PETROGRAD, K\ (Cenz.) Ruski generalni štab poroča o bombardiranju utrdb Osowieca: Utrdbe so bile dne 13. L in. od 8 zjutraj do 6 zvečer srdito obstrelje-
strijskega časopisa za Orijent, prirejanje predavanj in študijskih potovanj, ustvarjanje novih stalnih zvez s trgov-
Drugi, komercijelni oddelek
Tuj« oročila e Hitki v Karpatih,
Vsled obstre';e\ anja Osow;eca je za Ruselčal vojne. Odredba glede uporabe za splo-* 112.701
Slev. 69,	______V Trstu. w soboto, dam 17. iprMi1f1S,___Letnik II.
Izhaja vsAk din, izvzemšl nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne.
tJrednifcvo: Uncs Sv. Frasciška Asiškega Ti. 20. I. radstr. — V«' ccpiši r.jj -e pošiljajo i:;cUr:i?t\u HUs. NcfrJinkimna ;nsma se n"
pprrjcmijo ;n rckr>pi;i sc r:e vračajo, /^ajifelj r i c. r.ri rrtuzik f-tefan Cod na. i ast.^k fcoMorcU .Edinki	i-k tiskare .Edirosti*. vpisan- znd.uge s
irrjOitm : croštvoir. v Tiriu, ulica Sv. TranfiSka AsU-.cga St 23. Telefor. crrtJi.V! a in rpra. *. žiev. 11-57.
r.irornitia icaCr Za ccJo Mn.......K —
ra pt.i leta................* « i
ra ti I n:esrc£. .... ... ........ °
' 2a nedeljsko iidajo iz celo e;o ....... .
za j.;! krta ............... •
Posamezne Številke se prodajajo po C vinar jer. zaiUrcIe Številke po 10 vinarjev.
Oglar! r>e računajo ni milimetri v Sirokoatf ene kolono Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov .... mm pa 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice. ojla;i denarnih zavodov ..............' . rim po 20 vin.
Cglasi v tel-stu lista do pet vrst. *........K S*—
vsaka nadaljna vrsta............. 2 —
Mali oglasi po 4 vinarje besedj. najmanj p.i 40 vinarjev Oglase sprejema insciatni oddelek .fcdinostiV Naročnine in reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Itf
upravi .Edinosti*. Plača in toži se v Trstu, t prava in inseratm oddelek sc nahpJshj v ulici Šv. Prar.Čiska Astikega JL 20. —: Poitn^uanilnični račun it 841US52.
tojnl položni olj ruski fronti. , Umao zaprta Nato sledj jstotako po ?oz.
DUNAJ 16. (Cenz.) Po ponesrečeni > dovjih in močvirjih zavarovana trdnjav-ofeazhri v Karpatih, poakeša sedal vr-lska lin:ja Ostrolenka - Puitusk - Zegr/e -.no ru-ko armadno sodstvo z raznimi M odlin. kjer stoje Nemci na liniji Praszny cz
.. " >	■ • j * i:	1 i. .1 lil-	i^io^lionnur _ L)'jf»ini»'/ _	i u • V U
cesta Grajevo - BiaIysok iz Avgustova v | šnokoristna dela, za osebno pomoč in pre-
- Ciechanovv - Racionž - Plock oh Vi-sii. Potem gre linija od Wyszogroda ob
napadi v Zapadni < iaiiciji in na Poljskem odvrniti pozornost z bojišča svojega velikega strategičnega poraza. Kakega večjega pomena pač ni pripisovat1 h>god-kom ob Biali in jugovzhodno <k1 Pilke pri Petrikovvu.
V Karpatih samih se vrše sedaj po iz-lahrrffrtii ruski akciji skoro brezpomem- |Zakliczyn - Gorlice, s bni napadi. Skoro se iđ. Kakor da bo ta ! pot v Krakov - ^ležijo - Moravsko, boj.u fr« nta, Kjer ie bilo prelite toliko j Karpatih gre fronta preko preiaza
puščanje vozil in vozne živine se izpopolnjuje v smislu, da se obstoječe omejitve glede starosti in območja odpravljajo. Tudi se odpravljajo nekatere formalnosti glede rekvizicije živi! in se uvaja sumirično j postopanje pri rekviziciji. Pri odrejanju
Skrb za begunce.
Bzuri fknjc desni breg se nahaja večjidel oblastvenega popisa živil se mora prija-
krvi, zgutila na aktualnosti.
V jugovzhodni Ga vrše ne v gespost.)
KOPENHAGEN. 16. -Cenz.) Po petro rajskih pon-čilih ;-naŠa število bojujočih
v nemški posesti) proti Sohačevu in izlivu! viti tudi množin;*, določena za lastno go-^/ali v zapadne dežele Rawke; dalje sledi liniiu Suelia - Inovv-: spodinjstvo in gospodarstvo. Slednjič se jejo trenotka za pov lodz, Pilica - Opoczno - Lopuczno - Chc-1 dovoljujejo učeči se*mladini, ki se nahaja j prizadevanjem vseh < ciny ob Nidi - izliv Dunajca - Tarnow - j ni fronti, neke olajšave glede odhodnih
i čemer je zaprta j izpričeval.
Prees; oufl društva „C. kr. avstrijski trgovin ski mm".
v
Dukla
(25 km šir-:>ko. !iujho!jši prehod za čete iz
Dl'NA„ 16. (Kor.) Izprememba statutov, ki jo je društvo »c. kr. avstrijski tr-
. _________________.. Bukovini se i Galicije na Ogrsko) - Lupkou ski prelaz
že jardnile praske, ki so utemelje-M želez niska linija Homona - Sanok) - Užo-
bližini obojestranskih postojank. (Ta- fln prelaz (železniška linija Ungvar - Tur- ki rnuzei..	na ()h;.nem zboru d„e 9 u./.avi.a, o,
ka) - prelaz Vereezke (proga Munkač - f ^ "	n ' ličnem in materijalnem
. Stryj) - prelaz Wyszkow (cesta Kuszt-	T. bičnih, za pomoč pripn litina) v dolino Svvica in odtod v ptyni-l-«
>JVIII pui UCUU1 ^.uciao	» "" L	Iv.;,...*,, i „	Ar UlHMVCIlit UUlđSl
. (i!asonif!oinstatutov bo društvo o. e ceni zavne meje pri Chotma m SPtfa* dob, ega.	^ popf>|m>n|a k)ćeni
karpatsko irmado zaveznikov na VU mi- Qeia nesaraoije.	iy jejG,krog prvcg:a oddelka s
lijona vojakov.	'	BOlilblirdfitlOj6 6S0WiCCfl.	i drugim snovanje in vodstvo
BUI>1 VtPESTA. !6. »C.nz.» Vojni poročevalec l^ester Lloyda poroča: V Karpatih je bilo »udi včeraj nirno. Med ! larjM.iii boji, r i s« ra/\ili na posamezni!! mestih r onte. je omeniti le b(»j vzhodno od L žoškega prelaza, fijer smo na ru-^ki napad odgov rili z uspešnimi protinapadi.
