ZZ9. siNiiha.                                       • UBtnm. > mnto, 6. oktoimiMS.                                         zraiieto.
W**L   JB&šIm       SBSbl ,a^H   ■EHi   JBB&b         HaSlO         ^a^L^L .^^H      ^aSR.    ^I^H       ^^am^   ,a^LW     ,^^H   ^h^lm.      .a^L^L                        ^a^Lm.   ^I^H     ^a^B.   a^L^L&^    ^^^^L_ ^^h.      ^^A. ^^M        JL^H.   Bb      ^^
sinja mk das iv*6«r, fsimit   n©dctj» to jraraflk«,  ts? ?»Ua po poitl pr«)aman sa avstro-ogrsk*   daš«la  sa tm Uto 16 K,  sa ?•> iata iS K,  u 6«trt I«ta 6 K 60 h,   sa ra mm— I K 30 h.    Za LJubl]ano   ■ petljanjem na  dom sa »•♦ lota -4 S, xa pol lata 18 K, sa 5etrt leta 6 K, u en astma« 8 K.    Kdor hodi ftan »onj, plada sa m l«to SS K, sa pol lota 11 K, sa Satrt leta 6 K 60 h, sa on meaeo 1 K W h.   - Zi tuje deiel« toliko vod, kolikor znaSa poštnina. — Na oaro5b«
17« »todofen« Tpoifljatro naročnica io bo osira. — Za oznanlla ■• ftla&aja od potoroatopno potit-mto po 18 h, čo ao osoanUo tiska onkrat,   po 10 h, 3o ao dvakrat io po 8 h, i« m tiska  trikrat ali vočkrat — Dopisi naj se izvolć  frankovatt — ->>?t*iai m bo vračajo. — Urftdnlitvo Sa upravnlitvo Ja v Kaaflorih tliaah »t. 6, in sioar arodniltro ▼ I. nadstr.f spraintiLvo pa ▼ pnuidja.  —   UprarniStvn  naj t« blagovoltja   poBiljati  narodnin«, roklamao^o, ossanila,  t j. administratiTno i trati
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
gfed&rif trs telefon St 34.                                                                   Poumna itevUke po 10 h.                                                                Upravnlitv« telefon iL 85.
iupniR - Rriuoprlsežnlk.
Božji namestnik na Igu pri Ljubljani, župnik dr. Ma u ring, je bil v ^etrt-ek pri ljubljanskein deželnem sodišču zaradi hudodelstva goljuiije, -torjene s krivo prisego, obsojen na .Iva meseca težke ječe.
Duhovnik — krivoprisež-nik! Že to dejstvo samo je tako, da eloveka kar zazebe,   zakaj v ljudskih
I ceh je ni večje moralične pokvarje--osti kakor če duhovnik, ki hoče oiti nravni voditelj ljudstva in bi moral biti uzor nravnosti, sam tako zcloboko pade, da kliče Boga za pričo,
ta govori resnico in če  potem pričo Boga — laže.
„Vera je podlaga nravnosti, kdor ni veren, ni pošten, brez vere ni morale" — tako in enako oznanujejo luhovniki dan na dan. tu pa je eden izrned njih šel in je hladnega srca stopil    pred    razpelo   in   po   kriv em
risegel.
Župnika     Mauringa    je    zalotila
:ka pravice, ali s tem se ni rečeno "la je niož tuđi v obče naravno -labši od razlicnih njegovih tovarišev, .iditi čo pogledamo okoh sebe, vidimo dosti Gospodovih rnaziljencev, ki sicer nišo nikdsr po krivem pri-5ali. katerih življenje in dela pa so t nravnem oziru na isti če ne na nižji stopinji kakor življenje in de-lovanje krivoprisežnega ižanskega župnika dr. Mauringa.
Slučaj dr. Mauringa je pa tuđi -e v drugih ozirih podučen in zani-miv. Pred vsem nam kaže grozno demoralizacijo, ki jo prouzročajo duhovniki Mauringovega kalibra, du-hovniki, katerim je v inislih le poli-: ika in lastna korist. Vse Maurin-govo bivanje na Igu je nepretrgana vrsta večjih in manjših škandalov. Mauring je takorekoč dan na dan bil v obraz morali in dostojnosti, veri in poštenosti, a v zlic temu je većina njegovih faranov vse to mirno gledala, ne da bi se nad tem spodtikala in se zvesto pokoravala ta-kemu   dusnenm   pastirju.   Ali   ni  to
dokaz, da je bil v teh ljudeh zamor-jen vsak čut za pravico in spodob-nost, da je oznanjevalec vere in učitelj nravnosti te ljudi demoraliziral do kosti'? Enake razmere vidimo tuđi drugod — na svojo žalost in na žalost vseh, ki bi radi videli, da bi bilo naše ljudstvo razumno in pošteno, marljivo in krepko, varčno in nravno.
Obravnava proti dr. Mauringu nam je odprla tuđi vpogled v po-čenjanje duhovnikovjpri klerikalni gospodarski organizaciji. Dr. Mauring je irnel seveda svoj konsum in svojo posojilnico. Počenjal je, kar je hotel. Organizacija služila je le nekaterim, da so jo izkoriščali in kmeta varali- Ce si upa ćelo duhovnik falsificirati vložne knjižice, potem sije lahko misliti, v kakem stanju so te zadruge. Pri klerikalnih zadrugah po-čenjajo duhovniki sploh kar se jim ljubi; zato ni tam nič reda, in Dič kontrole, zato je tam goljufanje na dnevnem redu in zato je bilo že toliko polomov in je šio in še pojde toliko težko prisluženega kmetskega denarja v nič. A pomagati se ne da, ker naš kmet še svojih osebnih koristi vec ne zna ali se ne upa braniti pred duhovnikom.
Dalje pa je obravnava proti Mauringu tuđi z bengalično lucjo posvetila v razmere med duhov-ščino samo. In pokazalo se je, da so te razmere take, da se morajo Človeku gabiti. Dresirani v hinavščini, znajo duhovniki navadno prikrivati, kako žive med seboj. V Mauringovem slučaju se je pokazalo, da je težko kje dobiti toliko zavisti in hudobije, kakor v katoliškem taboru. Kaj je bolj karakteristično, kakor to, daje duhovnik Knific denunciral duhovnika Mauringa žandar-jem ingaspravil zaradi krive prisege v jeco?
Ne da bi se hoteli s tem hvaliti ali da bi si kaj domišljevali na to, lahko rečemo, da smo imeli mi večje usmiljenje s svojim starim nasprotni-kom Mauringom, kakor pa ga je imel Mauringov duhovski brat Knific. Vsak
čitatelj našega lista ve. da smo ime'i z Mauringom že oštre konflikte in velike tožbe. To naše nasprotje so hoteli Mauringovi duhovski sovraž-niki izkoristiti in so nam že lani poslali   po    naših   tomišeljskih   znaucih
y
vse podatke vzadevi Svigelj-Mauring, misleč, da borno mi kar hi teli napasti Mauringa, ga zakopali v kazensko preiskavo in pripraviti v v ječo radi krive prisege. Toda mi tega nismo hoteli storiti, ne le, ker se nam je zdelo prenizkotno, da bi se zaradi par kronic lotili Mauringa, nego tuđi zato, ker nismo hoteli vzeti na svojo dušo in na svojo vest uničenja take itak nesrečne eksis-tence. Sicer so nam zatrjevali možje, ki so nam prinesli ta materijal, da jih ni poslal župnik Knific, a verjeli jim nismo, ker je bil materijal tak, da ga sploh ni niogel nihče drugi preskrbeti, kakor Knific.
Ko je župnik Knific ovadil svojega soseda in duhovskega brata župnika Mauringa orožnikom, je*pod-prl svojo ovadbo z dokazi, ki mu jih je mogel dati le Slovek, ki je imel prost pristop v Mauriugovo stanovanje in do ^ ujnfjovii. jsfcv«?.. Ta čiovek pa ne more biti lUhčo drugi kakor kak duhovnik. Tako so se duhovniki med seboj klali, prega-njali, denuncirali in drug okrog drugega vohunili, vse zato, da bi tovarišauničili, da bi Knific, kiše ga ogiblje vsak spodoben čiovek,   postal   župnik  na Igu.
Spričo temu čiovek pač ne more storiti drugega kakor d<* pljune pred to propadlo družbo. Še zveri nišo tako lakomne in krute, kakor ti ljudje.
Pa Še nekaj je, kar se mora pri ti priliki omeniti. Vsem, ki količkaj poznajo Mauringa, se je davno Čudno zdelo, zakaj ješkof Jeglič napramMauringu tako izredno prizanesljiv. Škof je Mauringu odpustil stvari, ki bi jih nikomur drugemu ne odpustil za ves svet. Tišti Škof, ki je bil naprani pošte-nemu in neomadeževanemu župniku Bercetu   krvoločen in tigersko   neus-
miljen rabelj, je bil napram Mauringu pravi angelj usmiljenja, dasi je Mauringovo življenje, odkar je na Igu, nepretrgana vrsta gorostasnih škandalov, prepletena z brezstevil-nimi kazenskimi obsodbami. Naj je Mauring počenjal, kar je hotel, škof se ni ganil in mu je vse prizanesel. A paČ — enkrat se je škof ganil. Ko je bil Mauring v najveČji stiski mu je šel škof osebno  — na pomoć.
To je bilo v času boja zaradi konsuma na Igu. Mi smo takrat raz-kriii velik skandal. Mauring je svoj čas povabil nekega moža in njegovo ženo v svoj konsum in ju je tam na-pajal kar se je dalo. Ko sta bila mož in žena pijana, pa se je župnik Mauring izmuznil iz konsuma in se vti-hotapil v hi$o, kjer je sama spala hčerka opijanjene dvojice. Mauring je poskusil dekle posiliti, a to se mu ni posrećilo, kajti dekle se mu je iztr-galo iz rok in ponoći je v sami sraj-čici zbežalo iz hiše. Zaradi tega raz-kritja je Mauring vložil proti nam tožbo in začela se je dolga kazenska preiskava. Mi smo seveda nastopili dokaz resnice, saj takih obdolžitev ne izroče nihče lahkomiselno, in smo vzlic vsemu vplivanju ci prizadete stariše in različne priče ta dokaz tuđi sijajno doprinesli. Mauring je svojo tožbo umaknil, brezpogojno umaknil; Še do obravnave ni prišlo, tako jasno je bila v preiskavi dognana njegova krivda in resničnost naših razkritij. V tistih, za Mauringa težkih dnevih, se je pripeljal škof JegliČ na Ig. Reklo se je, da je prišel preiskovat, kaj je na naših razkritjih resnice. V istini pa je škof le fprišel Mauringu pomagat. Skof je zasliševal prizadete osebe in priče, toda to zasliševanje ni bilo dražega, kakor pestenje in obdelavanje v svrho, da .bi ti ljudje izpovedali Mauringu v prilog. Škof je te ljudi toliko časa ošteval, obde-laval in irrcvaril, da je mogel končno reci: cerkvena oblast nima vzroka kaj ukreniti proti Mauringu.
To je paČ dejstvo, ki svedoči jasno kakor beli dan, da imata škof JegliČ in dr. Mauring med
sabo neko posebno skrivnost. To potrjuje tuđi vse drugo škofovo postopanje proti Mauringu, zlasti vsa škofova čeznaravna prizanesljivost glede brezstevilnih škandalov, ki jih je uprizoril Mauring. Že način, kako je postal Mauring župnik na Igu, je sumljiv. Župnija je bila po DolenČevi smrti že podeljena takratnemu horjulskemu župniku Petru Bohinjcu, a škof je Bohinjca prisilil, da se je tej dobri fari odpovedal in je potem to veliko in mastno faro podelil Mauringu, dasi je bilo vse polno vred-nejših in starejših duhovnikov, ki so želeli priti na Ig. To so stvari, ki moraj o imeti svoj prav posebni nagib in ki vsakemu nehote vsilijo vpra-šanje: kaj imata škof JegliČ in dr. Mauring med sabo? In tuđi: Kaj ve dr. Mauring oškoiu Jeglič u, da se ta še svoje dolžnosti proti njemu ni upal izpolniti.
Vsa gniloba in propalost, ki nam jo je razkrila Mauringova obravnava in obsodba, pa nas ne more premotiti, da bi ne uvaževali tragične strani tega slučaja. Na usodi, ki je ^adela Mauringa, je namreč tuđi nek^j tra-gicnega, kajti koncem koncev se dvi ga vprašanje: „Kdo je kriv, da je Mauring tako globoko pade IV* In odgovor ne more biti drug, kakor ta: k r i v j e m i 1 j e, v k a t e-rem je živel in deloval.
Pri neki obravnavi zaradi žaljenja časti je Mauring v največjein afektu pozabil na vse ozire in je vzkliknil tako bolestno, da je vsakega zapeklo v srce: „Moja mati je moja nesreća, ker me je prisilila, da sem postal duhovnik.a
In na tem mora biti mnogo resnice. Mauring ni kak navaden kaplan, kaka neizobražena klada s tonzuro. Mauring je omikan eleganten čiovek z dobrimi manirami in s širsim obzorjem, vsaj bil je tak. Ko bi ta mož ne bil postal duhovnik, ko bi se bil posvetil kakemu drugemu pokliču, ki bi mu omogočal živeti med izobra-ženimi ljudmi, bi bil gotovo srečen in korišten Član človeške družbe ter bi vzlic svojemu živemu temperamentu
L1STEK.
0 nevnrnosti premoženja, pretam tienarja.
(Pridiga bisagarja Janeza Debeluharja.)
Predragi v Kristusu! Vse na svetu je minljivo. To nas uči naša sveta vera in tuđi zdrava pamet nam veli tako. Vsaka stvar na svetu ima svoj žalostni konec, vse je zapisano poginu, ražen človeške duše, tega bisera v stvarstvu Gospo-dovem. Duša bo živela večno, srečno
ali nesrecno, kar je odvisno od tega, kako si čiovek na tem svetu skrbi za posmrtnost.
Predragi v Gospodu! Ni je večje zapreke za srečno veenost, nego je posvetno blago, denar, bogastvo. Zlasti denar! Koliko ljudi je že sto-rila ta vražja reč nesreČnih! Ako pomislim, koliko duš je bilo pogubljenih samo zaradi denarja, obiđe me strašna žalost. Omamil jih je mamon s svojo blešČobo, da so jim oslepele dušne oči, danes pa gore na dnu pekla in bodo gorele na veke.
Preljubi! Po mojem prepričanju je denar hudičeva iznajdba. Nikjer v svetem pismu ne beremo, da bi ga bil Bog poslal med ljudi ali ga jim ukazal delati. Tuđi svetna zgodo vina nam nikjer tega ne potrjuje ; zato pridemo do zaključka, da ga je prinesel peklenski duh med ljudi v tistih časih, ko je še hodil med njimi v človeški podobi, kot Bog sam! Vidite, predragi kristjani, zato je denar tako silno nevaren za Človeka in njegovo dušo. Kje si mo-rete namreč misliti, da bi hudičevo delo obrodilo dobre sadove? Ne-mogoče je! Govore sicer nekateri, da je denar sveta vladar. Res je to, zato je pa tuđi tako žalostno na svetu. Le poglejte! VeČne vmske, večni prepiri in nemiri vladaj o povsod, nikjer ga ni miru, nikjer nobene sprave. Vse to, ker je denui gospodar. In pri nas v sic venski domovini. Kdo ima denar? Liberalci. Kdo dela pri nas kreg in prepir? Liberalci! Ker imajo liberalci denar, tuđi ni-majo nobene vere. Pa je tuđi imeti ne morejo. Njih srca so omamljena z bleskom kupov cekinov in ti hudi-čevi odposlanci gledajo pri tem le še
vedno, kje bi še kaj premoženja dobili, v kar porabijo vsako priložnost.
Ko bi torej, predragi v Kristusu, ne bilo denarja, zavladal bi na svetu sveti mir, zakraljevala bi zlata sprava med vsemi narodi. Katoliška cerkev z rimskim' papežem na čelu, je za mir in spravo med Človeštvom vedno delala in lahko rečemo, da ne zastonj. Zgodovina nas uči, da je katoliška cerkev edina nositeljica miru in sprave in srecni oni, ki se zateko v njeno naročje.
Preljubi kristjani! Kot vesten vaš dušni pastir, moram skrbeti z vsemi, na razpolago mi danimi sred-stvi za vaš dusni blagor, za zvelicanje vaše duše. Da vas obvarujem peklen-skega ognja in zapeljivosti hudiča, ki dannadan steguje svoje ostudne kremplje po vaših dušah, zaukazali so mi naš premilostni gospod škof, naj vsem polagam na srce, da se kolikor mogoče poslužujete vseh pri-pomočkov, ki vas popeljejo v nebesko kraljestvo. Eden glavnih pripomočkov je, da poskrbite, da vaša duša ne bo več navezana na denar. Kot vaš dušni pastir, kateremu je izročena vaša   posmrtnost   v   roke,   vas  torej
prosim, oprostite svoje duše denarnih spon. To vam bo pa le mogoče, ako se docela znebite denarja. To vam bo morda sprva nekoliko težko. Vendar pomisliti morate, da se gre tu za zvelicanje vaše neumrjoče daše in če vam je kaj na tem, da se boste nekdaj v nebeškem kraljestvu veselili in prepevali slavo Bogu in svetnikom, občutili boste tak stud in srd do denarja, da ga boste kar od sebe metali. To zadnje se pa ne srne zgoditi; kajti primeri se lahko, da ga dobe liberalci in tako bi se kralj estvo hudičevo na zemlji le še povećalo in okrepilo. Ako bi pa še nadalje denar imeli, postanete lahko sami liberalci, odpadniki katoliške cerkve — Česar vas varuj sveia Trojica! — ker kdor ima denar in naveže nanj svojo dušo, je liberalec.
Da se ne zgodi ni eno ni drugo, je najboljŠe, da daste denar meni, to je svoji materi, sveti katoliški cerkvi. Tu bo najbolj varao spravljen in smete biti brez vseh nadaljnih skrbi zanj.
Vendar pa nečem, da bi svoj denar kar meni nič tebi nič darovali sveti cerkvi.   Ne,  tega ne!   Liberalci
bi potem trdili, da sem velikanski požeruh, da mi je mar le, kako bi se obogatil na vaše stroške. Da jim za-vežem jezike in obenem vseeno uspešno skrbim za vaš dušni blagor, napravili bomo takole: Darovanje ali „ofera bodemo imeli vsak mesec in mora vsak prinesti najmanj krono. Kdor bo prinesel deset kron, si ga bom zapisal in ga posebno priporočil pri našem nebeškem ocetu. Mežnar bo hodil kot doslej ob nedeljah in praz-nikih s pušcico po cerkvi, dati pa mora vsak najmanj groš, ker vi ne veste, kako se čiovek težko iznebi tistih crnih bakrenih kebrov, katerih se nabere eele peharje, v resnici jih je pa komaj za par goldinarjev. Ražen tega bo mežnar hodil po trikrat na teden s puščico po fari in bo po-biral pri vsaki hiši. Priporočam vam, da pri tem napajate otroke na boga-bojecnost s tem, da jim dajete denar, katerega naj potem spuščajo v nabi-ralnik cerkovnikov. To je konstno in uspešno vzgajanje otrok, združeno z gotovim zveličanjem njihove in vaše duše.
Kar se tiče   maš, je   tuđi   treba korenit© prenaredbe. Zdaj somaše po
ne bil krenil s prave poti. Kot duhovnik pa ni mogel biti srečen. Iz-gubil je najprej po vplivu svojega miljeja in splošnih razmer dotiko z izobraženimi posvetnimi krogi ki so niu bili gotovo moralna zaslomba in ko je bil enkrat omejen na duhovski in kmetski milje, je bil že tuđi izgubljen. Kar je bilo v njem boljšega in plemenitejšega, je ta milje vse za-dušil in zamoril. Gniloba je nalezljiva. Tako je Mauring začel moralno ter intelektualno gniti in je propadal korak za korakom ter postajal vse bolj podoben ljudem, na katere je bil navezan, kmalu poteni je padel se globlje. Ko je izgubil notranjo oporo, je vsled svojega temperamenta bil izgubljen in je bilo Je vprašanje časa, kdaj na-stopi katastrofa.
Zdaj je prišla. A prav zdaj, ko se vse zgraža nad kloako, ki jo je pred vso javnostjo razkrila obravnava proti Mauringu, moramo dati tuđi pravici kar ji gre in reci: kriv je Mauring in ostudna je ilustracija občih duhovnih razmer, ki nam jo je podala ta obravnava, a se vecja kakor individualna krivda Mauringova je krivda na tistili razmerah, ki vladajo med duhovščino v naSi deželi, je kriv duhovski milje.
Hinavstvo in aestrpnost, lakom-nost in gospodstvaželjnost, cinizem in razuzdanost to so karakteristika tište socijalne skupine, na katero je bil Mauring navezan: to je Mauringa demoraliziralo in ga končno pahnilo v pogubo. Kolikor višje je Mauring stal nad nivojem te socijalne skupine, toliko laglje je padel pozneje še pod ta nivo. Mauring je sicer zaslužil svojo usodo, ali krivda ne zadeva samo njega, marvec v isti meri tuđi intelektualne, moralne in materijalne razni ere v duhovski socijalni plasti.
Pismo iz Hrvatske.
(Kakšen bo  položaj  v  saboru? — S  frankovci ali khuenovci?)
V Zagrebu, 4. oktobra.
Ko je bila 3., 4. in 5. maja na volišcu potolčena khuenovski stranka, dolgoletna večina v hrvatskem saboru. je bil pod pritiskom javnega mnenja sklenjen pakt med hrvatsko-srbsko koalicijo in starčevićansko stranko, da se bosta medsebojno podpirali, verificirali medsebojno mandate in izvolili zajednisko predsedstvo sabora, da se tako zruši madjaronska vlada in se potisne ostanke madjaronske stranke z javnega poprisča. Prve dni saborskega zasedanja je bilo vkljub temu paktu razmerje zelo napeto med tema dvema opozicionalnima skupinama napram madjarooom, ker so le-te podpirali in hoteli resiti viri'isti, na čelu jim zagrebski nadškof.
Toda posrećilo se je vendar z združenimi mocmi in s pomočjo ne-katerih disidentov zmagati madjarone. zlasti pri volitvah peštanske delegacije, ko ni bil niti eden izmed njih izvoljen, da so morali kapitulirati, razpustiti svoj klub in nehati eksisti-rati kot stranka.
Od tega Časa se je znatno poboljšalo vsled naknadnih volitev raa-merje glasov na korist koalicije, ki štftje sedaj 39 poslancev, Starčevi-ćanci 19, bivši madjaroni pa 30. Koalicija ima torej relativno vedino, ali ne absolutne, dasi brez dvoma reprezentira veliko veČino naroda. S pomočjo osmerice velikih županov in dveh, treh virilistov bi se morda dala pri kakšnem važnein vpraŠanju za silo zvariti večina, ali tuđi to je nego-tovo, zlasti pa bi se s tako većino ne mogli prepreČiti predlogi, ki bi bili vloženi z namenom, da strmogla-vijo novo vlado.
Koalicija je po številu najmoc-nejša stranka v saboru, zdatno se je zlasti okrepila, ko si je izvojevala svojo vlado, na drugi strani se je ne samo ohladilo, nego tuđi nena-vadno pooštrilo njeno razmerje napram Frankovi stranki.
V težki krizi, ko se je splošno pričakovalo imenovanje nove vlade, so frankovci zopet stopili na plan s svojim „Argusom" ter priobcili v svojem glasilu ono znano denuncia-cijo rna zgoraj", da sta bila dva hrvatska delegata, člana hrvatsko-srbske koalicije, na obedu pri srbskem poslaniku Vuiću na Dunaju in nazdravljala kralju Petru kot „jugoslo-vanskcmu kralju". Radi tega se je vnela ljuta polemika med koalicijskim časopisjem in frankovci.
Nato so nedavno tega frankovci in khuenovci v občinskem svetu v Zagrebu sprejeli rezolucijo, naj se pozdravi kralj, kadar priđe v Bosno, s prošnjo, naj se Bosna čim najpreje združi s Hrvatsko.
S to brezmiselno demonstracijo se je hotela zopet vreći bomba med Hrvate in Srbe, da se razbije njihovo složno delovanje v Hrvatski, s kate-rim so tako nezadovoljni „oni goria. Končno se je na konferenci Frankove stranke, ki se je koncala te dni, sprejel med glasnim psovanjem na koalicijo v starčevićansko stranko stari Khuenovec, bivši oddelni predstojnik pod Hedervarvjem, dr. Ivo Kršnjavi. Dr. Krsnjavi je izjavil v časopisih, ko je v njem nastai ta rpreokretu, da mu je ideal „Velika Hrvatska v Veliki Avstrijiu in je vzkliknil: rŽivela premoć Habs-buržanov na Balkanu!"
Ta program je v diametralnem nasprotju z nauki Ante Starčevića, ki je vtemeljitelj današnje Frankove stranke.
Starce vic je namreČ iz vse duše sovražil Avstrijo in avstrij-sko politiko, zato je vedno zago-varjal pravičen sporazum z Madjari a proti Avstriji.
