oxford University Press, 2002, 301 str.
Poletje na plaži kliče po knjigah, ki nam jih med letom nismo mogli (pre)brati. Že nekaj let imam na polici knjigo, ki sem jo dobila v dar: Govoriti: kratka zgodovina jezikov (Speak: A Short History of Languages). To svetovno uspešnico je napisal švedski jezikoslovec Tore Janson (rojen leta 1936), zdaj upokojeni profesor latinščine in afriških jezikov na univerzi v Goteborgu, ki je poleg tega objavil kar nekaj knjig in člankov s področja jezikoslovja, npr. Naravna zgodovina latinščine (A Natural History of Latin, 2004) in Zgodovina jezikov: uvod (The History of Languages: An Introduction, 2012).
Knjiga govori o vlogi jezikov v zgodovini in je dober prikaz, kako lahko zgodovinske okoliščine in dejstva oblikujejo jezike in kako lahko tudi sami jeziki vplivajo na dogodke v zgodovini. Že v predgovoru avtor pravi: »History is affected by languages, and languages are a part of history« 'Jeziki vplivajo na zgodovino in so del zgodovine'. Sam naslov je morda zavajajoč: neevropski jeziki so obravnavani v precej manjšem obsegu ter manj natančno in sistematično kot evropski, tako da bi bil morda korektnejši podnaslov Kratka zgodovina evropskih jezikov.
Knjiga je posvečena razvoju in spreminjanju jezikov v družbi. Jezikovne pojave avtor razlaga vzporedno s socialnimi pojavi v zgodovini svetovnih, predvsem pa (indo)evropskih jezikov. Predstavlja izvor večjih jezikovnih skupin (kot so npr. germanska, slovanska in romanska), ki so se razvile iz praindoevropščine. Avtor razlaga, kako kak jezik nastane ter kdaj in zakaj izgine. Kar nekaj poglavij je posvečenih latinščini - njenemu širjenju, vzponu in padcu. Govori tudi o nastanku angleščine in razlogih za njeno priljubljenost. Na koncu se sprašuje, ali bomo čez 200 let vsi govorili angleško ... ali pa morda kitajsko?
Vsebina je razdeljena na 13 poglavij. Kljub začetni razlagi o afriških jezikih je - kot že omenjeno - knjiga v večjem delu posvečena indoevropski skupini jezikov: drugo poglavje govori o indoevropskih jezikih na splošno (Indo-European languages in general), tretje o jeziku in pisavi starih Egipčanov, četrto o (staro)grškem jeziku (Greek), peto je posvečeno latinščini (Latin), šesto italskim oz. romanskim jezikom (Italic or Romance), sedmo germanskim jezikom (Germanic), osmo pa obdobju razvoja nacionalnih jezikov v Evropi, ko se je postopoma vzpostavilo so-
184 _ Tjaša Jakop • Jansonova Kratka zgodovina jezikov
dobno stanje. V devetem poglavju beremo, kako so se evropski jeziki z emigranti razširili tudi drugod po svetu (Afrika, Amerika, Avstralija, Nova Zelandija), v dvanajstem poglavju pa o globalnem uspehu angleškega jezika po drugi svetovni vojni.
O svetovnih jezikih na splošno govori ostalih pet poglavij: v prvem poglavju o jezikih pred zgodovino (Languages before history) Janson predvsem ugiba oz. zgolj predvideva izvor(e) jezikov in začetke rabe jezika nasploh, kar je potekalo vzporedno s človekovo uporabo prvih orodij. Deseto in enajsto poglavje govorita o rojstvu in smrti jezikov: o oblikovanju kreolščin ter o političnih in zgodovinskih razlogih, kako in zakaj nekateri jeziki izpodrinejo druge (npr. izgubljanje škotske gelščine ali malih papuanskih jezikov Nove Gvineje). Avtor domneva, da bodo številni mali jeziki izumrli v naslednjih nekaj generacijah. Vendar pa se Jansonu sam izraz »smrt« jezika ne zdi preveč posrečen; raje piše, da jezik neha obstajati (»language ceases to exist«) oz. da izgine ali se izgubi. Omenja recimo hebrejšči-no, ki je kot govorjeni jezik izginila, vendar se je ponovno pojavila v 20. stoletju in se uporablja kot uradni jezik v Izraelu.
Kot že omenjeno, je obsežno četrto poglavje posvečeno grščini, peto pa latinščini; Rimski imperij je za uradni jezik na zahodu uporabljal latinščino, na vzhodu pa grščino. Sledita francoščina in italijanščina (tu je seveda omenjen Dante z Božansko komedijo), zadnja pa je na vrsti angleščina. Janson obravnava tudi mnoge jezike z manj uporabniki in manj znane jezike, kot so razni afriški ali indijski jeziki in razne kreolščine (angleške in francoske), ki so jih ustvarjali afriški sužnji v novem okolju (npr. v Ameriki), saj so že izvorno izhajali iz različnih afriških jezikovnih skupin.
Pa začnimo v davni preteklosti. Prvo poglavje govori o dobi nabiralcev in lovcev, kako so začeli uporabljati jezik in kakšen je moral biti tak jezik, da je bil funkcionalen. O tem prajeziku avtor sklepa na podlagi raziskav afriških plemen, ki še danes živijo na tak način - v majhnih skupinah, ki med seboj nimajo veliko stikov, preživljajo pa se z nabiralništvom in lovom. Avtor sklepa, da kot je teh afriških jezikov nešteto (čeprav je število njihovih govorcev zelo majhno), je bilo tudi v preteklosti ogromno majhnih jezikov. Tudi na Novi Gvineji se govori ogromno jezikov (približno tisoč), čeprav tam živi - po Jansonu - le 5 milijonov ljudi. Tako majhni jeziki so seveda najbolj ogroženi; prav tako so ogroženi jeziki avstralskih domorodcev (od angleščine), indijanski jeziki v Kanadi (od angleščine) in Južni Ameriki (od portugalščine in španščine), sibirski jeziki (od ruščine), irski jezik (od angleščine), lužiška srbščina (od nemščine) itd.
Janson nekajkrat na več mestih oz. v več poglavjih pove isto, npr. to, da je obstoj jezika določen z njegovim poimenovanjem in zapisom. Vendar pa beremo, da obstajajo tudi zapisani jeziki, ki so izumrli, npr. jezik Inkov na zahodni obali Južne Amerike ali jezik Majev v njenem osrednjem delu. Govorci nekaterih jezikov npr. prenehajo z uporabo svojega maternega, lokalnega jezika in začnejo uporabljati »večji« oz. prestižnejši jezik, torej jezik, ki ga uporablja več govorcev in/ali se uporablja na večjem geografskem področju (tako je npr. škotsko gelščino
^^^	Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 185
v južnem Sutherlandu nadomestila angleščina). Prav tako Anglija ni bila edini primer evropske države, v kateri je jezik igral pomembno vlogo pri oblikovanju naroda; v mnogih državah je bil postopek enak (tudi pri slovenščini): od govorjenega jezika k pisanemu, nato k poimenovanju tega jezika in k njegovi vlogi državnega jezika. Od nekdaj so namreč med politiko, kulturo in jezikom obstajale tesne povezave: »Languages depend on states, and states depend on languages« 'Jeziki so odvisni od držav in države so odvisne od jezikov' (str. 61).
Govorci ustvarjajo nove besede ali si jih izposojajo iz drugih (sosednjih) jezikov; proces grajenja besednjaka je običajno hiter in spremembe opazimo že pri eni generaciji govorcev. Novo (izposojeno) besedje poveča funkcionalnost jezika. V angleščini je npr. kar 90 odstotkov besedja izposojenega, torej francoskega, latinskega ali grškega izvora. Jeziki se nikoli ne prenašajo iz generacije v generacijo dobesedno oz. brez sprememb. Besedje se spreminja najhitreje, manj glaso(slo) vje, najmanj slovnica. Avtor predstavlja tudi nekaj konkretnih primerov, npr. regularno spremembo ide.p >f v germanskih jezikih (lat.pater > angl. father 'oče'; lat. piscis > angl. fish 'riba').
V 19. stoletju so nekateri jezikoslovci delili jezike na civilizirane in razvite ter na barbarske in primitivne. Tudi za slovenščino je npr. francoski jezikoslovec Antoine Meillet menil, da je dvojina s stališča civilizacijskega razvoja znak primitivnosti jezika (o čemer beremo v uvodnem delu monografije Luciena Tesniera o slovenski dvojini iz leta 1925). V 20. stoletju so jezikoslovci takšne nazore in ideje že obsojali in poudarjali, da ni primitivnih jezikov in da so vsi jeziki enakovredni.