Haske Izgube v Rcractih.
STOCKHOLM, 16. (CenzJ Ruske izgube v Karpatih označujejo cefo v Petrogra-du kot zelo velike. Ste1 io mrtvih v zadnjih tednih znaša loo.ooo. težko ir* lahko ranjenih pa 20H.000 mož. E!:si>ediranje ranjencev v lazarete se vrši ponoči, da se ne fci prebivalstvo se bolj vznemirjalo.
za trgovino, je e potrdila. Na podlagi odslej obsia-ločenih oddelkov, spadajo med i drugim snovanje in vodstvo ekspozitur li uradov za dopisovanje, izdajanje av-
Hercegovine
Bosne
skitn
svetom
in

vane od sovražnika, med drugim tudi
21 cm topovi, Trdnjavska artiljerija je ži : bo pod nadzorstvom ministrstva za trgo-vahno odgovarjala. Nerinci so poslvusaii z j vino in
raznimi razstreljivi uničiti incst čez pre-1 kop, a je to preprečila naša artiljefija. Ob reki Nare\vi je bil sestreljen en nemški aeroplan z dvema oficirjema.
Ifemsk! zraRop!o»l na HnglešKem,
LONDON, 16. (Kor.) Reuterjev urad j poroča: Danes in sicer 10 minut po polnoči sta sc pojavila dva sovi a ž na zrakoplo-! va nad ^laldonom (Csse\) in vrgla štiri t	\ n i « t r, bombe, ki niso povzročile nobene-stvarne
J * -V- 1	t škode. Ob:i zrakoplova sta vrgla bombe
rc po;:d„:ii hsta h-es poroča o POio-jtmJi na kotlino heybridge. Vri kilometre
(>d tam sc je vžgalo nekaj hiš. Zrakoplova Usta pluta ob reki Blackwater.
LONDON. 10. (Kor.) Ob 1)15 ponoči se je pojav«! neki sovražnik zrakoplov, ki
Sr^uv«^1Priteti "se mora.	j k P'«'	^T JUTL™ t
bil hoj na ..bel. straneh s strahot ito .Mio. St.r. bombe. V razdalj tre k,U,metrov ,e
nastal požar, bkoda se m dognana.
LONDON, lt». (Kor.) Reuterjev urad poroča: Posameznosti o poletu nemških zrakopioveev v Maldon, še manjkajo. Prebivalci v Lowstoftu so bili o prihodu
Zeppelinov obveščeni ob eni zjutraj. Krna-j lu ie bilo slišati tri eksplozije in vžgala sc je neka zaloga volne. Lna ženska je bila lahko ranjena. Ubiti so bili trije konji v hlevu. Na South\vo!d je bilo vrženih šest bomb. Zrakoplovi morja.
LONDON, 16. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Neko nemško letalo je vrglo da-
žaju ifosr\ v Karpatih: v Karpatih.j ki so se vršili ^edaj že »eč tednov in ki so zahtevali ogromnih žrtev, so jx)stali j sedai slabejši. \ sled prihoda kolosalnih j ojačenj zaveznikov, je bil vešiki ruski na
Nemškim in avstrijskim četam se je posrečilo, zavzeti zelo ugodno linijo. Ne more se zamoieati. tki pomeni linija, ki io i najo sedaj v rt»kah nasprotniki, resno nevarnost za ruske sile. Četudi so se i»o-svnrznt napadi združenih zaveznikov izjalovili. je vendar pričakovati, da bodo te napade v kratkem obnovili s podvojenimi silami. Ru>i skrbe sedaj predvsem za to, da dobro utrdilo v njihovi posesti se nahajajoče točke.
Glas 9 nesih uspeM v Kcnsatik
CARIGRAD, 16. (Kov.) List Defence
bo obsegal gospodarsko - politični arliiv, komercijelno povspeševanjc izvoza, službo komercijelnih informacij v dosedanjem obsegu, izdajanje perijodičnih tiskovin in trgovinski muzej.
Vodstvo generalnega sekretarijata in direkcija komercijelnega oddelka je poverjeno sekcijskemu svetniku v p. d.ru FfidCfiku Karminskeinu.
Nesreč bo železnici.
flTPMESVAR, 17. (Poročilo Ogr. kor. pi»arne.) Ker se je usula zemlja, je danes zjutraj neki mešani vlak lokalne železnice Resics - Banya med postajenia Monyo in Kolnok padel preko brega. Pri tem je bilo 5 oseb ubitih in 17 poškodovanih. Iz Resics - Banya in Boksan - Banya so odšli vlaki na pomoč. Temešvarsko železniško obratno vodstvo je poslalo preiskovalno komisijo. Promet z blagom je ustavljen, osebni promet pa se nadaljuje tako. tia potniki prestopajo.
Ponesrečenci so večinoma romunski kmetje iz okolice, ki so hoteli na tedenski trg v Resics - Banva.
Faversham v Kentu.
piše o vspehifi v Karpatih: Padec Prze-ines opoldne bombe na Sittingbourne m mysla, ki ga je pripisovati edino le lakoti, " ni nič vplival na operacije avstro-ogrske I -»jske. Przemysl je popolnoma izpolnil j svojo dolžnost. Ru^ke izgube v Karpatih, ki štejejo 100.000 mož. dokazujejo, da je pri Rusih krma za topove jako [n> ceni. Res je sicer, da nas Avstro - Ogrska jako malo obvešča o svojih operacijah in da
Uojna Turčije proti tnsporazama.