A evo sedaj stopa najnovejši pri-staš te stranke, ki brez dvoma noče biti v nj ej samo navadna ničla, v javnost z docela nasprotnim programom.
rPokretu je ta vstop drja. Kršnja-vega v Frankovo stranko naznanil z velikimi Črkami: „Heil dir Gross-Oesterreichu ter priobcil citate iz spi-sov Starčevića in Kvaternika, pri-merjajoč jih izjavi drja.   Kršnjavega,
da se vidi ogromno nasprotje med tem in utemeljiteljem stranke prava. Ražen Kršnjavega se je mnogo naj-slabših bivših khuenovoev spreobrnilo v najbolj navduŠene Starcevićance.
Vsi ti pojavi so silno pooštrili razmerje koalicije napram Frankovi stranki. Razvila se je ljuta polemika. Radi tega je nastala opravičena bo-jazen, da se frankovoi združijo v saboru s khuenovci ter tako strmogla-vijo vlado še preje, nego bi mogel sabor kaj pozitivnega storiti glede ustavnega preporoda Hrvatske. Ako bi imela ta sloga firankovcev in khue-novcev za posledico samo razpust sabora pod sedanjo vlado, ce bi ne nastale važnejše komplikacije, bi bil to najnaravnejši proces in koalicija bi brez dvoma izšla iz volitev v veliki većini, ker bi povsem iz-ginili oni nenaravni ostanki 30 ma-djaronov.
Toda situacija je mnogo težja. Madjaroni so potolčeni in razpr-šeni, toda njihove nade še nišo za-tonile. Madjaroni še iniajo vedno zveze v najviŠjih krogih tako v Pesti, kakor na Dunaju. Mora se pa tuđi odkrito priznati, da hrvatsko-srbski koaliciji „oni zgoraj" ne verujejo. Denuncia-cije o jugoslovanstvu in druge spletke so še premoČne.
Dr. Kršnjavi je naglašal, ko je vstopil v Frankovo stranko, v svojem govoru zlasti svojo dinastičnost ter pripomnil, kako se „zgoraj" ne ra-Čuna s koalicijo, vsled Česar je Frankovi stranki zagotovljena sijajna bo-dočnost.
V privatnem razgovoru v uredništvu „Obzora" je pa naravnost ime-noval generala Klobučarja kot kralj evega komisarja na Hrvatskem . . , .
Ko bi se onih 30 khuenovcev odločilo, da skupno s frankovci str-moglavijo novo vlado, bi bil gotov znak, da imajo v žepu obljubo višjihfaktorjav, da bo postala na Hrvatskem reakcija, ki bo jih znasilstvom zopet dvig-nila na površje.
Normalna rešitev krize z eno-stavnif^. razLustor\ sft! ora in ^ takoj-šnjimi volitvami bi lamreč značila njihovo končno smrt.
Zato se v koaliciji te dni resno razpravlja o bodoči situvaciji v saboru. Izvedel sem, da so se zopet pojavili glasovi, naj koalicija raje paktira z ostanki madjaronske stranke, ker bi si s tem takoj pridobila gotovo ve-čino. Ta pakt bi se mogel skleniti samo za ceno, da bi koalicija neka-tere izmed madjaronov izvelila v poštanski sabor. A to bi značilo njihovo rehabilitacijo in popolno kom-promitovanje koalicije pred javnostjo. Ražen tega je 10 madjaronskih man-datov prepornih, ki se ne sraejo verificirati. Kaj se naj napravi s temi"? Zato je prevladala v koaliciji struja, naj se zopet vpraša Frankovo stranko, je-li prekinila svoj pakt in kako bo poslovala v bodočem saboru. Koalicija zahteva od nje, naj zajamči, da ne bo z nobenimi državno-prav-niini predlogi zavirala   delovanja ko-
alicije   glede   uvedbe   svobodoumnih ustavnih reform.
Frankovci so na to odgovorili, da se ne dado vezati glede svojega državnopravnoga stališČa; sedaj se glede tega izraza pismeno pogajajo. Stvar je pa v resnici taka: Frankovci se nikakor več nečejo kakor preje pismeno vezati na kakšen pakt s koalicijo, temveč samo ust-meno obljubljajo, da v resnici ne bodo zavirali delovanja koalicije. Oni bodo sicer vedno označevali svoje posebno stališče, (a tega jim koalicija niti ne brani), vendar pa ne bodo skuŠali provocirati padca nove vlade, dokler le-ta ne izvrši svoje naloge glede uvedbe ustavnih reform.
Takšnim obljubam bo končno koalicija morala verjeti, ker je to še vedno bolje, in naj nastanejo še tako težke komplikacije, kakor ako bi se sklenil kakšen pakt z ono trideseto-rico khuenovcev.
Ako se postavi kraljevi komisar, se bo to zgodilo proti volji koalicije in ves odij bo pal na frankovce; oživljenje sovraženih madjaronov bi se moglo zgoditi samo z voljo koalicije, a to bi ji podkopalo vse zau-panje v narodu.
Hrvatski sabor se sestane koncem tega ali začetkom bodoČega me-seca. Zasedanje bo trajalo, ako bo teklo normalno, brez prekinjenja tri mesece. Se nikdar ni narod s tako napetostjo pricakoval zasedanja sabora kakor to pot.                     /±.
Državni  zbor.
D u n a j , 5. oktobra. Posl. R o -bič je interpeliral železniškega mi-stra zaradi nedostatnih prostorov na postajališču „Sterntal" na ptujskem polju. — Posl. Wastian je interpeliral trgovinskega ministra, naj se uvede avtomobilna poštna vožnja med Mariborom in Ptujem preko St. Le-narta in Sv. Trojice.
Potem se je začelo razpravljati o nujnem predlogu posl. H a u e i s a, naj ostanejo meje balkanskih držav zaprte za uvoz živine v Avstrijo. Poljedei^ki minister grof Auersperg je zagovarjal predlog, češ, da je treba domaČo živinorejo varovati pred kužnimi boleznimi, ki prihajajo z Balkana. — Proti predlogu sta govorila poslanca Seitz in Schuhmeier, ki sta opozarjala na neznosno draginjo mesa, tako da si delavci že konjskega mesa ne morejo več privoščiti. Zadnji govornik je za-hteval, da se morajo odpreti nele meje proti Balkanu, temuc se mora pospe-Ševati tuđi uvoz mesa iz Argentinije. ; — Pri glasovanju je bil Haueisov predlog spr ej et z velikovečino.
Na vrsto  je   prišet predlog posl. Kittla   glede   znižanja   davka na   sladkor.   —   FinanČni minister vitez   Korytowski  je   izjavil,   da tuđi vlada razmišlja o znižanju takega     ■ davka,   toda   kdaj   se   to   zgodi, tega ne   more   reci.   (Smeh).  — Posl. grof     ; Sternberg   je   rekel,   da  je v Avstriji   korupcija   naj višje  kroge   tako zajela,   da   bi  ministrski   predsednik
postal prva zrtev korupcije, ako bi se ji hotel zoperstaviti. Imamo ne le kartele za železo, sladkor in petrolej temuČ ćelo za lim, pri katerem je iz. gubila svoje premoženje neka zelo visoko stoječa dama. — Pri elaso. vanju je nujnost dobila po. trebno veČino, toda pri glasovanjn o celoti se je izkazalo, da zbornica ni veČ sklepčna, vsled Česar se je sejt zakljuČil a.
Prihodnja seja bo v petek 1^ t. m.
Iz odseka za volilno reformo.
Dunaj, 5. oktobra. Odsek seje bavil v današnji seji s sklepom pod« odseka o volilni dolžnosti. Posl. Hruby je poročal o sklepu, nakar so izrekli ministri svoje stališce. P0-slanec Kaiser je predlagal globo za neudeležbo pri volitvi 3 do 100 K. Trikratna kazen ima za posledico, da volilec izgubiti za šest let aktivno in pasivno volilno pravico. — Poglauec Malfatti je predlagal, da morejo o volilni obveznosti sklepati deželni zbori le v navzočnosti treh Četrtia vseh poslancev in z večino dveh tre-tjin navzocih. Oba predloga sta biia odklonjena, sprejet pa je bil Hrubega predlog, da se prepusti odločitev o volilni dolžnosti deželnim zborom.
Prihodnja odsekova seja bo y torek 9. t. m.
Pluralna voliina pravica na Ogrskem.
Budimpešta, 5. oktobra. V včerajšnjem ministrskem svetu se je razpravljalo tuđi o pluralni volilni pravici, za katero sta se zavzemala že ministra Kristoffv in Andrassv. Včeraj pa se je pokazalo, da so ministri, ki pripadajo neodvisni stranki, odlocni nasprotniki plurali-teti, vsled Česar je izključeno, da bi se tak zistem v doglednem času uve-del na Ogrskem.
Nemiri v Macedoniji.
Carigrad, 5. oktobra. Neprestano prihajajo porocila o grozodej-stvih bolgarskih čet. Tri bolgarske Čete že dalje Časa grozovito gospo darijo na meji. Seboj imajo tuđi mnogo bomb. Dosedaj so ubili sedem oseb. VBitolju je baje bolgarska četa umorila  13 oseb.
Dogodki na Ruskem.
Državne finance.
Petrograd, 5. oktobra. FinanČni minister Kokovcev je izročil mini-strskemu predsedniku spomenico proti prekoračenju kreditov za posamna mi-aistrstva, in Tkateri posebno zahteva, da se moraj o nove zahteve vojne uprave odkloniti. V spomenici izkazuje, da je državni prora-5un za leto 1905. ostavil 481,100.000 rubljev primanjkljaja. S primanjkljaji prejšnjih let je nepokritih 811 mili-jonov. In primanjkljaj neprestano na-rašča. Japonska vlada zahteva za zdr-sevanje ruskih ujetnikov 25 milijonov veČ,   kakor  je proraČunjenih.   Vojna
W Dalje v prilogi. IM
goldinarju ali še po 10 krajcarjev povrh. Ako pomislite, kolikega po-mena za vaše duše je daritev svete maše, mi gotovo pritrdite, da je gol-dinar za eno maso tako majhna svota, da je to plačilo naravnost sramotno. Po mojem mnenju naj bodo maše po pet kron, kar žele tuđi naš premi-lostni gospod knez in škof.
Cene porok, pogrebov, krstov in raznih drugih cerkvenih opravil se tuđi primerno zvišajo, kar vam boro. pa prihodnjič naznanil, ker doslej še nisem natanko določil tarifa, ki pa mimogrede povedano, ne bo čisto natanko doloČen, ampak ga bom zvi-ševal, kolikor se mi bo v vsakem slučaju zdelo potrebno za zveličanje te ali one vaše duše.
Na ta način upam, da vas resim hudičevih zank, ki vam tako grozno prete. Seveda, če bi bilev vaše duše še vedno v nevarnosti, da zapadejo peklenskemu ognju, bom že poskrbel, da preprečim to nevarnost in tako žvalim rae sebe težko neizogibno odgovornost, ki bi me drugaČe čakala pred neizprosnim nebeskim sodnikom.
Da bom pa videl, kolik uspeh je imela moja današnja   pridiga na vas,
bo takoj zdaj darovanje za moje t. j. svete cerkve potrebe, in upam, da se ga udeležite vsi in se natanko držite prepisov, ki sem vam jih podal. Kajti dobro veste, kaj je rekel Kristus apostolom in njih namestnikom: ^Kdor vas ne posluša, mene ne posluša, kdor pa mene ne posluša, ne posluša tistega, ki je mene poslal." Besede moje so besede onega, čigar namest-nik sem in kot verni kristjani jih morate ubogati kot božjo besedo,kivam prihaja po meni iz božjih ust. Amen. (Uspeh te pridige je bil krasen. Župnik se je kar krivil, ko je nesel polno vrečico denarja, nabranega pri „ofrua, v župnišče, kuharici pa pravil, da božjega kraljestva na tem svetu ne bo konec, dokler bo kaj tako ver-nih kristjanov, kot so njegovi farani). ________             B.
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
xvni.
Manfreda je peljala star ega Zlato-poljca v oddaljeno sobo in ostala tamkaj ž njim veČ ur. Njiju pogovora
ni nihče motil, saj so bili gostje zbrani na slavnostnem obedu, s ka-terim je Nikolaj Kolovški zaključil turnir in sploh vsa razveseljevanja, kar jih je bil priredil. Večina gostov je hotela koj po obedu odi ti, ker je skoro vsakdo želei, da prebije sveti večer v krogu svoje rodovine.
Ko so se začeli prvi gostje od-pravljati, sta Manfreda in stari Zlato-poljec ravno koncala svoj pogovor in sta šla skupno v Krištofovo stanovanje, resno in slovesno, kakor da gresta iskat odločitve za vse prihod-nje življenje.
Stopila sta v predsobo in tu sta obstala, kajti sliŠala sta iz sosedne sobe KriŠtofov glas in koj na to glas Lukov.
„Ti si torej vse natanČno tako pripravil, kakor sem ti naročii," je vprašal KriŠtof.
„Da, milostivi gospod," je odgo-voril Luka. „Vse je pripravljeno."
„Ključe do železnih vrat, ki za-pro ves grad, si tuđi razdelil ?u
„Tuđi ti si natančno zapomnil, kako moraš nastopiti in kaj govoriti?"
)q   U
„Tuđi zadolžnico, ki sta jo pod-pisala Alam Kolovški in Andrej Bo-sio v hiši ljubljanskega Zida, imaš pri sebi?"
„Tuđi to."
„Potem je vse v redu," je dejal Krištof. „Stori vse tako, kakor sem ti naročil, poplačam te kraljevsko. Vreča, polna zlata, ki stoji v moji sobi, je namenjena tebi. Luka, če mi boš zvesto služil v tej odločilni noČi. In zdaj — naj mi Bog pomaga, da se mi vse posreći."
Čim je Krištof odšel, sta vsto-pila v njegovo sobo Manfreda in stari Zlatopoljec. Vstopila sta tiho in previ dno in zalotila sta Luko, ko je čepel na tleh, in iz razliČnih vrČkov zlival neke tekočin • v posebno po-sodo. Zamaknen je bil v svoje delo tako, da se niti ozrl ni, ko so se od-prla vrata. Izraz njegovega obraza je bil tak, da sta se Manfreda in stari Zlatopoljec nehote spogledala. Neko divje zadovoljstvo je odsevalo z vol čj ega lica Lukov ega in žarel je v njegovih očeh ogenj, ki je kazal, da pričaknje nekaj izrednega, nekaj ve-
likanskega, uresničenja starih želj in srčnih upanj.
Z enim samim pogledom sta se bila stari Zlatopoljec in Manfreda porazumela. Zlatopoljec je vzel izza pasa svoje bodalo. Z enim samim skokom je bil pri Luki in ga je po-drl vznak na tla, potem pa mu po-kleknil na prsa in mu nastavil bodalo na vrat. Luka se tuđi potem ni branil, ko ga je bilo minilo prvo preseneČenje, ako ga je napad sploh presenetil. Ćelo nasmehnil se je iu očividno je bilo, da si ne dela no-benih  skrbi zaradi   svojega   položaja.
Manfreda je pristopila in se sklonila nad Luko.
„Povej mi, Luka, kaj je tvoja najsrČnejša želja?"
„V tem trenotku je moja uaj-srčnejša želja ta, da bi me nehal vitez Zlatopoljec z bodalom šegetati po vratu. Jaz sem na vratu posebno ob-čutljiv."
„Zdaj se mi ne norčuj," je t resnobo  ukazala Manfreda.
„Kako naj govorim resno, ko mi kleSi na želodeu tako težak mož,u se je šalii Luka. „Moj želodec je naj-občutljivejši del mojega telesa.
1. Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 229, One 6. oktobra 1906.
ti prava pa zahteva 17 milijonov, ražen tega pa za vojaštvo, ki je pomagalo zatirati nemire, vsak mesec dva milijona, t. j. za zadnje štiri mesece S milijonov rubljev.
prognanstva  političnih ujetnikov.
Petrograd, 5. oktobra. Veeraj so odšli od tukaj trije vlaki političnih obsojencev v prognanstvo v Sibirijo ; med prognanci sta dva duhovnika, t>0 dijakov in 41 žensk. Ponoći je od-§el vlak s 500 obsojenimi puntarji iz Kronštata in Sveaborga.
Bombe.
Odeš a, 5. oktobra. V Tiflisu je poeiia na ulici bomba, vsled Česar je bil en častnik ubit, en častnik in več civilnih oseb je bilo ranjenih.
Izvr&ene smrtne obsodbe.
Varsava, 5. oktobra. V Kron-•Uatu so vceraj ustrelili 19 na smrt nbsojenih matrozov.   Mesto je mirno.
__ Y Czenstohowu so  obesili 10 oseb,
ki iili je  vojno   sodisče   obsodilo na
smrt.
Roparski napadi.
Petrograd, 5. oktobra. Blizu Ufe je 40 oboroženih mož ustavilo poštni vlak. Ubili se vojaka ter ranili in zvezali vse tri blagajnike. Odnesli so 250.000 rubljev. — Pri Bom-zovki pa je napadlo 7 roparjev poštni voz. Ubili so voznika in spremljevalca ter odnesli 6000 rubljev. V obeh slu-eajih so roparji pobegnili brez sledu.
Varšava, 5. oktobra. Revolu-cionarji so skušali danes oropati glavno pošto, kjer je bilo v blagajnah dva inilijona rubljev. Nakana se jim pa ni posrećila.
Spremembe v italijanskem diplomatičnem zastopstvu.
Rim, 5. oktobra. Ministrski svet je sklenil važne spremembe v diplomatičnem zastopstvu. Med drugimi so imenovani: poslanik v Cetinju, marki Cusani, za poslanika v Brnu; po-slaniški svetnik pri poslanstvu v Be-rolinu, Mattiolo-Pas^ualini, za generalnega konzula v Budimpešti; generalni konzul v Budimpešti, S a 1 -lier de la Tour vojvoda Ca-vello, za poslanika v Haagu; posla-niški svetnik pri italij anskem posla-ništvu na Dunaju, Carlotti, za poslanika v Cetinju; generalni konzul v Kaneji, baron Fasciotti, za posla-niškega svetnika na Dunaju.
Španska  vlada  proti cer-kveni prepotenci.
Rim, 5. oktobra. V včerajsnjem ministrskem svetu je odobril kralj sodno postopanje proti upornim špan-skim škofom. Nadalje je sklenil ministrski svet, da izroci zadevo škofa Tuya najvišjemu sodišču. — Liberalno časopisje poziva vlado, naj ta-koj predloži zakon proti razširjenju duhovnih redov.
Prestolonasledstvo v Brunšviku.
Berolin, 5. oktobra. Državni kancelar knez B u 1 o w kot minister zunanjih zadev, je odgovoril na reso-lucijo brunšviškega deželnega zbora, da je zanj merodajen sklep zveznega
sveta iz leta 1885., vsled Sesar vojvoda Kumberlanški ne more prevzeti vladevBrun-šv ik u.
Krvoločni kralj.
Pariz, 5. oktobra. Kralj Thany-Thai v Anamu, ki je od leta 1884. pod franoosko vrhovno oblastjo, je dal pomoriti več svojih žen ter je vse starejše prince lastnoročno postreljal. Francoskega rezidenta, Auvergneja, ni hotel kralj  sprejeti.
obrtni uestnlk.
Preizkuševališča za p o -ljedelske stroje in zapolje-delsko orodje. V velikem Enzers-dorfu pri Dunaju se je ustanovila preizkuševalna postaja za poljedelske stroje ter za poljedelsko orodje; postaja pripada visoki Soli za poljedel-stvo na Dunaju ter je v tehniškem oziru jako dovršeno urejena. Naloga instituta je, izvajati objektivne pre-izkuŠnje poljedelskih strojev ter po-ljedelskega orodja v ta namen, da informira kmetovalce glede i zbir e teh delovnih pripomočkov; nadalje pa tuđi v ta namen, da nudi izdelo-valcem strojev priliko, da na podlagi izvršenih preizkušenj v tem zavodu izpopolnijo srvoje izdelke; končno pa se potom preizkušenj dožene teh-nična kakovost ter gospodarska ko-ristnost dobrih fabrikatov. O izvršenih preizkuŠnjah izdaja ta državni institut objektivna izpričevala. Preiz-kušnje se vrše v splošnem pod istimi pogoji kakor pri sličnih zavodih v inozomstvu; preizkuŠa se stroje in orodje na zahtevo izdelovalcev ter se pobirajo sledeče pristojbine: od predmetov v vrednosti do 100 K 30 K. do 300—GO K, do 600—90 K, do 900—120 K; za predmete v vrednosti od 900 do 1500-180 K itd. Ta nova naprava ima torej namen, na eni strani v aro vati kmetovalce-konsumente pred nakupom slabih strojev ter slabega orodja, na drugi strani pa omogoča obrtnikom, ki iz-delujejo te vrste predmete, da prejmo po dovršeni preizkušnji v zavoda nepristranska izpričevala o kakovosti ter porabnosti svojih fabrikatov.
Seznam ucilišč, katerih izpričevala upravičujejo v izvrševanje rokodelskih obr-tov. Lansko leto je trgovinsko mi-nistrstvo izdalo novo listo rokodelskiii obrtov, to je onih, katere smejo pri-četi izvrševati le osebe, ki dokažejo svojo strokovno sposobnost. Sposob-nost~se redno izpriČa z uČnim in de-lavskim izpričevalom, ki ga izda učni gospodar, odnosno obrtni delo-dajalec. Sposobnost za izvrševanje rokodelskih [obrtov pa se o določbah obrtnega reda lahko dokaže tuđi z izpričevali o dovršitvi obrtnih učilišč. Stvar trgovskega ministrstva pa je dolocati ona obrtna ucilišča, katerih izpričevala dajejo omenjeno pravico. Državni zakonik, razposlan dne 2. oktobra, prijavlja nov seznam predmetnih učilišč. Znatno je že število obrtnih učnih zavodov v Avstriji, ki vzgajajo obrtni naraščaj za razne obrtne stroke ter izdaj ajo absolven-tom izpričevala, ali večinoma le drugi narodi in druge dežele so deležne koristi. Za nas Slovence priđe vpoštev v tem pogledu le umetno obrtua strokovna šola v Ljubljani, in sicer za pletarstvo, za pohistvena in stavbno mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo in podobarstvo. Strokovna šola za mizarstvo v Kočevju priđe v poštev za mizarje in rezbarje.
Nameravana preureditev določb, tičočih se telefona. Govorili smo na tem mestu že o tem, da se namerava hkratu s povišanjem nekaterih poštnih in brzojavnih pri-stojbin povišati tuđi pristojbine za vporabljanje lokalnih telefonskih naprav. Pri tem je trgovinsko mini-strstvo izdelalo nacrt, čigar določila bistveno izpreminjajo način placevanja pristojbin za vporabljanje telefona. Uvesti se namerava docela drug zistem. Sedaj plačujejo naročniki takozvano stavbno (napravno) pri-stojbino, ki znaša najmanj 150 K, če naročnik ni oddaljen od centrale dalj kakor 500 m, sicer pa je vsakih 100 m 30 K več. Napravna pristoj-bina je enkratno plačilo, ki zadene naročnika tedaj, ko se mu postavi in uredi aparat. Vrhutega je plačevati letno naročnino, ki znaša v Avstriji v vseh mestih ražen na Dunaju 100 K. ljetna naročnina je enaka za vse na-ročnike brez ozira na to, v koliki meri se poslužujejo telefona in ne glede na števifo telefoskih pogovorov. Po nacrtu, ki ga je vlada pripravila, bi dobili po vsem drug zistem. Stavbna pristojbina bi odpadla. Telefonska omrežja se razdele po številu naročnikov v se-dem kategorij. Ljubljansko telefonsko omrežje bi se* uvrstilo v peto kategorijo, v katero spadajo ona telefonska omrežja, pri katerih se gib-Ije število naročnikov med 200—500. V posameznih kategorij ah določa nacrt razrede, v katere se uvrste posamezni naročniki enega telefon skega omrežja, in sicer je merilo večja ali manjša uporaba telefona od strani naročnika. Kakor razvidno, je ten-denca ta, da se hoče ozirjemati na intenzivnost vporabljauja telefona po naročnikih. Cim češče se poslužuje naročnik svojega telefona, v tem višji razred se uvrsti. S tem hoče poštna oprava nekako posne-niati one države, ki za vsak posame-zen pogovor pobirajo posebno pri-stojbino. To se prakticira n. pr. na Nemškem in v New Yorku. Pri razre-dih je zopet razlikovati med telefoni v trgovinah in obrtovalisčih ter med telefoni v stanovanjih. Ker je znano, da se v kupčijskem poslovanju v obilnejši meri rabi telefon, določa za take telefone v nacrtu znatno višjo pristojbino. Naročniki telefonskih naprav, ki se rabijo v kupčijskem poslovanju, bi se pri nas vrstili v razred z velikim prometom ali v razred z malim prometom. V prvem slučaju, do katere.^a priđe, če se ne rabi telefon povprečno na dan za več ko 20 kiicev, bi znašala letna naročnina 200 kron; v drugem primeru, če povprečno število kiicev od strani naročnika ne presega števila deset, pa 150 kron. Pri tem se pogovorov v interurbannem prometu ter onih kiicev, ki nišo privedli do pogovora, ker proga ni bila prosta, ne jemlje v račun. Za telefonske naprave v stanovanjih je tarifa znatno nižja ter znaša za razred one kategorije, v katero bi bilo po številu sedanjih naročnikov uvrstiti Ljubljano, letna naročnina 130 kron.
