Univerza v Ljubljani se že vrsto let spogleduje z idejo o lastni univerzitetni založbi, stoletnica Univerze pa se zdi primerna spodbuda, da te načrte tudi dejansko uresničimo. Založniška dejavnost na članicah je zelo raznovrstna, zato je ustanavljanje takšne založbe tudi velik administrativni zalogaj. Združevanje založniških dejavnosti je smiselno uvajati postopoma in ob konsenzu vseh vpletenih. Upoštevati je treba specifi čnost založniških dejavnosti na posameznih članicah in prevzemati uspešne založniške prakse, ki se izvajajo na fakultetah in akademijah. Z združevanjem založništva bi dobili močno založniško znamko, ki bi sledila visokim akademskim založniškim standardom in bi bila sinonim za kakovost in inovativnost. Verjamemo, da bi bili tako zagotovljeni tudi ugodnejši pogoji za izdajo strokovnih in znanstvenih publikacij, ki bi dosegale širši krog bralcev. Analiza založniške dejavnosti na Založniška dejavnost na fakultetah in akademijah UL zelo dejavna, celo v taki meri, da bi članicah Univerze v Ljubljani JANI skupna znanstvena založba Univerze v Ljubljani predstavljala tretjo največjo založbo v Sloveniji L po številu izdanih knjig na leto. Mladinska knjiga s Cankarjevo založbo izda okoli 400 knjig JUB L letno, založba Učila dobrih 300, blizu te številke pa je ta hip tudi založniška dejavnost Univerze Avtor: Filip Zule v Ljubljani. Če zraven prištejemo še 46 znanstvenih revij, ki letno izdajo okoli 130 zvezkov, pa je ERZE V Soavtorji/mentorji: Miha Kovač, Matevž Rudolf, Ana Vogrinčič Čepič številka še mnogo višja. Argumenti zagotovo govorijo v prid združevanja založniške dejavnosti UL, a k tovrstnemu projektu je treba pristopati postopoma, vsekakor tudi z mislijo na odprto AH UNIVC znanost in transparentno znanstveno komuniciranje. A ČLANI Pod skupnim imenom bi se založništvo Univerze v Ljubljani lažje predstavljalo v OSTI N mednarodnem prostoru in hitreje povezovalo v mednarodna založniška združenja in AVNEJ bibliografske baze, s čimer bi naši raziskovalci, pa tudi sama Univerza pridobili večji ugled. Takšna oblika založništva na univerzah je ustaljena praksa vseh večjih univerz na svetu. Vse slovenske univerze, razen ljubljanske, imajo formalno organizirane enotne založbe, a se njihov doseg ne more primerjati s tovrstnimi založbami v tujini. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je tako, s 70 izdanimi monografi jami in 24 ALIZA ZALOŽNIŠKE D številkami znanstvenih revij letno, največja univerzitetna založba pri nas in predstavlja AN tretjino vse založniške produkcije na Univerzi v Ljubljani. ISBN 978-961-06-0208-8 9 789610 602088 Analiza_naslovka_FINAL.indd 1 16.5.2019 15:06:58 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani Avtor: Filip Zule Soavtorji/mentorji: Miha Kovač, Matevž Rudolf, Ana Vogrinčič Čepič Analiza_zalozniske_FINAL.indd 1 17.5.2019 7:52:15 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani Avtor: Filip Zule Soavtorji/mentorji: Miha Kovač, Matevž Rudolf, Ana Vogrinčič Čepič Lektorica: Eva Vrbnjak Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Fotografija na naslovnici: Stock photo © Molnia Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2019 Prva izdaja Naklada: 200 izvodov Publikacija je brezplačna To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610602071 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=300044288 ISBN 978-961-06-0208-8 E-knjiga COBISS.SI-ID= 300041984 ISBN 978-961-06-0207-1 (pdf ) Analiza_zalozniske_FINAL.indd 2 17.5.2019 7:52:16 Kazalo 3 Kazalo 1 UVOD 5 2 ZALOŽBE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 7 2.1 Število zaposlenih, ki se ukvarjajo z založništvom na članicah Univerze v Ljubljani 7 2.2 Ali na fakulteti formalno obstaja organ oziroma uredništvo, ki odloča o založništvu? 8 2.3 Pravilniki o založniški dejavnosti 8 2.4 Sprejemanje letnega založniškega programa 9 2.5 Knjigarne na fakulteti/akademiji 9 2.6 Kupovanje knjig prek spletnih strani 10 2.7 Distribucija publikacij po ostalih slovenskih knjižnicah 10 2.8 Število monografij, izdanih v letih 2015, 2016 in 2017 11 2.9 Razmerje med učbeniki, znanstvenimi in strokovnimi publikacijami 14 2.10 Ocena povprečne naklade v letu 2017 14 2.11 Prosto dostopne publikacije v letu 2017 14 2.12 Knjižne zbirke 15 2.13 Višina subvencij ARRS za leta 2015, 2016, 2017 in 2018 16 2.14 Promocija založniške dejavnosti in družbena omrežja 18 2.15 Kakšen je pogled na skupno univerzitetno založbo na članicah Univerze v Ljubljani? 18 3 ZNANSTVENE REVIJE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 19 3.1 Raziskovalna področja znanstvenih revij 23 3.2 Jeziki znanstvenih revij 24 3.3 Tiskane izdaje revij 24 3.4 Povprečna cena posamezne številke revije 25 3.5 Elektronska oblika in formati 25 3.6 Prosta dostopnost znanstvenih revij 26 3.7 Spletne strani revij (platforme za izdajanje) 26 3.8 DOI-številke 27 3.9 Nosilci avtorskih pravic (fakulteta, avtorji, licenca Creative Commons) 28 3.10 Prvo leto izida posameznih revij 28 3.11 E-arhiv člankov 29 3.12 Število izdanih zvezkov v letu 2017 29 3.13 Povzetki v slovenščini 30 3.14 Povzetki v angleščini 30 Analiza_zalozniske_FINAL.indd 3 17.5.2019 7:52:16 4 Kazalo 3.15 Skupni obseg posameznega letnika 2017 (število strani) 30 3.16 Skupni obseg posameznega letnika 2017 (avtorske pole) 30 3.17 Število tiskanih izvodov zadnje številke 31 3.18 Subvencija ARRS za znanstvene revije v letih 2018 in 2019 31 3.19 Vpis v razvid medijev 34 3.20 Vpis v mednarodno bibliografsko bazo Scopus 35 3.21 Vpis v mednarodno bibliografsko bazo Web of Science 35 3.22 Vpis v mednarodno bibliografsko bazo DOAJ 36 3.23 Vpis v slovensko digitalno knjižnico dLib 36 3.24 Vpis člankov v COBISS 37 3.25 Indeks citiranosti v letu 2017 38 4 PRIMERJAVA SLOVENSKIH SPLOŠNIH IN ZNANSTVENIH ZALOŽB 41 4.1 Primerjava s splošnim knjižnim trgom 41 5 ZAKLJUČEK 43 Analiza_zalozniske_FINAL.indd 4 17.5.2019 7:52:16 UVOD 5 1 UVOD Že vrsto let se na Univerzi v Ljubljani pojavlja želja o skupni znanstveni založbi, pri kateri bi svoje publikacije izdajale članice Univerze. Takšna oblika je ustaljena praksa vseh večjih univerz na svetu. Na pobudo rektorata Univerze v Ljubljani je Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo pod mentor-stvom prof. dr. Mihe Kovača, doc. dr. Ane Vogrinčič Čepič in dr. Matevža Rudolfa pripravil analizo založniške dejavnosti na Univerzi v Ljubljani. Del raziskave se je odvil v zimskem semestru študijskega leta 2018/2019 pri semi-narju predmeta Osnove svetovnega in slovenskega knjižnega trga, kjer so študentje1 raziskali založniško dejavnost fakultet in akademij Univerze v Ljubljani ter zbrali vse potrebne podatke. Študentje so si pri iskanju podatkov o založniški dejavnosti fakultet pomagali s spletnimi stranmi fakultetnih2 založb in znanstvenih revij, podatke o številu izdanih publikacij in faktorjih vpliva so pridobili v bibliografski bazi Cobiss, podatke o subvencioniranju monografij s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Drugi del raziskave je opravil študent Filip Zule, ko so se podatki študentov natan- čno primerjali in dopolnjevali z individualnim raziskovanjem in s spletno anketo, ki so jo med vsemi članicami UL opravili na Znanstveni založbi FF.3 Spletna anketa je bila ustvarjena 4. oktobra 2018 prek spletne strani 1ka (https://www.1ka.si/) in 1 Podatke so zbirali študentje Daša Mačkić, Matevž Mandl, Taja Savič in Filip Zule. 2 Z izrazom fakulteta v nadaljnjem besedilu zajemamo tudi tri akademije, ki delujejo v okviru Univerze v Ljubljani. 3 Omenjena raziskava je tudi podlaga za diplomski seminar Filipa Zuleta z naslovom Znanstveno zalo- žništvo na primeru Univerze v Ljubljani (2019), ki je osnova za pričujočo publikacijo. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 5 17.5.2019 7:52:16 6 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani je vsebovala 41 vprašanj, ki so bila razdeljena na pet sklopov: kontaktni podatki, izdajanje znanstvenih revij, izdajanje monografij, organiziranost založništva ter način financiranja. Anketa, ki je bila poslana na elektronske naslove vseh založb fakultet in akademij Univerze v Ljubljani, je bila odprta med 25. oktobrom 2018 in 25. januarjem 2019. V tem obdobju je na anketni vprašalnik odgovorilo 23 (88,5 %) fakultet, tri (11,5 %) pa se na anketo niso odzvale (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za šport in Veterinarska fakulteta). Medicinska fakulteta ankete ni izpolnila, vendar je podatke posredovala naknadno po elektronski pošti. Prave, močne univerzitetne založbe, kot jih poznajo prestižne univerze v tujini, pa v Sloveniji še nismo dobili, čeprav ima večina univerz v Sloveniji, razen ljubljanske, uradno že ustanovljene založbe (Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Založba Univerze na Primorskem in Založba Univerze v Novi Gorici), a se po številu izdanih knjig in načinu dela ne morejo primerjati s tovrstnimi založba-mi v tujini. Največja univerzitetna (fakultetna) znanstvena založba v Sloveniji je trenutno Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bila uradno ustanovljena leta 2008. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 6 17.5.2019 7:52:16 ZALOŽBE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 7 2 ZALOŽBE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 2.1 Število zaposlenih, ki se ukvarjajo z založništvom na članicah Univerze v Ljubljani Tabela 1: Število zaposlenih na založbah članic Univerze v Ljubljani (ocena) Naziv fakultete / akademije Število zaposlenih na založbi Filozofska fakulteta 3 Ekonomska fakulteta 2 Fakulteta za strojništvo 2 Fakulteta za elektrotehniko 1 Fakulteta za upravo 1 Pedagoška fakulteta 1 Teološka fakulteta 1 Fakulteta za družbene vede 0,5 Fakulteta za računalništvo in informatiko 0,5 Fakulteta za socialno delo 0,5 Zdravstvena fakulteta 0,25 SKUPAJ 12,75 Število zaposlenih v fakultetnih založbah je težko določljivo. Pogosto založniške procese na fakultetah opravlja bibliotekar ali kdo drug od zaposlenih strokovnih delavcev. Nemalokrat se z založništvom ukvarjajo tudi mladi raziskovalci ali pa Analiza_zalozniske_FINAL.indd 7 17.5.2019 7:52:16 8 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani posamezni profesorji, ki to počnejo prostovoljno iz osebnega interesa ali po navodi-lih vodstva fakultete. V tabeli je razvidno, kakšno je dejansko število zaposlenih na založbah. Največ založb (36,3 %) ima zaposleno eno osebo, najmanj (9,1 %) 0,25 (Zdravstvena fakulteta), največ pa 3 zaposlene (Filozofska fakulteta). Ostale fakultete nimajo formalno zaposlenih oseb oziroma za založništvo skrbijo prostovoljno, v okviru fakultetne knjižnice ali pa komisije za založništvo. 2.2 Ali na fakulteti formalno obstaja organ oziroma uredništvo, ki odloča o založništvu? Kot smo ugotovili v raziskavi, šest fakultet nima organa oziroma uredništva, ki bi odločalo o založništvu, ostalih 20 fakultet pa ga ima. O založništvu na teh fakultetah odločajo komisije za založništvo, tisk in knjižničarstvo (osem fakultet), uredni- ški odbori (šest fakultet), senat oziroma kolegij dekana fakultete (tri fakultete) ali pa avtorji oziroma po dogovoru (ena fakulteta). 2.3 Pravilniki o založniški dejavnosti Enajst oziroma 42,3 % fakultet ima na svoji spletni strani povezavo do pravilnika o založniški dejavnosti. V večini primerov (sedem fakultet oziroma 63,64 %) imajo samostojne pravilnike o založniški dejavnosti, štiri fakultete (36,36 %) pa imajo pravilnike o založniški dejavnosti znotraj pravil fakultete. Fakultete s pravilniki o založniški dejavnosti so: • Akademija za likovno umetnost in oblikovanje • Biotehniška fakulteta • Fakulteta za družbene vede • Fakulteta za elektrotehniko • Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo • Fakulteta za pomorstvo in promet • Fakulteta za računalništvo in informatiko • Fakulteta za upravo • Filozofska fakulteta • Naravoslovno-tehniška fakulteta • Teološka fakulteta V pravilnikih o založniški dejavnosti imajo fakultetne založbe zapisano, kaj toč- no določena založba izdaja, pravila o izdajanju monografij in učbenikov, pravila o Analiza_zalozniske_FINAL.indd 8 17.5.2019 7:52:16 ZALOŽBE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 9 organizaciji dela in financiranju dejavnosti založb, naloge urednikov in drugih zaposlenih ter določena razmerja med založbami in avtorji publikacij. Več kot polovica članic UL nima formalno urejenega pravilnika o založniški dejavnosti, čeprav mnoge izmed njih kljub temu izdajajo publikacije. 2.4 Sprejemanje letnega založniškega programa Za 20 fakultet ni podatka o načinu sprejemanja letnega založniškega programa, se pravi, da ni jasno, kako se posamezne članice odločajo, katere publikacije bodo izdale. Sicer pa v povprečju fakulteta oziroma založba izda namenska sredstva za objavo publikacij, založniški organ oziroma uredništvo pa objavi interni razpis za izdajo publikacij, na katerega se lahko prijavijo avtorji. Uredništvo pregleda prijave in v okviru finančnih sredstev na založbi potrdijo publikacije, ki bodo predvidoma na-tisnjene. Večinoma tudi ni jasno, katere naslove bodo fakultete prijavile na zunanje založniške razpise, na primer javni razpis ARRS za sofinanciranje monografij in znanstvenih revij. 2.5 Knjigarne na fakulteti/akademiji 18 16 16 14 12 10 10 8 6 4 2 0 DA NE Slika 1: Ima založba fizično knjigarno na fakulteti oziroma akademiji? Zgovoren je podatek, ali ima posamezna fakulteta organizirano knjižno prodajo. Večina publikacij, ki izidejo pri fakultetnih založbah, je namenjena predvsem za-poslenim in študentom (še posebej univerzitetni učbeniki). Iz tabele je razvidno, Analiza_zalozniske_FINAL.indd 9 17.5.2019 7:52:16 10 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani da ima 61,5 % oziroma 16 znanstvenih založb fizično knjigarno na fakulteti, 38,5 % (10) pa ne. Nekatere fakultete, pri katerih je zabeleženo, da imajo fizično knjigarno, sicer svoje publikacije prodajajo v sklopu fakultetne knjižnice ali pa referata, kar pa v resnici ne moremo šteti za pravo knjigarno. Ocena je, da ima manj kot deset članic UL prostor, kamor lahko vstopi in kupi knjigo naključni obiskovalec. Nekatere fakultete (na primer Pravna fakulteta) so knjigotrštvo pre-pustile zunanjim poslovnim partnerjem (v tem primeru Litteralis d.o.o), ki imajo svoje prostore na sedežu fakultete. 2.6 Kupovanje knjig prek spletnih strani Večina fakultet ne ponuja nakupa gradiva prek spletnih strani. Postopek kupovanja knjig na ostalih fakultetah prek spletne strani je podoben kot pri drugih sodobnih knjigarnah, z eno pomembno razliko. Številne fakultete ponujajo nakup samo prek spletnega obrazca oziroma naročilnice, ki ga kupec izpolni in pošlje prek spletne strani, elektronskega naslova oziroma na sedež fakultete. Če kupci gradivo naro- čajo prek elektronskega naslova, na svoj naslov dobijo potrditveno pošto, v večini primerov pa fakultete pošljejo gradivo kupcu po prejemu nakazila. Le dve fakulteti (Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede) imata sodobno spletno knjigarno, kjer je mogoče neposredno oddati naročilo in urediti plačilo s kreditno kartico, spletnim nakazilom ali plačati ob povzetju pošiljke. 2.7 Distribucija publikacij po ostalih slovenskih knjižnicah 1 3 NE (22) Preko zunanjega specializiranega distributerja (3) Sami kontaktirajo knjižnice po Sloveniji (1) 22 Slika 2: Ali je organizirana prodaja po ostalih slovenskih knjižnicah? Analiza_zalozniske_FINAL.indd 10 17.5.2019 7:52:16 ZALOŽBE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 11 Kar 84,6 % ali 22 fakultet nima organizirane prodaje slovenskim knjižnicam, kar je zelo pomemben knjigotrški segment pri običajnih slovenskih založbah. 11,5 % oziroma 3 fakultete knjige prodajajo prek zunanjega specializiranega distributerja, 3,9 % oziroma ena fakulteta pa sama kontaktira nekatere knjižnice po Sloveniji. Nobena izmed fakultet Univerze v Ljubljani nima organizirane samostojne prodaje po knjižnicah po Sloveniji, kar tudi sicer ni običajno za manjše založbe v Sloveniji. 2.8 Število monografij, izdanih v letih 2015, 2016 in 2017 Do podatka, koliko monografij izda posamezna članica UL, je bilo težko priti. Sistem Cobiss v številu izdaj za posamezno fakulteto zajame tudi mnoge publikacije, ki jih ne moremo šteti za prave monografije (na primer študijska gradiva, diplome, seminarje …). Za relevantno merilo smo zato vzeli vse publikacije, ki imajo ISBN številko, vendar je bilo tudi tu treba narediti izbor in izvzeti vse publikacije, ki jih ne moremo šteti za knjigo v pravem pomenu besede (na primer knjižica povzetkov neke konference …). V obdobju med letoma 2015–2017 je Filozofska fakulteta izdala v povprečju 71 knjižnih naslovov letno. V enakem obdobju je najmanj publikacij izdala Fakulteta za računalništvo in informatiko (2), sledita ji Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ter Fakulteta za pomorstvo in promet, ki sta izdali vsaka po tri publikacije. Fakulteta za matematiko in fiziko, ki nima zabeleženih izdajanj monografij, sodeluje z založništvom Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, kjer predvsem izdajajo zbirke vaj. Skupno so v obdobju 2015–2017 fakultete izdale 879 znanstvenih in strokovnih monografij ter učbenikov oziroma povprečno 293 publikacij na leto. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 11 17.5.2019 7:52:16 12 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani Tabela 2: Število izdanih monografij v letih 2015, 2016, in 2017 Št. izdanih Št. izdanih Št. izdanih monografij monografij monografij SKUPAJ v Naziv fakultete / akademije z ISBN z ISBN z ISBN letih 2015– številko v številko v številko v 2017 letu 2015 letu 2016 letu 2017 Filozofska fakulteta 72 63 79 214 Fakulteta za družbene vede 38 23 12 73 Fakulteta za strojništvo 17 24 18 59 Medicinska fakulteta 21 13 16 50 Biotehniška fakulteta 14 11 20 45 Fakulteta za elektrotehniko 10 14 17 41 Pedagoška fakulteta 16 12 11 39 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 17 12 10 39 Fakulteta za arhitekturo 18 10 8 36 Fakulteta za upravo 13 10 11 34 Zdravstvena fakulteta 5 12 15 32 Ekonomska fakulteta 11 7 12 30 Pravna fakulteta 5 12 12 29 Fakulteta za šport 10 11 7 28 Teološka fakulteta 10 9 8 27 Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 7 8 5 20 Veterinarska fakulteta 8 8 4 20 Akademija za likovno umetnost in oblikovanje 4 6 3 13 Fakulteta za farmacijo 4 5 3 12 Naravoslovno-tehniška fakulteta 4 2 5 11 Akademija za glasbo 4 4 3 11 Fakulteta za socialno delo 2 5 1 8 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo 1 1 1 3 Fakulteta za pomorstvo in promet 2 0 1 3 Fakulteta za računalništvo in informatiko 1 1 0 2 Fakulteta za matematiko in fiziko 0 0 0 0 SKUPAJ 314 283 282 879 Analiza_zalozniske_FINAL.indd 12 17.5.2019 7:52:16 ZALOŽBE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 13 90 79 80 70 60 50 40 30 20 17 18 20 12 16 15 8 12 10 11 12 8 10 3 7 11 1 3 3 5 5 0 1 0 1 4 0 t bo ta ta e ijo ko ort ta ta ta ta ta ta ta ta as zijo uro elo vanje lte lte kt hniko ziko rome ištvo pravo lte lte lte lte lte lte lte lte a gl levi ku ite te rmati no d jn a šp ro armac eodezijo hnologijo in fi ro a u aku aku faku aku ja z n te bliko ka fa a f ko in p cial ta z in g a st ta z ka f na faku lm i n o a arh ružbene ved lekt lte hniška faku ta z jsko te mati rstvo in info a so ta z lte hniška f tve ost i noms ta z a d a e lte agoška f Pravna faku mi te ta z lte Faku dicinska faku Teološka rinars Akademi io, fi tn ote lte Filozofska faku ravs Bi Eko ta z ta z omo Faku o-te Ped Faku a ma ništvo lte Me Vete Zd Faku lte lte adbeništvo in ke a p Faku unal slovn išče, rad o ume jo ta z ta z Faku vn Faku Faku a gr mi lte lte avo edal iko ta z a rač a ke Faku Nar a gl a l lte Faku ta z ta z lte ja z ja z Faku lte Faku Faku Akademi Akademi Slika 3: Število izdanih monografij v letu 2017 Leta 2017 so fakultete v povprečju izdale 10,85 publikacij na posamezno članico. Največ publikacij je izdala Filozofska fakulteta (79 oziroma 28 % vseh knjig na celotni univerzi). Filozofska fakulteta je tako izdala več kot četrtino vseh izdanih monografij in učbenikov na fakultetah Univerze v Ljubljani. Sledijo ji Biotehniška fakulteta (20), Fakulteta za strojništvo (18), Fakulteta za elektrotehniko (17), Medicinska fakulteta (16), Zdravstvena fakulteta (15) in druge. V bibliografski bazi Cobiss je za leto 2017 pri nekaterih fakultetah še danes zabeleženo gradivo, ki je še v tisku. Teh publikacij nismo upoštevali pri izračunu števila monografij in učbenikov. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 13 17.5.2019 7:52:16 14 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani 2.9 Razmerje med učbeniki, znanstvenimi in strokovnimi publikacijami Odstotek znanstvenih monografij glede na celotno 28 % 30 % število izdanih knjig v letu 2017 (30 %) Odstotek univerzitetnih učbenikov glede na celotno število izdanih knjig v letu 2017 (42 %) Odstotek strokovnih publikacij glede na celotno število izdanih knjig v letu 2017 (28 %) 42 % Slika 4: Razmerje med učbeniki, znanstvenimi in strokovnimi publikacijami Kot je razvidno iz zgornjega grafa, so fakultete in akademije Univerze v Ljubljani v letu 2017 glede na celotno število knjig izdale največ univerzitetnih učbenikov (42 % oziroma 118 učbenikov), sledi izdaja znanstvenih monografij (30 % oziroma 85 znanstvenih monografij) in izdaja strokovnih publikacij (28 % oziroma 79 strokovnih publikacij). 2.10 Ocena povprečne naklade v letu 2017 Ocena povprečne naklade knjig založb v letu 2017 je 250 izvodov. Največjo povprečno naklado ima Teološka fakulteta (456,25 izvodov), najmanjšo pa Akademija za glasbo in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (vsaka po 100 izvodov). Pri nekaterih fakultetah je bil pri določenih izdanih publikacijah zabeležen pojav tiska na zahtevo. 2.11 Prosto dostopne publikacije v letu 2017 Za znanstveno založništvo je značilno, da so poleg tiskanih izvodov knjige v prostem dostopu na voljo tudi na spletu v elektronski obliki. Največ prosto dostopnih publikacij, ki so bile izdane leta 2017, je svojim uporabnikom ponudila Pedagoška Analiza_zalozniske_FINAL.indd 14 17.5.2019 7:52:16 ZALOŽBE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 15 fakulteta (64 %). Fakultete, ki niso navedene v spodnjem grafu, v letu 2017 niso imele prosto dostopnih publikacij. V povprečju je izmed vseh publikacij, ki so jih izdale fakultete, 35,5 % prosto dostopnih. 70 % 64 % 60 % 56 % 60 % 50 % 50 % 36 % 40 % 33 % 30 % 28 % 30 % 25 % 25 % 24 % 17 % 20 % 13 % 10 % 0 % ta ta ta ijo ta ta e ta lte lte lte pravo ištvo lte lte hniko lte aku jn eodezijo a u armac te hnologijo ro ro faku in g ta z a f a st na ta z lekt ružbene ved agoška f hniška faku lte tve lte jsko te ta z Pravna faku a e a d mi lte dicinska faku Ped ote Filozofska faku ravs Bi Faku Me ta z ta z Zd adbeništvo Faku in ke Faku lte lte jo a gr mi Faku Faku ta zlte a ke ta z Faku lte Faku Slika 5: Odstotek prosto dostopnih publikacij v letu 2017 2.12 Knjižne zbirke Lahko rečemo, da so knjižne zbirke odraz urejenosti in stabilnosti založniške dejavnosti posamezne založbe, zato je tovrsten podatek še posebej zanimiv. Največ knji- žnih zbirk izdaja Filozofska fakulteta (26), sledijo pa ji Fakulteta za družbene vede (18), Fakulteta za arhitekturo in Teološka fakulteta (vsaka 4 knjižne zbirke), Pravna fakulteta (3 knjižne zbirke) in Ekonomska fakulteta, ki izdaja samo eno knjižno zbirko. Ostale fakultete publikacij ne izdajajo v knjižnih zbirkah. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 15 17.5.2019 7:52:17 16 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani 2.13 Višina subvencij ARRS za leta 2015, 2016, 2017 in 2018 Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS vsako leto razpiše javni razpis za sofinanciranje znanstvenih monografij, ki je pomemben vir prihodkov vsake znanstvene za-ložbe. V letih 2015–2018 je 12 od 26 fakultet (46,2 %) prejelo subvencijo ARRS za izdajo znanstvenih monografij v skupnem znesku 523.028,21 evra oziroma v povprečju 130.757,05 evra na leto. Največji znesek subvencij je v tem obdobju prejela Filozofska fakulteta – 304.668,25 evra oziroma 58,25 % celotnega zneska, najmanj sredstev pa je prejela Ekonomska fakulteta – 1.710,5 evra oziroma 0,33 % celotnega zneska subvencij. Tabela 3: Višina subvencij ARRS za leta 2015, 2016, 2017 in 2018 Višina sub- Višina Višina sub- Višina sub- SKUPAJ Naziv fakultete vencij ARRS subvencij vencij ARRS vencij ARRS višina sub- / akademije za mono- ARRS za za mono- za mono- grafije v letu monografije grafije v letu grafije v letu vencij 2015– 2015 v letu 2016 2017 2018 2018 Filozofska fakulteta 60.298,66 € 83.341,68 € 68.083,24 € 92.944,67 € 304.668,25 € Fakulteta za družbene vede 25.939,86 € 25.297,78 € 17.726,54 € 21.759,08 € 90.723,26 € Teološka fakulteta 10.470,84 € 7.388,74 € 9.648,57 € 14.584,88 € 42.093,03 € Fakulteta za šport 8.939,69 € 9.162,38 € - € 10.730,62 € 28.832,69 € Pravna fakulteta 4.944,81 € 3.105,36 € 3.683,96 € 4.327,29 € 16.061,42 € Pedagoška fakulteta 2.819,41 € 2.882,01 € 8.130,36 € - € 13.831,78 € Fakulteta za arhitekturo 5.981,49 € - € 2.487,87 € - € 8.469,36 € Biotehniška fakulteta - € 2.060,64 € - € 3.074,65 € 5.135,29 € Fakulteta za socialno delo 1.014,99 € - € - € 3.508,26 € 4.523,25 € Fakulteta za upravo - € 1.195,07 € 1.913,75 € 1.051,16 € 4.159,98 € Medicinska fakulteta 2.819,41 € - € - € - € 2.819,41 € Ekonomska fakulteta 867,51 € 842,99 € - € - € 1.710,50 € SKUPAJ 124.096,67 € 135.276,65 € 111.674,29 € 151.980,61 € 523.028,22 € Analiza_zalozniske_FINAL.indd 16 17.5.2019 7:52:17 ZALOŽBE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 17 Leta 2015 je deset fakultet v povprečju prejelo 12.409,67 evra subvencije. Največ, 60.298,66 evrov, je prejela Filozofska fakulteta, kar znaša 48,6 % celotnega zneska. Skupna višina subvencij ARRS za izdajo monografi j se je v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 povečala za 11.179,98 evrov oziroma 9 %. Devet fakultet si je v povprečju razdelilo 15.030,74 evrov subvencij. Največji znesek je ponovno prejela Filozofska fakulteta – 83.341,68 evrov (22.043,02 evrov oziroma 38,2 % več kot leta 2015). Ta znesek predstavlja 61,6 % celotnega zneska višine subvencij. Višina subvencij ARRS za monografi je v letu 2017 se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 17,4 % oziroma za 23.602,36 evrov, prav tako pa se je zmanjša-lo tudi število prejemnikov subvencij (sedem fakultet). Kljub temu se je povpreč- ni znesek na fakulteto povečal – 15.953,47 evrov. Največji znesek subvencije je že tretje leto prejela Filozofska fakulteta, in sicer 68.083,24 evrov (60,9 % celotnega zneska višine subvencij). PF FSD BF 3.074,65 € FU 1.051,16 € 4.327,29 € 3.508,26 € Filozofska fakulteta FŠ Fakulteta za družbene vede 10.730,62 € Teološka fakulteta TF 14.584,88 € Fakulteta za šport Pravna fakulteta FDV Fakulteta za socialno delo 21.759,08 € FF Biotehniška fakulteta 92.944,67 € Fakulteta za upravo Slika 6: Višina subvencij ARRS za monografi je v letu 2018 V letu 2018 se je skupni znesek za subvencije ARRS za monografi je v primerjavi z letom 2017 povečal, in sicer za 36,1 % oziroma za 40.306,32 evrov. Osem fakultet si je v povprečju razdelilo 18.997,57 evrov. Najvišji znesek subvencije je prejela Filozofska fakulteta, in sicer 92.944,67 evrov, kar je največ v zadnjih štirih letih. V primerjavi z letom 2017 je Filozofska fakulteta dobila 36,5 % oziroma 24.861,41 evrov več. Ta znesek predstavlja 61,2 % celotnega zneska subvencij, kar pa je skoraj enak delež kot v zadnjih dveh letih. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 17 17.5.2019 7:52:17 18 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani 2.14 Promocija založniške dejavnosti in družbena omrežja Kot je splošno znano v tujini večina promocije akademskih knjig poteka preko družbenih omrežjih. Založbe fakultet članic Univerze v Ljubljani ne uporabljajo družbenih omrežij; izjema je Filozofska fakulteta, ki ima odprt Twitter račun Znanstvene založbe Filozofske fakultete (https://twitter.com/ZZFF911) in Facebook račun Knjigarne Filozofske fakultete (https://www.facebook.com/Knjigarna-Fi- lozofske-fakultete-Univerze-v-Ljubljani-216153621785067/). Same fakultete in akademije imajo profile na Facebooku, Instagramu, YouTubu in Twitterju, kjer pa redko objavljajo vsebine, povezane z izdajanjem publikacij njihovih založb. 2.15 Kakšen je pogled na skupno univerzitetno založbo na članicah Univerze v Ljubljani? Na vprašanje o skupni univerzitetni založbi je v spletni anketi odgovorilo 43,5 % oziroma 10 anketirancev, ki so anketo izpolnili. Večina anketirancev, ki so na vpra- šanje odgovorili, je bila pri komentiranju zadržana, saj si niso znali predstavljati, kako bi založba delovala, vendar so bili ideji vseeno naklonjeni, če bi univerzitetna založba vsem članicam zagotavljala ustrezno tehnično, finančno in promocijsko podporo. Anketiranci so večinoma izpostavljali prednosti (profesionalno izdajanje in boljša distribucija monografij, lažja prodaja, mednarodna prepoznavnost univerze in njenih članic ter boljši pogoji financiranja) in slabosti (slabša povezava med avtorji in založbo, različni načini dela in izdajanja knjig), ki jih vidijo v skupni založbi, hkrati so nekateri poudarili, da ima veliko fakultet svoj sistem dela, ki bi ga bilo treba pod okriljem univerzitetne založbe poenotiti, čemur pa niso preveč naklonjeni. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 18 17.5.2019 7:52:17 ZNANSTVENE REVIJE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 19 3 ZNANSTVENE REVIJE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI Področje izdajanja znanstvenih revij je na fakultetah najbolj urejeno izmed vseh za-ložniških segmentov. Razlog za to sta verjetno dolgoletna tradicija in pomembnost, ki ju imajo znanstvene revije za raziskovalce pri objavljanju člankov. Dejstvo je tudi, da je za naravoslovne, tehnične in medicinske vede običajno objavljanje prispevkov v znanstvenih revijah in ne v monografijah, ki so bolj značilne za družboslovne in humanistične znanosti. Po eno strokovno revijo izdajata Pedagoška fakulteta ( Naravoslovna solnica) in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ( Adept), ki ju pri naši raziskavi nismo upoštevali. Najti je mogoče tudi vrsto študentskih glasil, ki jih izdajajo različna štu-dentska društva. Največ revij izdaja Filozofska fakulteta (14), po štiri revije izdajata Biotehniška fakulteta in Pravna fakulteta, po tri Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za šport in Teološka fakulteta, po dve reviji Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za socialno delo, Fakulteta za strojništvo ter Naravoslovno-tehniška fakulteta, osta-le fakultete pa izdajajo po eno znanstveno revijo. Znanstvenih revij ne izdajajo: • Akademija za likovno umetnost in oblikovanje • Fakulteta za farmacijo • Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo • Fakulteta za matematiko in fiziko Analiza_zalozniske_FINAL.indd 19 17.5.2019 7:52:17 20 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani • Fakulteta za računalništvo in informatiko • Fakulteta za pomorstvo in promet • Medicinska fakulteta • Zdravstvena fakulteta V raziskavi nismo upoštevali revije Promet – Traffic & Transportation, saj jo Fakulteta za pomorstvo in promet izdaja v sozaložništvu z Univerzo v Zagrebu, sozalo- žništvo pa v kolofonu revije ni formalno zavedeno. Skupno 46 znanstvenih revij izdaja 18 fakultet in akademij Univerze v Ljubljani. Tabela 4: Znanstvene revije na Univerzi v Ljubljani Naziv fakultete Naslov revije / akademije, ki v izvirniku oz. Naslov revije ISSN (tiskana ISSN izdaja revijo slovenščini v angleščini izdaja) (e-izdaja) The journal of Akademija za Glasbeno-pedagoški music education glasbo zbornik Akademije za of the Academy 1318-6876 / glasbo v Ljubljani of Music in Ljubljana Akademija za Amfiteater, revija Amfiteater gledališče, radio, za teorijo scenskih – Journal of 1855-4539 1855-850X film in televizijo umetnosti performing arts theory Biotehniška Acta agriculturae Acta agriculturae fakulteta Slovenica Slovenica 1581-9175 1854-1941 Biotehniška fakulteta Acta Silvae et Ligni Acta Silvae et Ligni 2335-3112 2335-3953 Wood: wood Biotehniška Les: revija za lesno industry & fakulteta gospodarstvo economy journal 2590-9932 0024-1067 (skrajšano: Les) (skrajšano: Wood) Biotehniška Natura Sloveniae – Natura Sloveniae fakulteta Revija za terensko – Journal of Field 1580-0814 1854-3081 biologijo biology Ekonomska Economic and Economic and fakulteta Business Review Business Review 1580-0466 2335-4216 Fakulteta za AR Arhitektura Journal AR arhitekturo raziskave Architecture, 1580-5573 1581-6974 Research Analiza_zalozniske_FINAL.indd 20 17.5.2019 7:52:17 ZNANSTVENE REVIJE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 21 Naziv fakultete Naslov revije / akademije, ki v izvirniku oz. Naslov revije ISSN (tiskana ISSN izdaja revijo slovenščini v angleščini izdaja) (e-izdaja) Fakulteta za Družboslovne Družboslovne družbene vede razprave razprave 0352-3608 1581-968X Fakulteta za Advances in družbene vede Metodološki zvezki Methodology 1854-0023 1854-0031 and Statistics Fakulteta za družbene vede Teorija in praksa Teorija in praksa 0040-3598 / Journal of Fakulteta za Elektrotehniški Electrical elektrotehniko vestnik Engineering 0013-5852 2232-3236 and Computer Science Fakulteta za gradbeništvo in Acta hydrotechnica Acta geodezijo hydrotechnica 0352-3551 1581-0267 CREATIVITY Fakulteta za Igra ustvarjalnosti GAME (CG) gradbeništvo in – teorija in praksa – Theory and / 2350-3637 geodezijo urejanja prostora Practice of Spatial Planning Fakulteta za socialno delo Socialno delo Social work 0352-7956 / Fakulteta za Journal of strojništvo Strojniški vestnik Mehanical 0039-2480 2536-2948 Engineering Ventil: revija za Ventil: Journal Fakulteta za fluidno tehniko, for Fluid Power, strojništvo avtomatizacijo in Automation and 1318-7279 2630-4090 mehatroniko Mechatronics Fakulteta za šport Kinesiologia Slovenica