Dvanajsto poglavje govori o angleščini kot mednarodnem jeziku (vsaj v Evropi). Če je od 17. stoletja imela status mednarodnega jezika francoščina (od tod tudi izraz lingua franca za mednarodni jezik), je od konca 19. stoletja začela to vlogo prevzemati angleščina (z britansko kolonizacijo in ameriškim imperializmom). Angleščina širi svoj vpliv prek več področij: industrijskega in tehnološkega razvoja (npr. industrijska revolucija v Veliki Britaniji), filma (Hollywood), glasbe (Bob Dylan, John Lennon), računalništva (medmrežje, elektronska pošta, računalniško programiranje), financ ... Angleščina je v zadnjih 30 letih postala tudi jezik znanosti. Tudi sama kot raziskovalka in jezikoslovka lahko občutim krepitev njene vloge v zadnjih desetletjih: ko sem leta 2006 sodelovala na 5. mednarodnem kongresu dialektologov in geolingvistov v Bragi na Portugaleskem, so imeli predavatelji na izbiro sedem uradnih jezikov: nemščino, francoščino, angleščino, ruščino, španščino, italijanščino in portugalščino. Leta 2018 so na isti konferenci (ki poteka vsaka tri leta) v Vilni v Litvi vsi udeleženci iz 21 držav predavali le v angleščini. Danes je namreč angleščina drugi jezik večine govorcev ostalih jezikov na svetu.
O mednarodnem jeziku skozi čas je pisal tudi Kozma Ahačič v kolumni, objavljeni 19. septembra 2018 v Delu, z naslovom Despacito (špansko 'počasi'). Razmišljanje o angleščini kot mednarodnem jeziku sporazumevanja je končal s temi besedami:
186 
 Tjaša Jakop • Jansonova Kratka zgodovina jezikov
Ni odveč spomin, da so se prvi obrisi angleščine kot svetovnega jezika začeli kazati šele pred natanko 100 leti - če se zelo potrudimo, da jih najdemo; da so Hollywood, angleška in ameriška glasba začeli pridobivati svojo veljavo šele v desetletjih pozneje; da se je internet začel opazneje razvijati šele v osemdesetih letih in začel svoj širši pohod šele ob koncu 20. stoletja; in da so naprave, kot so pametni telefoni, zmogljivi prenosni računalniki in tablice, začele spreminjati svet šele pred kratkim.
Če že ne moremo biti preroški, smo lahko v stvareh, povezanih z jezikom, vsaj previdni, negotovi, predvsem pa ne naivni. (https://www.delo.si/mnenja/kolumne/despa-cito-92940.html)
Zadnje poglavje knjige Speak je naslovljeno z vprašanjem And then? ('In potem?'). V njem Janson predvideva, kaj se bo v prihodnosti dogajalo z jeziki po svetu, predvsem z angleščino. Kakšna bo usoda sodobnih jezikov čez 200 let (tj. čez 8 generacij), čez 2000 ali čez 2 milijona let? Že iz zgodovine smo lahko videli, kako težko je predvideti jezikovne situacije. Avtor knjige ves čas opozarja na povezavo med družbo in jezikom in pravi (str. 270), da jeziki, ki se govorijo in pišejo, ki se jih učijo v šolah in ki imajo status državnega jezika (kot npr. slovenščina), v 200 letih najverjetneje še ne bodo izginili. V knjigi sledijo še poglavje o predlogih za nadaljnje branje, krajši povzetki vseh 12 poglavij ter indeks v knjigi omenjenih jezikov, narodov in držav.
Knjiga torej govori o razvoju jezikov skozi tisočletja, zakaj kak jezik cveti, medtem ko drugi izumre, zakaj so nekateri jeziki prodornejši ... Janson nas popelje na zgodovinsko popotovanje po jezikih sveta: od prazgodovine do prvih civilizacij (stari Egipt, stara Kitajska, stara Grčija, Rimski imperij, Britanski imperij ...) in vse do sodobnih afriških jezikov. Vse te jezike in kulture predstavlja na zelo živ in plastičen način, s konkretnimi primeri iz jezikov - z besedjem, oblikami, včasih tudi s krajšimi odlomki iz literarnih del. Knjiga nam ponuja vpogled v mnoge kulture in njihove jezike, najbolj zanimiv pa je morda ravno vpogled v prihodnost. Na podlagi usmeritev, ki so se kazale skozi zgodovino, lahko sklepamo tudi, kaj se bo (lahko) z jeziki dogajalo v prihodnosti. S tega stališča je delo lahko zanimivo tudi za nejezikoslovca: antropologa, sociologa, kulturologa, filozofa ali zgodovinarja.
Pri tem se nam nehote postavi vprašanje, kaj bo z našo slovenščino. Po številu govorcev spada med majhne jezike, vendar jo ščiti status državnega jezika, normiranega s slovnico, pravopisom in slovarji, kot (knjižni) jezik pa je bila poimenovana in normirana že v 16. stoletju. Tudi v že omenjeni kolumni Kozme Ahačiča lahko preberemo:
Kaj bo s svetovnim jezikom (ali svetovnimi jeziki) čez deset, sto ali tisoč let, je nemogoče napovedovati. Vsekakor pa je treba o tem razmišljati, tudi ko razmišljamo o prihodnosti slovenščine. Dobro bi bilo skrbeti, da bo slovenščina dolgoročno ustrezno razvita, raziskana in opremljena s pripomočki ter ustrezno zalogo besedil na vseh področjih, tudi na tistih, kjer bi bili trenutno raba angleščine in opustitev slovenščine »edina logična rešitev« (že čez desetletje pa je lahko povsem drugače). Hkrati moramo skrbeti tudi za kvaliteto trenutnega svetovnega jezika.
^^^	Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 187
Gotovo oz. zanesljivo je torej le eno: da ni nič gotovo oz. zanesljivo. Pa kon-čajmo optimistično ali celo humoristično. V predgovoru knjige dtv-Atlas Englische Sprache iz leta 2002 so avtorji Wolfgang Viereck, Karin Viereck in Heinrich Ramisch zapisali izjavo ameriškega igralca bejzbola Yogija Berre: »Prognosen sind schwierig, besonders wenn sie die Zukunft betreffen«, v izvirniku: »It's tough to make predictions, especially about the future« 'Napovedi so težavne, še zlasti za prihodnost'.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 189
I
Andreja Legan Ravnikar
Simpozij Oživljeni Vodnik
CoBiss: 1.19
https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7575
Oživljeni Vodnik: interdisciplinarni znanstveni simpozij ob 200. obletnici smrti Valentina Vodnika (1758-1819), Ljubljana, 31. januarja 2019
Na začetku letošnjega, jubilejnega Vodnikovega leta - kronološko med 200. obletnico smrti Valentina Vodnika (8. januarja) in njegovim 261. rojstnim dnevom (3. februarja) - je v Ljubljani 31. januarja 2019 potekal interdisciplinarni znanstveni simpozij Oživljeni Vodnik: ob 200-letnici smrti Valentina Vodnika (1758-1819). Organiziral ga je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (predsednica simpozija Andreja Legan Ravnikar) s sodelovanjem Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete (FF) Univerze v Ljubljani (UL) (podpredsednica simpozija Irena Orel). Naknadno se je organizaciji pridružil neprofitni zavod Divja misel, ki upravlja z Vodnikovo domačijo v Šiški, njegov projekt obeleženja Vodnikovega leta 2019 pa financira Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana (MOL). Glavni namen konference je bil osvetliti Vodnikovo življenjsko pot ter bogato knjižno in rokopisno zapuščino z novimi spoznanji, ki segajo na področja, na katerih je Vodnik zapustil ustvarjalne sledi: jezikoslovja in klasične filologije, literarne zgodovine in folklo-ristike, novinarstva in prevajalstva, teologije, kulturne zgodovine, arheologije in tudi naravoslovnih ved. Razsvetljenec, slovenski narodni preroditelj in polihistor Valentin Vodnik je bil namreč duhovnik in frančiškan, pesnik, prevajalec, publicist in urednik, jezikoslovec (slovničar, slovaropisec, začetnik slovenske terminologije na različnih strokovnih področjih), profesor in celo arheolog.
Na osebna vabila strokovnjakom z raznovrstnih raziskovalnih področij, ki so že preučevali Valentina Vodnika, se je odzvalo 14 raziskovalcev: z ZRC SAZU (6), s FF UL (4), s FF Univerze v Mariboru (UM) (2), s Fakultete za družbene vede UL (1) in grafolog (1). Ti so Vodnikovo delovanje, dosežke in njihov vpliv na sodobnike in mlajše generacije oživili, obogatili z novimi spoznanji ter pretresli z novejših teoretičnih in metodoloških izhodišč ali pa so se posvetili manj raziskanim delom in področjem. Tri tedne pred simpozijem je pri Založbi ZRC izšla knjižica Oživljeni Vodnik: ob 200-letnici smrti Valentina Vodnika (1758-1819) s programom in povzetki referatov predavateljev, ki sta jo uredili vodji simpozija.