Iz navedb v prejŠnjem odstavku je povzeti, da se kategorija, v katero se uvrsti kako telefonsko omrežje, ravna po številu naročnikov onega kraja. Za uvrstitev posainez-nega naročnika v kak razred pa je merodajna povprečna vporaba telefonske naprave. To uvrstitev izvrši po vladneni nacrtu poštna uprava po svojih organih in sicer glede dosedanjih naročnikov na sledeči način: Poštna uprava si izbere dva delavnika poljubno ter si zapomni, kolikokrat seje ob teh dveh dneh   vršil   telefonski   pogovor vsled
„Luka, ti me poznaš še iz casov, ko sem bila kraljevska hči na otoku mojega očeta in ti veš, da izpeljem vse, kar sem sklenila in naj velja kar hoče. Tuđi tvoje življenje sem pripravljena žrtvovati, če mi ne po-veš, kar hočem vedeti.u
„Kaj naj Vam povem? Da mnogo veni in znam, to tuđi za Vas ni nič novega. Ali naj Vam mar povem, kako bi Vam stregel, če bi bila Vi kraljica na tistem dolgočasnem otoku, kjer me je Vaš oče z mojim gospo -darjem vred držal vjeČi; jaz pa Vaš kuhar ?u
nTi me dobro umeješ in veš na-tančno kaj hocem izvedeti," se je razjezila Manfreda. „In, pri vecnem Bogu ti prisegam, da ti sama zasadim bodalo v srce, če mi vsega ne poveS. Kaj se pripravlja za nocojš-njo noČ?u
„Kje se pa kaj pripravlja?" je mesto odgovora dejal Luka. „Kveč-jemu v kleti in v kuhinji. Kar Iju dje še sicer na svetu pripravljajo, itak ni vredno truda. Klet in kuhinja to sta edini resnicni svetišČi."
Stari Zlatopoljec  se je  nad bur-
zacel grgrati in stiskasti svojo žrtev za goltanec, kakor bi hotel Luko zadaviti.
„Govori, Luka, ali pa umriu je vzkliknila Manfreda. „Kaj naj se zgodi danes po noči v sobi treh levov?"
Luka je zamižal in po kratkem pomisleku vzdihnil.
„Oe me umori stari Zlatopoljec ali njegov sin, je naposled vse eno in zato ne izdam tajnosti svojega gospodarja."
„Jaz in oče Krištofa ti jamčiva s svojim življenjem, da ti Krištof ničesar ne stori, če poveŠ, kaj se zgodi to noč v sobi treh levov."
„To je že nekaju je menil Luka, ki ga je zopet prevzela želja, da bi pogovor zasukal na smešno stran. „A kaj je samo življenje — ko pa izgubim ugled kot zvest".
Manfreda je udarila z nogo ob tla.
„Zdaj bodi konec takega besedo-vanja. Kaj se zgodi to noc v sobi treh levov?"
„Verujte mi, da vam ne morem reci drugega, nego   edinole to:    Bog
„Tvojih priprošenj ne potrebu-jem. Reci, ali imata Krištof in Marija Saloma danes po noči v sobi treh levov ljubavni sestanek ?a
„Če že to veste, Čemu me potem še izprašujete?u se je hudobno rogal Luka. „Kaj se zgodi, če se dva za-ljubljenca o polnoči najdeta sama v zapuščeni sobi na posteiji, to menda še veste izza časa, ko ste bila kraljevska hči, Krištof Zlatopoljec pa vašega oceta jetnik."
Manfreda je zatrepetala po vsem životu, a premagala je svojo uža-ljenost.
„In kaj se zgodi potem,- ko bo ta ljubavni sestanek končan."
„Kaj naj se zgodi" je menil Luka. „Ko sem bil še v samostanu, sem večkrat slišal, da je po ljube-zenskem vžitku vsako bitje žalostno, izvzeti so le petelini in menihi."
„Oče, umorite gau je v najvec-jem srdu zakričala Manfreda in v tistem hipu je stari Zlatopoljec že dvignii svoje bodalo. A predno je še zamahnil, ga je Luka z nadČloveško silo pahnil raz sebe in planil na noge.             _________     (Dalje prih.)
kiicev od strani posameznega naročnika. Naročnik seveda ne bo vedel, kdaj se bo to štetje vršilo, sicer bi svoje ravnanje po tem uredil. O iz-vršenem štetju se pozneje obvesti. število kiicev obeh dni se nato se-šteje, razdeli z dvema ter pomnoži s tristo (število kupčijskih dni v letu!) Produkt poda število letnih pogovorov ter je podlaga za uvrstitev v razred z močnim ali malim prometom. če se dožene število pogovorov, ki ne presega 3000, se uvrsti naročnika definitivno v razred z malim prometom, sicer pa provizoriČno v razred z moćnim prometom. V zadnjem primeru se doloČi definitivna uvrstitev na podlagi zopetnih štetev po preteku dveh let. Diference preplačila, odnosno premalega plaČila se potem obojestransko poravnajo. Glede novih naročnikov določa nacrt, da se uvrste prvotno provizoriČno v razred z malim prometom. Definitivna uvrstitev se potem izvede po preteku enega leta na podlagi štetja pogovorov.
To je v kratkih potezah vladni nacrt. Pred vsem je opomniti, da je obremenitev, ki zadene kupcijske kroge vsled nameravanih poviškov telefonskih pristojbin, naravnost ogromna. Pri telefonskih napravah, slu-žeČih trgovini in obrtu, bi znašala za Ljubljano kar 100%, odnosno 50°/0 pri malem prometu. Tako namero je paČ pobijati z vso odločnostjo, tem-bolj, ker naročniki za tište številne dni, ob katerih vsled poškodb ne morejo rabiti telefona, ne dobe uo-benega povračila. V ostalem pa je glede novega zistema paČ dejati, da je za praktično izvedbo prekompli-ciran. Opozarjamo le na opisano uvrščanje posameznih razredov na podlagi štetja pogovorov. Mi smo si v svesti, da bo preklicano malo postaj prišlo v razred z malim prometom. Poštna uprava ima povsem prosta roke in more izbrati za štetje poljubne dneve; ne bo težko naj ti onih, ko se telefon rabi v obilnejši meri. Nato, da bi se mislilo na zni-žanje telefonskih pristojbin, računajoč z okolnost] o, da bi potem moglo v krog naročnikov večje število prebivalcev, se kani dvigniti v ob-čutni meri plačilo za vporabo telefona. To postopanje mora neprijetno dimiti zlasti v naši deželi, ker se kljub ponovnim prošnjam, da se izvedejo ne-katere živo potrebne nove telefonske proge, erar nikamor ne gane. Ome-ninio pri tem še dejstvo, da se za zgraditev novih prog zahteva od interesentov 30° 0 prispevek k stro-škom za napravo državnega občila. Čigar vporabo je treba vrlo drago plaćati. Ta zahteva je za naše kraje toliko kakor odklonitev.
Povedali smo, da bi po novem zistemu odpadli stroski za napravo po-amezuih postaj pri naročnikih S tem obremenitev za prva leta v pri-meri s sedanjimi stroŠki izgubi na svoji občutnosti, seveda le pri novih naročnikih. Stare narocnike, ki so že plaćali stavbno pristojbino, se hoče na ta način odškodovati, da bodo tekom prvih pet let po uvedbi novega reda plačevali naročnino v dosedanji izmeri. Ta ugodnost pa v gotovih primerih odpade tak oj, tako n. pr. ako naročnik odpade ali Če preide postaja v druge roke.           T.—k.
KJe Je denar?
Slike iz Šmartna pri Litiji.
Dekan Žlogar, sedaj imenovani kanonik novomeškega kapitlja, v kratkem odide od nas. Bog ga nesi: ko bi bil vendar preje šel, bi vsaj imeli že orgije, križev pot ali pa vsaj  denar, tako pa nimamo   ničesar.
Tako in enako se sliši iz ust slehernega farana. Mi pa pravimo: Skoda ga je, prehitro gre od nas, ker njegovo delovanje je za našo dobro stvar neprecenljive koristi. Kdo je spametoval 75 odstotkov kmetskega ljudstva naše fare, če ne Žlogar*? Vsakemu delu zasluženo plačilo in tuđi mi kličemo: hvala mu! Ce tuđi ni končal svojega dela, vendar je pričel in končal bode drugi. Ob nje-govem odhodu pa hočemo podati nekaj iz zgodovine njegovoga delo-vanja in nehanja med nami.
Leta 1002. nas je razveselila vest, da priđe za dekana v Šmartno kranjskogorski župnik Anton Zlogar. Dali smo svojemu veselju duška s tem. da smo ga kar najsijajnejse sprejeli, okrasili smo hiše z zastavami, postavili slavoloke, mu hi teli naproti in priredili zveČer krasno bakljado. Po samem prevzvisenem se je priredilo to slavje. Govor presvetlega je bil ginljiv in ko novega dekana pozove z besedami: Pripelji jih nazaj ! Pripelji jih nazaj ! (namreČ zgubljene ovce v klerikalni klev) ni ostalo no-beno oko suho. Toneta štev. II. je ta poziv vzpodbudil in šel je na delo. Sklical je obstrukcijski shod, povabil je Štefeta, dr. Žitnika in dr. Schweitzerja ter nagnal ce*o trumo bojaželjnih kmetov skupaj, in ko je dr. Schweitzer v svojem dolgočasnem govoru   jel   psovati   šmartinske    na-
prikaznim, se je nadaljnje zborovanje vsed tega preprecllo. Nato se je pri-Čeio praktično izvrševanje ukaza Toneta št. I. in pod zaščito kaplanov so se jeli napredni kmetovalci na tla pobijati in brcati. Vsled več elučajev poškodb je bila napravljena ovadba, vršila se je dolgotrajna preiskava s končno obsodbo zločincev. Dekan in Schweitzer sta se sicer trudila z na« jetimi pricami, ki so pod prisego lagale, vso zadevo prikriti, a ni šio.
S tem shodom in pobojem je pričel Tone št. II. prvo svoje delovanje. Da bi se toliko veČ ovao nazaj pripeljalo, se je pričelo do takrat še ne običajno blatenje naprednjakov po „Domoljubu", prizanašalo se ni nikomur, pri neketn. trgovcu so nalaŠč kupovali riž, kateremu so primešali miš zato, da bi se kupci odvraili od njega; neki gostilničar je bil ovaden, da je pri njem neki gost (pri zakur-jeni peči) zmrznil in bil oropan, v resnici pa ga je zadela kap (kakor je dosti takih slučaj9v) in je Sele pozneje umri na svojem domu. Nekega učitelja so neprenehoma denunoirali, da ne govorimo o napadih na gdč. učitelj ico.
Svoje delovanje je za božjo 5ast vneti Tone Št. II. tuđi pokaza! s tem, da je farovž, ki ga je Lavrenčič leta 1898. s stroški 14.000 K popolnoma prezidal in prenovil, na ljubo svoji Metki in An5ki, uredil po knježje in baje z denarjem, pripravlj enim za cerkvene orgije. Z lesom, ki so ga napeljali radodarni kmetje, da bi se položila tla po cerkvi, je ogradil fa-rovško polje in posekal na sadnem vrtu vse drevje!
Prišel je čas novih obČinskih voli te v. Tu je bilo zopet polje odprto našemu Tonetu za plodno delovanje. Parola je bila: Župan Hostnik mi ne ugaja, ker je prebistrega uma in ako odstranim njega, spodim lahko tuđi njegovega tajnika, ker mi je pokaza! svoječasno roge. Zore in Knaflič tuđi ništa po mojem okusu, torej ven ž njima. Sestavil je novo listo brez zgo-raj imenovanih in hajd na delo. Ali z^logar je delal račun brez volilcev. Vkljub temu, da mu je šla vlada dvakrat na limanice in ovrgla volitev brez tehtnih vzrokov, je Tone Št. II. doživel pri tretji volitvi, (Sesar gotovo ni pričakoval: bil je 'sam % vsemi svojimi kandidati izbacnjen iz odbora. Nič ni pomagalo, da so se pred vsakokratno volitvijo napredni kandidatje kakor tuđi volilci napadali po „Domoljubu1*, se blatili in žalili na Časti, se črnili in postavljali v za-smeh pri kmetskih volilcih, se pridi-govalo 10 tednov edinole o volitvah in svarilo, naj se ne volijo kandidati nasprotne stranke. Vse laži, ki jih je rabil Tone št. II. s svojimi kaplani ob agitaciji, so mu vzele še tisto bore malo ugleda in — pogorel je! Ubogi Tone! Toliko se je trudil, da bi izvršil nauk prevzviŠenega: fripelji jih nazaj! Pripelji jih nazaj 1 pa ni šio ; še tista mršava čreda, ki je sledila dosedaj svojim pastirjem čez drn in strn, mu je ušla in se zatekla v liberalni hlev.
Pa dobri pastir ne izgubi po-gunia. Če se ponudi kozi soli, se jo zvabi k sebi. Našemu podpastirju jo prišel na pomoč še nadpastir ob pri-liki birmovanja dne 27. maja t. 1. Ponovil je v svoji pridigi, kar je Žlogar ženeštetokratzatrjeval: Orgle so naročene, so naročene, dobite jih kmalu, izdelal jih bo umetnik, umetnik, brez doklad, brez doklad! Ljudstvo pa se je sedaj uverilo, da tuđi škof laže, ker že 3 leta obetanih orgel Še ni in je bilo vse le pesek v oci.
S tem preidemo na glavno točko naših slik.
Mnogokrat se je na tem mestu že omenjalo o tem, a še do danes ni dobiti odgovora na vpraSanje: Kje je za orgle pripravljeni denar? Se je li dekan Lav-renčič lagal, ko je pred odhodom javno oznanil: Od stavbe cerkve je preostalo okoli 11000 kron; cer-kveni "dohodki, ki do naš ajo letnih 13—1G00 kron, bodo v par letih dosegli toliko svoto da Vam moj na-slednik postavi krasne orgle. Sedaj je že četrto leto od takrat, a orgel Se ni nikjer. Torej, Žlogar, kje je denar? Ta odgovor podajte svojim faranom pred svojim odhodom, pa bo mirna Bosna, ne pa samo ljudstvo zagotavljati, da je denar v ćeli viso-kosti, kakor je bil od LavrenČiča Vam izročen, nedotaknjen. S tem ne opravite ničesar če sujete krog sebe s psovkami po „Domoljubu." Mislimo, kar je oerkvenega, je tuđi naše in zahtevamo pojasnila. Vemo, da se boste sklicevali na svoja dva klju-čarja brez kljuSev, katera ste poprej dobro pogostili, predno ste jima kaj v podpis dali, tako da sta toliko vedela, kaj sta podpisala kot kitajski cesar.
V „Domoljubu" ste se   obregnili ob novo ustanovljeno  kmetsko poso-jilnico.   Kdo  je   pa   povzrofiil  njeno ustanovitev? Ali se   niste Vi, Žlogar, v svoji sveti jezi, ker ste pri volitvah
tatn    aramnf.nn    nrni\a.fl]i.    u    nhfiinfiki
pisarni izrazili : Naša katoliška poso-jilnica ne more vec" biti med liberalnim odborom. Liberalci, plaČajte, kar imate in vzemite ven, kdor ima kaj notri! In hajd ste odšli z blagajno k „Cofku." In ali niste že ob Času vo-litev pritiskali po Vašem Cofku na voHlce, ki so bili v zvezi s posojil-nico? Izdajte raje izkaz stanja, da bode ljudstvo vedelo, kje je in kako je z 2000 kronicami rezervnega fonda, ki pripade ob slučaju razpustitve po-sojilnice ubožnemu zakladu, da se ne bode zopet povpraševalo: Kje je denar?
Blebetate tuđi po „Domoljubu" o praznih blagajnah. Kdo jih je pa izpraznil? Ni li imela več let klerikalna stranka vse javne urade pri nas v rokah? In ali niste imeli Vi Tone št. II. povsodi vrhovne oblasti? Pojasnite rajši se, kako je to, da se je dotaknilo volilo pred 14 leti umrle gospe Katarine Hiinke, kat era glavnica je bila določena samo za vsako-letno porabo obresti za nabavo šolskih potrebščin revnim otrokoni.
Sedaj se baje pobira po hišah prispevkov za nov križev pot. Spo-minjamo se pa, da je pred 25 leti neka umrla rŠpelaa volila za križev pot 1000 kron, pred 20 leti umrla kuharica duhovnika Kozjeka Urša pa 3000 kron v ta nainen. Kjejepata denar z obrestnii? Pri tem be-račenju pridejo še na vrsto škofovi zavodi, bera za kaplana, bera za beneficij ata, bera za novega niežnarja in bera za starega mežnarja. Sled-njemu, kateremu ste na ljubav Vaše Metke kruh odvzeli in ga na cesto vrgli, da je sedaj brez službe, še tega ne privoščite, kar mu usmiljeni ljudje prosto voljno dajo, da lakote ne gine. V svoji hudobnosti niste mogli dru-gace, nego da ste s prižnice svarili ljudi, naj mu ničesar ne darujejo. Ali ste že pozabili Tone št. 2. na veliki ponedeljek, ko je deputacija kakih 100 kmetov šla v farovž s solznimi ocrni in vzdignjenimi rokami prosit, da naj mežnar še ostane na svojem mestu, nakar ste Vi brezsrčno odgovorili, da mora iti, „ker se ženske ne zastopijo." In veste, kaj ste s tem dosegli? Poprej tako ponizni, krotki inožje so bili vsled Vaše brezsrani-nosti toliko razdraženi, da so Varn zabrusili v obraz, da Vi niste božji nainestiiik, da Vam ni treba več o božjem usmiljenju pridigovati in tuđi ne maše s srdom brati!
Naposled se je skušalo v „Domoljubu" boljše rečeno „Lažiljubu" streljati iz „Šent Vida" na naše pre-koristno gasilno društvo, osobito na načelnika, podtikajoč mu nezaslišane zločine z namenom mu Škodovati in povzročiti razpor v onem društvu, v katerem vlada Čez 20 let sloga med udi obeh strank in katerega smoter je bližnjemu pomagati.
S tem smo podali nekaj slik o delovanju novodobnih namestnikov Kristusovih. da se vidi, kje so i s-kati vzroki,  da vera  peša!
Glasovi z Jesenic.
ObČ. odborništvo je odložil jeseniški podžupan Romavh radi osebnih prepirov. Na njegovo mesto priđe namestnik Jakob V o v k.
Zopet lažejo. Zadnjič smo klerikalni kliki odkritosrcno povedali, da borno vse klerikalne predloge v obč. odboru odklanjali, če se bodo zlorabljali v strankarske na-mene, kakor so to napravili s socijalnim odsekom. Torej le pod takim pogojem, ne pa brez vzroka, kakor je poroČal v soboto znani lažnjivi dopisnik „Slovenca", ki je slučajno tuđi član obč. odbora. Tako pre-mišljeno hujskanje ljudstva se pač ne strinja z nauki Kristusovimi!
Socijalni odsek je zaspa 1. Z velikanskim ropotom je spravila klerikalna stranka na dan predlog o izvolitvi socijalnega odseka. Veliko govorjenja je vzbudil v občini in tuđi nepotrebne bojazni. G. Pongratz je vložil rekurz, a ga je po znani seji, kjer je napravil odbornik Za-bukovec županu dolgovezno pri digo, zopet preklical ter tuđi naznanil svoj izstop iz odseka. Ko so klerikalci uvi-deli, da ćelo njihovi pristaši a la P. Rozman in J. Klinar nastopajo proti odseku, so se lepo skrcili in poskrili in danes spi socijalni odsek spanje pravičnega. Napraviti so mislili velikansko reklamo za svojo bi-sago, ki pa se jim je tako sijajno ponesrečila, da se načelnik odseka niti ne upa sklicati seje. Lahko je hujskati delavstvo, to da za delavstvo res kaj storiti je pa že dokaj težje, gospod Zabukovec!
Nov lavorov venec si je spletel župnik Zabukovec s svojim neotesanim postopanjem pri pogrebu želez. uslužbenca Prosena. Kakor puran je bežal pred rdečim trakom na vencu in imenitni Kristusov na-slednik je imel dovolj trdo srce, da gb ni ganila solza osirotele žene in hčere, da bi bil spremil ponesrečenca k zadnjemu pocitku. Ljudstvo in osobito   Železničarji, zap om-
nite si to brezsrčno postopa-nje katoliškega duhovnika.
Nemštvo, ki je imelo svoj cen truni pri gradbenem vodstvu, se je začelo poslavljati z Jesenic. Pred kratkim je odšel z Jesenic inženir Maks, ki je bil duša tukajsnega nemŠkega gibanja. Delalje na tihem, a vstrajno, drugače pa je bil inteli-genten mož, ki je imel vec v mezincu, kakor pa imata nemška izzlvača stari in mladi Queroh v glavi, ki pa še vedno strasita po Jesenicah.
Šolsko vprašanje je prišlo sedaj z dnevnega reda. Vlada caka in obcina caka, nemška šola se bo pa polnila. 'T'reba bo že enkrat nekaj odločnega storiti.
Šolski pouk se začne v pon-deljek, 8. t. m., ker je bila šola na Jesenicah radi otroškega kašlja tri tedne zaprta.
So že zaceli. Kdor je videl novi kolodvor na Jesenicah, je takoj uvidel, da je vse premajhno in da bo treba v par letih na vseh koncili in kraj ih popravljati in razširjati. Sedaj bodo razširili restavracijo, ki je zlasti za zimski čas popolnoma nezadostna. Prizidali bodo v ozadju za nekaj metrov. Ne bo dolgo in Čuli borno, da razširjajo skladišče in že-lezniški tir.
NaKoroški Beli ima prost, gasilno društvo dvojezično društveno štampilijo. Oloveku se kar milo stori, ko čita pri slovenskem društvu v popolnoma slovenskem kraju „Frei-willige Feuenvehr". In potem naj zahtevamo od vlade, da respektira naš materni jezik ! ?
Pogreb umrlega Jak. Janša, posestnika in les. trgovca na Dovjem je bil v nedeljo, 30. pr. m. mnogobrojno obiskan, v znak, kako priljubljen je bil mož v ćeli okolici. Pogreba so se udeležila vsa okoliška slovenska društva, med njimi jeseniški Sokol, ki mu je tuđi zapel nagrobnico. Naj v miru počiva vrli narodni mož!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6.  oktobra.
—  „Mir" o „Slovencu". Celov-
ški „Mir" prijavlja v danes došli šte-vilki članek, v katerem navaja nečuvena sramotenja koroških Slovencev, ki so bila zadnji čas obelodanjena v „Slovencu" in izjavlja potem to-le: „Tako satansko zlobno, farizejsko hi-navsko in hkrati brezmejno ošabno doslej še ni pisal noben slovenski list. Gospođe, ki so za „Slovencevoa pisavo odgovorni, naj bo sram takega glasila. Naj bodo prepričam, da na ta način ne borno prišli nikdar več skupaj in da se na ta način izpodbi-jajo temelji, da bi stranka, ki trpi tako infamno pisavo svojega glasila, kedaj postala vseslovenska stranka. Naj torej tem Lampijadam napravijo že enkrat konec, če hočejo, da borno še naprej locili osebo enega pobesne-lega žurnalista od ćele stranke in zlasti od ostale duhovščiue. S psovanjem, terorizmom in obrekovanjem nas Korošcev ne boste nikdar dubili pod svoj podplat, to si zapomnite enkrat za vselej! Če ne verjamete, učila vas bodo dejstvala
—   Versho   stališče  ljubljanskoga   Škofa  je   zelo   oniajano. od-kar si   je vtepel v glavo,   da njegovi nesrečni   zavodi   morajo    in    morajo funkcijonirati.    Ta stavba dela  škofu sive lasein groznih skrbi, a spamefcovati se škof ne da.   Kot pristen Gorenjec je trmast do   skrajnosti   in   mu   tuđi krivice,   ki  jih   dela   vsenaokrog,   ne teže prav nič srca. Za škofove zavode se nabira   na   vseh   oglih   in koncih. Duhovščina pritiska na šolske otroke, naj  dajo v ta namen, odrasčene molze po spovednicah in prižnicah in ko se človeku    približuje    zadnja     ura    in grenka smrt,   obdeluje od Škofa Jeg-liča   nahujskani   dušni    pastir   svojo žrtev,   dokler   ne  izžme iz nje zaže-ljenih   stotakov   in   tisočakov. No to naposled   še   nišo take krivice.    Krivica pa je   sledeče.     Vsak   župnik mora brati vsak sopraznik, ka-terih je okoli   dvajset v letu,   brez-plačno   maso   za   vse   žive   in mrtve župlj ane.    Take   so   starodavne cerkvene   odredbe  in naredbe, ki so veljale   tuđi v ljubljanski   škofiji, dokler  ni  bilo na škofovski pre-stol Antona Jegliča.    Ko je ta začel
beraciti za svoje zavode, se je med drugim najprej spravil na brezplačne maše ob sopraznikih in zapovedal po vsej škofiji, da mora vsak župnik brati ob sopraznikih plaćano maso in kolikor dobi zanjo, poslati njemu za n j e-gove zavode.   In kapali so in ka-
pajo stotaki in tisočaki v prazno Sko-fovo blagajno, duše v vicah pa trpe muke, ki so po naukih katoliške cerkve še hujše od peklenskih; pa tuđi še živi katoličani so prikrajšani za nebroj milosti, ki bi jih bili sicer deležni, Če bi se brale ob sopraznikih zapovedane brezplačno maše, ki so po naukih katoliške cerkve brezmejne in neprecenljive vrednosti. Škofu pa to še ni bilo dovolj. Dal je po svoji škofiji skrčiti usta-novne maše in zopet je odpadlo precej denarja v njegov žep. Kakor prejšnji slučaj je tuđi ta vnebo-vpijoca krivica, ker se denar, določen za ustanovne maše, ne srne porabiti v druge namen e, pa naj bodo ti tuđi zavodi ljubljanskega škofa. Tud i tu kaj so duše v vicah prikrajšane za brezmejno innožino milosti, pa tuđi še živi katoličaui, ker so ustanovne maše mnogokrat določene za živo in mrtvo sorodstvo. Koliko pograbi Škof na račun zvelieaoja duš v vicah in še živih katoličanov, je razvidno iz zadnje številke „Ljubljanskega škofij-skega lista", kjer beremo, da je od 1. januarja 1006 do srede aprila 134 župni j poslalo 4893 K 75 v kot znesek za plaćane maše ob sopraznikih, 7 3 žup-nij pa od skrčenih ustanovnih maš 4968 K 98 v, skupaj torej 9802 K 7 3 v! Ako pomislimo vse to, pri-demo nehote do zaključka, da je versko stališče ljubljanskega škofa zelo omajano. Mož gotovo na noben način ne verjame, da masa kaj koristi, sicer bi ne izdajal takih ukazov in ne jemal takih svot. Ako pa Škof verjame, da ima masa ne-precenljivo vrednost, kot uči njegova vera, potem uganja prave rope na lasti duš v vicah in živih katoličanov. Samo to dvoje je mogoče,  tertium non  datur.