Kinesiologia Slovenica 1318-2269 2232-4062 Fakulteta za šport Science of Gymnastics Znanost o Journal gimnastiki 2232-2639 1855-7171 Šport: revija za Šport: revija Fakulteta za šport teoretična in praktična za teoretična 0353-7455 / vprašanja športa in praktična vprašanja športa Analiza_zalozniske_FINAL.indd 21 17.5.2019 7:52:17 22 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani Naziv fakultete Naslov revije / akademije, ki v izvirniku oz. Naslov revije ISSN (tiskana ISSN izdaja revijo slovenščini v angleščini izdaja) (e-izdaja) Central Fakulteta za Srednjeevropska revija European Public upravo za javno upravo Administration 2335-3414 2385-9717 Review Filozofska Acta Linguistica Acta Linguistica fakulteta Asiatica Asiatica / 2232-3317 Filozofska fakulteta Acta Neophilologica Acta Neophilologica 0567-784X 2350-417X Filozofska Studies in Adult fakulteta Andragoška spoznanja Education and 1318-5160 2350-4188 Learning Filozofska fakulteta Ars & Humanitas Ars & Humanitas 1854-9632 2350-4218 Filozofska fakulteta Asian studies Asian Studies 2232-5131 2350-4226 Filozofska fakulteta Dela Dela 0354-0596 1854-1089 Filozofska Documenta Documenta fakulteta Praehistorica Praehistorica 1408-967X 1854-2492 Filozofska fakulteta ELOPE ELOPE 1581-8918 2386-0316 Filozofska fakulteta Keria Keria 1580-0261 2350-4234 Filozofska fakulteta Linguistica Linguistica 0024-3922 2350-420X Filozofska fakulteta Muzikološki zbornik Musicologial Annual 0580-373X 2350-4242 Filozofska fakulteta Slovenščina 2.0 Slovenščina 2.0 / 2335-2736 Filozofska fakulteta Verba Hispanica Verba Hispanica 0353-9660 2350-4250 Filozofska Journal for fakulteta Vestnik za tuje jezike Foreign 1855-8453 2350-4269 Languages Naravoslovno- RMZ – Materiali in RMZ – tehniška fakulteta geookolje Materials and 1408-7073 1854-7400 Geoenvironment Naravoslovno- tehniška fakulteta Tekstilec Tekstilec 0351-3386 2350-3696 Analiza_zalozniske_FINAL.indd 22 17.5.2019 7:52:17 ZNANSTVENE REVIJE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 23 Naziv fakultete Naslov revije / akademije, ki v izvirniku oz. Naslov revije ISSN (tiskana ISSN izdaja revijo slovenščini v angleščini izdaja) (e-izdaja) CEPS Journal Pedagoška CEPS – Revija Centra – Center for fakulteta za študij edukacijskih Educational 1855-9719 2232-2647 strategij Policy Studies Journal Pravna fakulteta Javna uprava Journal Public Administration 1318-2277 / Pravna fakulteta Pravni letopis Pravni letopis 1855-5861 / Pravnik, revija za Pravnik, revija za Pravna fakulteta pravno teorijo in pravno teorijo in 0032-6976 2232-3538 prakso prakso Zbornik Pravna fakulteta Zbornik znanstvenih razprav znanstvenih 1854-3839 2464-0077 razprav Teološka fakulteta Acta Ecclesiastica Acta Ecclesiastica Sloveniae Sloveniae 0351-2789 / Teološka fakulteta Bogoslovni vestnik Theological Quarterly 0006-5722 1581-2987 Unity and Edinost in dialog, Dialogue, Journal Teološka fakulteta Revija za ekumensko for Ecumenical teologijo in Theology and 2335-4127 2385-8907 medreligijski dialog Interreligious Dialogue Veterinarska Slovenski veterinarski Slovenian fakulteta zbornik veterinary 1580-4003 2385-8761 research 3.1 Raziskovalna področja znanstvenih revij Iz grafa (slika 7) je razvidno, da je 18 (39,1 %) znanstvenih revij s področja družbo-slovja, 17 revij (37 %) s področja humanistike, pet (10,9 %) s področja tehnike, štiri (8,7 %) s področja biotehnike in dve (4,3 %) s področja naravoslovja. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 23 17.5.2019 7:52:17 24 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani 5 4 2 Biotehnika (4) Družboslovje (18) Humanistika (17) 18 Naravoslovje (2) 17 Tehnika (4) Slika 7: Raziskovalna področja znanstvenih revij 3.2 Jeziki znanstvenih revij Znanstvene revije, ki jih izdajajo fakultete Univerze v Ljubljani, večinoma izhajajo v slovenskem in angleškem jeziku. Prisotni jeziki so še nemščina, francoščina, itali-janščina, španščina, hrvaščina in srbščina. 3.3 Tiskane izdaje revij 45 42 40 35 30 25 20 15 10 4 5 0 DA NE Slika 8: Ali znanstvena revija izhaja v tiskani obliki? Večina znanstvenih revij, 42 oziroma 91,3 %, se tiska, štiri (8,7 %) pa ne. Te so Igra ustvarjalnosti – teorija in praksa urejanja prostora, Science of Gymnastics Analiza_zalozniske_FINAL.indd 24 17.5.2019 7:52:17 ZNANSTVENE REVIJE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 25 Journal, Acta Linguistica Asiatica in Slovenščina 2.0, ki izhajajo samo v elektronski obliki. 3.4 Povprečna cena posamezne številke revije Cena povprečne tiskane znanstvene številke revije je 17 evrov. Najdražja je revija Javna uprava, ki stane 50 evrov, najcenejša pa je revija Ventil, ki stane 4 evre. Cena letne naročnine na znanstveno revijo je v povprečju 32 evrov. Najdražjo letno naročnino, 88 evrov, ima revija Javna uprava, sledi ji revija Acta Silvae et Ligni (75 evrov). Najcenejšo letno naročnino imata reviji Verba Hispanica ter Edinost in dialog (10 evrov). Cene individualnih številk in letnih naročnin se razlikujejo in so odvisne od tega, kdo je kupec (študent, fizična ali pravna oseba, domača ali tuja ustanova …), podatki pa so izračunani za revije, ki so imele podatke za ceno posamezne številke in letne naročnine. Način določanja cene posamezne številk sicer za nobeno revijo ni jasen in javno objavljen. Natura Sloveniae (tudi tiskana verzija), Igra ustvarjalnosti, Science of Gymnastics Journal, Acta Linguistica Asiatica, ELOPE in Slovenščina 2.0 so brezplačne revije. 3.5 Elektronska oblika in formati 1 3 PDF (42) PDF in ePUB (1) NE (3) 42 Slika 9: Ali revija izhaja v elektronski obliki in v kakšnem formatu? Analiza_zalozniske_FINAL.indd 25 17.5.2019 7:52:17 26 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani Revije, ki ne izhajajo v elektronski obliki, so Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, Pravnik, revija za pravno teorijo in prakso in Acta Ecclesiastica Sloveniae. Vse druge znanstvene revije izhajajo v elektronski obliki v formatu PDF, Acta Linguistica Asiatica pa izhaja tudi v formatu epub. 3.6 Prosta dostopnost znanstvenih revij Znanstvene revije bodo glede na Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020 morale biti od leta 2020 v prostem dostopu, na kar so uredništva revij kar dobro pripravlje-na, saj iz grafa lahko razberemo, da je 89,1 % znanstvenih revij prosto dostopnih, 10,9 % revij pa ne. Prosto dostopne niso revije Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, Pravnik, Pravni letopis, Javna uprava in Acta Ecclesiastica Sloveniae. 5 DA (41) NE (5) 41 Slika 10: Ali je znanstvena revija prosto dostopna? 3.7 Spletne strani revij (platforme za izdajanje) Spletna stran revije je nujna za uspešno izdajanje in promocijo same revije ter objavo arhivskih člankov. Uredništva to težavo rešujejo na najrazličnejše načine. Iz grafa (slika 11) je razvidno, da več kot polovica znanstvenih revij (54,3 %) temelji na platformi HTML, oziroma za arhiviranje svojih člankov uporablja najrazličnejše oblike spletnih strani, 37 % jih temelji na platformi OJS 3.0 (Open Journal System), 6,5 % Analiza_zalozniske_FINAL.indd 26 17.5.2019 7:52:17 ZNANSTVENE REVIJE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 27 na platformi OJS 2.0, revija RMZ – Materiali in geookolje pa na platformi Sciendo/ De Gruyter. 1 HTML (25) 17 OJS2 (3) 25 OJS3 (17) Sciendo / De Gruyter (1) 3 Slika 11: Spletne strani revij (platforme za izdajanje) Platforma Open Journal System je (brezplačna) odprtokodna platforma in eden bolj razširjenih sistemov za izdajanje znanstvenih revij, sploh v okviru univerzitetnega za-ložništva. Omogoča tudi celoten uredniški postopek izdajanja, kar pomeni, da avtorji oddajo članke prek te platforme in ne klasično po e-pošti. Prek te platforme lahko avtomatizirano poteka tudi recenzijski postopek in vsi ostali založniški procesi. 3.8 DOI-številke 35 30 30 25 20 16 15 10 5 0 DA NE Slika 12: Imajo članki DOI-številke? Analiza_zalozniske_FINAL.indd 27 17.5.2019 7:52:18 28 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani DOI-številke so v tujini znotraj akademskega založništva pravzaprav obvezne za vse članke in publikacije. Iz zgornjega grafa je razvidno, da ima 30 (65,2 %) znanstvenih revij DOI-številke (identifikator digitalnega objekta ali Digital Object Identifier je oznaka za dokumente, ki nastanejo v elektronski obliki), 16 (34,8 %) znanstvenih revij pa ne. Za DOI-številko se je potrebno registrirati pri eni izmed agencij za regi-stracijo, kar je povezano z dodatnimi stroški. 