190 _ Andreja Legan Ravnikar • Simpozij Oživljeni Vodnik
Interdisciplinarni simpozij je v dopoldanskem času potekal v Prešernovi dvorani SAZU slovesno, vsebinsko zelo intenzivno in množično obiskano. Med pozdravnimi nagovori predstavnikov organizatorjev (predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačiča, ki nam je zaželel uspešno delo tudi v imenu direktorja ZRC SAZU Ota Lutharja, predstojnika Oddelka za slovenistiko FF UL Marka Stabeja in vodje Oddelka za kulturo MOL Mateje Demšič, je vsebinsko tehtno izstopalo kratko predavanje o pomenu Vodnikovega delovanja in ustvarjanja, ki ga je prispeval največji današnji poznavalec Valentina Vodnika, akademik Janko Kos.
Prvi sklop dopoldanskih predavanj se je začel s plenarnim predavanjem Martine Orožen (FF UL) z naslovom Vodnikov KERSHANSKINAVUK SA ILLIRSKE DESHELE: jezikovna norma in način ubesedovanja, ki se je posvetila prevodu t. i. Napoleonovega državnega katekizma v slovenščino. V na novo pridobljenih deželah, tudi v Ilirskih provincah, so z njim poenotili verski nauk za cerkev v celotnem Napoleonovem cesarstvu; Vodnik je katekizmu dodal dve (izvirni) poglavji o versko utemeljenih medčloveških odnosih in o naprednejšem kmetovanju, s čimer je opozoril na nujnost duhovne vzgoje in strokovne izobrazbe rojakov. - Marko Snoj (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) je v referatu O priimku Vodnik raziskal najbolj verjetno etimologijo priimka Vodnik, pri čemer je prednostno obravnaval navezavo na hišno ime družinske hiše v bližini vode. - Boris Golec (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU) je na podlagi izčrpnega študija arhivskih virov v predstavitvi Rod in družinske razmere Valentina Vodnika prikazal družinsko drevo, analiziral Vodnikove prednike in opozoril na Vodnikovo prvenstvo pri oblikovanju slovenske terminologije sorodstvenih razmerij (Rod ali žlahta: rodovinsko drevo). - Luka Vidmar (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU) je raziskal manj poznano pridigarsko dejavnost Vodnika kot svetnega duhovnika (analiza osnutkov pridig), ki je služboval v različnih župnijah, od Sore pri Medvodah, Bleda, Ribnice in Koprivnika nad Bohinjem do Ljubljane (Vodnik kot pridigar).
Drugi sklop dopoldanskih predavanj je začel Igor Grdina (Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU), ki je v referatu Valentin Vodnik med monološko in dialoško strukturo v slovenski literaturi z novih metodoloških izhodišč preverjal oznako Valentina Vodnika kot »prvega slovenskega pesnika«. Čeprav je znano, da so avtorsko poezijo objavljali že pred njim, si je prvenstvo na pesniškem področju Vodnik zagotovil zaradi načina objavljanja opusa, načina izrekanja zlasti narodnopolitičnih tem, ker je bil Vodnikov opus odprt v različne smeri in je kot tak predstavljal presečišče aktualnih literarnih prizadevanj. - Marijan Dovič (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU) je v referatu »Pervi slovenski pesnik« in slovenski pesniški kulti analiziral kult narodnega »vodnika«, Vodnikovo nesporno prvenstvo v posmrtnih kultnih oblikah čaščenja, ki j e trajalo od tridesetih let 19. stoletja, ob odkritju spominske plošče leta 1858 na Vodnikovi domačiji in spomenika na Vodnikovem trgu leta 1889. - V nadaljevanju smo
^^^	Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 
191
prisluhnili referatu Mateja Hriberška (Oddelek za klasično filologijo FF UL) Antika v Vodnikovem življenju in delu, ki je osvetlil večjo privrženost Vodnika stari grščini kot latinščini, kar se kaže v prevladi grških motivov, zgledovanju po grških vzorih (epigrami, basni) ter v prevodih anakreontik in antične proze. S klasičnimi jeziki je povezano tudi Vodnikovo delo na področju arheologije, predvsem epigrafike. - Dopoldanski del nastopov je z referatom »... dovolj je pisave, ki o meni govori!«: poskus psihološkega portreta Valentina Vodnika na temelju njegove pisave sklenil grafolog Borut S. Pogačnik, ki je na podlagi oblikovne, gibalne in prostorske slike pisave z metodo Bernharda Wittlicha poskušal ugotoviti Vodnikove značajske lastnosti. Po Jungovi definiciji naj bi se uvrstil med ekstravertirane čutilno-čustvene tipe, kakor ga opisujejo tudi sodobniki.
Po kosilu v Štalci pri Vodniku, kjer so nam za sladico postregli z mandljevo torto po »Vodnikovi« recepturi iz njegovih Kuharskih bukev, je popoldanski del »maratonskega« simpozija potekal v avtohtonem okolju na Vodnikovi domačiji v Zgornji Šiški. - Prvi sklop popoldanskih predavanj je bil posvečen Vodnikovemu publicističnemu in uredniškemu delu. Monika Kalin Golob (Fakulteta za družbene vede UL) je v prispevku Valentin Vodnik: predhodnik, in ne začetnik novinarskega stila na podlagi jezikovno-stilne in žanrske analize Vodnikovih besedil iz izbranih desetih številk Lublanskih novic (1797) s sodobnih metodoloških izhodišč opredelila Vodnika kot začetnika časnikarske tradicije, njegova časnikarska frazeologija in izrazoslovje pa sta le predhodnika pozneje razvitega specializiranega novinarskega stila. - Blanka Bošnjak (Oddelek za slovanske jezike in književnosti FF UM) je v referatu Valentin Vodnik kot publicist in urednik predstavila pomen in žanrsko vrstno-zvrstno zastopanost Vodnikovih uredniških (Mala in Velika pratika) in publicističnih besedil (Lublanske novice). - Drugi sklop popoldanskih predavanj je bil izrazito jezikoslovno obarvan. Irena Orel (Oddelek za slovenistiko FF UL) je v prispevku z naslovom Vodnik kot pisec jezikovnih učbenikov v slovenščini primerjalno med seboj in glede na (tujejezič-ne) predloge analizirala Vodnikove jezikovne učbenike: abecednika in tri šolske slovnice v slovenskem jeziku (za poučevanje slovenščine, francoščine in italijanščine). S prevodom tujejezičnih slovnic je Vodnik v slovenski prostor prenašal moderne teoretične pristope in metodološke izkušnje dveh znamenitih slovni-čarjev, Charlesa-Frangoisa Lhomonda in Francesca Soaveja. - Marko Jesenšek (Oddelek za slovanske jezike in književnosti FF UM) je v predavanju Valentin Vodnik in Janez Nepomuk Primic izpostavil jezikoslovne povezave med Vodnikom in razsvetljencem Janezom Nepomukom Primcem. Za metodološko sodobni Vodnikov slovar je sam prispeval panonsko besedje; oprl se je na Vodnikovo »knjižno širšeslovensko« slovnico, ki je upoštevala tudi slovenski severovzhod, in ne na Kopitarjevo »kranjsko« slovnico. Za potrditev te navezave in Primčevo vizionarsko napoved o oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika sta v slovnično primerjavo vključeni še Šmigočeva »haloška« (1812) in Dajnkova »vzhodnoštajerska« slovnica (1824). - Ta sklop predavanj popoldanskega dela je
192 _ Andreja Legan Ravnikar • Simpozij Oživljeni Vodnik
zaključila Andreja Legan Ravnikar (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) z referatom Valentin Vodnik kot leksikograf. Bil je prvi slovenski le-ksikograf, ki je sam in s pomočjo informatorjev zbiral govorjeno besedišče s skoraj celotnega slovenskega etničnega ozemlja. Z dokumentiranostjo jezikovnega gradiva, aktualno rabo in odkrivanjem strukturnih zakonitosti maternega jezika ni prav nič zaostajal za začetniki znanstvenega (enojezičnega) slovaropisja v srednjeevropskem prostoru (Adelung). Obrnjeni Vodnikov slovensko-nemški slovar Jožeta Stabeja, ki je prav tako ostal v rokopisu, je »omogočil« lažjo dostopnost raziskovanja problematike večbesednih leksemov v Vodnikovem slovarju (stalnih besednih zvez, frazeoloških enot in terminoloških besednih zvez), in sicer na vzorčnih primerih slovarskih sestavkov z iztočnicami nos, noga in glava. -Povzetek referata Petra Mikše (Oddelek za zgodovino FF UL) »Na Vršac mi stopi in sedi«: Valentin Vodnik pod Triglavom, ki je zaradi bolezni odpadel, je napovedal prikaz razvoja gorništva v povezavi z Vodnikom kot članom odprave v Triglavsko pogorje; Vodnik je bil tudi začetnik slovenske planinske poezije.