— „Duh Časa" je prevzel novo-meškega kapiteljskega vikarija, ki je obenem. urednik „Dolenjskih Novica, v taki meri, da je priobčil v svojem listu to-le notico: G. dr. Franči-šek Detela, šolski svetnik in c. kr. ravnatelj vfšje gimnazije v Rudolfo-vem, je upokojen na lastno prošnjo. Pri tej priliki mu je bil p odeljen naslov vladnega svetnik a. — Naj bolj zagrizeni nasprtonik mora gosp. svetniku priznati poleg mnogoobsežne učenosti najnatančnejšo vestnost ter neumorno vsestransko delavnost na šolskem polju, bogato venčano z mnogoštevilnimi najlepšimi uspehi v korist zavoda in učeče se mladine, katerije bil oeetovsko dober    in    moder    vzgojitelj!
In temu dosledno mora vsa do priznati, da so ga vladini krogi s tem imenovanjem krivično prezrli.
Seveda, ko bi bil protiverskega mišljenja in neznčajne nedo-slednosti, potem bi zadobil odlikovanje kolikor le mogoče visoko. Pri nas res prav nic več ne veljajo vrline in delo, ainpak le strankarstvo in osebne zveze po-magajo temu ali oneinu višje. Dub Časa! Mož, kdor mu klubuje in gre za svojimi vzori in dolžnostmi nau-strašno dalje! Ta osebna zavest gospoda svetnika in to odkrito priznanje vseh, ki ga imajo čast poznati, je zanj največje in najlepŠe svetno odlikovanje. Dal Bog, da je uživa še dolgo !a — Ta notica je navidezno naperjena proti vladi, pravi njen namen pa je, dati Šukljetu pošteno brco. Suklje in Detela sta kolega in sta služila skupaj v Dunaj-skem Novem mestu kot profesorja. Šuklje je bil odlično protiverskega mišljenja in neznačajne nedoslednosti in je postal že davno hofrat, Detela pa, ki je bil vedno verskega mišljenja in značajne doslednosti je po dol-gem službovanju postal leregierungsrat. Ce se primimerja Detelovakarijeras Su-kljetovo, se mora človek res razje-ziti in prav dati „Dolenjskim Novi-camu, dasi se mora na drugi strani priznati, da je Deteli podeljeno odlikovanje primerno njegovemu Činov-nemu raz redu.
— Zopet  značilen čin školo-
vega tiranstva. Pisali smo že zadnjič o kricečih razmerah med škofom in njegovimi podložniki, če se ti no-čejo dati terorizirati škofovemu stra-stnemu nasilstvu, ampak sledijo temu,
kar se sklada z njih vestjo. Ne borno pozabili grđih krivic, ki jih mora trpeti kot žrtev škofovega tiranstva pravnik Kalan, ker ni zadosti javno deloval za škofovo politiko in se mu je zato odrekla ordinacija. Opraviti imamo sedaj s slučajem, ki zopet jasno kaže škofov program: pridobivati duhovnih ljudi, ki se bodo vme-šavali v politiko in jim zabraniti vsako možnost, odstopiti od tega na-silstva, čeprav trpi na tem du-hovniška služba. Iz semenišča v Ljubljani je pred dvema tednoma izstopil bogoslovec A. G. iz tehtnih \ zrokov. Ko je pa naznanil svoj izstop vodstvu duhovnega semenišča, ga je isto na vse zvite načine po tri in pol-urnem prigovarjanju prisililo, da je vložil na „Ergiiuzungsbezirkskom-mando", kjer je že prosit za vspre-jem k enoletnim prostovoljcem, proti lastni volji pismen preklic, katerega je, ker ga je vodstvo prisililo do tega koraka, takoj drugi dan ustrneno preklical. Ta ust-niena izjava se je pa po motorna pre-zrla, in sedaj ima Gr. radi tega mnogo nepotrebnih zaprek glede vo-jaščine, kar se ima zahvaliti edino-le slavnemu vodstvu duhovnega semenišča, ki hoće na tako nesramen način pođpirati škofa v njegovi politiki brez vsakega obzira na nedolžne žrtve. — Quous([ue tandem?
—  Še nekaj „stilističnih vaj"
S Črnega vrha. Piše se nam: V sobo tni in torkovi številki preteklega tedna zopet prepeva „Slovenec" staro lažujivo pesem o — propadli mle-karni. Razni liberalni „knifLu so vse požrli — sumniči gospod, ki posluša vzroke propada le od — klerikalcev. Naj priđe gosp. Stefe enkrat tako na izprehod k črnovrškemu učitelj oku, ta ga bode peljal med ljudstvo obeh strank, da bode mogel „Slovenecu vendar enkrat poročati resnico. Ljudstvo pravi: „Načelstvo je slabo gospodarilo, nadzorstvo pa ni svoje dolžnosti izvrševalo niti nad naČelstvom, niti nad poslujočim osobjem. Ves odbor plaćaj deficit — članismo nedolžniu Kaj vedno govori „Slo-venecu o — liberalnih sleparjih! — Če bi nadzorniki dobro ali vsaj malo nadzorovali, bi Hladnik in Vidmar in tuđi drugi sleparifci ne mogli, kakor vedno pravite o njih. Ali ni tako? Gospod Ivan Lampe nas je po-oblastil izjaviti, da žrtvuje k asanaciji črnovrške mlekarne 1500 K, ako da vsak nadzornik in načelnik p > isto vsoto. — Na ta način bi dobili 12.000 K, naši gospodje postanci bi se potrudi i za kak deželni in državni pri-spevek in stvar bi se lahko poravnala brez sovraštva in prepira. Na noge klerikalni nadzorniki in vsi drugi! Pokažite, da vam je blaginja črnovrškega ljudstva pri srcu tuđi takrat, ko se ne bližajo — kake vo-litve! — nNarodovu sobotni uvodnik temelji na popolni resnici, za to imamo vse polno pric. „Slove-necu poizkuša vso stvar zavijati, ker so babnice — tercijake in Bog ob-vari, da bi se obsodilc ženice, Če slučajno smrdijo po žegnu. — Katoliški list pa nam poizkuša očitati tuđi — škodoželjnost. To ni pošteno. Naš spis je konstatiral, kdo je kriv v prvi vrsti prepirov v naši deželi in tuđi v črnem vrhu, tišti namreč, ki bi morali hoditi med ljudstvom v znamenju rmiru in sprave". Odločno za-vracamo trditev, da bi spravljali mi koga v ječo. Nasprotno, mi le želimo in prosimo, da se nahujskane žrtve, — ki so morda res se kazensko pre-grešile v opravičeni razburjenosti — sodi milo, sploh najinileje, kar je mogoče !
—  Prijatelj izobrazbe je znani Pomarančar  v Preski.   V soli je navdahnil otrokom   veselje do učenja s   temi   besedami:    Ja,   le   učite   se, otroci, le   učite   se,   je   treba   znati, veste je treba   znati, veste   kršćanski nauk je treba znati, to je najpotreb-
nejše, to morate znati, brati in pisati ni tako potreba, veste otroci, kršćanski nauk morate najbolj znati, da bodete srečni." Pomarančar že ve to. Njemu že nese to, če zna kršćanski nauk, tuđi molitev mu nese lepe kronice, vendar pa bi ta Čudoviti svetnik ne mogel biti danes preski fajmojšter, Če bi se učil samo krščan-
ski nauk. Potem bi tuđi ne bil tako srecen, kakor pripoveduje otrokom. Ali je čudno, če se ljudstvo brani Šol, učiteljev in izobrazbe, ko taki krivi preroki vladajo ljudstvo. Kakšno stališče ima potem v soli učitelj, ko župnik, ki je tuđi predsednik kraj-nega šoiskega sveta tako „navdušuje" otroke k učenju. Kam bode zaplaval ČolniČ ljudske prosvete, če bodo potem take ljudi še poslusale razne oblasti, ki bi imele nastopiti proti takim razdirateljem splošne ljudske omike! ?
—  K boju za Drago in Travo.
Boj, ki se bije med slovenstvom v Dragi in Travi in med tamošnjo hei-lovsko druhaljo, dobiva čimdalje ostrejše oblike. Silni pritisk, ki je naperjen proti Slovencem v Dragi in Travi in ki prihaja zlasti od knez; Auerspergovega strašno zagrizenega logarja Kiinzla v Podpreski, je postal namreč neznosen in je vsled tega naletel na odločni slovenski od-por. Vsaka mera mora biti enkrat polna in tako je torej prišlo, da so se tuđi Slovenci v občini Draga in Trava naveličali krutega terorizma, s katerim se jih hoće gmotno in duševno ubiti in zato so jeli misliti na to, kako bi se ga ubrtmili. Poiskaii so si v to svrho zopetnega stika z loškopotoškimi možmi-vozniki ter na zaupnem sestanku polnoštevilno zbra-nih združenih voznikov iz občin Loški potok, Draga in Trava, ki se je vršil 30. septembra pri gospodu Lavriču v Travniku, soglasno sklenili sledeče resolucije: 1.) Gosp. Franu Zagarju, tovarnarju in veletržcu v Markovcu, se uaznani, da bodo združeni vozniki ustavili vožnjo letošnjega (novoposekanega) lesa in kneza Auer-spergovih gozdov doti ej, dokler se ne odstrani Slovencem skrajno sovražen logar Kiinzl iz Podpreske. 2.) Da na-stanejo normalne razmere med vozniki in med kneza Auerspergovo gozdno upravo ter se voznikom orno-goči zopetna vožnja iz knezovih gozdov, zahtevajo združeni vozniki od kneza Auerspergovega gozdarskega urada v Kočevju: a) Da nastavi v Podpreski gozdarskegp- urađnika, ki bo popolnoma vešč slovenskega jezika; b) da zajamči popolno nepristranost knezovih logarjev tako v narodnostnem oziru, kakor tuđi pri prodaji lesa iz kneza Auerspergovih gozdov; c) da knezovim logarjem zabrani vmesavanje v narodnostne pre-pire, zlasti pa, da jim prepove netiti sovraštvo naperjeno napram sloven-skemu prebivalstvu. 3.) Združeni vozniki odiocno protestirajo proti neza-slišani praksi, ki se je vpeljala leta 1905. in ki meri na to, da se knezovim logarjem iz političnih ozirov ne-ljubi vozniki izključijo od vožnje iz Auerspergovih gozdov in tirjajo od pristojne oblasti, da to prakso enkrat za vselej odpravi. 4.) Združeni vozniki se zavežejo vstrajati z geslom: „Eden za vse, vsi za enegau pri svojih soglasnih sklepih dotlej, da se ne izpolnijo v polnem obsegu njih opra-vičene zahteve. Kolikor poznamo možatost združenih voznikov, vemo, da bodo trduo držali, kar so sklenili in kneza Auerspergov gozdarski urad se bo moral ukloniti zahtevam voznikov, če ne bo hotel trpeti izdatne materijelne škode in pri ti docela na-vskriž s slovenskim prebivalstvoni. In tako je prav! Žal nam je le, da bo moral za grehe knezovih logarjev trpeti tuđi vrli slovenski rodoljub in podjetnik g. Fran Žagar iz Markovca, ker se gre pri stvari za njegov les, ki ga seče v Auerspergovih gozdih. Upamo pa, da se mu posreći pri knezu Auerspergu izposlovati, da se odstrani glavna in pravzaprav edina ovira t. j., da se prestavi zloglasni logar Kiinzl iz Podpreske kam dru-gam in da priđe na njegovo mesto nepristranski gozdarski uradnik, ki se ne bo vmešaval v narodnostne pre-pire.
—  Gornjogradski okraj proti školu Antonu Bonaventuri. V Mo-
zirju je bil preteklo nedeljo 30. septembra velik političen shod, na katerem so zborova! ci razpravljali o gospodarstvu škofovega grašcinskega oskrbniŠtva v Gornjem gradu. Na shodu se je proti škofu in njegovemu oskrb-ništvu v Gornjem gradu sklenila ta-le
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 229. dne 6. oktobra 1906
jezolncija: „Shod pozi vi ja visoko ylftđo, naj ona omeji sekanje bukovih ffnzdov  knezoškofovske graŠČme   (4or-
jjjpcrradske po italijanskih đelavcih v ^rho pridobivanja oglja na veliko; j.er se posekani gozdovi ne posade SIJova z bukovim, temvec' z igličastim ^vjem, ne bodo kmetje dobivali iz tđi 2Jt>zdov drv ter jih bode vsled t4?£ra v kratkem zmanjkalo. Pomanjkanje drv, oziroma povišanje njihove cene se že sedaj hudo obeuti. To lani rtfičeto sekanje ne donaŠa knezo-^kctij^ki grašČini znatnega dobicka, paČ ra nstvarja zelo slabe posledice za ^podarstvo kmetovalcev vsega ^krai'a. Skupna vloga vseh obČin se u8j predloži vladi." To rezolucijo, ki i0 bodo podpisale vse obcine gornje-rradskega okraja, predloži poljedel-lk«?mu ministrstvu poslanec dr. Vou-šek. Kaj poročejo elani Šusteršiče-vega kluba, ko nastopi nj«h tovariš dr. Voušek pri vladi proti škofu Antonu Benaventuri, ki je vendar vrhovni glavar tega kluba?!
—  Kaplanu Brajcu plačilo za denunciranje.     Kakor    čujemo    je, trajni   šol^ki   svet   v    Sori   z većino glasov sklenil  Brajcu   nezaupnico, in enoslasno,   naj    se    ga    odstavi   kot preJsednika krajnega   Šolskega sveta. Lepo plačilo!
— Nesramnosf nemškega uči-
telfa- Na tukajšnji realki poučuje ri-saDJe neki Klein, ki je napolnjen s pristnim nemškim duhom, da ne more in ne srne slišati nobene slovenske besede. Ta človek poučuje tuđi v I. c oddelku, kjer so dijaki izključno sami Slovenci, od katerih ne zna nihče nemški. In Klein je toliko ne-sramen, da je zagrozil razredu, da bo vsakega zapisal v razrednico, kdor bi kako željo ali opravičenje povedal v slovenščini. Svetujemo temu pan-germanu, naj se ne prenagli. Ce ne more slišati slovenščine, Čemu je pa med nas prišel ? S svojimi nesram-nostmi bo dosegel uspeh, katerega bo sam najbolj žalosten!
—   Brajc   ima  dvojno   mero,
eno za klerikalce, drugo za neki eri -kalce. Za posestnike, ki so pogoreli 1 letos julija v Sori, je dobil Brajc precej denarja, ki gs. je pa razdelil le med svoje pogorele pristaše, docira naprednjaku, ki je tuđi pogorel, ni dal solda. Pozivljamo Brajea, naj da izkaz, koliko denarja je dobil iz raznih krajev. da borno vedeli potem napraviti natančen račun, koliko mora dobiti tuđi naš pogorelec.
—  Prekanjeni oca Smovc. Ko
je bila pretečeno sredo obravnavana sorska afera, je med odmorom oca Sinove poiskal Petra Peternela, ki je bil obdolžen zaradi pretilnega pisma. Sinove mu je govoril: „Ti, Peter, ali vidiš, vsi drugi bodo oproščeni, samo ti bodeš obsojen. Raj si povej, kdo je pisal pismo, pa bos oproščen." Seveda se Peternel ni mogel ravnati po Smov-čevi želji, ker ne ve, kdo je pisal dotično pismo. Iz tega se pa razvidi, kako prekanjen lisjak je ta Smovčev oče. Neka priča je tuđi pravila, da jo je nagovarjal: „Kar reci, da je Grmek ljudi nahujskal, pa bodo vsi oproščeni.u Potem pa se dobe oblasti, ki smatrajo Smovčeve ovadbe in pričevanja za resnične in verodostojne !
—  Dopolnilo „Slovenčevemu" poro Čilu.   V petek je   poročal n Slovence",   da   bode  nastavil ljubljanski župan g. Hribar za dvornega župnika g. Berceta,   za   dvornega   kuharja g. Kolenca, za vseučiliščnega profesorja g. Grmeka  in   za   dvornega   ceremo-niarja gosp. F. Jarca. Temu poročilu moramo se dostaviti,  da bode potem prišel  tuđi  g. Pomarančar   iz Preske za dvomega  norca in g. „sorški ka-planu za dvornega policaja.
—  Odlikovanje. Naš rojak pol-
kovnik g. Ivan La vrič, ki je nekaj let tuđi pri kranjskem domobranskom polku službo val, je prejel v priznanje izvrstnega službovanja, kot polkovni poveljnik 22. domobranskoga polka v Crnovicah red železne krone HL vrste. Iskreno čestitamo!
—  Profesorska vest Dr. F r a n
Pivko je postal suplent na mariborski gimnaziji.
—  Učiteljska vesL ProvizoriČna Učiteljica  gdč. Ljudmila Šircelj  je n&mesčena  na  soli  v Št. Jakobu  ob Savi.
—  „Osa".    Štev.   48.    Vsebina: Praktični iredentist. — Korotanijade. — „SlovenČevi" medklici. — Izgnani svetniki. — Plemenite želje. — Sl-el-Aleik Mirza.   Povest   iz jutrove de-žele.   —   Iz   kluba   modrijanov.    — Stara pesem itd. — Podobe:    Klerikalna čednost. — „Živahne  nune" y Ostrogonu. — Hungaria in avstrijski Miha.
— Novi rćgime v hotelu „Union" se je že začel in začetek obeta, da bo kmalu tuđi konec. In da bo ta konec žalosten, se vidi že sedaj. Nič ne označuje novega regima bolje, kakor dejstvo, da se je v tem grand hotelu, v tem velikem in sijajnem hotelu prve vrste vpeljala raba — cikorije. Grand hotel in cikorija! Kako ?e to ujema? Rabiti v takem hotelu cikorijo, je ravno toliko, kakor 6e bi se kuhalo in peklo konjsko meso. Kaj nima vodstvo hotela prav nič smisla za svojo na-logo, ali kar nič ne pojmi, kako se taka stvar vodi? Mesto da bi se vodstvo krepko zavzelo, da popravi, kar je zagrešilo v svoji politični pristranosti in kratkovidnosti, pa deluje se samo na čim hitrejši propad hotela. Iz vodstvenih krogov se raznašajo po mestu govorice, da nastalih žalostnih razmer v hotelu ni kriva politika, nego da sta kriva brata Kamposch. Bežite do, gospodje, to je že pre-neumno. Gospoda Kamposch znata svojo obrt tako, kakor le malokdo. Kaj sta vse priredila, kaj sta vse nudila občinstvu. Ustvarila sta si tako pozicijo in pridobila takih simpatij v mestu, da je obeinstvo dolgo časa ho-dilo v „Union" tuđi Se potem, ko je bilo vsled političnih pravokacij res že težko tja zahajati. Človek se mora kar srne jati, če čuje, kako vodstveni krogi zdaj oznaujajo, da brata Kamposch ništa bila kos svoji nalogi. Gospod Anton Kamposcb ima velik hotel v Bolcanu, kjer je v enem mesecu več tujskega prometa, kakor v Ljubljani v celem letu in vodi ta hotel tako, da ima svetoven glas. Gosp. Josip Kamposch pa je 1. 1898 vodil razstavuo restavracijo v Rivi povodom mednarodne električne raz-stave s takim uspehom, da mu je županstvo izdalo sijajno spričevalo, ker se je edino njemu imelo zahvaliti za ves uspeh razstave. Dva taka strokovnjaka bi ne bila sposobna za vodstvo rUnionau V Naj vodstvo le potrka na svoja prsa in reče: naša politična breztaktnost je vsega kriva. Klerikalna jeza šega tako daleč, da se hoče rSlov.a norca delati iz gosp. Kamposcha, češ, prevzel bo restavracijo na gradu. Če se tam napravijo primerno lepi prostori in dvorana ter vzpenjača — zakaj pa ne. Gospod Kamposch bi bil gotovo mož, ki bi znal lepo in moderno restavracijo spraviti do procvita tuđi če bi bila na Gradu. Naj se vodstvo „Uniona", mesto da s takimi stvarmi farba ob-činstvo, rajŠi posveti, resnemu delu, da popravi, kar je zagrešilo. Nam bi bilo žal, če bi ta hotel prišel na kant in potem v nemske roke in to ]e bil vzrok, da smo mu še dosti prizana-šali. Naj si vzame vodstvo naše nasvete k srcu; le tako zna resiti ^ Union",   drugače ne.
—  Umri     je     vceraj     zjutraj    v Ljubljani   posestuik   g.  Luka M 1 a -kar, jako znan in priljubljen Človek, star 81 let. Mlakar je bil eden izmed vedno  bolj redkih Radeckijevih vete-ranov, ki so je  bojevali na laških bo-jišČih   v   razburkanih   letih   1848. in 1849.   Mlakar   je ohranil  veselost in živahnost do zadnjih trenotkov.    Vr-lernu možu blag in trajen spomin!
—  Izreden občnl zbor „Glas-bene Matice". Ker so nekateri člani „Glasbene Matice" z zaČudenjem pre-jeli poročilo, daje odbor vložil tožbo na    ugotovitev    resničnosti    tirjatve „Glasbene   Matice"    proti    konkurzni masi tvrdke   J. Lozar,   sklenil je odbor   v    seji    dne   4.    oktobra,    da    se skliče izreden občni   zbor, ki naj  od-loci o tej stvari   in   prevzame   odgovornost   zanjo.    Izreden    obeni   zbor flGlasbene  Matice"   bo   torej   v   po-nedeljek,  dne   2 2. oktobra t. 1. ob   6.   zvečer   v   dvorani   „Glasbene Matice" (II. nadstropje)   z   nastopnim sporedom:    1.) Ali občni zbor ukaže, da se umak ne   tožba za ugotovitev resničnosti tirjatve „Glasbene Matice" proti konkurzni   masi   tvrdke   J. Lo-zar? 2.)  Volitev 2 revizorjev.
Odbor.
—  Pevske vaje koncertnega zbora „Glasbene Matice" se prično
prihodnji teden. Za moški zbor bodo, kakor lansko leto vsak pone-deljek in vsako sredo od 8. do 9. zvečer. Za ženski zbor pa so se dnevi spremenili; letos bodo vaje vsak torek in četrtek od l/.fi. do 1/27. zvečer.
—  V proslavo Luka Svetčeve
80 letnlCO sta ženska odbora Šen-klavško-franciškanski in Trnovsko Šentjakopski nabrala 200 kron in imenovala Luka Svetca svojim pokroviteljem.
—    Slov.   trgovsko   društvo
„Merkur" v Ljubljani sklicuje v n e d e 1 j o 14. t. m. ob desetih do-poldne v društvenih prostorih izre-
den ob£nizbor,na čegar dnevnem redu bo zlasti odborovo poročilo o „Trgovskem domu"ino „Pod-pornem zakladu".
—  „Uavteve" pleue rale se
začno jutri, v nedeljo dne 7. oktobra t. 1., v društvenih prostorih v „Na-rodnem domu" ob 3. uri popoldne. Pristop k tem vajam imajo gg. pevci in podporni člani ter njih rodbine, povabljeni ter po le-teh uvedeni gostje.
—  Podelltev ustanove. Mestm
obc. svet ljubljanski je podelil ustanovo cesarice Elizabete za frekven-tantinje višjih obrtnih sol gdč. Mariji Rakovec.
—  Mestna proda|alna mleka.
V mestni prodajalni mleka, kjer od 1. t. m. pod direktnim magistratnim nadzorstvom razpečava brezoviška mlekarska zadruga zajamčeno polno mleko po dosedanji ceni 16 h. za 1. prodajajo se ođslej tuđi drugi mlečni izđelki najbolje kakovosti po primer-nih cenah. Dobiti je tamkaj vsak dan sveže čajno maslo, surovo maslo, sladko in kislo smetano, sir in posneto mleko. Naroč-niki na mleko, kakor tuđi za imenovane mlečne izdeike sprejemajo se vsak dan v prodaialni mleka na mest-nem magistratu ter se mleko v vsaki množim na željo dostavlja tuđi na dom.