Bol za Bordnnele.
m	.	j t. 111. » i.lH/1 lill/l, OVU U V	IVI jlll
CARIGRAD, 16. (Kor.) Glavni stan jav-j prcuscdnik predloži osebno. Kna ja: Včeraj popoldne je neka sovražna o- ; podaljšuje z 21. dnem julija 1
»ja	___
klopjoca v presledkih in brez vspeha ob-
rušča raje, naj govore delanja. Istotako, streije\ala utrdbe ob vhodu v Dardaneie. kakor smo p<»nosni na naše nemške za- Oklopnica je bila zadeta po štirih granatah
veznike, moramo i iti ponosni tudi na svo-	baterij, vsled česar je nastal na kro-
iega avstro - ogrskega zavezika, ker nasjv|l 0ftei|j. Poteai se je ladja oddaljila v
j; to vojno tovarištvo poučilo, da jfli ce- smeri proti Tenedos.
nirn<» in ljubimo. Ne pozabljamo tudi, daj Rusko brodovje je obstreljevalo včeraj; so biii Avstrijci i i Ogri, ki so v tej vojni Eregli in Zuuguldak in se je oddaljilo po-
^v! w J svojega geogratičnega položaja naj- tem v severni smeri, ne da bi bilo doseglo
razun potopi jenja nekai ja-
bolj trj>eli. Zato ima vsaka njih zmag v naših očeh dvojno in trojno vrednost.
j kak vspeh, 1 drnic.
Na druzih bojiščih ni n.kake izpremem-be.
Ne zdi se nam vredno, da bi kot dejstvo pi_' omenjali obstreljevanje od časa do časa.
neresnična porotiia o dozdevnem separatnem miru Avstrije z Rusijo.
DUNAJ. 17. (Kor.) >Fremdenblatt« ____ -	. , .. .. , ., .
še: Različni inozemski, posebno pa tran K1 nekatere voine ladje, ki krizanjo ob
coski listi, objavljajo že nekaj časa poročila o dozdevni nameri Avstrije glede sklenitve separatnega miru z Rusiio in na-dovezujejo na tej podlagi vsa mogoča senzacijoualna razmotrivanja. Te vesti.l Ki smo jih že ponovno zavrnili, so brez 1 vsake podlage.	...
Vzhodno fronta.
KRAKOV. 16. (Cenz.) Vojaški sotrudnik *Nowe Reforme* objavlja natančen opis J.30<» km dolge vzhodne fronte. Od zavez- Podaljšanje sc utemeljuje s tem, da bi iz-nikov zasedeno ozemlje je za I.c^hi km2 vaianie splošnih volitev za časa vojne pove je kakor po Rusih zasedeno gališko! menjalo krivico za tiste volilcc, ki s^ na-ozcmlje. Bojna linija gre od Memcla pre-!fiajajo na bojiščih, a na drugi strani da se ko Tavrogena ob vzhodno-pruski meji;!z oziroin ca veljavnost izjemnih zakonov cb Juborgu jugozapadno do reke SzkvveJmcd časom vojne ne more zagotoviti svo-dalje ob južnem oddelku f.ubernije Su-'boda volitev.
valki, pred trdnjavsko linijo Kovno-Olita-j Nadaljen zakonski načrt se tiče izpopol-^ terecz - ^irodno - Osovviec - l-omžaJ njenja vrzeli v izjemnih odredbah za slu-
Nemško odlikovanje za grota Paara in barona Boifrasa.
DUNAJ, 16. (Kor.) »Poiitische Korres-pondenz« poroča: Cesar Viljem je podelil so sc oddaljili preko ■ generalnemu adjutantu grofu Paaru in šefu cesarske vojašice pisarne, baronu Bol-frasu železni križec II. in I. razreda.
Nemški veleposlanik pl. Tschirskv je izročH včeraj obema odJikovanccma insignije odlikovanj.
Ogrske zakonske predloge.
BUDIMPEŠTA, 16. (Kor.) Med zakonskimi prediogami, ki bodo predložene 9. « i. m. v zbornici, sta dve, ki jih ministrski
Čna teh preJ-I. I. zapadle mandate za eno leto, druga pa vsebuje snope ini t ev izjemnih določeb za vojno.
Angleška vlada zajela spodnjo prostore l^uiii, vozečih med Avstralijo, Novo Zelandijo m Veliko Britanijo za svojo uporabo.
LONDON, 16. (Kor.) Kraljeva odredba določuje, da je spodnje prostore ladij, ki vozijo med Avstralijo, Novo Zelandijo in Veliko Britanijo zapleniti v vladne svr^ he.
Hišne preiskave po nekaterih portugalskih atestih,
LONDON, 16. (Kor.). »Exchange Te!. Cy.-< poroča iz Lizbone z dne 14. t. m. i na- Vlada je v demokratskih predmestjih O-porta in po različnih drugih mestih odredila hišne preiska've. V Villi Real in Bra-gi se je našlo veliko bomb. Pri javnih političnih nemirih je bil en mož ustreljen in več aretiranih.
- Povodeni na Ogrskem.
VELIKI VARADIN. 16. (Ogr. kor.) K6-ros je izstopila in je preplavila mestni predel Czillagvaros. V skladišču neke parne-opekarne je vdrlo toliko vode, da je bilo tamkaj uničene poldrug vagon moke in testa v vrednosti 50.000 kron. Popoldne je voda upadla.
Žrebanje avstrijske državne razredne loterije.
(Xor.) — Minister za notranje stvari je izdal z dnem 13. aprila t. L št. 16119 na v vpoštev prihajajoče deželne načelnike nastopno naredbo:
Vojne operacije so prisilile stotisoče avstrijskih državnih pripadnikov, da so bežali v zapadne dežele, kjer sedaj pričaku-
rnitev v domovino, državnih oblasl" ki se bavijo z vprašanjem begunstva, ob sode-! lovanju avtonomnih korporacij, se je posrečilo, da so v posameznih deželah, ki so bile določene za njih sprejem, nastanile begunce provizorično. Državna uprava je prevzela nase troške za nastanjenje, oskrbo in obleko ter sc sedaj bavi s tem, da iistotako iz državnih sredstev ob niora-
sodevaniu nese-ipravljenih privatnih krogov zagotovi izpolnitev verskih, kul-rurelnih in socijainih, kakor tudi zdravstvenih potreb beguncev, kolikor je to možno.
Vse te odredbe, ki so se v številnih, političnim deželnim oblastim došlih nared-bah obrazložile v njih podrobnostih, morejo biti vsevprek izdatne le tedaj, ako državne in avtonomne oblasti in organi, ki jim je poverjeno njih neposredno izvajanje, prav umejo iz teh naredb nastajajoče jim naloge; in če domače prebivalstvo, katerega patrijotična pripravljenost za pomoč in smisel za skupnost sta se v mesecih vojne pri najrazličnejših povodih dokumentirala na sijajen način, dejanjsko sodeluje tudi na tem polju vojne oskrbe.