3.9 Nosilci avtorskih pravic (fakulteta, avtorji, licenca Creative Commons) 1 1 Creative Commons (23) Izdajatelj (21) 23 21 Ni podatka (1) Avtor (1) Slika 13: Kdo je nosilec avtorskih pravic? Polovica znanstvenih revij, torej 50 % (23), je objavljenih pod licenco Creative Commons, kar pomeni, da so pripravljene na že omenjeno nacionalno strategijo o odprtem dostopu. S tem si uredništva prizadevajo, da bi bili vsi raziskovalni dosežki dostopni čim širšemu krogu ljudi, in tako podpirajo globalno izmenjavo raziskovalnih dosež- kov. Za 45,6 % (21) znanstvenih revij nosi pravice izdajatelj, torej fakulteta, pri kateri revija izhaja, za 2,2 % oziroma za eno znanstveno revijo je nosilec avtorskih pravic avtor. Za eno revijo podatka o nosilcu avtorskih pravic ni bilo mogoče pridobiti (2,2 %). 3.10 Prvo leto izida posameznih revij V povprečju znanstvene revije, ki jih izdajajo članice Univerze v Ljubljani, izhajajo od leta 1988 naprej. Najstarejša znanstvena revija je revija Pravnik, ki je prvič izšla Analiza_zalozniske_FINAL.indd 28 17.5.2019 7:52:18 ZNANSTVENE REVIJE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 29 leta 1862, nato je s prekinitvami izhajala do leta 1965, potem pa spet redno. Redno brez prekinitev izhaja Bogoslovni vestnik, in sicer od leta 1920 dalje. Najmlajša revija je Slovenščina 2.0, ki v elektronski obliki izhaja od leta 2013 dalje. Številne revije so v preteklosti že izhajale s prekinitvami oziroma pod drugimi naslovi, kar je pogost vzorec pri revijah, ki jih je zajela naša raziskava. 3.11 E-arhiv člankov 40 35 35 30 25 20 15 11 10 5 0 DA NE Slika 14: Ali obstaja e-arhiv vseh člankov od prvega letnika dalje? Več kot tri četrtine (76,1 %) znanstvenih revij (35), ki jih izdajajo članice Univerze v Ljubljani, ima e-arhiv vseh člankov od prvega letnika dalje, 23,9 % (11) pa ne. Večina jih ima elektronski arhiv na portalu dLib ali njihovih spletnih strani. 3.12 Število izdanih zvezkov v letu 2017 Povprečno število posameznih zvezkov znanstvenih revij v letu 2017 je bilo 2,8. V največ zvezkih (12) je izšel Strojniški vestnik, samo en zvezek v tem letu pa so izdale revije Acta Ecclesiastica Sloveniae, Documenta Praehistorica, Edinost in dialog, Igra ustvarjalnosti, Javna uprava, Linguistica, Verba Hispanica, Vestnik za tuje jezike in Zbornik znanstvenih razprav. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 29 17.5.2019 7:52:18 30 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani 3.13 Povzetki v slovenščini Kar 82,6 % oziroma 38 znanstvenih revij ima povzetke v slovenščini, 15,2 % ali 7 revij nima slovenskih povzetkov, za 2,2 % oziroma eno revijo pa nismo uspeli pridobiti podatka. Povzetek v slovenskem jeziku je sicer obvezni element vseh revij, ki jih sofinancira ARRS. 3.14 Povzetki v angleščini Podobno kot pri povzetkih v slovenščini ima 82,6 % oziroma 38 znanstvenih revij povzetke v angleščini, 13 % (šest revij) jih povzetkov nima, za 4,4 % oziroma dve znanstveni reviji pa ni podatka o angleških povzetkih člankov. Povzetki v angleškem jeziku so sicer obvezni element vseh revij, ki se želijo vpisati v mednarodne bibliografske baze. 3.15 Skupni obseg posameznega letnika 2017 (število strani) Povprečni obseg letnika 2017 je 398 strani. Največ strani je imela znanstvena revija Teorija in praksa, ki je obsegala 1121 strani, najmanj pa znanstvena revija Metodolo- ški zvezki, ki je v letu 2017 obsegala 59 strani. Za znanstvene revije Acta Ecclesiastica Sloveniae, Javna uprava in Šport podatka o obsegu posameznega letnika za leto 2017 ni bilo mogoče pridobiti. Računanje obsega posameznega letnika je bilo oteženo, saj imajo nekatere revije digitalizirane samo PDF-verzije člankov in ne cele revije. Tako so bili iz štetja pone-kod izvzeti naslovna stran, kolofon in navodila za avtorje. 3.16 Skupni obseg posameznega letnika 2017 (avtorske pole) Povprečni obseg avtorske pole za znanstvene revije, ki so izšle leta 2017, znaša 32 avtorskih pol oziroma 960.000 znakov s presledki (ena avtorska pola ima 30.000 znakov s presledki). Največ avtorskih pol v letu 2017 obsega znanstvena revija Strojniški vestnik, ki je izšel v 136 avtorskih polah, najmanj avtorskih pol pa je obsegala revija Metodološki zvezki (pet avtorskih pol). Podobno kot računanje obsega posameznega letnika, je bilo oteženo tudi računanje obsega avtorskih pol posameznega letnika zaradi digitalizacije samo nekaterih PDF-verzij člankov in ne cele revije. Tako so bili iz štetja znakov s presledki pone-kod izvzeti naslovna stran, kolofon in navodila za avtorje. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 30 17.5.2019 7:52:18 ZNANSTVENE REVIJE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 31 3.17 Število tiskanih izvodov zadnje številke Za več kot polovico revij (24 od 46) je povprečni obseg tiskanih izvodov zadnje številke 281. Podatke smo pridobivali iz kolofonov posameznih revij, zapisov v Co-bissu ali pa s preverjanjem pri urednikih. Največjo naklado ima znanstvena revija Ventil, ki je izšla v 1500 izvodih, najmanj pa znanstvene revije Asian Studies, Pravni letopis in Les. Te revije so izšle v 100 izvodih ali manj. 3.18 Subvencija ARRS za znanstvene revije v letih 2018 in 2019 ARRS redno objavlja dvoletni razpis za sofinanciranje izdajanja znanstvenih periodičnih publikacij, ki pogosto predstavlja glavni (če ne kar edini) finančni vir za izdajanje publikacij. Pri prijavah na ta razpis so članice UL, v nasprotju z razpisom za sofinanciranje znanstvenih monografij, veliko bolj uspešne, saj večina revij prejema subvencijo ARRS. Subvencije v obeh letih niso prejemale znanstvene revije Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, AR Arhitektura raziskave in Keria (ta revija prejema subvencijo na razpisu za kulturne projekte Javne agencije za knjigo RS). Tabela 5: Subvencija ARRS za znanstvene revije v letih 2018 in 2019 SKUPAJ Naslov revije v izvirniku oz. Subvencija ARRS Subvencija ARRS (v letu 2018 slovenščini (v letu 2018) (v letu 2019) in 2019) Strojniški vestnik 23.772,33 € 17.972,48 € 41.744,81 € Pravnik, revija za pravno teorijo in prakso 19.017,86 € 17.972,48 € 36.990,34 € Ventil: revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko 18.955,31 € 17.972,48 € 36.927,79 € Documenta Praehistorica 9.383,81 € 17.972,48 € 27.356,29 € Bogoslovni vestnik 9.915,56 € 15.456,33 € 25.371,89 € Muzikološki zbornik 10.322,19 € 15.024,99 € 25.347,18 € Acta agriculturae Slovenica 10.990,04 € 12.628,90 € 23.618,94 € Asian Studies 8.132,64 € 14.377,98 € 22.510,62 € Teorija in praksa 10.259,64 € 11.940,91 € 22.200,55 € Ars & Humanitas 7.507,05 € 13.975,40 € 21.482,45 € Tekstilec 8.132,64 € 10.064,59 € 18.197,23 € Slovenski veterinarski zbornik 8.507,99 € 9.130,02 € 17.638,01 € Analiza_zalozniske_FINAL.indd 31 17.5.2019 7:52:18 32 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani SKUPAJ Naslov revije v izvirniku oz. Subvencija ARRS Subvencija ARRS (v letu 2018 slovenščini (v letu 2018) (v letu 2019) in 2019) Andragoška spoznanja 7.507,05 € 8.741,81 € 16.248,86 € Dela 6.881,46 € 8.554,90 € 15.436,36 € Linguistica 6.568,67 € 8.741,81 € 15.310,48 € ELOPE 6.568,67 € 7.332,77 € 13.901,44 € Vestnik za tuje jezike 5.004,70 € 8.051,67 € 13.056,37 € Amfiteater, revija za teorijo scenskih umetnosti 6.005,64 € 6.901,43 € 12.907,07 € Družboslovne razprave 5.373,79 € 6.175,34 € 11.549,13 € Elektrotehniški vestnik - € 11.502,38 € 11.502,38 € Verba Hispanica 5.317,49 € 5.981,24 € 11.298,73 € Kinesiologia Slovenica 6.255,87 € 5.032,29 € 11.288,16 € CEPS – Revija Centra za študij edukacijskih strategij 6.976,55 € 3.594,49 € 10.571,04 € Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa 3.127,93 € 7.188,99 € 10.316,92 € Javna uprava 4.404,13 € 5.751,19 € 10.155,32 € RMZ – Materiali in geookolje 4.804,51 € 5.061,05 € 9.865,56 € Economic and Business Review 2.252,11 € 6.901,43 € 9.153,54 € Zbornik znanstvenih razprav 3.513,30 € 5.055,30 € 8.568,60 € Acta Linguistica Asiatica 3.603,38 € 4.600,95 € 8.204,33 € Acta Silvae et Ligni 5.004,70 € 2.760,57 € 7.765,27 € Acta Neophilologica 3.002,82 € 4.644,08 € 7.646,90 € Science of Gymnastics Journal 3.065,38 € 3.522,60 € 6.587,98 € Edinost in dialog, Revija za ekumensko teologijo in 2.252,11 € 4.313,39 € 6.565,50 € medreligijski dialog Slovenščina 2.0 1.157,33 € 5.291,09 € 6.448,42 € Socialno delo - € 6.441,33 € 6.441,33 € Acta hydrotechnica 3.002,82 € 3.220,66 € 6.223,48 € Natura Sloveniae – Revija za terensko biologijo 2.189,55 € 2.516,14 € 4.705,69 € Acta Ecclesiastica Sloveniae 