Po končanem uradnem delu simpozija so si predavatelji in poslušalci ogledali Vodnikovo domačijo s stalno razstavo o Valentinu Vodniku, ki jo je predstavila vodja upravljalca domačije Tina Popovič. Celodnevni simpozij se je zaključil z ogledom hišne predstave Andreja Rozmana Roza (Rozateater) Ljubljanski vodnik našel Vodnika.
Znanstveni simpozij ob 200. obletnici smrti Valentina Vodnika, ki je doživel precejšen medijski odmev, ne bi uspel brez članic organizacijskega odbora Alenke Porenta, Tine Popovič, Duše Race, Alenke Jelovšek in Eve Trivunovic, ki so bile kolegici Ireni Orel in meni vedno na razpolago pri različnih opravilih v zvezi z organizacijo in končno izvedbo dogodka. V njenem in svojem imenu se vsem iskreno zahvaljujem.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 193
Janez Orešnik
MOJ STIK Z JEZIKI IN Z JEZIKOSLOVJEM V OBDOBJU PO LETU 1975
Cobiss: 1.04
https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7576
Takoj po psihiatričnem zdravljenju in po potovanju v Ameriko (oboje leta 1975) sem nadaljeval znanstveno delo in v Skandinaviji še naprej objavljal o islandščini. Hkrati se mi je dogajalo nekaj hudo spornega, kar se da - upam in verjamem - vsaj delno pripisati mojim takratnim zdravilom. Na begu pred abstraktnimi rešitvami tvorbene slovnice sem, na srečo samo za kratek čas, zašel na stranpot, ki se mi je pozneje zdela nepredstavljiva. Moja zaletavščina se da najbolj preprosto ponazoriti z angleškimi samostalniki. Vzemimo cat 'mačka'; množina se kot znano glasi cats. Vbil sem si v glavo, da izgovor množinske oblike ni [ksts], torej s končnim sklopom [ts], temveč [kffic], z zlitnikom [c]. Pod to predpostavko je bila množinska oblika nepravilna glede na ednino [kst], tako da se mi je odprlo laži vprašanje, kako to nepravilnost opisati. Ponujala se je rešitev z globinskim sklopom /ts/, ki bi prehajal v površinski zlitnik [c], a ta rešitev mi ni bila sprejemljiva, ker ravno obstoja globinskih oblik nisem priznaval. Tako me je zapeljalo v čudaštvo, da se končni [t] edninske oblike v množini nadomesti z zlitnikom [c]. V tem duhu sem priobčil dva članka (Orešnik 1976; 1978). Kdo ve, v kaj bi se ta prismuknjenost izšla, ko se ne bi ob obeh člankih prižgala rdeča luč indoevropeistu in keltoslovcu iz Čikaga prof. Ericu Hampu, v tistih časih pogostemu gostu na Filozofski fakulteti; iskal je namreč keltske prežit-ke v Sloveniji. Povabil me je na kosilo v restavracijo Slon (najbrž zato, da mu ne bi mogel uiti že pred koncem pogovora) in mi natanko, predvsem pa potrpežljivo razložil, zakaj na koncu množinske oblike cats ni površinskega zlitnika [c], temveč površinski soglasniški sklop [ts]. Res mi je žal, da se njegovega utemeljevanja več ne spomnim. Vsekakor me je prepričal, da sem na krivi poti, in sem sporni pristop hvalabogu opustil, a še vedno me je sram, da sem takrat mogel biti tako nekritičen. Tak moj odnos je bil - gledano iz sedanjosti - celo nenavaden, saj sem prav v tistem času objavil več člankov, katerih kakovost je bila na običajni ravni.
Dne 19. decembra 2016 sem imel v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani prvo predavanje o svojem stiku z jeziki in z jezikoslovjem (objava: Orešnik 2017). Drugo predavanje sem podal dne 8. maja 2017 (objava: Orešnik 2018a). Tretje predavanje je bilo 18. decembra 2017 (objava: Orešnik 2018b). Četrto (zadnje) predavanje je bilo 19. novembra 2018 (tukajšnja objava). V vseh predavanjih se obravnavajo časovno manj ali bolj oddaljeni dogodki, zato je prav mogoče, da to ali ono ni popolnoma resnično. - Načrt, da bi v Stikih spregovoril tudi o poklicnih sopotnicah in sopotnikih mojih aktivnih let, se mi je izjalovil zaradi očesne bolezni.
194 _ Janez Orešnik • Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju po letu 1975
Zdaj bi rad spregovoril o svoji ljubljeni naravni skladnji. Nastala je bila leta 1979 v Salzburgu, med poletno šolo Ameriškega jezikoslovnega združenja (LSA; ta poletna šola se sicer navadno prireja v Severni Ameriki). Šole v Salzburgu sem se udeležil in je dokaj vplivala na moje znanstveno delo. Med predavatelji so bili predstavniki naravnega jezikoslovja v Evropi. Sam sem v Salzburgu namenjal največ pozornosti Dresslerju in Mayerthalerju, ki sta bila dotlej že razvila naravno oblikoslovje v nekaj tehtnega.
Že med predavanji v Salzburgu sem se odločil, da se bom posvetil naravni skladnji, ki je tvorila v naravnem jezikoslovju občutno vrzel, in da bom dal prednost zgodovinskemu pristopu, saj sem bil tako usmerjen že od prej.
Na oddelku za germanske jezike Filozofske fakultete v Ljubljani so mi dodelili štiri magistrante (in izmed teh pozneje tri doktorande), ki so privolili v raziskovanje na področju naravne skladnje, in sicer vsi razen enega v diahroniji. To, prvo obdobje naravne skladnje sega do okoli 1997. Od takrat jo spremljajo objave, tako da mi skoraj ni treba zahajati v podrobnosti. Ko se je pozneje pokazalo, da moram teorijo izpopolniti, sem se odločil, da vsaj za nekaj časa diahrono naravno skladnjo nadomestim s sinhrono, po možnosti osnovano na gradivu že dobro preučenih jezikov. Tako je nastala sinhrona naravna skladnja. Veliko novega se je dogajalo, ko je pod mojim mentorstvom pripravljala doktorsko disertacijo o naravni skladnji kandidatka Helena Dobrovoljc (knjižna izdaja Dobrovoljc 2005). Užival sem v najinih enakopravnih dialogih. V meni so dozorevale nekatere spremembe teorije, ki v disertaciji še niso mogle biti uresničene (saj doktorski študij ne sme trajati v nedogled), a je prav ta disertacija zaslužna zanje. Poglavitna novost je bila skrčitev Mayerthalerjevih dvojnih lestvic v eno samo vrsto lestvic in posledično uvedba t. i. vzporednega in križnega povezovanja, s čimer sta se povečala preglednost t. i. izpeljav in hkratno obvladovanje večjih količin gradiva. V prenovljenem okviru sem z Varjo ali sam objavil vrsto člankov o raznih vidikih sinhrone skladnje.
Šele nato sem se vrnil k diahroni naravni skladnji. Pri vsaki diahroni spremembi ločim začetno in končno enoto spremembe; takim enotam pravim dvojnici, s čimer je nakazano, da je aparat diahrone naravne skladnje v bistvu enak aparatu sinhrone naravne skladnje. Začetna dvojnica je »staro«, končna dvojnica je »novo«. V vsakem paru dvojnic je naravna ena bolj, druga manj. V letu 2018 ostajam osredinjen na vprašanje, pod katerimi pogoji predstavlja v diahroni spremembi »novo« bolj naravna dvojnica in kdaj ima lastnost »novo« manj naravna dvojnica. (Preostala dvojnica je tedaj »staro«.) Pokazalo se je, da odloča okolje obeh dvojnic. Okolje je tisti najmanjši pokrov, pod katerega se ravno še da spraviti opazovano spremembo, vštevši obe dvojnici. Nato sledi: če je okolje naravno, pripiše lastnost »novo« bolj naravni dvojnici, če pa je okolje nenaravno, je lastnosti »novo« deležna manj naravna dvojnica. Ker se okolje - po moji sedanji vednosti -ne da nadomestiti s čim, kar bi zajemalo začetek spremembe, a hkrati ne bi segalo do njenega konca, že iz te okoliščine sledi, da se diahrona naravna skladnja zmore
^^^	Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 
195
ukvarjati samo s tistimi diahronimi spremembami, katerih končnika sta vnaprej znana. - Pri določanju naravnosti se ne bi mudil, bilo bi prezajetno.