Državna uprava se je pri dirigiranju vsega dotoka iz militaričnih, gospodarskih in političnih premislekov, posebno pa tudi s stališča aprovizacije domačega prebivalstva, kakor tudi beguncev samih, držala načel, da se je v splošnem državnem interesu izogibati preobremenjenja posameznih območij, ter je primemo za nastanjenje beguncev izdalo sproti direktive, prilagodjene razvoju selitve, katerih izvajanje utegne donašati težave posamičnemu beguncu, ki pa se mora zahtevati v interesu skupne blaginje.
V kolikor pa je ustreženo tem splošnim državnim dezideratom, naj bodo oblasti tudi preko teh v zaščito in oskrbo za begunce. Ves kompleks vprašanj, združenih z oskrbo beguncev, postavlja ravno oblasti stvarno in formelno pred nov problem, katerega zadovoljiva rešitev zahtev od vseh organov, ki se bavijo s tem, posebnega razumevanja in čuta.
Begunci — pa naj se jim je tudi posrečilo, da so si še pravočasno zagotovili sredstva za preskrbo, a!i pa ne — trpe po ločitvi od domovine, so oddaljeni od kraja svojega delovanja, ki jim je, če tudi nekaterim še tako skromno, vendar drago, so v negotovosti glede usode hiše in doma, često tudi najbližjih svojcev, ki so J i 11 ob začetku bega izgubili, ali so jih morali tam ostaviti. Življenske razmere provizorične-ga bivališča in jezik prebivalstva so jim često ptuje in nepoznane. Potrebujejo torej v posebni meri varstva in brige obla-
in na čim intenzivneji način uvaževala in izvajala.
Domače prebivalstvo je od začetka voine z dejanjsko soudeležbo pri tolikih, pod državno patronanco delujočih pomožnih odborih podalo dokazov najresnejega so-čutstvovanja z usodo beguncev in se pokazalo prežeto od izpoznanja, da prijazno postopanje napram sodržavljanom, ki so zaupno prihiteli na ozemlja, neogrože-na po vojni, brez razlike narodnosti in vere, spada v krog tistih dolžnosti, ki se jim oni, ki ne stoje pod orožjem, radostno podrejajo v interesu domovine. Da se ta zavest ohrani živa in da podrejene oblasti v sporazumlienju z avtonomnimi organi trajno delujejo na nje poglobljen je — io mora biti druga naloga političnih deželnih oblasti in pričakujem, da se bo izpolnjevala do skrajne mere.
Taka oskrba beguncev, izvedena v vse veje upravnega aparata, združena z razumljivim sodelovanjem prebivalstva, bc ohranjala v beguncih zavest, da sc po njih neposredno doprinešene težke žrtve uva-žujejo vsestranski, ter bo jačila čut skupnosti, ki posamezne narode v tako težkem času tesneje spaja, in ki edina pripravlja jamstvo za složno skupno delo za vspo-stavo gospodarskega življenja po koncu vojne.
Od beguncev pa ie pričakovati z vso pravico, da se bodo'iriirno, voljno in razumno podrejali odredbam oblasti in da bodo z vseskozi neoporečnim vedenjem v državljanskem <n v vsakem drugem pogledu olajševali oblastim in prebivalstvu zadoščanje tistim intenciiam, ki so v podlago predstojećim odredbam.
Deželne načelnike vabim, naj v tej smeri ukrenejo vse odredbe, ki se jim zde* primere, in naj z najrazsežnejim razgla-; šenjem te naredbe skrbe za to, da se v njej [obrazloženi vidiki priobčijo javnosti ta-! mošniega upravnega področja.
Sodobni GrRl.
Oni veliki in osamljeni svetiljnik, ki je nekdaj s svojim sijajem osvetljeval ves tedaj poznani svet in razsipal povsod svetlobo in toploto, narod, ki je dal svetu toliko znamenitih ženijev, herojev misli iu orožja, je že zdavnaj utrnil iti je ostal od njega samo spomin v zgodovini čiovečan-stva. Stare Grške ni več. Ona je dala vse kar je imela; dala je svetu umetnost ir. lepoto, sijaj in filozofijo, dala je sploh vse, a za sebe ni — ohranila ničesar.
Heroncjska bitka (l. 338) je bil zadnji utrinek grške svobode; od takrat se je raztrešči grški živelj po vsem svetu, noseč s seboj same znanosti in umetnosti, ki se je razvilo z bujno vegetacijo posebno po rimskem cesarstvu, kjer je našlo tudi najplodovitejše zemljišče. Ostanki grškega naroda, nezmožni, da branijo sebe, so bili po uničenju grške samostalnosti podvrženi najraznovrstnejšim invazijam s strani Gotov, Avarov, Bolgarov in Slovanov, potem s strani Frankov in Benečanov, dokler niso prišli pod turško gospostvo, ki ie trajalo do I. 1890.
Razne invazije tujcev so zapustile
na-
sti, in morejo računati na to tem bolj, ker ravno tudi svoje sledove v tej zgodovin-*
jim varovanje svetih pravic skupne države nalaga vse te žrtve, in jih tudi v tem čutstvu sprejemajo na-se.
ski deželi, sledove, ki so polagoma izbrisali, karakteristiko, jezik in običaje starodavnih Grkov, tako, da tekom stoletij ni
ka-
sirskent obrežju, brez cilja in vspeha daljujejo proti tam ležečim vasem.
Podaljšanje maketo »estonske zbornice. - Iz* prememba do'ofil glede rekvizkije živil- Ohtl-. ieve učeći it aladiai. -
BUDIMPEŠTA. 16. (Kor.) Iz obrazloženega poročila k zakonskemu načrtu o podaljšanju trajanja mandata sedanje poslanske zbornice izhaja, da je podaljšanje mišljeno na eno leto kot maksimalen rok
Zato je upravnim oblastim v resno dol- ostalo niti sledu o onih velikih debli, s k; žnost, da v vseh stvareh in vprašanjih,! terimi zalivali stari Grki ves svet. ki izhajajo za begunce iz po nasilnem po-j Ko si je končno Grška priborila svobo-ložaju nastale neprivajenc situvacije, stoje j do in se proglasila za kraljevino (1. 1830), le-tem ob strani s svojim svetom in daisv(»bodo, ki si jo je pridobila največ s popreko okvirja čisto administrativnega de- močjo simpatij evropskih držav, in sicer
iovanja postopajo kot zaščitniki beguncev. Tako razumevanje mora vladati tudi pri izvajanju tistih odredb, ki jih je ministrstvo za notranje stvari ukrenilo za fizično in duševno blaginjo beguncev; mora oblasti, posebno pa one prve instance, vspodbujati, da inicijativno nastopajo za zboljšanje usode beguncev, ter da v o-kvirju izdanih instrukcij ali sami stavijajo potrebne predloge pri politični deželni o-blasti, ali pa da obstoječe pomožne odbore vspodbujajo, da posežejo vmes ali stavijo potrebne predloge,	:	.