—  Poverjeništva „Matice Hrvatske". Poverjeniki nMatice Hrvat-
skeu na Slovenskem so sledeči gospodje: Prof. dr. Mihael Opeka (Frančiškanske ulice „Union") in žel. oficijal Fr. Podkrajšek v Ljubljani (zadnji na Resljevi cesti 24); nadalje: za Ajdovščino župnik Jos. Cigoj; za Ilirsko Bistrico in Trnovo dekan dr. Kržišnik v Trnovem; za Celje odvetnik dr. Juri Hrasovec; za Gorico bo-goslovec V. Krasovec; za Gradec akad. društvo „Hrvatska"; za Kaninik Fr. Stele, posestnik; za Kanal na Primorskem naduči-telj M. Zega; za Kozje na Š t a -jerskeni notarski konc. Otmar Golob; za Idrijo učitelj Rafael Gosti sa: za Sv. Lenart v Slov. goricah dr. Fr. Tiplič; za Lju-tomer učitelj Fr. Za eh eri; za Maribor prof. G a b r i j e 1 ]\I a j c e n ; za Metli ko učitelj K. Barle; za Mošnje župnik Iv. K. Trpin; za Postojno pristav Anton Mladić; za Radovljico trgovecLav. Fiir-sager; za Ribnico Avg. Juva-nec; za Rogatec nadžupnik Fr. Korosec; za Novo mesto župan Simon pl. Sladović; za Smled-nik o.Ruoert Tabor; za Škofjo Loko lekarnik Erv. Burdych; za Šmartno pri Litiji župnik Iv. K. Trpin; za To 1 min oficijal A. Ber-lot; za Trilj nadučitelj A. Riba-rič; za Vojnik na Štajerskem kaplan Ivan Hribar; za Sredi-šČe učitelj A. Kosi; za Ormož ing. Ciril Gersak; za Bilje pri Gorici Josip Šustič; za Krško (Brezice) učitelj Lav. Levstik; za Videm, Sevnica in Rajhen-burg učitelj Peter Jankovičv Rajhenburgu; za Gornji grad nadučitelj Fr. Kocbek; za RadeČe pri Zidan em mostu učitelj V. Jamšek. — Članarina znaša 3 K za Slovence (to je, le polovico od dosedanje) ter se naj pošilja navede-: nim gg. poverjenikom (ne morebiti | „Matici Slovenskiu v Ljubljano). S prvim decembrom bodo se začele i knjige razpošiljati (devet jih bo).
I — Papir se podraži. Zastop-niki najznamenitejših avstrijskih in ogrskih tovarn ]>apirja so sklenili te dni na shodu na Dunaju, da se podraži ves papir za 5 do 1O°.O vsled zvišanja cen surovin in drugih pri papirju potrebnih snovi. Podraženje stopi tak oj v veljavo.
—  Šišenskega „Sokola" vadi-
teljski zbOP naznanja, da je vpiso-vanje šolskega narašČaja k te-lovadbijutri, dne 7. oktobra od 11. do 12. ure v društveni telovadnici. Sprejemajo se šolarji vseh razredov, ki nišo telesno po-kvarjeni in za telovadbo sposobni. — Trgovsko-obrtnih vajencev vpisovanje bode prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. od 11. do 12. ure dopoldne istotam.
—  Šišenskemu Sokola odidejo
4 bratje (BeliČ, Berzin, Mitter-egger, Rabič) k vojakom. Danes jim priredijo telovadci odhodnico.
—   Narodna ftmartinska društva prirede gospodu Luk i Svetcu
ob njegovi 801etnici dne 7. oktobra v gostilni g. Ivana Robavsa časten večer.
—  Umri je vceraj v Mokronogu
ondotni c. kr. notar g. Makso Koser. Blag mu spomin!
— Društvo učiteljev In šolsklh prllatelfev  logaikega  okra|a  bo
imelo jesensko zborovanje dne 11. oktobra t. 1. v Dolenjem Logatcu ob 10. uri dopoldne v Šolskem poslopju. Dnevni red: Ob 9. uri mada za pokojnim tovarišem g. Pinom. Po oer-kvenem opravilu odkritje nagrobnega spomenika. Govor. Žalostinka. Ob 10. uri zborovanje v Soli v Dolenjem Lo-gfttou. Vozovi, kakor navadno, plačani.
—    Društvo za  zavarovanle i#ve|e ttvtne se snuje v Postoj ni in ima astanovni občni zbor jutri, v nedeljo.
—  UfcOf 7 čuje se, da je v Ostrož-nem brdu na Notranjskem ubil neki mož svoje ženo.   če je to res, se še ne ve.
—  Knetaška alera. Kaznjence
iz knežaške afere je cesar pomilo^til, a le one, ki preje še nišo bili kazno-vani. Pomiloščeni so v toliko, da bodo sedeli tedne mesto meseoev. Izs srca jim privoščimo to pomiloščenje, saj so bili žrtve brezvestnega klerikalnoga hujskanja.
—  Offenf* V Zapričah pri Kam-niku so zažgali otroci, ki so se z uži-galicami    igrali,    skedenj    posestnice Agate Ferjan, daje s slamo, senom in   drvmi  pogorel   do   tal.    škode je 1040   K,    zavarovalnina   je   majhna. Nevarnost je bila za vso  vas   velika, ker je skedenj  stal sredi  med hišami, ki so s slamo in deskami  krite.
—  Tttfci na BledU«  Letos je bilo od 1. maja do 30. novembra na Bledu 3500    tujcev,    kateri   so   prenoće vali, lansko   leto   2914,   torej   letos vec za 586.     Zdraviške    pri stoj bine   je    bilo 4616 K   75 vin.,   godbene pristojbine pa 2497 K vplačane.   Oprostilo se je take   tujce,   kateri   pristojbine   težko plaČujejo v   v celotnem znesku 454 K 50 vin.
—  Vsega razbitega  so našli
761etnega prernogokopa delavca Mi-haela Krničarja iz Gorij v jarku Bakovje blizu Polovca pri Kranjski gori. Krničarju je spodrsnilo na cesti, da je padel v imenovani globoki jarek in našel  tam svojo smrt.
—  Jeseniški „Sokol11 priredi y
nedeljo, dne 7. t. m. v veliki dvorani gostilne „pri Jelenuu na Savi gleda-liško predstavo „V Ljubljano jo dajmo". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Po predstavi prosta zabava. Želeti je, da se slavno občinstvo v čim večjem ste vilu udeleži predstave ter tako gmotno podpre društvo, ki je za Jesenice eminentne važnosti.
—  Strašna   smrt pred name-ravanim odhodom v Ameriko. 18-
letnega Jakoba Grah ka in Izlak pri Aržišah in uslužbenega pri žagi po-sestnika Josipa Celestine v Mediji pri Litiji je zgrabi 1 jermen cirkularne žage in ga vrgel s tako silo ob tla, da je strašno razmesarjen kmalu nato umri. Grahek se je hotel v nekaj dneh odpeljati v Ameriko in imel že uradno dovoljenje zato.
—  Slovensko   trgovsko   društvo V Celju tem  potom   opetovano opozarja na   izvanredni   občni zbor,   kateri se vrši v nedeljo   dne 7. t.   m.   v   prostorih   male   dvorane Narodnega doma v Celju točno ob 2 uri   popoldne s sledečim   vsporedom : 1.) Poročilo   odbora.   2.)    Sprememba pravil.    3.)    Volitev    predsednika.    4) Volitev    odbora.    5.)    Slučajnosti.    V smislu   naloga   ustanovnega   občnega zbora   opozarjamo   posebno    zunanje trgovstvo,    da se   predložijo   popravljena pravila,   katera    bodejo   tvorila temelj  za nadaVjne delovanje   društva in pričakujemo,  da se zanesljivo ude-ležite občnega zbora, da izrazite svoje mnenje glede morebitnih nedostatkov. Uvideli   ste sigurno že vsi, kako    po-trebuje slovensko trgovstvo in to posebno   na   Južnem   Štajerskem   nove dobre organizacije. Vsak   posameznik naj    si  šteje v sveto   dolžnost,   naše društvo v vsakem   oziru  pospesevati, ker le na ta način nam bode raogoče. slovensko trgovstvo, akoravno pozno, vendar   Še   resiti iz sovražnih   rok in je   spraviti   pod   zastavo    zavednega društva,   čigar naloga je,   povzdigniti slovensko     trgovstvo    in   je    dovesti do pravega   pornena.   Zatorej   trgovstvo naj  deluje   na to, da bode   ude-ležba kolikor rnogoče  številna in gospodje   trgovci   agitirajte na to   tuđi v svoji okolici.
Slovensko    trgovsko    društvo v C elj u.
—    0   „Narodni   stranki   za
Štajersko" blodi zadnja „Deutsche Wachtu od četrtka, dne 4. oktobra ter priđe do sklepa, da bode vsa ta nova akcija le v korist „Stajercu" in le tega stranki („Stajercleute"). — Menda pa ravno narobe, ali ne?! — Vidi se, da se nove struje boje tuđi spodnještajerski Nemci: najboljši dokaz, da je   bila   že davnaj   potrebna.
—  V rogaškl  okrajnl  zastop
so zmagali iz kmetskih občin Slovenci. Izvoljeni so: Makso Ber-lisg, Luka Trafenik, Vinko Zurman, Franc Mikuš, Franc Roškar in Frane Korosec.
—  Nesreća. V Slov.   Bistrici je padel kmetski fant   Anton    Jagodi č tako nesrečno z voza, da mu je prišla noga v kolo, ki mu jo je odtr-galo. Umri   je   v   par minutah vsled izkrvavljenja.
—  Nesreća«    Andrej   Stren-ščak iz Stročje   vaši   se   je vračal iz Ljutomera domov.   Za njim   sta pri-drdrala   dva   voza;   ko   se   je   hotel StrenšČak   enemu   izogniti,   prišel   je pod drugega in dobil take poškodbe, da je bil na mestu mrtev.
—  Slovenski tnrlsti, pozor I — Dr. Jos.   j. Oblak nam poroča iz Ce-lovoa, da je v Bozu markiral  krasne
izprehodne poti, pripravne posebno za jesenske izlete na Koroško. Pred vsem je omeniti ono lepo pot iz Bistrice vR po bregeh mimo franeos-kih grobov v Svece f1 /'._, ure) iz Sveč v Podgorje (1 uro), iz Podgorja v St. Jakob skozi Leše (% ure) in v Pod-rožčico (7j ure) mimo velikanskega železniškega mostu, ki je vreden, da si ga od bližje ogledaš. Želeti je, da priđe kolikor možno mnogo Kranjcev na Koroško; — že samo slovensko občevanje probuja ljudstvo, kateremu se vedno in vedno v soli in uradu sramoti materinski jezik, češ da je grd in da je le jezik kmetov. Slovenska inteligenca, — na narodno delo torej! Opozarjamo pa, da izlet n i k i naj ne smešijo koroŠ-kega dialekta, mar več da si pri-dobijo s taktnim vedenjem simpatije koroških Slovencev, katerim se itak vedno crni Kranjce, kolikor se le more. Na delo torej,| ker resnobni so dnovi! NatanČnejše podatke pa najdejo prijatelji lepe narave itak v dr. Oblakovih podlistkih našega lista.   —
—  Zaradi    ropa sta   stala [pred tržaškimi    porotniki    vceraj      201etni Jožef  Volpi    in    lSletni    Anton Rebec, ki sta bila obtožena, da sta v no5i od 10. na    11.  avgusta    zgrabila gostilničarja   Lovrenca   Faj-kena,    da   bi mu   vzela žepno uro. Rebec   je bil tuđi   obtožen, da se je vmešaval v uradni posel   stražnikov. Hudodelstva ropa sta bila oproščena, pač pa je bil   Volpi   obsojen   zaradi tatvine na   6 tednov,    Rebec   pa zaradi vmešavanja v uradni posel stražnikov v 7 dnevni zapor.
—  Zblaznel   je v Trstu Jožef M a t e v ž e, da so ga morali prevesti v bolnico.   Matevže je bil že veckrat zmesan.
—     SuroveŽ.     Mizar     Santo Furlan je ženo Matevža Vuko-s i c a tako   pretepel,   da je   bila vsa crna in ranjena.   Tuđi   ji je grozil s smrtjo. Suroveža so zaprli.
—   Zaradi  žaljenja  hrvatske
narodnosti je bil obsojen v Rovinju 441etni podjetnik Ivan Scala v 100 K globe, ker je povodom obc. volitev v Humu žalil hrvatsko narodnost.
;— Ffi imel sreće. 25ietni Ilija
TomiČ iz Drežnika na Hrvatskem je na Sušaku pri Reki vlomil ponoći v lekarno Petra Sušnja in se spravil na železno blagajno. Tomič je bil pa nerođen, pa mu je blagajna padla s takim ropotom na tla, da se je zbudila lekarnarjeva soproga, ki je priklicala redarje, ki so Tomiča aretovali. V blagajni je bilo vrednosti do 6000 K.
—  Vrat si je prerezal v Karlovcu Slovenec Anton Belina, katerega  so  težko  ranjenega pr ep elj ali v bolnico.   Vzrok samomora ni znan. Belina je bil karlovški mestni carinar.
—  Svarilo delavcem!   Piše  se nam: Po  deželi in   tuđi po Ljubljani hodi že  nekaj   časa   sem neki usluž-benec rudniškega podjetnistva iz Pe-Čuha na Ogrskem   (on sam je Slovenec)   in   nagovarja   delavce, da bi sli tja kopat premog. Obljubuje, da bodo lahko zaslužili do 3 K   na dan in da jih bode stala hrana in stanovanje le po 24 K na mesec.    Placa   jim   tuđi vožnjo do tja.   Miha Košak z Rodice pri Jarsah, ki   je bil tuđi tam, pa je povedal   baš  nasprotno.   On  trdi, da hrane in stanovanja  delavci ne dobe izpod 40 K na mesec, plače pa imajo le po 1 K 80 vin. na dan, a jim priđe toliko različnih odtrgljajev, da ostane vsakemu na dan faktično   le 1 krona 2S vin. Ko je izprevidel, da s tem ne bode mogel izhajati, je popustil delo, in ker ni imel sredstev, je moral peš nazaj, odkoder je hodil  12 dniy nekateri, ki so seboj   prinesli kaj denarja ali   pa   imajo   tuđi   ure,   verižice   in obleko,  vse  to  prodajo,   samo da se morejo peljati v svojo domovino,  če je  to  vse   resnica,   potem delavci ne hodite na Ogrsko!
—  Mrtvega SO našli danes popoldne   pri Svicariji   hišnega   posest-nika   (^Cojzova   cesta   st. 9) Antona Ronn er j a.
—  Nepošten VOJak. Danes zjutraj je zasačil policijski stražnik hlapca Franceta Perhaja,  ko je nesel iz vo-jaškega preskrbovalnega skladišča 12 novih eraričnih rjuh. Stražnik je Perhaja   odvedel   na   osrednjo   stražnico, kjer je  izpovedal,   da  se on ne Čuti nic krivega, ampak da je vse zakrivil, ako stvar ni v redu, neki vojak preskrbovalnega   oddelka.   Navedenec je namreč   prišel k Perhaju v hlev, mu dal 50 vinarjev in ga prosil, da priđe po rjuhe in jih shrani toliko Časa, da priđe sam ponje.   Ko se je stvar pojasnila, je bil Perhaj izpuŠčen, zadeva pa   se  je   po tem  naznanila  pristojni vojaski oblasti.
— Nesreća na električni cestni ieleznlcL   Danes  zjutraj  je na Po-ljanski cesti hlapeo Fran Šerjak skla-dal z voza deske. Baš, ko priđe mimo električni voz, je Šerjak hotel desko vreči z voza, a jo je po nesreći vrgel v okno električnoga voza, pri katerem je razbil sipo.   V vozu je sedela ga. Neža Potokarjeva,  katero  so rasbite sipe znatno poškodovale in se je tuđi moČno prestrašila. Ko bi ne bil voz-nik Fran Povše voza naglo ustavily
bi se bila lahko zgodila še vecja ne-sreča.
—  Zlata ura z verliico je bila
dne 18. m. m. v kupeju iz Št. Petra do Gradca ukradena nekemu gospodu. Ura je bila anker, z dvojnim pokrovom ili ima na enem crki K. H., vredna 280 K. Oskodovanec je ob-Ijubil onemu, kdor mu uro in verižico dobi nazaj, 50 K nagrade.
—   Delavsfeo   gibanje,   Vceraj se   je   odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 20 Hrvatov, 14 jih je Šio
V  Beljak, 11 jih je prišlo iz Bregenca.
—  BrzotekaČ   se   bo produciral v nedeljo ob B. uri popoldne v „Zve-zdiu. Vklenjen v 12 kilogramov težke verige   in   železja   bo   v   16 minutah tekel šestkrat okolu „Zvezde".
—   „Ljubllanska    društvena
gođba" priredi danes koncert v hotelu „Južni kolodvor14 (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. — Jutri zvečer je v hotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Zače-tek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, neČlani plačajo 40 vin.
—  Ljubljanski sekstet na lok koncertuje    danes    zvečer    v    „Narodni kavarniu. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. — Jutri z\ ečer koncertuje  v  restavraciji   rpri  Levu"   na Marije Terezi je cesti. Začetek ob 8. uri. Vstop prost.
—  Izkaz društvene posredo-valnice   slovenskega   trgovskega društva   „Merkur17.   V   službo   se sprejmejo:   2    poslovodja.   1   stenograf, 1 kontorist, 9   pomocnikov me-šane   stroke, 2 pomoćnika Špecerijske stroke,     4     pomocniki      železninske stroke,     3    pomocniki    manufakturne stroke,  *2 prodaj alki,   1   kontoristinja, 6    učencev,     1    potnik.    —    Službe iščejo:  1   poslovodja,   1   knjigovodja, 2 kontorista,  13 pomocnikov   mešane stroke,     3     pomocniki      špecerijske stroke,    2   pomoćnika   manufakturne stroke,    2    pomoćnika    galanterijske stroke, 2 prodaj alki,   3   blagajnicarki, 8 kontoristinj.
—   Jugoslovanske   vesti.   —
—   Bolgarska    kolonija    v Liipskem.      Bolgarska    kolonija    v Liipskem šteje 200 duš.    Ponajveč so to slušatelji na tamkajŠnjem vseučili-šču. Lipsko    se   je   v   zadnjem   času bolgarskim dijakom najbolj priljubilo, zato jih studira tu več, nego  na ka-terikoli drugi inozemski univerzi.
—  častni   predsednik  jugoslovanske ga    umetniškega društva „Lađa". Na predlog Srba Gj. Jovanoviea je bil izvoljen za častnega   predsednika   zveze jugoslo-vanskih    umetnikov      „Lađa"     slikar Jaroslav Vješin v priznanje njegovih, zaslug za   prireditev   II. jugoslovanske umetniške razstave v Sofiji.
— Prenos kosti Zrinjskega in     Frankopana?      „Hrvatskemu dnevniku" v Sarajevu javljajo iz Zagreba, da   se   tamkaj    govori,   da bo hrvatsko-srbska   koalicija   predlagala vladi, naj  se ob priliki prenosa kosti Frana Rakoczija II., vnuka nesrečnega Petra VII.  Subica   kneza Zrinjskega, stori vse   potrebno, da  se preneso ^ Zagreb   tuđi kosti hrvatskih mučeni-kov Petra Zrinjskega in Krste Frankopana, ki sta padla pod krvnikovim mečem v Dunajskem ;Novem   mestu.
—    Bolgarski   rokopis   iz leta 1646.    Sofijska „Večernja Po-štaa   javlja,    da   so   našli   v   Enidze Vardarju   zanimiv   bolgarski rokopis.
V  rokopisu se nahaja prevod zname-nitega dela Tomaža Akvinskega   „De imitatione Christia. Knjigo je prevel neki   Hristiforovič   leta 1646 za sina   Oresta   Nastureleva,   ki je   bil dvorian vlaškega kneza Mateja Basa-rabine.   Dasi rokopis ni pisan v Ha-cedoniji,   vendar je važen  dokument glede na literarne zveze   Macedonije in Romunske v 17. stoletju. Kako je rokopis   došel  v   Macedonijo,   se ne ve, najbrže  po   posredovanju   ohrid-skega patrijarhata,   Kateremu  je bila v 15., 16. in 17. veku podrejena tuđi romunska cerkev.
—  Napredni mohamedanci v   Bosni   se   trudijo,   da   bi  svoje verske institucije uredili v modernem smislu, zlasti delujejo na to, da bi se njihove   verske   knjige   prevedle   na hrvatsko in se tiskale z latinskimi čr-kami.    Na   čelu   tega   gibanja    stoji Ademaga  MešiČ. zelo naobražen mož, ki je že mnogo potoval.   Mešič je v zvezi z angleškimi mohamedanci v Siveropolu, katerih voditelj je Ki-ljen, visok turski   dostojanstvenik, ki je   intimen   prijatelj    sultana   Abdul Hamida.   Kiljen   je   v svoji mladosti prestopil    k    turski   veri   in  je   vso svojo   rodbino  vzgojil  v  naukih ko-rana.
—    Stoletnica      srbskega pesnika in dramatika. V soboto in   nedeljo    so   v   Vršcu   v   Batunu slavili stoletnico   rojstva   in pedeset-letnico   smrti   srbskega   pesnika Jovana Sterije Popovića. Slavno-sti se   je   udeležil   srbski    narod    iz Sriema, Banata in Bačke, kakor tuđi odposlanci   raznih   srbskih   kulturnih inatitucij iz   Monarhije   in   Srbije. V
.   soboto je   bila   slavnostna  predstava Popo viceve    komedije    „Kir    Janjau
slavne obČine slavnostna seja na čast pokojnemu pesniku, Na slavnostni seji je govoril belgradski književnik Stojan Novaković. Nato seje odkrila spominska plošča na hiši, kjer se je Popović rodil. Pri tej priliki je govoril v imenu „Srbske Matice" A. Hadžić. Popoldne je bil banket, zvečer pa slavnostna predstava v gledališču. Slavnost so brzojavno pozdravili madžarski naučni minister grof A p p o n y i , srbski minister prosvete Andra Nikolić in za-stopnik Črnogorskega ministra prosvete Mile D o ž i ć.
—   Novela    k    tiskovnemu zakonu na Hrvatskem. V sredo popoldne je sklical oddelni predstojnik    za    pravosodstvo    d r.    Badaj pravniško   pravosodno   anketo   o   re-forrni   tiskovnoga    zakona na Hrvat-skem. Dr.  Badaj je naznanil,   da na-merava vlada uvesti poroto ne samo pri   sodnih   stolih,   nego tuđi pri okrajnih sodiščih. Nova in najbolj zanimiva je    uvedba    porote pri okrajnih   sodiščih.    Ta porota, obstoječa   iz štirih mož, bo sodila   o   prestopku   zane-marjenja     dolžne    uradniške paznosti. Ti porotniki   bodo sodili o tem, ako je obtoženec   kriv ali ne. Ako      pa      bo     dotičnik      obtožen radi zločina   ali   prestopka  in s tem v zvezi tuđi radi pregreška zanemar-jenja  dolžne paznosti,  priđe pred veliko poroto.     Veliko   porotno sodišce bo v   Zagrebu in   Osjeku.    Hrvatska dobi tor ej v naj kraj šem času napredni tiskovni zakon, pri nas pavarijo nov tiskovni   zakon   že   leta in leta, a še ni nobene nade,   da bi bil v  dogled-nem   času   uveljavljen.   Mora   pač   v vsakem oziru biti naša ljuba Avstrija „in orbe ultima" !
—    Bolgarski     in     srbski p r o f e s o r j i,   zbrani na kou gresu v Sofiji,    kjer    so    sklenili,    da se ima uvesti   v   bolgarske   srednje sole kot učni predmet   srbski   jezik in srbska zgodovina   in  književnost,   v   srbske srednje   sole   pa    bolgaršcina in bolgarska literatura in zgodovina,  so se spominjali tuđi svojih slovenskih to-varišev   in   jim   poslali   v Ljubijano iskren brzojavni pozdrav.     Slovenski profesorji   so na ta brzojav odgovorili, kakor Čitamo v sofijskem „Dnevniku", tako-le:  „Društvu  bolgarskih profesorjev   v Sofiji.    Iskreno se zahvaljujemo Vam, kakor tuđi  srbskim prijateljem   za   bratske   pozdrave, ki ste jih nam izvolili poslati s svojega kongresa v Sofiji   ter Vas uverjamo, da   i   mi   uvažujemo   moč  narodnih idealov,     ki   so   edini   sposobni,   da dvignejo   mladino   in   narod do raz-umevanja velikih kulturnih nalog.a
*   Najnovejše  vesti.  —   G-ie-
dališČeje zgorelovNancvju. Škode je 800.000 frankov.
—  Nesreća pripožarju. Pri požarju   v    O berdolsachn    so    goreči tramovi ubili pismonošo TVeingart-nerja in postiljona Schilcherja.
—  Potopila se jeangleška topničarka „Landrailu pri Port-landu.    Razun   enega  pomorščaka se je vsa posadka resila.