Oblikoskladenjski zgled iz zgodovine angleščine. Osebne oblike polnopo-menskih glagolov so na neki stopnji razvile opisno obliko s pomožnikom do 'početi'. Npr. I believe 'verjamem' je postalo I do believe; I believe not 'ne verjamem' se nadaljuje kot I do not believe itd. (V vseh zgledih je pomožnik do nepoudarjen.) Vzemimo dvojnici I believe not in I do not believe. Iz njune zgradbe se vidi, da je I believe not naravna dvojnica, I do not believe pa soodnosna nenaravna. Načeloma more sprememba potekati od I believe not proti I do not believe - ali obratno. O tem odloča okolje spremembe. Tega razvoja ni bilo pri pomožnikih in naklonskih glagolih, temveč se je zgodil pri polnopomenskih glagolih, torej okolje te spremembe tvorijo »polnopomenski glagoli« (to okolje je v nasprotju z okoljem »pomožniki in naklonski glagoli« nenaravno). Zato diahro-na naravna skladnja predvideva, da se bo tokrat kot »novo« uresničila nenaravna dvojnica. In res je bilo tako: I believe not > I do not believe. Toda v novi trdilni obliki (in samo v trdilni) vrste I do believe se je okoli 150 let pozneje dogodil dodatni razvoj, vendar ravno obraten od pravkar predstavljenega: pomožnik do so namreč opustili; trdilna oblika je znova I believe. Tokrat je torej zmagala naravna dvojnica, kar kaže, da je sprememba potekala v naravnem okolju. Okolje te, manjše spremembe je »trdilna oblika v povednem naklonu polnopomenskih glagolov«; trdilna oblika v povednem naklonu je najmanj nenaravna glagolska oblika polnopomenskih glagolov. Kadar katera koli najmanj nenaravna oblika deluje solistično, se samodejno šteje za naravno obliko, to okolje je torej naravno. Ker je okolje naravno, zmaga naravna dvojnica, in sicer I believe. - Tak pristop k usmerjenosti diahronih sprememb je že preizkušen na številnih zgledih iz različnih jezikov (Orešnik 2013).
Opombi k angleškemu zgledu. (a) Naj omenim majhno zadrego, ki jo bom obšel. Še bolj naraven kot trdilna oblika v povednem naklonu je v naravni skladnji trdilni velelnik, a izpričanih zgledov trdilnega velelnika s pomožnikom do je v raziskovanem obdobju manj kot 1 % (Ellegard 1953: 162), tako da se zaradi pič-losti zgledov ne da ločevati med poudarjenim do (s katerim se ne ukvarjamo) in nepoudarjenim. (b) V podrobnostih je opisov navedenih razvojev več (dejstva namreč še niso povsem dognana). Če se komu zdi zgornja različica preshematična, naj jo ima za narejeno ponazorilo tega, kako naravna skladnja obravnava resnične podobne razvoje.
Osupnil sem, ko sva z Varjo opazila (in objavila: Cvetko Orešnik - Orešnik 2016 in ista avtorja [oddano za objavo]), da naravna skladnja zmore napovedovati slogovne razločke med dvojnicama. Če je ena dvojnica bliže knjižnemu jeziku, druga bliže pogovornemu, se da napovedati, katera bo ene in katera druge vrste. (Seveda je treba v takih raziskavah preskočiti slogovne razločke, o katerih je znano, da so arbitrarni izdelki uglednih izobraževalnih ustanov ali uveljavljeni po nareku slovničarjev ipd.)
196 _ Janez Orešnik • Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju po letu 1975
V	zadnjih letih smo naravno skladnjo razširili še na naravno oblikoslovje (ne po Dresslerjevo, temveč po naše). Kandidatka Nika Siebenreich je pod mojim mentorstvom obdelala slovenski samostalnik, pri čemer je sistematično iskala dvojnice, katerih vedenje bi se dalo napovedati v formalizmu naravne skladnje (Siebenreich 2016). V veliki meri so se napovedi potrdile, vendar je ostalo nekaj orehov; presenetljivo se je napovedovanju najbolj upiral srednji slovnični spol. V prid naravnemu oblikoslovju (in še bolj v prid doktorandki Niki Siebenreich) govori okoliščina, da je najnovejše jezikoslovje prepoznalo v srednjem spolu jezikov, kakor je slovenščina - v nasprotju s prejšnjimi mnenji - ne-spol, in tako se bo disertacija še pred natisom s primerno interpretacijo slovenskih razmer najbrž znebila zadreg, ki jih je bil povzročal srednji spol. Nujno bi bilo raziskovati oblikoslovje še naprej.
Vložek o ne-spolu (angl. non-gender). Ne-spol se trenutno raziskuje v mnogih jezikih. Primeren splošni uvod je Kramer 2015. O srbskem in hrvaškem ne-spolu Arsenijevic (b. l.). Med drugim se o slovenskem ne-spolu razpravlja v Willer-Gold idr. 2016. O ne-spolu v slovenščini je še nekaj neznank. Bibliografske podatke, okrajšano navedene v tem vložku, je prispeval Franc Marušič. Konec vložka.
Prihodnost bo pokazala, ali se da naravna skladnja prenesti še na dodatna področja. Zlasti me mika semantika, doslej pri meni obravnavana obrobno.
O naravni skladnji predavam pogosto v Lingvističnem krožku. Naj dodam le, da je za neposvečene primeren kot uvod Orešnik 2015 in Cvetko Orešnik - Orešnik 2017. Posebej za germaniste so na voljo Orešnik 2011, Wolf 2011 in Wolf 2013.
V	nasprotju z nekaterimi drugimi jezikoslovnimi teorijami skuša naravna skladnja dognati, v kolikšni meri se dajo jezikovne razmere (vsake posebej) napovedovati, ne da bi v ta namen segali po abstraktnih rešitvah, npr. po t. i. globinskih zgradbah.
Prehajam na drugačno snov. Pred leti mi je prof. Marina Zorman, moja kolegica na oddelku, predlagala, da bi zasnoval poletno šolo naravne skladnje. Misel me je pritegnila in sem šolo res razpisal na zaporedne avguste, najprej 2010 poskusno, nato za stalno. Po 14 dni so vsak dopoldan potekale štiri ure. Udeleževalo se jih je (zelo redno) okoli pet študentov (deloma vedno istih), predvsem takih, ki so bili že prej izpričali zanimanje za naravno skladnjo. Ure so bile živahne, kajti bilo je precej razprave. Prav užival sem. A med tretjo poletno šolo so mi že nagajale noge, tako da sem se s težavo kar naprej obračal od pogleda proti udeležencem do pogleda na tablo in obratno. Šolo sem opustil, moje ovirano gibanje pa je bilo kmalu prepoznano kot trajna motnja nevrološke narave.
Okoli 1985 sem zaradi študija obiskal univerzo v severnem norveškem mestu Trondheimu. Prav takrat se je na univerzi začenjala konferenca o prozodiji norve-ščine in švedščine. Udeleževali so se je Skandinavci, vsi strokovnjaki za norveške in švedske toneme. V zadnjem trenutku so pritegnili še mene, in sicer v želji, da se srečanje zaradi mojega stalnega bivališča zunaj severnih krajev ne bi štelo zgolj za skandinavsko, temveč za res mednarodno, in bi računovodska merila prirediteljem
^^^	Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 
197
dodelila nekaj več obratnih sredstev. Moje sodelovanje so poudarili tako, da so mi zaupali vodenje sekcije. V skandinavščini sem izkliceval imena nastopajočih in naslove njihovih referatov. Ker sem žalibog poznal tonematiko obeh jezikov samo teoretično in ker moj glasbeni posluh ni izurjen, tonemom v izgovarjavi nisem bil kos, in strokovnjaki so izbruhnili v nebrzdan krohot prvih nekajkrat, ko sem povzdignil glas. Četudi nisem zmogel drugega, sem torej konferenco vsaj razvedril.
Leta 1983 ali 1984 mi je islandski kolega predlagal, naj svoje dotedanje prispevke o islandskem jeziku zberem na enem mestu, ker da bi moja dela po tej poti postala znana širše. Kolega je bil Magnus Petursson, profesor na hamburški univerzi. Njegova osnovna stroka je bila fonetika, zlasti zavzet je bil za glasoslovje moderne islandščine. Iz Hamburga je redno spremljal objave o islandskem jeziku, tako da je njegova pobuda imela težo, in sem jo počaščen sprejel. Petursson je v Hamburgu našel primerno založbo; dogovoril se je, da bo knjigo uredil in ji napisal uvod. Knjiga (Orešnik 1985) je koristna, prvič zaradi natančnega stvarnega kazala in drugič, ker se marsikaj mojega res navaja po knjigi, ne po težje dostopnih natisih v časopisih in konferenčnih zbornikih.
Ko se je v letih 1986 in 1987 začel postopek za moj sprejem v SAZU, knjiga najbrž ni igrala posebne vloge. Pač pa je baje na mojo kandidaturo nekoliko vplival tedanji široko znani nesporazum med akademikom Bezlajem in prof. Toporišičem. Dodajam vložek o širšem pomenu njunih nesoglasij.