Tudi v formelnem. pogledu zahteva vprašanje oskrbe beguncev — kakor vsa vprašanja, ki so:v zvezi z vojno — posebnega postopanja. Največja hitrost pri reševanju, izogibanje vsake obširnosti v spisih, opuščanje morebitnih formelnih pomislekov vspričo nujnih stvarnih potreb in žeija _ to je smatrati kot vrhna načela in je postopati temu primerno.
Kakor sem se uveril z zadoščenjem, so se organi državne uprave, in žjimi roka v roki tudi oni samoupravnih zastopstev, že dajali na sploh voditi od teh vidikov. * ne pozna samega sebe, zahteva z vso si-
na račun njene nekdanje slavne preteklosti. je bil ves svet prepričan, da napoči za grški narod nova era sijaja in moči. Toda te nade so se hitro razpršile, ko se je opazilo, da na Grškem ni veo starih požrtvovalnih Grkov, ampak da je nova generacija samo zmes slavohlepnih ljudi, ki so se pričeli medsebojno boriti za premoč in gospostvo. Svet je bil razočaran iu je prepustil Grško njeni usodi.
Toda čeprav z antropološkega stališča v današnji Grški ni več čistega helenske-ga tipa. sc nahajajo vendar še v nekaterih krajih sledovi običajev starih Grkov. Posebno sc opaža to v raznih besednih korenih, ki so.se ohranili dosedaj.
Pri sodobnih Grkih je že opaziti dve nasprotni struji: prva se bojuje za staro, druga za zapadno moderno kulturo. Danes se nahaja Grška v dobi razvoja, a borba teh dveh struj se opaža zlasti v jeziku in v književnosti. Inteligentnejši krogi, ponosni na svojo sijajno preteklost, zagovarjajo starogrški jezik v literaturi in po šolah, dočim masa; torej narod, ki v jeziku
DUNAJ 16 (Kor) Srečka štev 14 154'Naloga deželnih političnih oblasti je, dallo, da mora imeti novogrški jezik prven-ie zadela dobitek v znesku 300.001» kron, skrbe in da ob vsakem danem povodu de- stvo v vseh strokah znanosti m umetno-
_	I..	.	t	1____.	_;y.__I L ' i s ~ % 11 — „..„.„„.^ 4..nml r ir iirnva mil
po 500H kron pa so zadele srečke štev. 15.634, 31.908, 43.520,
lajo na to, da se bodo ta meritorična in Isti. Koliko premore ta jezik v izrazanju 47.827 51 668 in I formalna načela pri vseh, v vpoštev pri- misli in spominov, to nam dokazujejo hajajočih oblastih in organih tudi nadalje 1 krasne nov ogrske narodne pesmi, ki spo-
VEČERNA
Stran Ti
»VEČERNA EDINOST* št. G9.
V Trstu, dne 17. aprila 1915
minjajo v mnogem oziru na jugoslovansko naredno poezijo. Sedaj se že opaža, da se je najnovejša grška generacija pričela polagoma odtegovati vplivu starogrške literature in se približevati narodnemu uuhu in jeziku. V zadnjem času je nastala eela mladinska literatura, spisana v novo-grskeni jeziku. Ta preobrat se je pričel o-pažati polagoma tudi po šolah, v katerih se je goiil dosedaj pretežno starogrški jezik in sicer na škodo narodne prosvete grškega naroda.
Nižji sloji prebivalstva, ki niso mogii nadaljevati svojih študij v srednjih in vi-► šokih šolah, so radi slabega poznanja starogrškega jezika zaostajali in se niso povzpeli do višine ostlili kulturnih narodov. Kakor torej razvidno, bo ime! ta preobrat iako dobre sadove za sodobno grško generacijo, ki jr bo omogočeno, da se bo lahko izobraževala v duhu svojega rojstnega
»ezika.	. .
Poleg relativno manjše stopinje kulturnega napredka v današnji Grški, se opaža nasprotno znaten vpliv kosmopolitskega duha v obče. Grki so dobri trgovci in še boljši mornarji, ki plovejo po širokem morju in uvažajo iz daljnih krajev sveta v svojo domovino blagodejno roso evropske kulture.
Politika in raznovrstne stranke in stran-čic, ki so često plod navadnih osebnih intrig, so slaba stran sodobnih Grkov. — Strankarske mržnje in spori presegajo včasih vse meje in silno škodujejo normalnemu napredku te zemlje. Po osvoboditvi izpod turškega jarma, si je stvorila Grška jako liberalno ustavo, toda narod še ni bil sposoben zanjo. Odtod večni politični prepiri, odtod večni spori o priliki volitev narodnih poslancev.
Sicer pa so sodobni Grki že po svoji naravi nagnjeni k politiziranju. Gotovo skoro vse javno življenje se suče vedno ukoli vprašanja, kateri izmed političnih voditeljev bo prevzel vlado. To vprašanje silno interesira ne samo političarje, ampak tudi državne uradnike, ker se povodom izpremembe nove vlade na Grškem menja tudi celokupno uradniško osobje od najvišjih mest do naipriprostejših pisarjev.
Pred par stoletji je prevladovalo na Grškem gusarstvo in to v novejši obliki; posebno po primorskih krajih. Tuje ladje, u-sidrane v Pireju. Krfu, Kefaloniji. Zantu itd., so ponoči često obiskovali nemški gostje in jih popolnoma oplenili. Toda tujec niri na suliem ni bil popolnoma varen za svoje življenje; številne hajduške čete hribovcev in zločincev so se zaletale cesto v nižino in neusmiljeno pokradle tujo lastnino. V najnovejšem času je to seveda prenehalo. Posamezni ostanki teli hajdučkih čet se nahajajo še v Tesaliji, a izginevajo tudi ti, ker jim je neprestano za petami policija in jih zlasti neusmiljeno preganja orožništvo.