—    Lenauova      nećakinja, gospa Maucb, je umrla v "\Veidlingu.
* Tuđi popraveka Ruski časopis „Perelom4* je prinesei nedavno vest, da je neki vojak na patrulji umoril postaj enačelnika Vjelintina. „Ruski Invalid", glasilo ruske armade, je to vest preklical sledeče : „Vest o umoru Vjelintina je izmišljena in Vjelintin tuđi ni vložil nobene pri-tožbe.u — Umevno!
*  Umazano perilo velike pa-
robrodne dražbe. Severnonemški Llovd pripelje z vsakega potovanja iz Bremena v New York in nazaj po 37.000 kamadov rabljenega perila. V Bremenu ima Lloyd lastno pralnico, v kateri je uslužbenih 140 oseb. V pralnici se vrti neprestano 17 pralnih strojev.
*   Važna  iznajdba.   Varšavski inženir AVeingott je izumil telefonski aparat, ki  ni  veči   kakor   žepna   ura.
ter ga more v^akio nositi pri sebi v žepu. Vsak naroonik dobi ključ, s katerini lahko odpre vsak telefonski kontaktni predalček ki se nastavijo po vseh ulicah. Kakor hitro narocnik zveže svoj žep in telefon s predalekom, lahko   govori   z vsako   postajo.
*  Smrt 1141etne.  V  občini  La~ batlan   (komitat   Ostrogonj   je   umrla pretečeni teden vdova Habern, rojena Schwarz, stara   1141et.    Starka, ki  je
bila rojena leta 1792, tedaj dve leti po smrti cesarja Jožefa, je živela v treh stoletjih. Zanimivo pa je, da je starka bila 107 let božjastna, vsled česar je bila skoraj sto let vselej od jeseni do spomladi v postelji. Imela i'e 14 otrok, od katerih jih je 10 umrlo že v „nežni starostiu 70 do 80 let. Štirje otroci se žive. Ražen tega žaluje za njo 30 vnukov, 60 prav-nukov in 1 vnukov vnuk.
*  Potomstvo velikih mož iz-
nmira- Neki učenjak je izrekel trditev, da duhovitim rodbinam prej ali slej izumrje moško potomstvo. Svojo trditev je tuđi dokazal z zgledi. VeČina slavnih mož je ostalo sploh neoženje-
nlU    in    Kraot     nf.rfit        K».kn    TJllddha.    Pi-
tagora, Solon, Platon, Demos ten, He-rodot, Virgil, Horac, apostelj Pavel, Walter von der Vogelweide, Kopernik, Spino&a, RaiFael, Michelangelo, Leo-nardo da Vinci, Cervantes, Calderon, Torkqauto Tasso, Voltaire, Beethoven, Schopenhauer, Kant, Schubert. Drugi so bili sicer oženjeni, toda brez otrok, kakor Aristotel, Cezar, Ovid, Diirer, Friderik Veliki, Haydn, Schumann, Moltke. Pa tuđi tišti ženiji, ki so imeli moške potomce, so jih kmalu izgubili, tako so pomrli moški potomci v rani mladosti Mojzesu, Periklu, Sokratu, Hipokratu, Aleksandru Velikemu, Kon-8tantinu Velikemu, Teodoziju, Karlu in Otonu Velikemu, cesarju Frideriku II., Danteju, Kolumbu, Machiavelliju, Keplerju, Mediciu, Rubensu, Luterju, Petru Velikemu, Molieru, Napoleonu I., Goetheju, Schillerju, Lessiagn, Mo-zartu itd.
*   Crna mača  za duhovnika, ko se veseli s svojo ljubico. Skof
v Chartres na Francoskem je dal brati crno maso po duhovniku De-larneju, o katerem se je mislilo, da je mrtev. Masa še ni bila končana, kar je prišlo brzojavno porocilo iz Bruslja, da se nahaja tam sveti mož Delarne, a ne sam, ampak s svojo ljubico, s katero je pobegnil. Masa seveda ni nič pomagala, odvrniti moža od  pregrešnega znanja.
*   Ni   hotel    imeti   cesarjeve
Slike. Kak duh vlada v deželah neni-škega cesarja, je pokazala nedavno obravnava pred berolinskim sodisčem. Slučaj je bil sledeči: Strojni inženir Korner si je najel pri upokojenern davčnern uradniku dve opravljeni sobi. V eni sobi je visela velika slika vladajocega cesarja Viljema. Korner je snel sliko s stene ter je izroćii sobarici, češ, da slike ne mara v svoji sobi. Takoj je prihitel patiijotični hišni gospodar ter prestrašeno vpra-šal, zakaj je odstrani! cesarjevo sliko. — „Ne potrebujem je,u je bil odgovor. — „Ali za Boga, vendar ne bo-dete odstranili iz sobe cesarjeve slike?u je še bolj prestrašeno vprašal vpokojeni cesarski uradnik. — Inženir je mirno odgovorili Zakaj ne? V moji sobi ne bo visela ne cesarjeva, ne papeževa, ne kaka ministrova slika. Ako si hočem okrasiti sobo, dobim lahko dovolj slik slovečih pi-sateljev, uč<3njakov in umetnikov." — Stari penzijonist je kar zaloputnil vrata, da bi ne bil deležen tako ne-patrijotiČnega razgovora, odpovedal je inženirju stanovanje ter ga šel takoj naznanit sodišču. Pri razpravi je vprašal predsednik inženirja, kako se je mogel izobražen človf3k obnašati tako nedostojno napram cesarju. Inženir je odgovoril: „Nisem se obna-šal nedostojno. V svoji sobi obesam pa vendar lahko slike, kakršne sam hočem. V to pravico se ne srne vme-šavati nobeno sodišče." Sodnik je bil seveda drugih nazorov ter je obsodil inženirja zaradi razžaljenja veličanstva na — 1 dan zapora.
*  „Madona" samomorilka. Marija Cserny v Budapešti je bila lepo-tica prve vrste. Imela je tako milobno nežno  obličje,  da so jo imeli najboljši slikarji   za   model,   kadar    so   slikali Mater božjo.     Zaradi   tega  je   dobila splošno ime madona.    Povsod je bila slavljena,   vozila se je s fijakarji   ter imela    pri    vseh   slavnostih   odlično mesto.    Z leti   pa   so   postale  poteze njenega    obraza    trde,    Čestokrat   je morala stradati. Nedavno si je hotela končati   življenje   ter   je    skočila    z mostu v Donavo.    Obvisela pa je na ograji za obleko.    Prihiteli   so ljudje ter jo resili.   Na policiji je obljubila, da pe ne bo več   skušala   usmrtiti,   a komaj so jo izpustili,   vrgla se je na
tir električne železnice. Toda tuđi sedaj   so jo  Še resili.
* DediČi milijona. Predlanskim je umrla v Pragi hišna posestnica Ana Grohmann brez oporoke, zapu-stivši nad milijon kron. Za dedice se je prijavilo par sto oseb. Odvetnik fCatz, ki je vodil zapušcino, je dokazal, da je med priglašenci le 24 upra-vičenih dedičev, in sicer 8 sorodnikov po očetu, lt> pa po materi. Iver je bil oče gospodične Clrobmann Nemec, mati pa Čehinja, pripade Nemcem ena tretjina, Cehom pa dve tretjini. Srecni dediči pnpadajo vecinoma nižjim slojem, dva sta voznika, eden sluga, ena je kuharica itd. Vsak teh dobi po 20-40.000 K. Država pa dobi na zapušcinskih pristojbinah — 100.000 K.
*  Hči velikoga kneza Sergija.
„Dailv Maila poroča o sledečem, skoraj neverjetnem romanu: „V ne-kem maleni hotelu v zapadnem delu Londona živi najstarejša hči uniorje-nega ruskega velikega kneza Sergija. Denarja nima, pac pa mnogo drago-cenih dijainantov, ki jih polagoma razprodaja. Sama pripoveduje, da se je kmalu po smrti svojega očeta po-ročila z grofom Romanovom, vodjo zmerne napredne stranke. Pred meseci sta priredila z možem v stanovanju v Petrogradu družabni večer. Neki gost je privedel s seboj mlađega, bledega moža, ki je nosii roko v obvezi. Pred večerjo je prijezdil mimo hiše oddelek kozakov in grof ie šel s svoiimi eosti gledat   k oknu
vojake. Tedaj pa je bledi mladeniČ potegnil roko iz obveze ter vrgel med vojake bombo. Dasi sta bila le dva vojaka ranjena, vendar so bili vojaki tako razkačeni, da so vdrli v hiŠo ter pomorili vse goste, tuđi njenega moža, le ona je ostala živa. Njo pa so imeli zaprto pri nekem kozaškem častniku, od koder je spomočjo čast-nikovega siužabnika pobegaila na Nemško in od tam v Pariz in London.
* Fridolin iz Luegerf eve bande.
Mežnar Matija Haitzer je bil pred sodiŠČem v Korneuburgu obsojen na 8 mesecev težke ječe, ker je zlorab-ljal šolska dekleta v cerkvi in pod zvonikom. Haitzer je bil eden naj-hujših agitatorjev za sveto krščansko-socijalno reč na Nižje Avstrijskem in znan pobožnež. Kaj ko bi se naši katoliski listi zavzeli zanj in ga za-ščitili pred napadi obrekovalcev!
*  Pasja mesnica«  V Budapešti je   naznanil   tapetnik   Szadeczkv,   da mu je žena nenadoma zboleia ter ima na sumu meso, ki ga   ie jedla, da ji je škodovalo.   Živinozdravnik je pre-iskoval ostanke  mesa ter spoznal, da je žena jedla pasje meso. Komisija je takoj   šla   v   zakotno   ulico,   kjer  je bila dotična mesnica,   last  neke   Ane Muth. V resnici je komisija zaplenila 14 kg pasjega mesa. Mesarica je priznala, da je prodajala pasje meso  za
telečje, ker se ji je slabo godilo, a ko je taki nteletiniu znatno znižala ceno, je imela vedno dovolj odje-malcev.
KniižeKt
—  „ZvonČek". Vse bi na 10.  šte-vilke:    1.   Zakaj   je   gozd   žalosten? Josip   Vandot.    Pesem.    2.   Delež mladosti.   Sokolov.   Pesem.   3.   Nebesko cvetje. Sokolov. Pesem. 4. Kovači. Fr. Merljak. Povest. 5. Zopet v solo! E. Gangl. Pesem s podobo. 6.  rHudi mož.a F. G. Hrastnican. Povest.   7.   Pastirček   Anžek.   Josip Vandot. Pesem. 8. Lovšinov Janko. Mara    Ivanovna    TavČarjeva. Povest. 9. Golob. F. G. Hr astničan. Basen.    10.   Rožasti   plamenec. L.  O. Popis z dvema podoboma.  11. Igrišče. I. B. Zabavni spis s podobo.  12. Le-nuh. Eng. Gangl. Pesem s podobo.
13.    Naša    pot.    Sokolov.    Pesem.
14.  Sanje. Boriso v. Pesem. 15. Kralj   ■ Palček. Jos. Vandot. Pesem. 16. Večer. F. LoČniškar.   Pesem.   17. Izgubljeni   sin.   Juraj Pangrac. Povest.   18.   Tuđi  meni   malo!   Podoba.
19.   Na  tujem.   M. Levstik.   Basen.
20.  Žitno zrno. L. O. Basen. 21. Pouk in zabava,   f Jan Lego s podobo. — Jezero   živega srebra. — Kako ustavimo kri. — Koliko ljudi je oblečenih. — Sodi   iz  papirja. — Koliko besed rabi človek? — Koliko pojedo v Parizu? — Besedna uganka. — Rešitev.
—  Pilko in drugi.   Zbirka hu-moresk in satir.   Spisal Ferdo Plemić.      Založil     L.    Schwentner. Strani 156.    Cena broš. 2 K, vezano 3 K. Marljivi in   nadarjeni sotrudniu naših humorističnih listov in dnevni-kov Ferdo Plemić je obelodanil v tej knjigi ćelo vrsto,   deloma   že   objavljenih, vecinoma   pa   še nikjer natis-njenih   črtic   humorističnega   in sati-ričnega značaja. Te crtice so kaj pri-jetno in kratkočasno čtivo. V njih se razodeva   nadebuden literaren talent. PlemiČev   humor   je   dobrohoten    in neprisiljen,   ki   zabava   in   neče dru-zega   kakor   zabavati;   tuđi   njegova satira ni ne zlobna   ne  pekoča, nego biča smehljaje in preostro vsakovrstne razmere, socijalne,   politične   in  lite-rarične.    Ferdo    Plemić   se    je   s   to knjigo   srečno   upeljal   v   naši    literaturi.
Telefonsko m sirzojdunu porodio.
Dunaj 6 oktobra. Kvr vojna uprava na i j ubij unski domobranski vojašnici neoe na prvem mestu napravit* slovenskega napisa in na, drugara me^tu Liam-škega, se sploh ne napravi nobea napis.
Dunaj 6. oktobra. Tržaški namestnik princ Hohenlohe je tu in sicer v zadevi nove pogodbe z Lloydoin, kiše predloži poslauski zbornici v p e t e k iu v zadevi velike stavke, ki  se   pripravlja   v  Trstu.
Dunaj 6. oktobra Najvojvoda Rajner je danes v Badnu padei s kooja7 ki se je splašil pred av-tomobilcm; nadvojvoda je obležal brez zavesti na tleh, vendar ni poškedovan.
Praga 6. oktobra. V zadnji seji mestnega sveta je župan dr. Groš naznanil, da je že dobil oficijalno obvestilo, da priđe   cesar   začetkom   no-
vembra v Prago. Mestni aveti je že župana pooblastil, da poj skrbi za sijajno okrasbo mesta    I
Budimoe^ta 6. oktobra Mi I nistrski predsednik Wekerle jj redakterjn „Hr^apa" povedal, dal priđe v kratfcem do odlo.l čitve glede nagodbe Ć'm| kenča atrokovna komisija s^oje delo I začr o se med obama vladama pol gajanja io tedaj se dežene, sa-ljl dajo nasnroftia premostiti ali I ne. V ogrskem ministrst u vladal tako ed;nstv(\ da d^slej ša v qo| beni sej» ministrskega s-^eta ni I prišlo do glasovanja, ker ie ša vi vsaki zadevi vladalo popolno sol glasje.                                           I
Carigrad 6. oktobra. Vladal je mobilizirala zdaj tuđi tretjo ev-l ropsko redif-divizijo. Mobilizacija! gre hitro in gladko od rok. -^1 Vojaštvo grške vojne ladje „Mi-| aulis" je na otoku Samos demon-| striralo za združenje tega otoka zl Grško.                                         I
Petrograd 6 oktobra. v| Ast t'hijou so zakačili p l'cijskega| ageuta R*rkovsk»gi i/ njegovi! tastnosti kot voditslja velike ro-l parske in tatioske čete. Djbili so| pri njem bogat plen                     |
Gospodarstuo.     I
Tržno porocilo.            I
Ves trud, znižati cene žitnim■ pridelkom, ostaja brezuspešen. Te.B kom tedna imamo zaznamovati veči-B noina le poviške, pa bodisi, da so le-B ti utemeljeni ali ne. Mlini so pričeliB z nakupom večjih partij, |kar vednoB daje tendenci rastoco smer. HosistiB se nadejajo vedno večjih cen, vendarB pa je stranka besistov sprico dobreB letine šo tako močna, da so uspehiB hosistov razmeroma majhni.              B
Pšenica je ves teden naznan-B jala trdnejše cene, v malih skokihB sicer, toda dosledno. Tendenca teB te vrste je navadno najzanesljiveja,B ker dviga cene skoraj nevidno, vB teku enega tedna pa se pokaže, daB so cene vendarle za 10 do 15 kr.B višje — to se je zgodilo tuđi taB teden.                                                 ■
Kor uzi se je godilo ravno takoB kakor pšenici. Staro blago je dvig-H nilo cene do 15 kr., dočim so oferteB za novo blago, ki so pa poleg tegaB še prav redke, ostale   nespremenjene.B
Oves se ne more ustanovitlB Začetkom tedna še razmeroma voljniB prodaj alci pričeli so postajati v na-B daljnih dneh skeptični na razna po-B ročila, da borno doživeli glede tegaH pridelka neprijetna presenečenjiH Zginili so s trga in čakajo trenutka,B ko se bo situacija zjasnila.              ■
Slad kor. Nove ponudbe z&l oktober-december so se zacele §1 1. oktobrom. Cene so pa še potemB da tovarnam ne nudijo koristi, inar*H več kažejo samo še produkcijskeH stroske. Vrše se namreč še pogajacj« že karteliranih raiinerij s tovarnairiH za surovino — čim se ta dogovorefl imamo takoj pricakovati višje ceneH Danes velja za podlago pri prodsjH vsakokratna cena surovine na praškH borzi basis Ustje nakladišče plnfl 38 K davka in 7 K stroškov čiščenjiB Riž ima predtedenske cene. I Petrolej je s 1. oktobromH dvignil  cene za pol krone.               ■
Kava notira predtedenske  eeneH Špirit    naznanj a    trdneje    cen«
— Podružnica Hrvatske polje«! delske banke   na  RekL   Hrvatski!
poljedelska    banka    je    osnovala  Hll Reki svojo podružnico, ki je ravnoktfB pricela s svojim poslovanjem.   KakoJ čujemo7 se bode bavila ta podružn^« z vsemi banenimi   opravili   in   komV sionalnimi posli   blaga   ter je  zars^B tega poleg banenega oddelka osnov« tuđi blagovni oddelek.   Znano je, cM je Hrvatska   poljedelska   banka   sreB dišče hrvatskih kmetskih zadrug; im radi tega je   ta  njen  korak   za n&fl gospodarski   razvoj   velike   važnosnl Banka je bila pri vsem svojem trudu« da   proizvode   zadrug   čim    najboM vnovči, vezana   na  posredovalce, ka*B terim   je   bil   interes zadrug ozirom»B naš gospodarski razvoj stranska stva^B vsled tega se je banka odločila vzenB to posredovanje v svoje roke. Nalog*« ji je posredovati  kupovanje in  pfL« dajanje   gospodarskih   proizvodov m Hrvatskoga in Slavonije v Dalmacija Istro in Hrvatskim primorjem in v* sprotno   in   biti   s  tem  inost   za gL> spodarsko   zbliževanje   teh   pokrajis PoznavajoČ temeljito stremljenje teg* zavoda, ki mu je bil do sedaj   vecto^ pred očmi gospodarski razvoj   hrvat skega naroda,   se   pridružujemo   sllll> patijam, s katerim   je   javno mnenj^ pozdravilo   ta   korak   ter  želimo ^J novi podružnici   sreČen   uspeh   in Jl priporocamo našemu ljudstvu.
Narodovo zdravllo. laso se srne imenovat bolesti utefiujoCe, mišice in živce krep-•CnjoCe, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko zdanje in sol", katoro se splošno in uspeSno porablja pri trganju po ndih in pri drugih nasledkih prehiajenja. Cena ste-klenici K 1-80. Po poBtnem povzetji razpo* fiilja to mazilo vsak dan lekamar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-iauben 9. V zalogah po deželi je izrecno za-htevati MOLL-ov preparat, zaznamovan a varstveno znamko in pođpisom.   2 31— 14
Dotiro domare xdr»vilo. Med
đomačimi zdraviji, katera se rabijo kot bo-lečine oiajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter ieve lekarne v Pragi izdelano L1MMENT. CAFSICI COMP. s „Bidronr Dadomt-stilo za . Pam Exoeller s sidrom". prvo mesto Cena je nizka: K> h.. K 1*40 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni Skatlji in jo je spoznati po znanem sidru.
Notica. Pri zdravljenju različnth ran se mora najbolj paziti na to, da se rana po-polnoma zaceli le tedaj, kadar so odstranjeni iz nje vsi nezdravi deli. Kratko rečeno, potrebno je, da se obvaruje rana takoj v pri-četku vsake nesnažnosti in da se uporabijo hladeča, bolečine olajšujoča sredstva proti vnetju. Staro, dobro in zato posebno uspešno domaće sredstvo je najboljše znano praško domaće zdravilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi, ki se dobiva tuđi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. b
\ova isenajtlb?« se je malokatera tako hitro razsirila in se  v resniei tuđi tako obnesla kakor  paten'irani aparat   za   vsrkavanje   prahu rAtom". V preteklem letu s« je kupilo na Av-strijskem do 4500 t^h aparatov in vsafe dan dobi tvrd ka G   R.  Paalen &. Co   i;a Danaju izpri-čevala,   ki   ne   pripoznavaio   samo    izvrstuega đelovanja tega   aparata,   ampak  se v vseh   posebno poudarja, s kako  velikim   prihrankom na času,   kako neškodljivo  in  brez  nadlegujočega, xelo nezdravega  prašenja   se   znažijo preproge, obiečene mobilije, protiere, blazine itd tatn, kier stoje     Neka)   mesecev   sem prodaja imenovana tvrdka tuđi take  aparate,   ki se niorejo   zvez^ti z vsako električno svetlobno žico, ne da bi bilo treba to premestiti.   Tuđi   ti aparati se splošuO hvalijo.                                                    361)
- ^f^* Sa dobi Dovsod I
^/^^^^^
! ^5 neobhodno potrabna zobna Crtme 3c
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave
^^_^                  PoNtaTno v&rovnno.
^SSTStS^K^.         Vsal-o i onnrejanje tu po-
TrJ^     *&4s\.          iia<isk<»*»nje kazuivo
/^Sxv\   Eriino pristen je Thierryjev
l/£~S&%      ^^    ^e E zeleno znamko   f,redovnica1*
<£\g(al          StaroNlavno, neprefeosno
%-V^Si ■                proti slabemu probavljanju, krčem
| ^vj»2| ■                   želodcu, koliki, kataru, prsnim
f   JjmJ I                 bolesnim, influenci itd. itd.
|<n 91 ■              Cena  12 m;-nhnih ali 6   dvojnatih
* Ali/f             eteklcnic   ili 1   velika apactalna
"""" K m\V               Btekleniea    8     patent,    zamaškom
(_ivih OfEiT!         TtuerryjevQ centifolijsKo mazilo, 1              ■ '         porsod znano kot non plus ultra
proti vsera  ee   tako   starim  ranam  -vnetjem,  ranitvam,   ab-
aceaom iu oteklinam vaeh vrst. Cena:  2 lonćka K 3 60
se  posije le proti  povzetju ali deuar   uaprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Ropski Slatini." £3
Brošura a tJBOeiorig-LnpLnih zahvalnih piaem gratis in franko
V z&logi t ikoro vaeh večjih lekarnah in medicinalniU
drogerijah.                                                        4(J50---42
H* \\ I     ^^/j  j        Skrb vsake gospo-   Ifl   -£t* *^'-^*   I    •"*          ^^         dinje je posvečena   ||^
f*'±ll   ^^     Kathrelnerjeva     \L^\
±Z.\M                Kneippova            16^^
»£  /a                 sladna kava          ■t?k>^
^-' >'I                                           l^t
'^oil    ie  po K'threinerftvem  naCinu  svo-    A * <v
\£i •s'ffI     jega     proizvajanj-a    okusna,     zdrxvju    la^*"^
i   v,jl    v prospehinpo«ni,lmat.orejncpmcen-   ll\^jk
r5^*j|     i; ive prednosti za vsako gospodinjstvo!    1 \\ .**
ii|-P;rt   i         Poudarjajte    pri    naknpovanju        I V*^*"'
\ «• :^*jL^    izr*?čno ime Kathfeiner in iaht*-   ^jJig^^A
fe^Vv^^l  vjjre le izvirne zavoje z varst-  d^S^^L^*
y*-*.*ČilQr    veno   znamko   Župnik   Kneipp,   ^*«^53&ft-tJ
Proti zobobolu In gniloisi zoo
Izborno deluj* dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utr«11  dleino   in ©d«tr»njuj»
neprljetno sapo Le ost. 1 stekleniea se navodom f H..
Bi gorodcemn gospođa iW. Levatlku,
lekarnarja v Ljubljani.
Va£a izborna Melusine uatna in zobna voda je najboljSo sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je ceprekosljiy pripornoCek proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje pripo-ročam. Obenem pa prosim, pošljite Se B steklenice Me]us. ustne in zobno vo e.
Dovolim, da to javno oznanito, ker je rea hvale vredno.
Leopold Oangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Bež. lekarna MU. Lensteka
? Ljubljani,  ftaf]eva cisti i\. 1
■^l©g novozgrajenega Fran Jo2etovega inbii. mostu.           48—39
| Dno Mo prodaje
patentnih aparatov za vsrkavanje prahu
Atom
Jzpričevalo o ročnem aparatu.
Na DmajuJ. dacembra 1905.
Dobro mi je znano, da gre o Vaših izvrstnih aparatih za vsrkavanje prahu „Atom** po deželi samo en glas hvale. Vendar se mi zdi potrebno, da Vam tuđi jaz izrečem popolno zadovoljstvo.
Preproge, pohištvo, zastorje in biljarde čisti Vaš aparat skrbno in temeljito in ga moji posli imenujejo naravnost dobroto za gospodinjstvo
Veselim se, da Vam morem to poročati in znamenjam
z odličnim spoštovanjem
Grof Ferdinand Billot.
Jzpričevalo o_ elektriškem aparati^
W3gstsdt (Aistr Š!ez.)20,sepM9Q6.