V	prvi polovici 20. stoletja (nekako po izidu de Saussurjevih vplivnih po-stumno izdanih predavanj, de Saussure 1916) se je na Zahodu bolj kmalu, drugod morda malo pozneje zlagoma uveljavilo prepričanje, da znanstvenost ni konstitutivna lastnost samo zgodovinske veje jezikoslovja (kar je bil nazor 19. stoletja), temveč tudi opisne veje. Slednja je prinašala znanstveni opis jezika (namesto zgolj šolske slovnice), besedilne zvrsti s poudarkom na knjižnem jeziku itd. Že zaradi potreb izobraževanja in zaradi pomembnosti knjižnega jezika (ki je nepogrešljiv še posebej v vsej javni rabi) je opisno jezikoslovje v visokem šolstvu počasi izpodrivalo zgodovinski pristop. Po univerzah, na drugi za drugo, so se učne ure zgodovinskega jezikoslovja nadomeščale z urami opisnega. Na medosebni ravni takrat ni manjkalo nizkih udarcev. Roman Jakobson je Jerzyju Kurylowiczu (poljskemu indoevropeistu mednarodnega slovesa) prilepil vzdevek »malomeščanski jezikoslovec«, medtem ko je bil tudi Jakobson sam deležen posmeha vzvišenih deskriptivistov, ko je leta 1952 predložil (odtlej dokaj priznano) etimologijo o samostalniku riba (Jakobson 1952: 306 op.); riba se je nekriva znašla ob etimološko sorodni latinski besedi urina 'seč', in Jakobsonu so se sladko smejali, češ riba in urin - ha ha. Konec vložka o sporu med profesorjema Bezlajem in Toporišičem.
V	drugem razredu (tj. za filološke in literarne vede) SAZU se občasno slišijo ali slutijo pomisleki, katerih podlaga so najbrž razne notranje delitve. V zabavo, res zgolj v zabavo se bom pomudil pri nekakšnem nezaupanju med slavisti in
198 _ Janez Orešnik • Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju po letu 1975
neslavisti. Med potrjevanjem zapisnika so nekateri opazili izraz pogledni kot s pomenom 'zorni kot'. Zapisnikarja neslavista so vprašali, od kod mu to. Pojasnil je, da iz besedil Franca Zadravca (ki ga na seji ni bilo). Zato je slavist še tisti dan poklical akademika Zadravca in pri njem poizvedel, ali res uporablja pogledni kot. Šele po pritrditvi gospoda akademika je stvar zamrla.
Pri nas so v petdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovili lektorat (!) knjižnega jezika; prvi lektor je postal Anton Bajec, pozneje docent in izredni profesor. Sledila je uvedba dodatnih učiteljskih mest za pouk nezgodovinskih predmetov. Mladi Toporišič je z Bredo Pogorelec prekrojil ure v učnem načrtu. Prof. Bezlaj je novosti odklanjal, četudi so bile kljub neprijetnostim v domačem okolju pretežno objektivne narave. Vztrajal je na okopih starega. Njegova čustvena prizadetost je vzkipela v odpor do ključnega nasprotnika. Toporišič je postal član SAZU šele po smrti akademika Bezlaja, torej prepozno.
Konec osemdesetih let je vzniknila misel, da bi na Oddelek za primerjalno jezikoslovje Filozofske fakultete umestili še študijsko področje splošno jezikoslovje z dodanim uporabnim jezikoslovjem. Nova smer naj bi prevzela mesto stare orientalistike, zamrle že pred 1975 zaradi trajne preselitve predvidenega nosilca na tuje. Za splošno jezikoslovje se je zavzel dekan Filozofske fakultete prof. Dušan Nečak. Ker nista nasprotovala dolgoletni predstojnik oddelka akademik Bojan Čop in tedanja predstojnica prof. Varja Cvetko Orešnik, je splošno jezikoslovje res zaživelo. Tako se je vsaj v nekem pogledu uresničilo, kar sem bil leta 1971 ali 1972 predlagal Raziskovalni skupnosti Slovenije. Sam sem zapustil oddelek za germanske jezike. (Oddelek je moj odhod sprejel mirno, najbrž ker mu je ostalo moje delovno mesto.) Preselil sem se na splošno jezikoslovje, pridružili pa so se za dolgo še nekateri drugi. V mojem primeru je bila sprememba občutna, saj sem z največjega oddelka Filozofske fakultete prešel na enega med najmanjšimi. Prej sem študente spoznaval skoraj samo pri izpitih, zdaj sem se pogovarjal domala z vsakim in bil pogosto deležen zaupanja. Zavedel sem se, da mnogo študentov (večinoma študentk) že med študijem trpi zaradi težav v družinskih, partnerskih in poklicnih odnosih. Sam sem zgodbe, ki so mi jih razkrivali, skrbno poslušal, nikoli pa jih nisem sporočal drugim osebam. Nekaj podobnih pogovorov je bilo tudi s člani raznih oddelkov fakultete (v nekaterih primerih je tekla beseda o usodnih stvareh), a je vse ostalo v meni; nikogar nisem »izdal«. Leta 2010 sem se upokojil, toda z govorilnimi urami se da narediti toliko dobrega, da bom z njimi nadaljeval (brezplačno), dokler bom smel oziroma dokler ne usahne dotok vanje ali ne usahnem sam.
S slovenščino v javni rabi sem se nehote seznanil na Filozofski fakulteti, in sicer najbrž v osemdesetih letih. Na senatu Filozofske fakultete se je razvnela razprava, kako povečati rabo tistih jezikovnih sredstev, ki bi poudarjala enakopravnost spolov; torej študentke in študenti namesto zgolj študenti. Sam sem se postavil na stališče, da je enakopravnost med spoloma odvisna predvsem od etičnega ravnanja ljudi. Toda etika se ne razstavlja na srebrnem pladnju.
^^^	Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 
199
Slovenščina je vznemirila tudi SAZU. Že kot novinec ustanove sem se soočal z nasprotovanjem slovenščini v znanstvenih besedilih. Čutil sem odgovornost, kajti med članstvom sem bil edini jezikoslovec. (Prof. Toporišič se je pridružil leta 1991, a je le malo sodeloval v razpravah o jeziku znanosti; domneval sem, da ostaja v ozadju zaradi let.) Ko je na neki skupščini SAZU (leta 1995?) že kazalo, da se bo stališče SAZU o jeziku znanosti določilo z glasovanjem, so nasprotniki slovenščine, boječ se zanje neugodnega izida, izrekanje zaustavili s predlogom, ki je bil nato sprejet, naj se vsak razred SAZU sestane s strokovno pristojnim drugim razredom in z njim razpravlja o stvari. Kot tajnika drugega razreda (1992-1999) me je doletelo sprotno dogovarjanje o parih razredov, ki naj bi se sestali, in uvodna beseda na srečanjih. Vsi teoretično mogoči sestanki so bili izpeljani (v letih 1996 in 1997) z okoli polovično udeležbo posamičnega razreda. Razprava je bila mirna, a nihče ni spremenil mnenja. Sklepal sem, da SAZU večinsko podpira znanstvena besedila v angleščini. (Svoje kratke nagovore sem kasneje strnil v besedo študentom - Orešnik 2004.)
Razpravljavci so se na skupnih sestankih nemalokrat izogibali pogovoru o slovenščini v znanstvenih besedilih. Eni so marljivo popravljali stvarne napake uvodnega nagovora, drugi so rajši izražali zaskrbljenost zaradi nepopolne slovenščine študentov. Nihče ni omenjal, da premalo predavateljev gleda, ali študenti v učilnicah pisno in ustno uporabljajo knjižni jezik, čeprav bi knjižni jezik zelo povečal izrazno moč obeh udeleženih strani, natančnost izražanja pa bi sploh morala biti conditio sine qua non visokošolskega pouka.
Najbolj vsebinska se mi je zdela razprava v tretjem razredu, tj. v razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Član tretjega razreda je zagovarjal angleščino sklicevaje se na okoliščino, da je bila pred uvedbo materinščin v znanstvena besedila jezik znanosti kar samo latinščina in da je to delovalo dobro, torej bi zdaj podobno uspevalo angleščini. Odgovoril sem takole. Srednjeveška latinščina v javni rabi je družbi izkopala velikanski prepad med večino prebivalstva in tisto manjšino, ki je latinščino vsaj razumela. Ponovitve tega si ne smemo želeti, kajti razvito demokracijo lahko ohranimo samo, če si prizadevamo za čim manjše družbene razlike med ljudmi; globoke zareze bi demokracijo okrnile. Kot naslednji nastopajoči je ugledni matematik akademik Vidav pritegnil pozornost k rednim strokovnim publikacijam matematičnega oddelka, v katerih se goji slovenščina vštevši slovensko strokovno izrazje, in to naj bi zadoščalo tudi za potrebe znanstvene slovenščine. Čeprav sem na to pripombo znal odgovoriti, se iz globokega spoštovanja do prof. Vidava nisem odzval, da ga ne bi morda užalostil. A odgovor bi bil naslednji. V znanstvenih besedilih se uporablja precej natančnejše in pogosto sploh drugačno strokovno izrazje ter umeščeno v bolj zahtevno raz-pravno besedilo, tako da strokovna slovenščina nikakor ne streže dovolj koristim slovenščine v znanstvenih besedilih.