1.802,31 € 2.667,11 € 4.469,42 € Pravni letopis 1.251,17 € 2.516,14 € 3.767,31 € Srednjeevropska revija za javno upravo - € 3.594,49 € 3.594,49 € Analiza_zalozniske_FINAL.indd 32 17.5.2019 7:52:18 ZNANSTVENE REVIJE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 33 SKUPAJ Naslov revije v izvirniku oz. Subvencija ARRS Subvencija ARRS (v letu 2018 slovenščini (v letu 2018) (v letu 2019) in 2019) Les: revija za lesno gospodarstvo (skrajšano: Les) - € 3.105,64 € 3.105,64 € Igra ustvarjalnosti – teorija in praksa urejanja prostora 938,38 € 1.437,79 € 2.376,17 € Metodološki zvezki 1.876,76 € - € 1.876,76 € Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani - € - € 0,00 € AR Arhitektura raziskave - € - € 0,00 € Keria - € - € 0,00 € SKUPAJ 254.605,64 € 335.689,11 € 590.294,75 € Leta 2018 so znanstvene revije, ki izhajajo pri fakultetah Univerze v Ljubljani, prejele 254.605,64 evrov subvencij, tako je 39 revij v povprečju prejelo 6.528,35 evrov. Največ sredstev je prejela znanstvena revija Strojniški vestnik, in sicer 23.772,33 evrov, kar je skoraj desetina (9,34 %) višine celotnega zneska subvencije ARRS za znanstvene revije, ki jih izdajajo članice UL. Tri znanstvene revije ( Strojniški vestnik, Pravnik in Ventil) so skupno prejele 61.745,50 evrov subvencij, kar je skoraj četrti-na (24,25 %) vseh sredstev, ki jih prejmejo znanstvene revije Univerze v Ljubljani. Najmanj sredstev je dobila revija Igra ustvarjalnosti – 938,38 evrov, kar je 0,37 % vseh sredstev. V primerjavi z letom 2018 so znanstvene revije članic Univerze v Ljubljani leta 2019 prejele 31,85 % oziroma 81.03,47 evrov več razpisanih sredstev, kar znaša 335.689,11 evrov. Čeprav so subvencijo prejele tri revije več kot prejšnje leto, je povprečni znesek na 42 revij znašal 7.992,59 evrov na revijo (1.464,25 evrov oziroma 22,4 % več). Največ sredstev (najvišji možni znesek na revijo) so dobile revije Strojniški vestnik, Ventil, Documenta Praehistorica in Pravnik, ki so dobile vsaka po 17.972,48 evrov (skupno 71.889,92 evrov), kar je 21,42 % vseh razpoložljivih sredstev. Najmanj sredstev je ponovno dobila revija Igra ustvarjalnosti (1.437,79 evrov oziroma 0,43 % vseh sredstev). Leta 2019 je subvencijo ARRS za znanstvene revije prejemalo 16 fakultet, ki izdajajo znanstvene revije, za subvencijo pa nista zaprosili Akademija za glasbo, ki izdaja Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, in Fakulteta za arhitekturo, ki izdaja revijo AR Arhitektura raziskave. V povprečju je vsaka članica pridobila 20.980,57 evrov subvencij ARRS. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 33 17.5.2019 7:52:18 34 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani 140.000,00 € 120.000,00 € 100.000,00 € 80.000,00 € 60.000,00 € 40.000,00 € 20.000,00 € - € ta n… e elo ta ta ta ort ta ta ta ta pravo lte lm i lte lte lte lte lte lte ištvo lte ku hniko a šp jn a u aku eodezijo no d te io, fi aku ro aku ro ta z faku ta z cial in g ka fa ka f lte a st lte lekt ružbene ved agoška f a so hniška f hniška faku ta z išče, rad noms rinars a e Faku a d Pravna faku Faku ta z Teološka lte Ped ote Filozofska faku lte ta z o-te ta z edal Eko Bi adbeništvo Vete lte lte Faku Faku a gl slovn a gr ja z Faku avo Faku ta zlte Nar Faku Akademi Slika 15: Subvencija ARRS za leto 2019 po fakultetah Najvišjo skupno subvencijo za znanstvene revije je prejela Filozofska fakulteta (za 13 revij), in sicer 123.291,17 evrov, kar je 36,7 % vseh sredstev, ki so jih tega leta dobile članice Univerze v Ljubljani za izdajanje znanstvene periodike. Najmanj sredstev je pridobila Fakulteta za upravo, ki izdaja eno revijo – 3.594,49 evrov oziroma 1,07 % celotnega zneska subvencij. 3.19 Vpis v razvid medijev Vse znanstvene revije razen Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani so vpisane v razvid medijev, kar je po zakonu tudi obveza izdajatelja. Največ, 35 znanstvenih revij oziroma 76,1 % ima v razvidu medijev zapisane pravilne podatke (odgovorna oseba, odgovorni urednik …), 11 oziroma 23,9 % znanstvenih revij pa ima vnesene napačne podatke, kar kaže na slabšo organiziranost založništva na posamezni članici UL. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 34 17.5.2019 7:52:18 ZNANSTVENE REVIJE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 35 3.20 Vpis v mednarodno bibliografsko bazo Scopus 30 27 25 19 20 15 10 5 0 DA NE Slika 16: Ali je revija vpisana v Scopus? Scopus je multidisciplinarna bibliografska zbirka s citatnim indeksom, ki jo gradi največji založnik mednarodne znanstvene literature Elsevier in predstavlja eno naj-pomembnejših in najbolj zaželenih mednarodnih bibliografskih baz. Kot je razvidno iz zgornjega grafa, 27 znanstvenih revij oziroma 58,7 % ni vpisanih v citatno bazo Scopus, 19 revij oziroma 41,3 % znanstvenih revij pa je vpisanih v to citatno bazo podatkov. 3.21 Vpis v mednarodno bibliografsko bazo Web of Science 40 34 35 30 25 20 15 12 10 5 0 DA NE Slika 17: Ali je revija vpisana v Web of Science? Analiza_zalozniske_FINAL.indd 35 17.5.2019 7:52:18 36 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani Servis Web of Science (WoS) nastaja pod okriljem Clarivate Analytics in je, podobno kot Scopus, multidisciplinarna bibliografska baza z indeksi citiranosti: Science Citation Index Expanded® (SCI-EXPANDED), Social Sciences Citation Index® (SSCI) in Arts & Humanities Citation Index® (A&HCI). 73,9 % oziroma 34 znanstvenih revij ni vpisanih v bazo podatkov Web of Science (WoS), 12 znanstvenih revij oziroma 26,1 % pa je vpisanih. 3.22 Vpis v mednarodno bibliografsko bazo DOAJ 24,5 24 24 23,5 23 22,5 22 22 21,5 21 DA NE Slika 18: Ali je revija vpisana v DOAJ? DOAJ (Directory of Open Acces Journals) je spletni portal, ki ga izdaja neprofitna organizacija in je namenjen iskanju člankov znanstvenih revij. V DOAJ so vključe-ne le tiste revije, ki svoje članke objavljajo v prostem dostopu. Vpis v DOAJ predvi-deva tudi nacionalna strategija odprtega dostopa in Načrt S. Vpis v bazo je pogojen s strogimi formalnimi pogoji, zato DOAJ velja za eno najzanesljivejših bibliografskih baz, čeprav ne računa indeksa citiranosti. Kot je razvidno iz zgornje preglednice, je v bazi DOAJ (The Directory of Open Access Journals) vpisanih 22 oziroma 47,8 % znanstvenih revij. 3.23 Vpis v slovensko digitalno knjižnico dLib V Digitalno knjižnico Slovenije (dLib) je vpisana večina znanstvenih revij – 93,5 % oziroma 43 revij, tri revije (6,5 %) pa niso. Visok odstotek vključenosti revij v dLib je verjetno posledica dejstva, da prisotnost v dLib zahteva ARRS na razpisu za sofinanciranje znanstvenih revij. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 36 17.5.2019 7:52:18 ZNANSTVENE REVIJE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 37 50 43 45 40 35 30 25 20 15 10 3 5 0 DA NE Slika 19: Ali je revija vpisana v dLib? 3.24 Vpis člankov v COBISS 40 35 35 30 25 20 15 11 10 5 0 DA NE Slika 20: Ali so vsi članki iz leta 2017 vpisani v COBISS? Več kot tri četrtine oziroma 35 (76,1 %) znanstvenih revij je vpisanih v infor-macijski sistem COBISS, 23,9 % oziroma 11 znanstvenih revij pa ne, čeprav bi morali biti glede na določila razpisa ARRS vsi članki sofinanciranih revij vpisani v COBISS. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 37 17.5.2019 7:52:18 38 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani 3.25 Indeks citiranosti v letu 2017 Tabela 6: Indeks citiranosti revij v mednarodnih bibliografskih bazah Scientific Jour- Source Normalized Naslov revije v izvirniku Journal Citation Reports (JCR) nal Rankings Impact per Paper (SJR) (SNIP) Acta agriculturae Slovenica / 0,16 0,356 Metodološki zvezki / 0,13 0,139 Teorija in praksa / 0,25 0,523 Elektrotehniški vestnik / 0,13 0,054 Strojniški vestnik 1,182 0,47 1,196 Science of Gymnastics Journal / 0,28 0,787 Ars & Humanitas / / 0,223 Asian Studies / 0,206 0,857 Dela / 0,122 0,327 Documenta Praehistorica / 0,481 0,781 Muzikološki zbornik / / 0,174 Tekstilec / 0,154 0,405 CEPS – Revija Centra za študij edukacijskih strategij / 0,159 0,354 Bogoslovni vestnik / 0,228 0,999 Slovenski veterinarski zbornik 0,25 0,143 0,276 Kot je razvidno iz zgornje tabele, je le 15 od 46 (32,6 %) znanstvenih revij, ki jih izdajajo članice Univerze v Ljubljani, vpisanih v navedene bibliografske baze in imajo izračunan faktor vpliva oziroma indeks citiranosti. Journal Citation Reports (JCR) črpa podatke citiranosti pri bazi Web of Science. V letu 2017 sta bili zavedeni le dve reviji – Slovenski veterinarski zbornik (0,25) in Strojniški vestnik (1.182), ki je imel v tej bazi najvišji indeks citiranja. SCImago Journal & Country Rank (SJR) je prosto dostopen portal z bibliometrič- nimi podatki znanstvenih revij. Portal črpa podatke iz zbirke Scopus. SJR je v letu 2017 zajemal 13 znanstvenih revij. Med vsemi je bila najbolje citirana revija Documenta Praehistorica (0,481), najnižji indeks pa je imela revija Dela (0,122). Source-Normalized Impact per Paper (SNIP) je bibliometrični podatek, ki meri vpliv določene revije tako, da v izračun vrednosti zajame celotni kontekst Analiza_zalozniske_FINAL.indd 38 17.5.2019 7:52:18 ZNANSTVENE REVIJE ČLANIC UNIVERZE V LJUBLJANI 39 citiranosti področja, kateremu revija spada, podatke pa črpa iz Scopusa. Baza podatkov SNIP je v letu 2017 zajemala vse zgoraj naštete znanstvene revije. Najbolj- ši indeks je imel Strojniški vestnik (1,196), najnižjega pa revija Metodološki zvezki (0,139). Med vsemi znanstvenimi revijami, ki jih izdajajo članice Univerze v Ljubljani, bi kot posebnost lahko izpostavili Strojniški vestnik in Slovenski veterinarski zbornik, ki sta indeksirani v obeh pomembnejših citatnih bazah. Strojniški vestnik je ena bolje citiranih znanstvenih revij, ki izhajajo v okviru Univerze v Ljubljani. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 39 17.5.2019 7:52:18 Analiza_zalozniske_FINAL.indd 40 17.5.2019 7:52:18 PRIMERJAVA SLOVENSKIH SPLOŠNIH IN ZNANSTVENIH ZALOŽB 41 4 PRIMERJAVA SLOVENSKIH SPLOŠNIH IN ZNANSTVENIH ZALOŽB Ker je založništvo Univerze v Ljubljani zelo razdrobljeno na posamezne članice, ki bolj ali manj uspešno pridobivajo subvencije ARRS in temu primerno izdajajo znanstvene in strokovne monografije, učbenike ter revije, smo univerzitetno zalo- žniško dejavnost primerjali s številom izdanih naslovov večjih slovenskih založb. 4.1 Primerjava s splošnim knjižnim trgom Tabela 10: Število izdanih naslovov v letu 2018 4 Število izdanih Število izdanih Ime založbe naslovov v letu Ime založbe naslovov v letu 2018 2018 Mladinska knjiga 370 Morfem 56 Učila 339 Miš 46 KMŠ – hiša knjig 104 Didakta 36 Družina 103 UMco 28 Mohorjeva družba 70 Sanje 26 Beletrina 68 Litera 25 Cankarjeva založba 62 SKUPAJ 1.333 4 Podatke, ki so pridobljeni s pomočjo bibliografske baze COBISS, je posredoval Rok Gregorin, ki se v založbi Mladinska knjiga ukvarja z analizami slovenskega knjižnega trga. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 41 17.5.2019 7:52:19 42 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani Skupno je 13 večjih komercialnih slovenskih založb v letu 2018 izdalo 1.333 različ- nih naslovov knjig, v povprečju 103 knjige na založbo. Največ knjižnih naslovov je izdala založba Mladinska knjiga – 370, če upoštevamo še njeno hčerinsko Cankarjevo založbo, pa se število povzpne na 432. Druga najve- čja založba po številu izdanih knjig na leto je založba Učila, ki je v letu 2018 izdala 339 knjig, tretja in četrta pa sta KMŠ – hiša knjig (104) in založba Družina (103). Fakultete in akademije Univerze v Ljubljani so v letu 2018 skupno izdale 282 znanstvenih in strokovnih monografij ter učbenikov, podobno pa je bilo tudi število izdaj leto prej. Leta 2016 so članice UL izdale 314 publikacij. Če primerjamo te podatke s število izdanih naslovov v komercialnih slovenskih založbah leta 2018, lahko ugotovimo, da bi v primeru ustanovitve univerzitetne založbe Univerze v Ljubljani ta po številu izdanih naslovov postala tretja največja založba v Republiki Sloveniji, takoj za Mladinsko knjigo in založbo Učila. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 42 17.5.2019 7:52:19 ZAKLJUČEK 43 5 ZAKLJUČEK Podatki pričujoče raziskave, kažejo trenutno stanje znanstvenega založništva na Univerzi v Ljubljani. Večina fakultet in akademij sicer izdaja znanstvene in strokovne monografije, učbenike ter znanstvene revije, ki pripomorejo k razvoju znanosti in različnih ved v Sloveniji in po svetu, a založniška dejavnost je močno razdrobljena. Raziskava kaže, da polovica fakultet na leto izda približno deset knjig, medtem ko druge fakultete v tem času izdajo le nekaj publikacij ali pa sploh nič. Kot ka- žejo rezultati, Znanstvena založba Filozofske fakultete pri izdajanju monografij, revij ter črpanju denarnih sredstev ARRS močno izstopa, saj je vodilna založba na Univerzi v Ljubljani ter tako posledično v celi Sloveniji. Faktor vpliva oziroma indeks citiranosti, ki v znanstvenem raziskovanju pomeni prepoznavnost znanstvenika oziroma revije, ima le tretjina znanstvenih revij. Verjetno bi skupna založniška politika in znamka Ljubljana University Press znanstvenim revijam dala večji ugled v mednarodnem prostoru in tudi večjo kredibil-nost pri vpisu v mednarodne bibliografske baze. Čeprav bi, kot pokažejo rezultati spletnega vprašalnika, večina fakultetnih založb dovolila odprti dostop za svoje znanstvene monografije in revije, tega trenutno javnosti ponuja le peščica založb. Glede na to, da bo odprti dostop v prihodnosti pomenil pogoj za pridobitev subvencij ARRS, bi založbe imele večjo možnost financiranja ter posledično večjo število izdanih znanstvenih monografij. Prav tako večina založb ne omogoča nakupa izdanih knjig prek spletne strani in ne uporablja družabnih omrežij za promocijo svoje založniške Analiza_zalozniske_FINAL.indd 43 17.5.2019 7:52:19 44 Analiza založniške dejavnosti na članicah Univerze v Ljubljani dejavnosti, čeprav so to najbolj razširjeni kanali za obveščanje uporabnikov o storitvah. Čeprav večina fakultet nima jasno zapisanega pravilnika o delovanju založbe in o sprejemanju letnega založniškega programa, bi ustanovitev skupne založbe zagotovo pripomogla k boljši urejenosti in črpanju javnih sredstev, to pa bi se dolgo-ročno odražalo v prepoznavnosti Univerze v Ljubljani doma in po svetu. Analiza_zalozniske_FINAL.indd 44 17.5.2019 7:52:19 Univerza v Ljubljani se že vrsto let spogleduje z idejo o lastni univerzitetni založbi, stoletnica Univerze pa se zdi primerna spodbuda, da te načrte tudi dejansko uresničimo. Založniška dejavnost na članicah je zelo raznovrstna, zato je ustanavljanje takšne založbe tudi velik administrativni zalogaj. Združevanje založniških dejavnosti je smiselno uvajati postopoma in ob konsenzu vseh vpletenih. Upoštevati je treba specifi čnost založniških dejavnosti na posameznih članicah in prevzemati uspešne založniške prakse, ki se izvajajo na fakultetah in akademijah. Z združevanjem založništva bi dobili močno založniško znamko, ki bi sledila visokim akademskim založniškim standardom in bi bila sinonim za kakovost in inovativnost. Verjamemo, da bi bili tako zagotovljeni tudi ugodnejši pogoji za izdajo strokovnih in znanstvenih publikacij, ki bi dosegale širši krog bralcev. Analiza založniške dejavnosti na Založniška dejavnost na fakultetah in akademijah UL zelo dejavna, celo v taki meri, da bi članicah Univerze v Ljubljani JANI skupna znanstvena založba Univerze v Ljubljani predstavljala tretjo največjo založbo v Sloveniji L po številu izdanih knjig na leto. Mladinska knjiga s Cankarjevo založbo izda okoli 400 knjig JUB L letno, založba Učila dobrih 300, blizu te številke pa je ta hip tudi založniška dejavnost Univerze Avtor: Filip Zule v Ljubljani. Če zraven prištejemo še 46 znanstvenih revij, ki letno izdajo okoli 130 zvezkov, pa je ERZE V Soavtorji/mentorji: Miha Kovač, Matevž Rudolf, Ana Vogrinčič Čepič številka še mnogo višja. Argumenti zagotovo govorijo v prid združevanja založniške dejavnosti UL, a k tovrstnemu projektu je treba pristopati postopoma, vsekakor tudi z mislijo na odprto AH UNIVC znanost in transparentno znanstveno komuniciranje. A ČLANI Pod skupnim imenom bi se založništvo Univerze v Ljubljani lažje predstavljalo v OSTI N mednarodnem prostoru in hitreje povezovalo v mednarodna založniška združenja in AVNEJ bibliografske baze, s čimer bi naši raziskovalci, pa tudi sama Univerza pridobili večji ugled. Takšna oblika založništva na univerzah je ustaljena praksa vseh večjih univerz na svetu. Vse slovenske univerze, razen ljubljanske, imajo formalno organizirane enotne založbe, a se njihov doseg ne more primerjati s tovrstnimi založbami v tujini. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je tako, s 70 izdanimi monografi jami in 24 ALIZA ZALOŽNIŠKE D številkami znanstvenih revij letno, največja univerzitetna založba pri nas in predstavlja AN tretjino vse založniške produkcije na Univerzi v Ljubljani. ISBN 978-961-06-0208-8 9 789610 602088 Analiza_naslovka_FINAL.indd 1 16.5.2019 15:06:58 Document Outline Blank Page Blank Page