Odgovarjaje Vašemu eenje-nemu od 11. t. m. Vam radi potrjujemo, da se   je patentni
aparat za vsrkavanje prahu „£tom"  z  električkim go-
nitom9 ki s\no ga dobili od Vas, v stanovanju in v trgovini izvrstno obnesel in ga skoraj vsak dan rabimo Nabavo tega resniČno izvrstnega aparata mo-remo vsakomur priporoČati naj-topleje
Z velespoštovanjem Mat. Salcher & Sohne.
EdinI sesalni aparat za prah z ročnim gonilom.
k tlsoči so sa prelzkuslll in najbolje prlporočili.
Kupci se prcsijo, da narcčs
čimprej, da se more pr*vo-
časno dobaviti.
iVetitrpIfivo za zaseb-
nike9 hotele,  vilo,
cerkve,   sanio^tane9
bolniščnice iirt.
V Avstriji doslej prodanih okoli 4600 kom,
Cene aparatom z ročnim gonilom iz Dana ja: ?Q                                   ,,
Tip I. K175.-P tip II. K 375.-
Aparati z elektriškem gonilom za z vezanje z vsako svetilnojnapravo.
Cene po moči toka.
Ha zahteuanje prospERtl^z Izpričevall.
Centralno prodajo
za
patent, aparate
•«1    ^Q
usrhouanje prahu
„Atom"
G. St« Paalen I Co.
Dunaj, L Spiegelgasse 21.
Telefon 2370.     36io
IPoslednji čas tako pogosto nenadno spreminjevanje vremena je vzrok mnogim prehlajenjem sopil in so zatorej žleze raz-krajajoča sredstva postala splosna potreba. Za to je pa osobito primerna giesshiiblska slatina, ki zlasti zmešana z gorkim mlekom v tem oziru izborno ugodno vpliva in je tuđi sama izmed najbolj zdravih domaćih pijač.
Darila.
r UpravniŠtvu našega lista so poslali: Za   draibo  «▼■   Clrlla  1b   Metoda:
Gospod E. More z Jesenic K 3'—, darovala vesela družba v gostilni g. Josip Višnarja na Jesenicah — Prostozidarji „Salomonskega templa" ob izročitvi diplome njenemu lastniku K 3040. — Narodnjaki pri igri K 1—. — Skupaj K 34-40. Srčna hvala! ZivelM
Za „Učiteljski konvikt«: Gosp. Janko Skerbinec, nadučitelj v Višnji gori K 1032, zložili v preprijaznem hotelu „Ilirija" g. Janko Skerbinec, nadučitelj v Višnji gori in drugi resnični prijatelji učiteljstva z besedilom: „Ljubimo učitelje — trpine, saj nam marljivo in skrbno odgajajo mladino, nado boijše bodočnosti"! Lepa hvala! Vsoto smo izročill gosp. Dimniku.
Zahvala.
"*^ ■'" Olepševalno društvo v Škofji Loki izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo za nabrano darilo 30 K udeležiteljev ob priliki svatbe posp. A. Arharja dne 1. oktobra 1906 v društvene namene.
Slavko Flis,
predsednik.
Umrli so v Ljubljani
Dne 5. oktobra: Jera Breme, posestni-kova žena, 48 let, Zalokarjeve ulice št. 13, spridenje jeter. — Franja Fink, posestnikova žena, 61 let, Radeckega cesta št. 11, Dementia.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna  banka v Ljubljani".
Uradnf  kurzi dun. borze 6. oktobra 1906.
Naložbeni papirji                       Denat    i ' Blago
4-2 vn majska renta.    .   .   •        98 85     b9 05
4-2/1 srebrna renta     .    .    .       100 05,  100 25
4^ „ avstr kronska renta .    .   j    9°'U     99 30
4V0      „     zlata           „     .   .   !   "B6>   116 85
4°-'   ogrska kronska renta  .   |    9470     94 90
4*L       „      zlata           „      •   |  U2-6O   112 80
4°° posolilo   dež.   Kranjske         9860     9960
4''%„ posojilo mestaSpljet   I   I00-B0I  101*60
4tV        „           „     Zadar   i    99 30)  100 30
41 /n bos.-herc. železniško   jl
"      posojilo   1902   .    .    .   li 10005   1010b
4% češka  dež. banka k. o.   !]   99 25     99-75
4"o      »        n        «      ž- o.   jj    98 85     99 45
41 ,° 0 zast. pisma  gal. dež.   v.
hipotećne banke   .    .   ,| 10010   101*10
41'.0-  pest.   kom.   k.   o.   z   i!                                i
"      10J    pr......      105—   106—      |
4l'j°c zast.   pisma   Innerst.
hranilnice.....10020   106"70
41 ..°,. zast. pisma ogr. centr.   !                              '
dež. hranilnice .   .          100-—   100*30
41 *0/0 z. pis.  ogr. hip. ban.      100'—   100 30 4l r.°'o  obi. ogr.  lokalnih že-
leznic d. dr.       ...       100-—   100 20
4-..° 0 obi. češke ind. banke      ioo*—   101*— 4O|(^ prior. lok.  želez. Trst-
Poreč......       99 90
4° o prior, dolenjskih   žel.   -        99*R0   100-—
3° 0 prior. jitž. žel. kup. )111':      317 50   31950
41 '3° „ avstr. pos. za žel. p. o.     100—   100 80
Srećke.
Srećke od l. io60\5   .   .   .     215—   220 —
n       od 1.  1864   ....      275 —   277 —
„     tizske......152 95   1B4 8S
„     ženi. kred. I. emisije     280-—  289 -
.        n       n        ».      1,          285-    294-
n       ogrske hip. banke   .      26»-—   267 —
srbske   a   frs.   100—       97—   105 50       t
n      turske......     lfti'7S   16175
Basilika          srećke ...             217«)        2370
Kreditne                „      •   •   •   I 453—   464 —
Inomoške                   „       .    .    .    I    78—       83-
Kfakovske              m       ...          85-—       92 —
Lji>blja:iske           „      ...         6625      6225
Avstr. rdeč. križa „     ...             48 —         50 —
Ogr.       ,,        „     „       .    .    .         2875      30 25
Rudolfove               „       ...         56*—      €0 —
Salcburške            „      ...         70- -       7*5'
Dunajske kom.   „     ...       16)85    16185
Delnice.
Južne železnice.....       17815    179 15
Državne železnice ....      684'50   685 50
Avstr.-ogrske bančne deln..    1755 — 1776—      I
Avstr. kreditne banke     .    .     673 —   67340
Ogrske      „           „         •   •     81150   812 50
Zivnostenske        „        .   .     242—   243'—
Premogokop v Mostu (Brux)     715—   718 —
Alpinske  montan     ....        6<-4 76   605-75
Praške žel. ind. dr.    ...    $786 ~  2800 —
Rima-Miiranyi.....      577-—  578-—      1
Trboveljske prem. družbe .      989-_   293 —
Avstr.   orožne   tovr. družbe   j   579  _    5^3.__      ]
Češke sladkorne družbe     .   i i57*_   \q^__      '
Valute.                        !
C. kr. cekin......l|    1J35     11-40
20 franki.......        19 11      19*H
20 marke.......        23-47     23*54      f
Sovereigns.......        23-98     24 06      ,
Marke........      117*45    »1765
Laški bankovci  .   •   •   «   .        954f»     95f55      1
Rublji     ...,••#♦•     25275   25350      1
Dolarji   .   •   .   •   ■   t   1   L         484       6*—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 6. oktobra 1906. Termin.
Pšenica za oktobei   .   .   za   50 kg K   7 20
Rž          „   oktober   .   .    ,    50 ,   »    6-43
Koruza   „    ma} 1907 .    .    „    50 „    „     5*08
Ovet       c   oktober  .   .    „    60 ,   ,    690
Efebtlv.                              j
Zdržno.                                  j
MeteoroltfKno porofllo.
Vliin« n»đ motjam    O«-a.   Sradztjl mračni tUk 780.0 tmm         '
I T3T iK |g   v«t~l    Nebo     (
5.  9. iT.    7386     U'7 slab zahod   oblačno       '
6.  7. 4.      738 4      101 breivetrno   oblasno „  8. pop.  738 7     18 9 breivetrno   oblačno
Sr*da)a TSar^liiJa tmmpmatmrm: 14 8% n«r-haI«: 12-2°. — Padalina v«m» 00
—"   ""iilkaličiia kislina
najboljša   namizna  in okrepčujoča pijaca
preskušena pri kašlju, vratnih bo-Ie2nihf želodčnem   kataru ter pri
katarih v sapilin.       94-8
___________________.....
V F jani 86 dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju »d retru Lassnik-u in v vseh lekarnah, veCjih fipecerijah, vinskih in l"''kate^nih trgovinah.
SODI
vsake velikosti in tndi takozvane
za raoSt se prodaj a jo na Rimski cesti &L 1L                                  3740—1
Oduet. kandidat
z daljšo prakso želi z novim letom 1907 ev. tuđi poprej spremeniti mesto, Dajrajfti na Štajerskem.
Naslov   pove   npravništvo   ^Slov. Naroda«.                                        3644—1
MUJabKl IIIIIIIIICIIUL
se takoj surejme pri
Franj. Škrbec
V    LOŽU.           3622-1
Posojiln v sotouini
se daiejo takoj in tajno osebam bol]&ik stanov, c. kr. častnikom in • višjemu svečeništvu — iz premo-ienja plemske rodbine — pod ngodnimi pogoii. — Prošnje na g. Josipa pl. Jankovicha, Kispest, (Ogrsko).                              364i-i
9anesf 6* oktobra
t „Narodni kavarni"
koncert
seksteta na tok.
Začetak ob devetih zvečer.   Vstop prost.
K mnogo brojne mu obiskn vabi Fran Krapež
3613                                         kavarnar.
U nedeUo, dne 11. m. v
Meln Južni tololvor;
5645      velik
KONCERT
Pruesa tamburoške$a društva , s Hroafkesa
v   narodni   no&l.       '
To draŠtvo je  koncertiralo   z izvrstnim     i uspthom v vseh   večjih   mestih na Hr-     . vaškem,    v   Slavoniji,   na   Štajerskem,     t Kranjskem;    Koroškem,    Nemškem    in Đanskem.
Začetek ob polu 8. uri.       Vstop prost.   ! Izšla je knjiga
KORISTKA.
Povest  iz gledaliških   krogov   ljubljanskih  v polupreteklem   času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje   dogodke   neke   koristke   izza    ■ časa MoBdheimovega gledaliŠkega ravnateljstva.
Cena broširano 8O v., po podti 1 K. Dobi se v knjigarni                             !
L SCHVENTNER v UiAUanl
Preiernove ulica.             -c
Igrale— um dtre polica »astoDj 5 p«smi sa citre in katalog ■•aklrcluiar. GOrkaa na Čeikem.                                    3536—4
F»olir
se takoj   sprejme  pri stavbnikn   Ferdi Tmmler, LJubliana, Pred ikofijo
ŠtOV.  3.                                           3596—2
Dobro obranjeno
motor-kolo
31/« H. P. se ceno proda. VeČ pove Ernst Speil,
mehaDik v Ljubljani.                    3632—1
liG[la UlboGulld olllld
za enega ali dva gospoda, ali za kakŠno gospodično se takoj odda v Igriftkih nlicah št 2, I. oadstr.             3636—i
Panorama-kosmorama
srntitm dvokm tis st. 3
.......**#>**"——"   13 oktobra 1906:
potovanje po
Gornji in Doljnjl Austriji.
licem
stenosrafa
ki je zmožen slovenske in nemŠke ste-nografije; dalje pa tuđi               3633—1
solicitatorja.
Vstop takoj. Prednost imajo strojepisci.
Dr. Jnro Hrašovec v Celju.
Blasajničarko
v tem   poslu uže delujočo in dobro iz-urjeno raČunarico ter    3639—1
učenca
s zadovoljnim] izpričevali in iz dobre mesčanske   hiše   takoj   sprejme   tvrdka
H. Elsner v Litiji.
Jutri, o nedeUo dne 1 oktobra
t restavraciji „Pri W
K0HC6RT
seksteta na lok.
Začetek ob 8. uri.                      Vstop prost,
K mnogodtevilnemn obiskn vabi
»626                               Berta Kos.
GraHo josestro
aa Spodnjem Štajerskem, vpisano v deželni deski,
v prekrasni, proti severu popolnoma zaprti leži, 20 miuut oddaljeno od postaje, kjer obstoji brzovlak, s skoro □ovim graščinskim poslopjem in okolt 1000 metrskib stotov sena in 300 metrskih stotov slame se proda takoj za 45.000 K.                          3637
Pojasnila daje g. Anton Pribo-schitz v Ljubljani, Franc Joželova cesta St. 7.
Jutri, v nedeUo 7. oktobra
t Iftk „Ilirija"
KONCERT
Dru!t«;ene sodbe za flane.
Nečlanl plačalo  40 vinarjev.
Začotefa:   ob   8.   uvi.
Za mnogoŠtevilni obisk se priporoia
FBIC NOVAK
3629                                        restavrater. ^      Q
Krošnjar ji - agenti
■e proti Tisoki proviziji ali stalni plači iSSejo takct} 1a prodaianie patent, predmeta. Ponudbe pod „A. E. 104" odposilja Rafael * Wlt±ek Burni L Srmben 28.                         3616—\
Mp MrtUUiolIJb
8 pritiklinami se od da v Ši&ki, V Ko-lodvorskih nlicah St, 191 za no-▼embrov termin«                      86*5
Novo podjetje
ki donaša vsako leto najmanj 16000 K, se zaradi rodbinskih razmer   proda.
Kje — pove upr.  „Slov.  Naroda".
3618-1
Išče se
za c. kr. notarijat v Ilir. Bistrici.
Pogoj je popolna zmožnost slo venSČine in nemščine v govoru in pisavi in prav lepa  pisava.                      3587—3
Seno in slama
vse v balah, se ceno prodaja na akla-dišču. Martinova eesta štev. 4.
Ondi se knpujejo sveže goveje kože, teletine in svinjine po najviših cenah.                                         974-30
V Senožečah se da V naiem s  1. novembrom t. 1.
pripravna za trgovino in v ravno isti hiši gostilna.
Nataneneie pove Franjo Sbrizaj v Senožečah.                       3583-2
}Ciša
^J     v Ljubliani v   kateri je dobro   idoča   gostilna,    ee zaradi    bolehnosti   lastuika   pod    zelo ugodnimi   plačilnimi   pogoji   proda   ali da v najem.
Več se izve pri g. Poženu, trgOVCU v Trnovem v Ljubljani.        3619—1
Ribolov
v najem
25»   IO   let
odda v občinskem ribniku ob okrajni cesti v Zgornji Šiški občina Zgornja Šiška v nedeljo, dne 14. oktobra 1906 ob 4. uri popoldne v obfcinski pisarni Zgornje Šiške St. 36, kjer se bode vršila ustmena dražba. Pojasnila daje žnpanstvo.                                3624—1
Županstuo opčine Z$ornja SišKa.
V restavraciji
„Pri nouem suetu"
se dobijo
vsako soboto in nedeljo
sveže, vsakovrstne, doma izdelane
H h fi ^^ P^^ ^9^^ ^^ ^l^
Valentin Mrak
3642                                 restavrater.
Ena ali (Ive gospodični I
se   sprejoieta s 1.   novembrom v sta-
novanje  In  hrano.  Posebna soba.
Na razpolago je tndi klavir. Menečaa ceua 15 gld.
Kje   —   pove   upravni&tvo    „Slov.
Naroda".                                       3548-2
Revmatiki in
-            astmatiki
dobe  iz hvaležnoati  radovoljno  in  brez-plaSno   pojasnilo,   kako je   bilo   mojemu
^očetu pomagano pri   zgorajšnjih   boleznib
to
£        Herman Baumgartl
i, Silbsrbactt pn^rasslltzu na Ćeškem, štev. 397.
"fin International
Pogačarjev trg.
Razstavljeno   od    nedelje   7.   oktobra do vStete sobote 13. oktobra 1906:
Solnopil in njega planine.
^^^fL* vsako rodovin«  vafci ^^^^^ ^^^^K inetrovano knjigo o premu-,   jBH^^ ^^^^B   etn blagoslovu z otroki raz ^^H|B ^^^S >oSilja s prepisi   več   tisoće   ^^Bh ^^HB zahvalnih    pišem   tajite    c ^^^J ^^^90 h  v avstr. znairika* ^^^T ^^^*ospa   A-  KUI'A^^ ^^^ Berlin   S.  W   2# ^W
Ljudevit Borovnik
puškar    y    BoroTlJah    (IFerlaeH)
na  Horoikem
se priporoča v isdelovanje vs«Wovrstnlh pušek za lovce m otrelce po naicovejših sistemih pod popolniin jamstvom Tndi pro-delujo stare samokresniee, vsprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro Lsvffiuie. Vse puSko so aa c. kr. preakoSe-vainici in od mene presfeaSene. — Ilustro-50                 v«nl oenlk! zaston?                   40
Čast mi je naznaniti gospodom pro-dajalcem vina, da posjedujem večjo množino letošnjib, samo zajamčeno naravnih vin iz najboljših krajev Dalmacije.                                                3600 — 1 Nadalje sem na razpolago gg. w.\e tržeem ki bi si Želeli nabaviti ose^no večjo množno vina, naj se blagov« lijo obrniti na podpisanca, ki je pripravljen jim iti v resniei na roko.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Tomasović
Podstrana pri Splietu, Dalmacija.
41 «1  ^Uoke e. kr. *latl«;   d«»>olj*-ii
privatni učni zavod
za urezanje In šiuanie oUlek
Eme Schlehan
v Ejublfani, Židovske ulice 1.
Učenke se sprejonajo vaak dan od 9. do  12. nre dopokluc.              3517   3
Prodaja krojev po^meri.'     %
Št. 34.052.                                                                                                          3&22~2
Ustanova za vzgojo deklic.
Fodpisani mestni magistrat razpisuje s tem
ustanovo Katarine Warnussove za vzgojo deklic
v znesku letnih 252 K za dobo 3 let in sicer za leta 1907, 1098 in 1909 v podelitev.
To ustanovo je podeliti dv^ma deklicama iz sorodstva ustanovnice ali pa ko bi takih ne bilo, dvema bčerama ljabtjanakib meščanov.
Prošnje za podelitev te ustanove, ki morajo biti opremljene z dokaztli o sorodstvu oziroma o Ijubljanskem mešžanstvu, potem o domovinskih in prido-bitnib razmerab starSev dotičnih deklic, je vlagati do 20. oktobra L L pri tukajšnem urada.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 23. septembra 1906.                          v.                   g
1    A. KUNST     i
\ Velika zaloga obuval  :
*     laatnega   izdatka za dame,  gospoda    ► M         In otroka je vedno na Izbero.         ^
I    Vsakršna   naročila    se   ievT8iytyo    todno    ^
a     io   po   nizki  cenu Vae mere se Bhranju-    ^
*     j^jo   in   EBznaineuujt^o.   —   Pri zunanjih    ►
*     oaročilih   iug   se   blagovoli   vaorec  vpo-    ^ <                                    slati.                                  >
•fftffftttffffftfffVfffffffi
EHUUUIIIIIIIIIlIUUIIIUlimiillllllliiiiiiiiiM.-   ^^JJ^I      ^.
i       PrtanoTlIono loto t84S-
IJOS. REICH;
(!      Ediiii zavod      |
|! za  kemično  čišćenje obleke   |
|   ter   zastopjev,  barvarija   in   |
§           likanje   sukna           i
|      —— u*i   ptir*. ==     |
| Poljanskl nasip —         | I           Ozke ulice št. 4.   |
I Sprejemalisče |l
| Šelenburgove ulice štev. 3. |1
|!  Postrežba točna. Solidre cene.   |
= ;llllllllllllllllUlllllllillllllllllllllll llllllllllIlItllllllllllltllllltllliT
£      "    ■■                                       £&■■       ^
£       Spredaj ravna obllUa.       £
£ ne tisćint\želodec. 2 5        priporo4e< v najTečji iiberi       ^
i ^Hojxlj ?erscli6 i
I             v Ljubljani             i
I        Pred ^tfeofijo **- 21.        |
I    PekaHja     I
m   slaščičarna   IS
i      in      t«
£     kavama     h
gj. zalaznik|
•f   Stari trg št. 21.   |
t$        = JiUjalke: =        ^
% Glavni trg 6 g g   Sv, Petra cesta 261 ;
as *—"                             "^*
^   Važno!    »*   Važno!   *
h gospoii&jSp trgovca is imjss. ^
1   Najboljša In najcanejša postrežba   f
]   za drogv©, kemikalije, zellšča, cvetja,   T
H   korenlne itd. tud   po Kneippu, ustne   r
j   vode In zobnl prasek, rlbje olje, re-   L
]   dllne  In poslpalne  moke  z« otroke,   *
~i   dlšave,   mila  in  sploh  vse   toaletne   r
J   predmete, fotograflene aparate   L
^  in polrebselne, klrurglčna obve-  z
-i  zlla vaake vrate,  sredstva  za desin-   r
J  fekcljo, voaek In paste za tla Itd. —   L
1   Velika zaloga najflnejsega ruma in  [
^   konjaku.  —  Zaloga  avežlh  ml-   r
J   neralnlh vod In   sollj  za  kopal.  L
^     Oblastv. konces. oddaja strupov.     ^
^  aEam   islvlnorefee   ^
j   po8ebDr   priporođjivo:   grenka   sol,   :
'   dvo|na aol, aollter,  anejan,   kolmož,   r
^   krmllno apno Itd. — Vnanja naroCila   ^
j        se izTPfiajejo točno in solidno.        t
^       -H Drogerija u-   40 ^
jAnton Kancf
1 Ljubljana, Židovske ulice šti. [
J H.apaiJ«» ■»• majTliJt eent rasna L 1 aaUfiča iiotol ovetje. korenino, bo- [ i              mana, ikorto itd. itd.             r
Kdor bi vedel povedati za meeta, kjer bi se našel magoezit, ali jih ima na svojem laatnem poaestvu, ali vnaj do mneva da »o, naj piše pod 99lCa|fll6Sit 7591" na Rndolfa Mosse, DunaJ I Seilerstatte 2.                               3621
>•" Dva ^B
irkostovco
spretna v akcideačnem in tabelaričoem Btavkn   sprejme   pod   ugodoimi   pogoji
„Zadružna tiskarna u KrSkem".
363U—1
Lciiii slanja
v novih  hišah   na Selu
tik glavne ceste i l- 2 ali 3 sobami,
kuhiu|o in dru^imi pripadki se takoj oddafo po zelo nizki cenL
Več ne poizve v Ljubliani, Am-broiev trg st 7, pritl.         3315 20
Vsaka šivilja
ki bi svojim naroenicam rada predložila ličen modni list, naj se takoj za po-izbuSojn naroči na „Geore Pariftien", samo K 3 25 za tri mekeće. Najboljih in najceneiši modni list s 60 modeli i Slovenska, franeoska, Jtaljaoska. io nemška izdaja. Administracija „Genre Parisienu  v Tridenta.                     3616—1
a^a 4^a š^k ^mk a^a a^a a^a a^a a^at a^kJ^a ^2k &^ ^J4
Trunu punit
izurjen manufakturist, vojaščine prost, se takoj sprejme kot prva moČ pod ugodnim! pokoji. Ponudbe s crko „BodOČnost 50" na upravniŠtvo „Slov. Naroda*4                                              3627—1
mm^aamnma LepO Obrastel BBBBaaBBaa^BM
v  Uuzcnici   na  Štajerskom
se proda zaradi bolezni lastaika. Gozd obstoji izključno iz smrek in bojk, ter se proda z zemljiščem vred ali pa samo drevesa v posekanje v debelosti od 21  cm naprej.
Kupce dobi od prodajalca v najem tuđi žago s cirkularjem, katera žaga stoji blizn gozda in je oddaljena komaj pol ure od ŽelezDiške postaje Vuzenice.
Naslov prodajalca pove upravništvo „Slov. Naroda*.                         3593—1
PremeaitBv ptailje đimniUep obrta.
Naznanjam slavnemu obČinstva, posebno pa svojim delodajalcem, da je dimoikarsko delo, pri katerem je bil kut poslovodja do sedaj gospod Ivan Kerni, prevzel moj soprog Josip Spitzer, ki bode vodil delo za nedorasle otroke.
Ker delo po kakovosti ne bode nič manj točno in skrbno, se priporočam se nadalje slavnemu obČinstvu ter znamenjam
Ivana Spitzer
3592 - 1                       Krakovski nasip 4.
trezen z dobrim izpri čeva lom se takoj sprejme v Lenćetovi vinski trgovini na Laverci pri LiublianL
3634-1
Na proda} |e dobro ohranfen
klavir.
Več   se  izve v gostilni   na  pOŠtt na Glincah.                            35^9-1
Sprefme se takof spreten
sefcsttpiM.
Služba stalna. Plača po zmožnosti.
Ivan Kravos    3631-1
Vajenca
sprejme za brivsko obrt
M. Podkrajšek  362oi
tirl**1** xa  «1 mir let   KOMpede
v Ljubliani, Sv. Petra cesta
Parni sinj s tili
■
za 7 koni*k">bw «il se po nizki ceni proda v Spodnji Šiški pri
Peter Keršiču
3617—1                 tovarna voz.
V  trajno   delo   sprejmem  takoj dva izurjena
mir* poBa.