Vložek o neslovenski snovi v znanstvenih besedilih s slovenskim razpravnim jezikom. V preteklih nekaj letih mi je jemalo dih postopno spoznanje, da je veliko bolj naporno sestavljati znanstvena besedila o angleški slovnici v metajeziku slo-
200 _ Janez Orešnik • Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju po letu 1975
venščini kakor v metajeziku angleščini. Brž ko nastajajoče slovensko besedilo trči ob bolj drobne posebnosti angleščine, se pokaže, da taki pojavi niti v zajetnejših angleških slovnicah in drugih primernih priročnikih bodisi sploh niso dovolj natančno opisani, bodisi niso poimenovani, bodisi so poimenovanja enega in istega pojava po priročnikih različna. Iskanje slovenskih ustreznic je v takih primerih mučno, zamudno, brez dogovora s strokovnimi kolegi neplodno in včasih žal neuspešno. Odkar sem take razmere izkusil na svoji koži (Cvetko Orešnik - Orešnik 2016 in ista avtorja [oddano za objavo]), uvidevam, da domala povsod znanstveniki prisegajo na angleščino ne samo zaradi mednarodnosti ipd., temveč ker v drugih jezikih - deloma izvzemši velike jezike - sploh ne bi znali (in zato tudi ne hoteli) pisati besedil do te mere brez strokovnih in jezikovnih spodrsljajev kakor v angleščini. Konec vložka.
V izmenjavah mnenj o slovenščini mi je škodilo, da sem se tu in tam odzival čustveno. Med snemanjem radijske oddaje o jeziku so me vprašali, kaj mi slovenščina pomeni. Namesto da bi v hipni zadregi odgovoril vsaj s puhlico, da se v slovenščini izražam najlažje, sem glasno zajokal. Novinar je me potolažil z besedami: »Saj bomo to izpustili.« Tako moje vedenje ni bilo primerno, saj se od jezikoslovca upravičeno pričakuje, da se bo o čemer koli jezikovnem med javnim sporazumevanjem izražal racionalno.
Z mojim zagovarjanjem nekaterih pravic slovenščine je najbrž povezano, da mi je gospa Vida Tomšič med neko poletno večerjo zaupala naslednje. V šestdesetih letih je bila v Sloveniji sprejeta politična odločitev, da naj TV Slovenija uvede svoj TV dnevnik (torej da naj po desetih letih opusti beograjskega). Odgovornost za ta ključni ukrep je prevzela gospa Vida Tomšič, takrat predsednica republiške SZDL. Sledile so represalije (njen izraz!), ki niso bile uperjene v njeno funkcijo, temveč vanjo kot žensko. Gospa me je seznanila z vsebino represalij, ker pa se dotikajo njenega zasebnega življenja, jih ne bom razkrival. Pogovor je potekal v navzočnosti soproga gospe Vide Tomšič, akademika Franceta Novaka, in sicer v devetdesetih letih v počitniški vili SAZU na Bledu.
Skrb za slovenščino v znanstvenih besedilih se je zlagoma prevesila v boj zoper uvajanje angleškega učnega jezika v visoko šolstvo. Ko (oktobra 2016) klam-fam te vrstice, so se nesporazumi vsaj za zdaj pritajili in smiselno je pogledati, kakšne izkušnje smo si nabrali. Po moji presoji je manjkalo takih razlogov za vnašanje tujega jezika, ki bi hkrati upravičevali izrivanje materinščine. Privrženci sporne novosti so opozarjali na angleščino kot globalni jezik znanosti ali na mednarodnost ali na prihodnje trume tujih študentov itd., ter temu dodajali predlog o uveljavljanju angleškega učnega jezika. Ostal mi je splošni vtis, da se zagovorniki angleščine v tej razpravi niso posebno potrudili; najbrž so domnevali, da se rešitev, ugodna zanje, ne sprejema med javno razpravo.
Tudi naša stran ni bila dovolj skrbna. Kadar poteka dialog z znanostmi zunaj humanistike, je pomembno, da jezikoslovci znajo prestrezati udarce. Takrat je treba segati po argumentih. Zdravorazumsko obravnavanje jezikovnih vprašanj v
^^^	Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 201
takih razmerah ni učinkovito. Nujno bi bilo pripraviti zlato zalogo argumentov, ki bi zmogli narediti vtis tudi na oponente: da namreč naših argumentov druga stran ne bi le razumela, temveč da bi bila zanje tudi dovzetna.
Deležen sem bil treh visokih priznanj. Toda nobenega niso spodbudili moji jezikoslovni prispevki, temveč vsa tri drugačne okoliščine.
V začetku devetdesetih let je bila SAZU povabljena, naj iz svojih vrst izbere nekaj oseb za člane novoustanovljene Evropske akademije znanosti s sedežem v Salzburgu. Vodstvo SAZU se je v časovni zadregi odločilo, da bo predlagalo kar takratne tajnike razredov. Ker sem bil tajnik tudi jaz, sem se znašel na tistem seznamu. Kot novinec sem se krajši čas udeleževal prireditev v Salzburgu, zdaj pa sodelujem v razpravi, kadar predsednik prijateljske akademije med obiskom Ljubljane nagovori svoje članstvo v dvorani SAZU. Vsakič mu ugovarjam, ker sodim, da bi se morala ta akademija, po vsebini evropska, povezovati z drugimi celinami in se sistematično (ne le tu pa tam) seznanjati s stališči soodnosnih neevropskih ustanov, ne pa se kakor stroke slovenske humanistike tešiti s prepričevanjem prepričanih v lastnih vrstah.
Leta 2004 mi je predsednik republike podelil zlati znak za zasluge. Najprej je bil zaplet. Dekanat Filozofske fakultete je rektoratu predlagal, naj mi nakloni plaketo Univerze v Ljubljani; verjetni razlog so bili moja starost in leta službe na Filozofski fakulteti. Toda dekanat je bil spregledal, da sem takrat (2003-2007) sedel v rektorjevi komisiji, ki v zadnji stopnji odloča o prejemnikih plaket, in zato ne bi bilo primerno, da bi med kandidati tičal tudi sam. Po dogovoru z rektorjem sem se plaketi vnaprej odpovedal. Dekan Filozofske fakultete je želel nehoteni spodrsljaj popraviti tako, da me je priporočil za državno odlikovanje. Po tej poti sem prišel do zlatega znaka, ne da bi bil počastitve sploh vreden.
Leta 2007 sem prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Prvi je po koncu slovesnosti pristopil k meni član tretjega razreda SAZU in rekel: »Nagrado ste dobili, ker je naš kandidat med postopkom umrl.« Preveril sem dejstva in spoznal, da najprej sploh nisem bil izbran za dobitnika; šele pozneje so se me usmilili med nesojenimi predlaganci.
Navedenke
Arsenijevic b. l. = Boban Arsenijevic, Gender as a grammatical classifier system: the case of the
Serbo-Croatian neuter (https://ling.auf.net/lingbuzz/002848). Cvetko Orešnik - Orešnik 2016 = Varja Cvetko Orešnik - Janez Orešnik, Naravna skladnja in
slogovni razloček med dvojnicama, Jezikoslovni zapiski 22.1 (2016), 23-38. Cvetko Orešnik - Orešnik 2017 = Varja Cvetko Orešnik - Janez Orešnik, Naravna skladnja -stanje stvari leta 2016, v: Ob jubileju Ljubov Viktorovne Kurkine, ur. Metka Furlan - Silvo Torkar - Peter Weiss = Jezikoslovni zapiski 23.2 (2017), 113-123. Cvetko Orešnik - Orešnik (oddano za objavo) = Varja Cvetko Orešnik - Janez Orešnik,
Prispevek naravne skladnje k določanju slogovnih razločkov (oddano za objavo). de Saussure 1916 = Ferdinand de Saussure, Cours de linguistique générale, 1. izd. (po avtorjevi smrti), Lausanne - Paris: Payot, 1916.
202 
 Janez Orešnik • Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju po letu 1975
Dobrovoljc 2005 = Helena Dobrovoljc, Slovenska teorija jezikovne naravnosti, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005.