Razne politične vesti.
Papeževa akcija za mir. Apel papeža Tieneditka XV. na Ameriko, naj ga podpira v njegovih prizadevanjih, da bi skoro prišlo do miru. jc našel globok odmev in iskreno hvaležnost v vsem civilizova-nem svetu. Lahko se reče, da si je papež Benedikt XV. pridobil srca. Tudi oni, ki so po svojih naziranjih nasprotni tistim ciljem, za katere se bori sv. Stolica, govore le z izrazi največjega spoštovanja o sedanjem poglavarju katoliške cerkve. Tako piše n. pr. glavno glasilo avstrijske socijalne demokracije, »Arbeiter Zeitung«: Kot stranka, ki proglaša vero za privatno stvar, smo v političnem nasprotju s posameznimi verskimi skupnostmi in njih glavarji tam. kjer prevelika verska gorečnost zapušča svoje pravo polje in se razodevlje kot navadno politično stremljenje po moči. lemu to pot ni tako. Kajti to kar vrhni glavar katoliške cerkve, izhajajoč iz svojili verskih idealov, proglaša za svoj cili, ni enostransko verski, ampak splt šno nravstveni cili, in mi socijalisti smo ponosni, da smo mu bili vedno udani. Ako se tu pokaže neko soglasje, ne bi doživeli vpr\ ič, da se ljudje, ki jih svetovna nazirania na daleč ločujejo, vendar morejo zopet združevati k dobremu delu.
K zapretiu češke §ole v Poštorni. Javili smo že, da je nižjeavstrijsk? deželni šolski svet dal zapreti češko šolo v Poštorni.
Češ, da je protizakonita. Kadi te šole jc bilo že mnogo bojev in razburjenja in ravno zato smo mi izrazili svoje mnenje, da ravno sedanji čas ni bil primeren za tako odredbo. Dalje sezajoča diskusija v javnem listu o tem kočljivem vprašanju je seveda v teh časih izključena. Posnemlje-mo le po dunajskih »Delnickih Listih«, da se zatvoritev šole utemeljuje v 11 točkah. Poslanec Tomašek je takoj v nedeljo posredoval v tej stvari pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu, pri naučnem ministru Hussareku in nižjeavstrijskem niamestniku baronu Bienerthu. Uprava društva Komensky na Dunaju stori vse možne korake, da se prične zopet s poukom. — Naj navedemo doslovno besedilo S 73 državnošolskega zakona: »Privatne zavode, na katerih se ne spoštujejo zakoni ali se kažejo na njih moralične hibe, naj deželna šolska oblast zapre.« Ali ie bila na šoli v Poštorni ena teh pomanjkljivosti, ki opravičujejo zatvoritev? To bi bilo vprašanje s stvarnega stališča. Kar se tiče umetnosti, smo že izrazili svoj dvom. Naj pripomnimo še, da politični gospodarji ra Nižje - Avstrijskem so — krščanski socij: k;i.
Kako je na Srbskem. »Grazer Volks-blatt < je objavil pismo nekega Mariborčana, ki je že od meseca decembra vojni u-jetnik v Skoplju in je bil prvi čas nevarno bolan. Pismo pravi: »Da sem ozdravel, je glavna zasluga žene nekega komitaša, ki nam ie vsem stregla nenavadno skrbno. Njeno vedenje pa je bilo zelo čudno — ves čas ni izpregovorila z nami niti dvajset besed. Odkar sem ozdravel, moram z drugimi ujetniki delati večinoma pri utrjevanju albanskih hribov, včasih pa tudi na polju. Zemlja je zelo dobra, se lahko obdeluje, dasiravno je poljedelsko orodje zelo slabo. V kraju, kjer živimo, je vse normalno v trgovinah in obrtu, večje gibanje je samo. kedar pridejo nove pošiljatve iz Francoske ali Angleške. Ti prihodi v rednih rokih so zelo pogosti in gotovo namenjeni za kake posebne akcije. Albanci so od novega leta sem že večkrat poskusili vdreti v Srbijo, toda zdi se. kakor da bi bili ti vpadi dogovorjeni, kakor da bi albanski poglavarji dobivali od srbske vlade denar, da bi ne puščali svojih krdel v brezdelju, da bi srbska vlada tako dobivala več denarja od drugod. Srbi tudi ne pošiljajo proti Albancem po več nego po par stotnii in Albanci se včasih umaknejo popolnoma udobno, dasiravno jih je po dva do pet tisoč. Nekaj časa jc bila tu tudi kolera in legar. Toda obe bolezni ste izginili že skoraj popolnoma, kar je z oziroin na malo število zdravnikov v primeri s številom prebivalstva razumljivo le zaradi res nenavadne snažnosti prebivalstva, iz-vzemši Žide. Samo kakor za kazen hodimo po smrdljivih uličicah židovskega mesta. Z nami ujetniki ravnajo ali strogo resno ali pa kakor bi se vedelo, da se kaj takega more prigoditi vsakomur. O vojni izve le tisti kaj, kdor zna srbski ali francoski. Ce dobimo časopise, se prečitajo, prevedejo in odšteje se nekoliko odstotkov. Samo da bi čas mineval nekoliko hitreje. Hrepenenje po domu raste od dne do dne. Zvečer po skromni večerji posedevamo v temi in pojemo narodne pesmi. Tu se nahajajo Nemci, Cehi, Madžari, Hrvatje in tudi šest Slovencev iz gornje Savinjske doline, a se razumemo vsi dobro. Kdor mora pretrpeti vse skupaj z drugimi, se opameti.
Domete vesti.
Dnevi počitka mesto dopustov. Kakor
je doznala sReichspost«, so ravnokar vse kategorije avstrijskih državnih uradnikov, oziroma voditelji uradov, dobili obvestilo, da se bodo letos z ozirom na vladajoče razmere dovoljevali uradnikom le dnevi počitka, ne pa dopusti za odpočitek. Le v slučajih silne potrebe, bolezni itd. se bodo tudi letos dovoljevali dopusti.