Ellegärd 1953 = Alvar Ellegärd, The Auxiliary Do: The Establishment and Regulation of its Use in English, Göteborg - Stockholm: Almqvist & Wiksell, 1953.
Jakobson 1952 = Roman Jakobson, On Slavic diphthongs ending in a liquid, Word 8 (1952), 306-310.
Kramer 2015 = Ruth Kramer, The morphosyntax of gender, Oxford: Oxford University Press, 2015.
Orešnik 1976 = Janez Orešnik, Inflection of modern Icelandic nouns, adjectives and adverbs, Linguistica 16 (1976), 97-118.
Orešnik 1978 = Janez Orešnik, Inflection of modern Icelandic verbs and pronouns, Linguistica (Ljubljana) 17 (1978), 91-122.
Orešnik 1980a = Janez Orešnik, On the modern Icelandic clipped imperative, v: The Nordic Languages and General Linguistics: Proceedings of the Fourth International Conference of Nordic and General Linguistics in Oslo 1980, Oslo: Universitetsforlaget, 1980, 305-314.
Orešnik 1980b = Janez Orešnik, Um styföan boöhätt i islensku ['O islandskem okrajšanem velelni-ku'], Skima (Reykjavik) 3.3 (1980), 7-9. - Delni prevod prispevka Orešnik 1980a; prevajalec Indriöi Gislason.
Orešnik 1985 = Janez Orešnik, Studies in the Phonology and Morphology of Modern Icelandic, ur. Magnus Petursson, Hamburg: Buske, 1985.
Orešnik 1992 = Janez Orešnik, Udeleženske vloge v slovenščini, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1992.
Orešnik 2004 = Janez Orešnik, Slavnostni govor ob podelitvi Prešernovih nagrad študentom Univerze v Ljubljani za leto 2003, Vestnik: Univerza v Ljubljani 35.1-3 (2004).
Orešnik 2011 = Janez Orešnik, Uvod v naravno skladnjo, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011.
Orešnik 2013 = Janez Orešnik, Diachronic Natural Syntax: Directionality of change, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013.
Orešnik 2015 = Janez Orešnik, Naravna skladnja, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2015.
Orešnik 2017 = Janez Orešnik, Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1947-1958, Jezikoslovni zapiski 23.1 (2017), 251-260.
Orešnik 2018a = Janez Orešnik, Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1958-1965, Jezikoslovni zapiski 24.1 (2018), 231-240.
Orešnik 2018b = Janez Orešnik, Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1965-1980, Jezikoslovni zapiski 24.2 (2018), 195-205.
Siebenreich 2016 = Nika Siebenreich, Delovanje naravnega oblikoslovja: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 2016. - Rokopis.
Willer Gold idr. 2016 = Jana Willer-Gold idr., Conjunct Agreement and Gender in South Slavic: From Theory to Experiments to Theory, Journal of Slavic Linguistics 24.1 (2016), 187-224 (http://www.ung.si/~fmarusic/pub/willer_gold_etal_2016_highest_and_closest_conjunct _agreement_and_gender_in_ss_JSL.pdf). DOI: https://doi.org/10.1353/jsl.2016.0003
Wolf 2011 = Marco M. Wolf, Versuch einer Uberprüfung der slowenischen Theorie natürlicher Syntax anhand deutscher Beispiele: diplomska naloga, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 2011. -Rokopis.
Wolf 2013 = Marco M. Wolf, Negation and the genitive attribute in German, v: Orešnik 2013, 35-79.
^^^	Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 203
Seznam sodelujočih
Simon Atelšek Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana simonat@zrc-sazu.si
Luka Brenko Goriška ulica 6, SI-3000 Celje luka.brenko.b@gmail.com
Željka Brlobaš Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje
Ulica Republike Austrije 16, HR-10 000 Zagreb, Hrvaška zbrlobas@ihjj.hr
Tanja Fajfar Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana tanja.fajfar@zrc-sazu.si
Metka Furlan Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana metka.furlan@zrc-sazu.si
Martina Horvat Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje
Ulica Republike Austrije 16, HR-10 000 Zagreb, Hrvaška mshorvat@ihjj.hr
Lana Hudeček Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje
Ulica Republike Austrije 16, HR-10 000 Zagreb, Hrvaška lhudecek@ihjj.hr
Jelena Jurjevna Ivanova Ka^egpa cgaBaHCKOH ^H^ogorHH EfleHa föpbeBHa MBaHOBa CaHKT-neTepöyprcKHH rocygapcTBeHHbiH yHHBepcHTer YHHBepcHTeTCKaa Haöepe^Haa, g. 11, ayg. 168 RU-199034 r. CaHKT-neTepöypr, Ruska federacija e.y.ivanova@spbu.ru
Tjaša Jakop Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana tjasa.j@gmail.com
Mateja Jemec Tomazin Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana mjt@zrc-sazu.si
204 _ Seznam sodelujočih
Mojca Kompara Lukančič
Andreja Legan Ravnikar
Milica Mihaljevič
Nikolina Miletič
Vlado Nartnik
Janez Orešnik Marija Perič
Galina Mihajlova Petrova faiHHa MMxañflOBa neTpoBa
Gleb Petrovič Pilipenko fie6 neTpoBHH nHJiMneHKO
Maja Rotter Mojca Žagar Karer
Univerza na Primorskem
Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
Glagoljaška 8, SI-6000 Koper mojca.kompara@fts.upr.si
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana alegan@zrc-sazu.si
Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje
Ulica Republike Austrije 16, HR-10 000 Zagreb, Hrvaška
mmihalj@ihjj.hr
Sveučilište u Zadru Odjel za germanistiku
Obala kralja Petra Krešimira IV./2, HR-23 000 Zadar, Hrvaška nmiletic2@unizd.hr
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana vladimir.nartnik1@guest.arnes.si
Janežičeva ulica 21, SI-1000 Ljubljana janez.oresnik@sazu.si
Sveučilište u Zadru Odjel za germanistiku
Obala kralja Petra Krešimira IV./2, HR-23 000 Zadar, Hrvaška mperic5@unizd.hr
YHHBepcHTeT „npotji. g-p AceH 3gaTapoB" OaKygrer no oö^ecTBeHH HayKH KaTegpa no ötgrapcKH e3HK h gHTepaTypa BG-8010 Eyprac, yg. npo$. ^khmob 1, Bolgarija galyapetro@abv.bg
HHCTHTyT cgaBSHOBegeHHa POCCHHCKOH aKageMHH HayK neHHHCKHH npocneKT, g. 32-A RU-119991 MocKBa, Ruska federacija glebpilipenko@mail.ru
Žigonova ulica 31, SI-1000 Ljubljana rotter.maja@gmail.com
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana mzagar@zrc-sazu.si
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1
Navodila avtorjem
Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, revija pa izide predvidoma julija in decembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke.
Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si ali na urednikovem e-naslovu peter.weiss@zrc-sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki po e-pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF.
Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Povzetek pri razpravah in člankih naj bo preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih.
Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo.
Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi.
Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss.
Jezikoslovni zapiski
ISSN 0354-0448
25 '2019' 1
rne6 nununeHKO
Vlado Nartnik Metka Furlan Tanja Fajfar - Mateja Jemec Tomazin -Mojca Žagar Karer Simon Atelšek
Mojca Kompara Lukančič
Luka Brenko - Maja Rotter Lana Hudeček - Milica Mihaljevic Marija Peric - Nikolina Miletic
Željka Brlobaš - Martina Horvat
ranuHa neTpoBa - EneHa HBaHOBa
Razprave in članki
YHrapH3MM B geKCHKe Tpa,^H^HOHHOH Ky^brypbi
y npeKMypcKHX h nopaöcKHx c^oBeH^B K ločljivim predponam porabskih glagolov Istrsko pogovorno in narečno (za) dobro roko Slovenska pravna terminologija in njen prikaz v Pravnem terminološkem slovarju
Navajanje prevzetih jezikoslovnih terminov in celovitost pojmovnih skupin v Cigaletovi Znanstveni terminologiji (1880)
Razumevanje položaja dvojezičnosti pri pripadnikih dveh različnih generacij v slovenski Istri Problem jote v starogrškem ikhthys 'riba' Hrvatsko mocijsko nazivlje
Pejorativa in deutschen und kroatischen Leserkommentaren auf Terroranschläge im Internet
Metodologija leksikografske obradbe Rječnika hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika
MecTOHMeHHtie KOMn^eKCbi c noceccHBHbiM 3Ha^eHHeM B öo^rapcKOM a3biKe H HX pyccKHe cooTBeTCTBHa
Ocene in poročila
Tjaša Jakop Jansonova Kratka zgodovina jezikov Andreja Legan Ravnikar Simpozij Oživljeni Vodnik
Janez Orešnik Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju po letu 1975
ISSN 0354-0448
770354 044012
9770354044012