Zaloga koruze. Iz Budimpešte javljajo: Zbornični svetnik Mendl, ki je v osredju avstrijske centrale za koruzo, je rekel dopisniku »Az Esta« o budimpeštanskih pogajanjih, ki so se vršila med avstrijskim ministrskim predsednikom grofom Stiirgk-hom in ogrskim ministrskim predsednikom grofom Tiszo, da je prišlo do sporazuma v vprašanju odpošiljanja koruze iz Ogrske v Avstrijo. To pot je šlo le za modalitete pošiljanja. Mendl sodi, da je na Odrskem še dosti koruze. Ogrska vlada
da je izdala stroge odredbe glede prijavljanja zalog, ali zlorabe se vendar ne morejo preprečati in se je bati, da bodo madjarski kmetje plemeniteje vrsti žita porabljali za k lino. ako se ne bo najodločneje postopalo.
Tak-le je tisti — Rosegger! Kakor znano. si je nedavno umrli linški škof Hittmair nakopal hudo bolezen povodom svojih obiskov v taboru vojnih vjetnikov, ki jih je — ne meneč se za njihovo vero ali narodnost — tolažil ljubeznjivo in resnično krščanskim usmiljenjem. Nalezel se ie torej bolezni, ki ga je položila v prerani grob, pri vršenju najplemenitejega in naj-vzvišenejega samaritanskega dela. Za to so tudi vsi, ki plemenito čutijo, z globokim ganotjem in najvišjim spoštovanjem govorili in pisali o smrti Hittmairja. Vsi — naj so politični somišljeniki ali nasprotniki — so klanjali glavo pred spominom tega moža. Sedaj pa čujrro, kako tisti znani Ro-segger. ki je celo stezal roko po Nobelovi nagradi, piše o pokojnem cerkvenem dostojanstveniku! Obdolžuje ga, da mu je bilo le za reklamo za svojo osebo. V svojem >Himgarten« piše namreč: »Norosti so to! Čemu hodi v bolniške barake, vje-tih Srbov in Rusov! K ljudem, obolelim na pegastem tifusu, kjer niti njihovega jezika ne razume! Gola objestnost — neopravičljiva. Kakor da bi moral gospod Bos radi enega škofa delati Čudeže!« Kar je torej pri drugih ljudeh, ki se ne pišejo za Roseggerje, sililo v najgloblje spoštovanje, najresničneje sočutje in najvišje spoštovanje, to daja Roseggerju povoda, da smeši in žali spomin plemenitega človeka. Ifi ta Rosegger — ponavljamo — je stezal roko po Nobelovi nagradi, namenjeni — velikim duhovoip med narodi! In bilo je ljudij, ki so bili silno razjarjeni, ker je roka ostala — prazna. Je pač ljudij Roseggerjeve vrste, ki utegnejo imeti veliko inteligenco uma, nedostaje jim pa popolna inteligenca — srca.
O ranjenih, odnosno bolnih vofakih.
V pomožno bolnišnico v zavedu „Avstro-amerikane so bili sprejeti Nikolaj Bijelič 100. pešpolka (doma iz Dragočyja), Anton Mošenek 97. pešpolka (doma iz Trsta), Viljem Weiprah 1. pešpolka (doma iz Hai-litza), Peter Perovic 7. pešpolka (doma iz Trsta), Gašper Cok 1. poljskega topničar-skega polka (doma iz Lonjerja«, Fran Bre-žič 7. poljskega topničarskega polka (doma iz Trsta), Josip A m stici 7. poljskega topni-iz Trsta), Viktor Parovel 3. trenskega oddelka (doma iz Kopra), orožnik Anton Zi-molo (doma iz Foljana>, Anton Babic 97, pešpolka (doma iz Trsta), Josip Pavčev 20. lovskega bataljona (doma iz Ivanjigrada), Josip Kozmina 9. po'jskega topničarskega polka (doma iz Sežane), Just Prčon 97. pešpolka (doma iz Mavhinj), Josip Mikotič 8. poljskega topničarskega polka (doma iz Trsta), Andriani Ferruccio provijanta (doma iz Trsta), Rudolf Tianić 97. pešpolka (doma iz Trsta), Fran Vfvoda 5, pešpolka (doma iz Buzeta), Ivan Šubelj 7. pešpoljka doma iz Trsta), Zorko Blagh 27. pešpolka (doma iz Ojela), Josip Mahnič 7. pešpolka (doma iz Dekani) Valentin Pahor 3. trenskega oddelka (doma iz Trsta), Marij Mo-nico 1. polka tirolskih lovcev (doma iz Trsta), Anton Čebule 7. pešpolka (doma iz Trsta), Ivan Wilrach 3. pijonirskega oddelka {doma iz Kopra), Fran Karner I. domobranskega pešpolka (doma iz z Dunaja), Anton Prokajač 97. pešpolka (doma iz Rovinja), Alojzij Wadum 97. pešpolka (doma j iz Puja) Josip Kravanja 20. lovskega bataljona (doma iz Soče), Peter Vidotto 3. pijonirskega oddelka (doma iz Bal pri Rovinju), Josip Miiller 7. pešpolka (doma iz Trsta), Ivan Sirdič 97. pešpolka (doma iz Pirana), Em^l Delak 30. pešpolka (doma iz Trsta), j Mihael Križnič 37. domobranskega pešpolka (doma i/. Trsta), Fran Nabergoj 97. peš j polka (doma iz Vipave) ter črnovojniki Anton Vouk <doma iz Ricreanj) Edvard Kutin (doma iz Trsta), Jurij Hrevatin (doma iz Buj), Ahmet RaŠak (doma iz Banjaluke*, Dominik Gon (doma iz Tržiča-Monfalcone), Nazarij Stradi (doma iz Kopra), Anton Ko-zuiič (doma iz Malega Lošinja), Josip Pdos (doma iz Kopra), Ivan Vascotto (doma iz Izole), Alojzij Parteder (doma iz Marijinega Celja), Fran Lebemvein (doma iz Ptuja i, Fran Kocijan (doma iz Trsta) in Fran Sun-dič (doma iz Roča). — Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice: enoletni prostovoljec 97. pešpolka, Ivan Franelič, Josip Lazar 27. domobranskega pešpolka, Ivan Juršič 97 pešpolka, Andrej Hlede 27. domobranskega pešpolka, Fran Bersatti, 7. poljskega topničarskega polka, Anton Skri-njar 97. pešpolka, Andrej Vatovec 27. domobranskega pešpolka, Anton Moželj 97. pešpo jka in črnovojniki Fran Šulin, Mihael Germek, Ivan Houšek, Evarist Edmondi, Medjedović Stojan, F)lip Petronio, Miloš Stupar, Fran Božič, Fran Kocjan, Ivan Fon-tanot, ter Fran Hoffmaim 18. pešpolka.
V pomožno in kontumatično bolnišnico v ulici Fabio Se vero so bili sprejeti Bemand K oka 1 j 22. poljskega topničarskega polka (ranjen), Ivan Bukovac 5. domobranskega pešpolka (ranjen), Matej Stuhle 47. pešpolka (ranjen), Peter Matosovič 7. pešpolka (bolan), Peter Gorup 5. domobranskega pešpolka (bolan), Ivan Zuttion 27. domobranskega pešpolka (bolan), Ivan Davide 5. domobranskega pešpolka (bolan) Fran Ci-cogna 27. pešpolka (ranjen), Anton Can-
dussi 97. pešp ika (ranjen), Ka el Ritossa 97. pešpolka (ranjeni, Anton Udovičić 27. pešpolka (ranjen), Jurij Petzolik 5. domobranskega pešpolka (ranjen), Anton Ugrin 67. pešpolka (ranjen), Ivan Pavlenčič 97. pešpolka (ranjen), Anton Furlan 97. pešpolka (ranjen), Lovrenc Damiani 5. domobranskega pešpolka (bolan), Ivan Katalan 87. pešpolka (bolan) Jakob Pahor 3. trenskega oddelka (bolan), Jurij Mihaleskul 4. bosansko-hercegovskega pešpolka (bolan), Dominik Domini (tanjen), Rudolt Batagelj 97. pešpolka (bclan\ Josip Križmančič 27. domobranskega pešpolka (bolanIvan Zelenka 5. domobranskega pešpolka (ranjen) ter črnovojrika Jakob Milanič in Ivan Jereb, ki sta tudi oba ranjena.
V mestno bolnišnico so bili sprejeti Fran Hoffmann 18. pešpolka ter črnovojniki Alojzij Toškjan, Fran Jelene in Fran Kocjan. — Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice Adolf Skabla 97. pešpolka ter črnovojniki Ahmed Rašak, Nazarij Stradi, Alojzij Doles, Ivan Vascotto, Anton Kozulič, Nikolaj Bjelič, Dominik Gon in Gregor Ermak.
Iz pomožne bolnišnice v zavodu „Notre Dame de Sion" sta bila odpuščena črno-vojnika Leonard Gery in Fran Suchanek.
BMBERTG COMICf
zatona Mfns&eša msterfjalfi. Torama cementnih Mi in ml
TRST, tenpo l Čistko 11 in V. Co&ceitRn i
^ Za daj cerkva Sv. Jafcafea)
V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne.	Postrežba točna-
Dnevnik „Edinost" u Trstu
j« imdal in založil na*!«U:ije knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal i. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI OROPA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KazaKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knallič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LjUBii/EN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI K ATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski*. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JLRKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii ;8. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
SI. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Clie-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
Fratelli laober
Trst, ul. Carducci 14 (ex Torrente)
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin /a Čevljarje. - Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
UF WMPIW E
TISKU M A IEDIHOSTI
m
.JftJ]
M\\ iiljij;!
lili 11
iijfpj ': 1'; i: - • ;-iiiitit1
Mi
MIL 11-57 XRST T|W-11"W
nI. so. Frančiška As. 20
iliifli
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v p. Iprostem ali večbarvnem tisku In po zmernih cenah. - Vlzlt-j niče, vabila, memoran-I dum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike Itd. P. n. naročnikom ugodi z Izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::
v_________—J
Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so ;
ki priobčujfjo vsak teden (Kltogo zanimivih itiU Z bojiM in o d rupi h važnih »kta&lni domačih in tujib dogodkih, ter i bilo zauimi* ep* čtiv^ : pesmi, povesti, jakd zanimiv, lep detektivski roman, poučne, Člauke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojosiovja, tehnike in s loh vseh st ok poljudnega znanstv3.
»TEDENSKE SLIKE* so nepolitičen in nestrankarski ilastrovan tednik, ki je posvećen Je zabavi in pouku.
„TEDENSKE SI.IKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica, vsako -iruš'vo itd Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE'* povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDNNSKE SLIKE - stanejo četrt leta K 2 50, p'<\ leta K 5 — in celo let > K 10 -. Naročniki dobe kot nagrade velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in ASkerca ter tudi lcp^ zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SJJKE" takoj! Novi naročniki dobe se vse letošnje številke.
Poidjite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezrlačuo in poštnine prosto na ogled. *	Upravništvo.lista „TEDENSKE SLIKE"
Ljubljana, Frančiškanska ulica 101.


ASSICURAllONI GENERALI IN TRIESTE
(Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831
Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1913 K 456,949,18-1.97. Glavnica za zavarovanje življenja doc 31. decembra 1913: K 1,297 036.630.20. Plačana podvraCila od leta 18»! do 31. decembra 1913
K 1.163.020.163.67.
S I. januvariem 1907. ie društvo uvelo za življcnski oddelek nove slavne DOKoje police nadarjene največjo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti police:
I.	Veljavnih lakoj od Izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj. službo, ako je vpisan v polah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec l00/«* od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljava vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da sc plačevanje vr$i v teku 6 mesecev po preteku roka.
II.	Veljavnih po preteka 6 mesecev od izdanja:
a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake fornialitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju.
III.	Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police:
a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo.
IV Veljavnih pa preteku treh M od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, aH poskušenega samomora.
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju AXA%.
Društvo sprejema zavarovanje tudi za
življenje, požar, prevažanje in iiloin.
Tržaška posojilnica in hranilnica
reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Plazma cfella Caserma štv„ it, I. narf. - TRST (v lastni palači) vhod po glavnih stopnjica!:.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 */, % na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MEHIC5.
HRANILNE VLOGE
sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
4 1|4
Večje stalne vlogt In vloge na tek. račun po dogovoru.
Rcntnl davek alMoJ« M»M um. - Vlan t« :*hko po eno krono. - ODDAJA bOMACE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSICE).
Poštno hraniloirni račun Iti0o4.	TEGEFON čt. (Jo'2
Ima varnostno celico (sata depostt.«} za shramt o vedno t-nih listin, dokumentov in raznih drnjc-U vrednot, popotno!*;;) varno proti ulemu in požaru, ur«*j» no po najnovejšem natimi ter jo oddaja strankam v naj eni po najniijih cen Ah«
STANJE VLOG KAD 10 MILIJONOV KRON. Brate m: »1 i m 12 dopali in od 3 da 5 po^hi.lipUiaiivsak delava* eh uradnih orti
Tn