Anton Rojina
mizar             3590-3
Wolfo^e ulice Stev. 8
Uetii hotel
išče upraviteljico za oddajanje sob v najem. Zabteva se poznanje hrvat^kega odnosno slovenskega in nemlkega ie-zika. Pogoji povolmi PooudDe z refe-rencijami naj se pošiljajo na apravnifttvc „Slovenskega Naroda.u                3338-4
žo 15 let obstoječa najstarejna ljubljanska
josredovalmca stanovanj in služel
G. PLUX
Gosposke ulice št 6   3638
prlporoea In  namešf>fi  le boljtie
službe iskajoce vsake vrste
asa I4J ubijano In druvod.   Potni nit tukitj. — Xutanenr|r v plmariil. — Veitna  in   holIUor   možno  hitra poHtrezba zum:oIovijena.
Zunanjim doDisom je priložiti znamko za odgovor
BRZOJAVKA!!         \
Prekrasna ura in verižica za samo 2 K 10 h.
20.000 komadovj
nakupljenih zaradi opuatitve neke švicarske tvornice za ure, zaradi tega raz-pošiljam prekr. pozi 36 urno preeizijsko uro na sidro z lepo verižico, n:itančno idoeo, za kar se tri leta jamci, za »amo 2 K 10 h. Po povze'ju razpošilja I. zaloga blagu
S. Kohane Krakov št 223
Za neu^ajajoče denar nazaj.     3605 — 1
Štev. 494.                                                                                                           35U9-S
Natečaj.
Razpisana je
sida saiiiteineua MMn zdravmka
¥ Vo|niŠkem trgUf obsegajoč občine: trg: Vojnik, Bezovica, ViŠjavas, Škofja-vas, Frankolovo, Novacerkva, Dobrna in Smarten v Rožni dolini. Kot zdravnik ima tadi raz&irjeno privatno poslovanje. Zabteva se znanje slovenskega in nem-Škega jezika v govora in pisavi.
ProŠDje oaj se pošljejo  podpisanemu načelniku do 3L oktobra ISOfi-
Višjaves pošta Vojnik pri Celju,
dne 21. septembra 1906.
Načelnik: J. Upvi,
r irpi na padavici, krCih in dragih živi1 Vtoleznih. naj zahteva o tem broSuro, k' : ^sstonj in poštnine prosto razpofiilja
r-»rSt.  $eIiwanen-Apothrl4e
Frankfurt u. HI.       2514 13
Trpkega poičia
1-   učenca    sprejme    takoj     krojački
I      r  Gregor  Kos, Dol. Logatec
I    40.                                     3574     2
cka
I   jšteue rodbine sprejme takoj v
I     ino z mcHauim blaguin J. Kranjc I orovnici.                         3 hu-j
I              Dva spretna        3578-2
IiidcavTifčarsKa pomoćnika
I   sprejme takoj v stalno delo
I        Rebek v  Celju.
OiiTpiči
dobru    vajeu    tuđi dohi takoj  traf
e^a ucia pn m li.i Josip Stadler na :-sra   trgu  št.   15   v  Ljubljani.
liiirta
: hr.,           ričevali, v   starosti   okoli
K . se sprejme.
Vprašac          rejema  upravoištvo
vov.   Naroda  ,                             3560—3
lalija     jezik
,e po prizna i lahko um jivi metodi
Mar i an na Cbiossino
I'naflove ulice  štev.  4.
frasitso stlaffiče
Koiizeju  se   z   mesecem stopalom   odda   v najern.
tVpraš^         -prejema     upravuištvo
.-.  Naruuv.                                3561—3
^ kavarno
.pern prostom v Ljubljani je
naprodaj.
Poondbe po „Kavama" na uprav v. Naroda".               3182 14
Stevmaitčntm
.._., ...  ...____..r..-.,.. r.„ „. steh
ad zastoDJ sporočim pismenu, kako em ozdravel popolnoma od svoje :: : ■   trdovratne bolezni v kratkem
Karei Bader v Mona-
tOvem,  Kurtli .stciistr. 40a     3417    ^
l/azi o za lastnike klavirjev!
Opomnim, da so   vedno in povsod aio šlep i! uajbuljsi uglaševalci kla ne?.  Muia  zaduja   beseda je,   da ni ;   vredno   brati in   odgovarjati ano-jjnim anoncam, vedno proti meni na-isijeLim. Meni zadostnjejo mnoga pri aula g   pnfedurjev glasbe, (v Gias-ui matici, Fiiharm. društvu itd.) Pri-oći:in se vsi p. n. guspodi.
Igram tuđi pri plesnih vajah.
IC. J« 3urasek,     3 36 1 I. kranj. ubiralec   klevirjev
Mubljani, Stari trg št. 17, II nadstr.
Važno
I                       JLaCX                 3559-2
astnke klavirjev!
^sa p. n. gospoda, ki jim je na [-brem stanju njih inatrumentov, naj QPaJo uglaševanje klavirjev sam«« l^fc[Lu videčemu uglaševalcu, kateremu ^ ia žebljev ni treba tipati, zaradi !fir rjaveti ne morejo.
Popravljanje   klavirjev   naj   se iz Iei šarao kakemu dubremu izdelovalcu fVlriev, feer samo lafe   poprave labbo f^Sje đtrokOfnjaško  in porabno.
■■VLLUIIICIII      papir za cigarete      I   ^^^i^r  %   fU
in  cigaretne strocnice   se  hvalijo   same,     |!«1^i|§|^1|ff*S   W
reklame žanje ni treba.             U3B70_7   [[ & PPŽttoman^ ^ 1 \y
fThlelejeu razdebelllni ča] znano uspešna specialitt'ta proti đebe-losti, zajamčeno nešKodljiv. Zavitek K 2- - . — Prodaja ga lekaroa f,pri Angelu" v Celovcu.           3325—3
Već
črevljarsksh učencev in = pomoćnikom =
sprejme Ivan PiS, črevljar v Zgornji SiSki št. 79.              ;uiO-3
Tovama za stole
Fran Svigelj
na Bre$u, pošta Borounica
tR     izdeluje  vsakovr3tae
JgJ      stole  <»J  priprostih
12^^^    do   iiailinejšjli    brez
***   1^     vsake koukurence.
Geni* na zaMeva je zastonj in franko.
4203 -2
1^* Pozor! ^1
V najem ali na račun se odda
veća gostilna in prodajalna
na Gorenjskem v jako lepem kraju in blizo železniške postaje.
Naslov   pove    upravništvo    .Slov. Naroda44.                                      3539-3
Po najvišjifa cenah
35C2-2                  kupuje in plačuje
lepe bele suhe gobe, češminjevo zrnje ali češ-minjeve jagode, divji kostanj, bukov žir ali bukvice, hrastov svež želodin smrekovestorže
firma Leuz
v Ljubljani
pn novetn Fran Josip vem mostu.
Išče se
posredovalec
ki bi prodal prekrasno leiečo graŠčino v   blilini   meata, s hrueljem   in   vodno
inočjo.— Več pod „Vermittler" Celje,
poste  restante.                              3L63- 2
/U           Ustanovljeno leta 1842.           kj\
V^ ČRKOSL1K^IRJ/1, SUKAKJA *)
\BKATA EBERL
/• UUBUflNR, ^'^"IV^ *>
V*-%   -------- Telefon št. 154.      —■        ft)
izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št II
priporoČa svojo bogato zalogo  novih in ie rabljenih        44-40
vozov, 1 Lovske puške
vseh sistemov, priznanoizdelki prve
vrste z najvecjim strelnim učinkom
priporoča        2294    16
Peter Wernig
o kr. dvornl dobavitelj orožja ■/ Borovljah na Koroškem
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Pri  prvovrstnl avstrtjskl zavarovalnf dru ibl proti  požaru   In za življenje   najdejo
23      posredovalci    165°
kot krajevni in okrajai zaatopniki izplačujoe se
postranaki potiel, kot glavni zastopniki in stalni potovalci  pa dobro trajno  službo.  —   Ponudbe
pod ,,15 303", Gradec, poste restante
Lodnasto športno moderno sukno, perilo za lovce bakor mdi sukno in loden za dame nudi po mzkih
ceuah   iii le  v dobrih   kakovostih  raz pošiljalnica
Josip Prunar, Trautenau i B.
Vzorci   Da   zabtevo   iraDko.   Blago  je carine prosto.          3411—3
Avtom.   pasti   na veliko.
Za |»o«2jff»n«^ fl- 2'—, za nil&i fi. l'^Oi Ujame se jih brez radzorstva v eni noč. do 4<). daha oe ostane, castavija Re samo ,,f>II|»»«i«*'S   |»awt   za   sfiirkr,   ki  jih
ujarae v eni noči oa tisoCe Stace fl i *2fj. Povsod najDolji uspeh. Razpofi japu povzetju
J. Schiilhr, Dunaj II, Kurzbauergasse 4 30
Premnogo zahval in prizoanj         3r20—13
Gostilna
se da v najem. istotam se odda za 1. novernber t. 1.   prostor  pripraven  za
prođajalno ali
delaunlco in stanovanje.
Voraša naj ne v SpOdnji Šiški, Vođ-
nikova cesta št. 881. nadst.   3433—7
&«~   III               ^m
= Vmo=
sr     ■   ■ II w   -^a
Jako dobro belo vino, letoik 1905, kakor tuđi izvrdten renski rezliog iz 1. 1904 in 1905 ima poceni na prodaj vitez pl. Thierrv v Sromljah, okraj Bre
žice  ob  Savi.
Vsa natančnej^a pojasnila daje
Franc VVarlez
3? 19   3                     v Brežicah.
IZBERITE   SI
>                        amerikanske čreulje
I            elegantne, pripravne io stanovitne,  samo 8olidnega dela
avstr.- AMERIKA nska
maloga   oi?€?vljev
3G2S— 1                                             -v
,       LJUBLJANI
!■                 Prešernove  ulice 50,                ^
5^     Za naročila z dežele zadostuje navedba številke.
Sode
vinske od 300 do 700 litro? vsebine proda po nizki ceni 3465-6
Fran Cascto
Stanovanje
obRtoječe iz 2 večjih ali 3 maDJšib sob iŠČe v menta   za takoj   ali za   1. no vember rodbina 3—4  o$eb brez otrok. Natančnpje   se   izve   v    mestni
posredovalnici za delo in stanovanja v Ljubljani.                 35a7   3
Pekar ij a
h oripadajočim stanovanjem in pri-tiklino se odda v najem od 15. oktobra t. 1. naprej v Gradu št. 22 na Bledu.
Već pove gospod Valent. Dei-man, posestnik in prevušček. v Lesc.h, Goreujsko.                                     3553—3
-I- Proti suhosti +
je edino izvrstno krepilno io jačiloo sredstvo redltna  moka Kathe
zdravcisko priporočena, z izvršenim nspe-h««m porabljiva, za okroženje telesnih oblik izredno preizkašena, v 6 tedcih 6 funtov teže veŽ, zajamčeno neškodljivo Strogo pošteno, Di 8iepar8ivo, mnogo zahvalnih pišem Karton stane fl 1 10 po povzetju ali v pis. znamkah   Glavno razprodajahšče
g      gospa Kathe Menzel    1209
Dunaj XVIII.   Schalgasse  3, I.   Stock,   11.
V najem se odda takoj pri Jese-
nicall   na Savi   okraj  Krš&o na novo urejena                3521—3
kovačnica
po uitoclniiiil posojl.
Ker ni konkurence, se bo obrt dobro razvijala. Ponudbe naj se pošiljajo oa naslov : F. M., poste restante Jesenice na Savi, okraj Krško.
Lepl Moli
pripravni   za vsako trgovino   ali za pi-sarnc se dajo takoj v najem. Odda se tuđi
hlev za dva konja.
Naslov pove upravnižtvo „Slov. Narodau.                                             2845 27
ftanovonje
z 2 sobama in pripadki ter
mesecna soba
se „ Odda jtakoj   ali  s   1.   novembrom.
f. VeČ se izve* v gostilni Majcen, Karolinška zemlja &t 1 pri Do-lenjski mitnici.                      3550-2
I  Sprema   zavarovaojt   cioveskopra   živ-                                                 *.         -. fe^ JL^ J\>. V I .T ^L * *                                        Zavaruje   poslopja   in   preraičnine proti ljenja po najraznovrstneiših kombinaciiah                                                                                                                                                                                .                                        .      .       ..    ,                 .   ..... pod   tako   ugodnimi   pogoji,   ko   nobena      "     "     "     "     VZBJemnO    zavarOVdlna    banka    V    Prag i.....     požarnim    skodam   po   najmžj.h    cenah. dn.g.i zavarovalnica   Ziasti je   ngodno    Rez. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalne 87,176.38375 K.   Skode  ceniuje takoj   in  naJkulantn^-zavarovanjo    na    dnzivetje   in   smrt   z                          r%            i i          •   j                        •                                          i    •                         j   x                               Uživa   naiboljSi   aloves, koder   posluje, manjšaiočimi fle vpiačiii.                            Po vehkosti druga vza]cmna zavarovalnica nasc države                                          __'              ^ z TtfRkozI iloianNko-norodno upravo.                                ^      ,. .     .     x. x           . .  ,t -----                                                                                                                           v n pojasnila daje:                                                                                       Dovoljuje   iz   Cistega    dobioka   izdatne Vsak   član   ima   po   preteku   petih   let                     Generalni  ZdStOD V   Ljubljani,  Čigar pisarne 80  v  lastnej  banfcnej  hiSi               podpore   v    narodne   in   občnokoristne prdvico do dividende                                                                          —-^                        »*m_          mm          ■_     *.--.                _»                                                                            namene
Delniška družba združenih pivovaren 2alec in Laški trg
Teleton it 163-            V       Ljtlbljatll             Telelon ftt. 163.
j.           =   |» ■• M i» €»■*<» 4h a   sv€»f mi»   ======
izborno pivo v sodcih in v steklenicah
OtiSST     Zaloga   v   Spodnji   Siški.    —   Telefon   štev.   187.    T5UJ                          leoe 45
Kakor je p. n. obČinstvu znano, sem bil pred zametkom sezije v Parizu, kjer sem osebno izbral originalne pariške modele, ki so ravnokar došli.
S tem si usojam p. n. občinstvo vabiti na ogled teb modelov in upam, da se bode vsakdo zanimal žanje.  Imam
velikansko zalo^o sveže jesenske in zimske konfekcije za dame, gospode, deklice  In dečke,  vse naj-
tiiiejše izvrŠitve po najnižjih cenah. Z velespoŠtovanjem
O. BERNATOVIČ
ii697_2             v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
j           Josip Vidmar           §
\   lzdelovalec dežnikov lxx solčnilro^r    I?
!     naznanja slav. ob&nstvu, da je otvoril dne 1. oktobra t. 1. svojo         I >
I , glavno prodajalno delnibn in solnta   I
I            Pred škofijo št. 19,             |
|    obdrži pa svoji doseđauji prodajalni na Starem trgu St. 4 in v Pre-      >>
šernovih   ulicah št. 4-  kot podružnici.   Nahaja se v zalogi veduo     )^
I    nainovej&e v to stroko spadajoče blago.                                   ;g
!             Preobleke in popravila točno In ceno.              !2
I                                                                                                                       3234-G       §£
Oes. kr- avetrljske      fi||      državne železnlce.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
tutunA tw finkiioNii i«*   *ai .              " l5 predpoldno.    Osebni  vlak  iz    Gorice
OdUod i* Llubliane ini. ieL:                c kf drž          T       ^ Celovca> Linca>
7*»O zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice,        Prage, Dunaja zahodni kolodvor.
Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,     2-32  popoidne    Osebni vlak  iz    Straže-
Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Linč,        Toplice, Novega mesta, Kočevja.
Budejevice, Praga.                                         4*3O popoidne.   Osebni   vlak  iz   Selctala,
7-17 zjutraj.   Osebni   vlak  v smeri:   Novo        Celovca, Inomosta,  Monakovega,  Beljaka,
mesto, Straža-Toplice, Kočevje.                        Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž.
1130 preapoldne. Osebni vlak v smeri: Je-     8-35 zvečer. Osebni vlak iz   Straže-Toplic,
senice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž.        Novega mesta, Kočevja.
žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,     8-4-5 zvečer.   Osebni vlak iz   Prage, Linča,
Salcburg, Inomost, Bregenc.                              Dunaja juž žeT, Celovca, Beljaka, Trbiža,
l*O5 popoidne   Osebni vlak v smeri: Novo        Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel.
mesto, Straža-Toplice, Kočevje.                     ti-34   ponoći.    Osebni   vlak   iz    Pontablja,
4OO popoidne.    Osebni vlak v smeri: Je-        Trbiža, Trsta c. kr. d. i.,   Gorice c. kr. d.*2.
senice   Gorica c^ kr  drž. žel., Trst c   kr.         Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
drž. žel., Trbiz, Beljak, Franzensfeste, Ce-     -, ««,,..»*-■    i i       m        i
lovec     ^taier     I inr     Rndeievire     Pn-i      7 28 *JutraJ- Mesam vlak v   Kamnik.
Dunaj'zahodni kolodVo?J         '        * '     ™* Popo.dne. Mešani vlak v  Kamnik.
7-OS   zve&er   Osebni vlak v smeri:   Novo     7nl°"e6*r±. AJ,es-am.v a* v   Kami?»k- /Q
mesto   Kočevie                                                       oonoci Mesani vlak v Kamnik.  (Samo
735 zve6er. Osebni vlak v smeri: Trbiž.           v oktob™ in le °b nedeljah in praznikih.)
IO-23 ponočl. Osebni vlak v smeri: Jesenice,          Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,     6-49 zjutraj. Mešani vlak iz   Kamnika.
Beljak, Inomost, Monakovo.                           IO 59 predpoidne.  Mešani vlak iz Kamnika.
nnhnri «■ iinkiiann ;«+   *«i .               6I° zve6er. Mešani vlak iz Kamnika.
Dohod v ljuljano 5Ui. ieL:              955 ponočL Mešam- vlak iz Kamnika. gamo
7*O9 zjutraj. Osebni vlak iz  Trbiža.                  v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.)
8-44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta,     (Odhodi in dohodi  so  naznačeni v srednje-Kočevja.                                                                           evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta.
Važno za vsakega!
Povodom 25   let ne ga  Obstola svoje  trgovine kakor  tuđi časa, odkar sem iznašla jaz, Ana  Csiiiag, pomado za rast las ia brade, sem za! »žila pri eni prvih bank na Danaju 100 srečk, katerih glavni dobitki se  razdeie soraz merno med moje   cenjene   odjemalce   in   sicer vse,   kar se vleče do 1. janu-arja 1907 : to pa se zgodi na ta način, da dobi vsak odjemalec, ki naroŽi eu lonček moje   pomade   za 1 ti, eno delno nakazilo na dobitke   teh 1U0 srečk zastonj, pri naročbi   treh   lončkov 3 nakazila,   pri 5 lončkih   5 nakazil, pri 10 lončfeih  10 nakazil itd,  dokler se bo še katera dobila. Prihodnje nrečkanje je že 1. novembra in sicer državnih sreČk iz 1. 1860, glavni dobitek 600.000 kron, in dunajskih komunalnih srečk, glavni   dobitek 400.000 kron,  lb. no vembra   ogrskih   premijskih   Hrečk,   glavni   dobitek 300.000 krou, zemljiškib srečk, glavni dobitek 90.000   kron, ogrskih  hipotečn«h   sreck, glavni dobitek 70.000 kron, J<> Sziv srefcls,   glavni dobitek 30.000 kron in nazadnje 1. decembra državnih srečk iz 1.   1864, glavni  dobitek   300.000 kron in   na vse zadnje turskih srečk,  glavni dobitek 600.000  kron.
V najboljŠem slučaju murejo moji cenjeni odjemalci dobiti skupno vsoto 2 milija nov 390.000 kron, ki se bo razdelila 1. januarja 1907 na vse, ki bodo imeli nakazila na. te dobitke. Tako se torej nudi vsakemu prilika, po-polnoma zastonj, ne da bi bilo treba kaj plačati, ae vdeležiti glavnih dubitkov zgoraj navedenih srečk in prosim najvljudneje, da mi dopo Šijete kar najhitreje svoja cenjena naročila; ft tem se že udeležite zgoraj navedenih sreČkanj. Cena lonČku moje pomade je ti 1*—, ti 2—, ti 3 — in ti 5-- , ki se mora poslati naprej ali pa po poštnem povzetju. — Serije in številke vseh 100 srečk ob segajoČih nakazil, katera dobe moji cenj. odjemalci zastonj, posij em v zavojili in tako more vsak kontrolirati vsako sreČkanje.                                       36U8- 1
Moja pomada za rast las in brade je svetovnoznaoa, je razširjeua iu priljubljena v najvišjih krogih vseh civiliziranih dežel, o čemer se morem izkazati s tisoči priznalnih pišem. Lfpam, da boste porabili to ugodno priliko, ki se vam do sedaj Se ni nikdar nudila, kar najbolj in naročiii veliko moje pomade, ki se tuđi lahko leta in leta hrani, ne da bi ae pokvarila. Vaakdo si more ohra-niti lase goste in dolge do visoke starosti, ako uporablja poma'lo za rast las, ki jo je gospa Ana Csillag sama iznašla. Nobeno drugo sredstvo nima toliko hranilnih snovi za lase kakor pomada gospe Csillag, ki si je s polno pravico pridobila svetoven sloves, ker so dosegli gospodje in dame že po porabi prvega lonČka pomade najboljše uspehe s tem, da neha izpadanje las Žc po uckaj dnevih popolnoma in se pokažejo novi lasje. Ta uspeli dokaznjejo tinoči pri znalnih pišem, ki prihajajo z vsega sveta, ker le re-*nica  diči uspeb.
Z odličnim »poštovanjem
I Ane Csillag glavo k Lnreley        Ana Csillaj, Đunaj
nerlomljiv, komad 1 fL                                     I- Oraben 31
————————————         (kanior naj se požiJjjijo vaa uaronla).
1f)(l    fVA^If kater^   Klavne   dobitk«   prepuSĆam   od   dane»   do 31.   decembra 1HHJ svojim JUU    SlGIUt cenjeoim odjeroalcem zastonf:
2& srečk avitr. rdećega križa glavni  dobitek  K    60.000        \  srečka državna iz leta 1BC0  glavni  dobitek K  600 000
6   „   ogrskiga   „           H     „           „       „    30.000         i........1864     ......  300.000
1   n   budemika                       „           ,       »     40.000         2    tl   tiski                               H          „    „    180.000
1   „   Palffyjeva                        „           „       „    84.000         1     „   ogrska premijska           „          „     „  300.000
1   „   Hudolfika                        »           „       „    30.000       25     „   Dombau                         „          „     m     30.000
1   n   Salmova                          ^           *       »     84.000         1     „   zemljiška                       „          »    „    90 000
1   ,   ogrskd hipotofina            ,           „      „    70 000         1     „   Clarvjeva     ,              „          „     „    52 000
A—1^.1 i.-----.1.1                                mu nno      ?s    ..   jć-Szi*                        „         „     „    30 000
iAVGUSTREPICI
g  Ljubljana,   Koleaijsk«   ulfo«   16  fe
2   iziSoJuj«      prodaja   in   popravlja   W %                vsakovrstne                P
jsodej
A           po noJnl'IjftS* ««n**is«          ^
I Su^nib ostankov vtliko v zalogi.
Za lesensko In I zimsko sezono
sa prlporofta trgovina   s suknenim,
platnenim in manu« fakturnlm blagom
HUGO IHL
Ljubljana, SpitaSsks ulice št. 4.
| Vzorcl na zahtsvanji poštnin« prosto. |
W MAti ^buMM^. Ml ".H>. 7t>.J. vrflfc tIfe .^gSliŠtf:. <MktfliM  '•■■
1  To var 13 a In prodaj a oljnatih. I |      barv, firneža iu lafcov.       |
Š       -Hl    Električni   obrat.    I*-       £
i "šr Bfiti srni ^ i
2              Prođajalna vd komptoar:            Z
1   Miklošičdva cesta it. 6.  |
I        Igriške ulica  št. 8.        $
i  PlaskarsKa Nojstra o. kr, đfZ, to o. kr. prti. Jež. 2ttai, |
i      Slikarj ft napisov.     I f Stavblnska in pehlžtvena pi^skarja. |
% Velike, iz'Dirka dr. Sohoenfeid-ovili | i    barv v tubah za akad. alikarje.    f
%   Zaloga 6oplČ6V   z«   pteskarje,   sli-  V
3   karje In zldtrje, štedllnega mazila za  | *         hrastovo pode, k«rbollne]a Itd.       g 8   Posetmo priporoCava slav. občinetvn  g
5   najnovej&e, najbolj&e in neprecenljivo | 1   sredstvo  i*  llkaB^t   sobnih  tal   pođ | ^                imenom „B*pliloZ".                J
6   PriporoCava «e tuđi si. obCmetvn za p S   vb6 v najin stroko spadajoče delo v g* «   mestn in na aeželi kot priisnano reelno J đ           in fino po najuiSjih cenah.           p
-  ■»'V                                                                          '      '    -4        ^^^
Blaž Jesenko
IJtiblja.ua, Stari trg 11
priporoCa
klobuke.
cilindre, capice itd.
po   nainilji   ceni«
l^^r      '1ft4^3jfv^          \l    111/         ^*^^i^-       -f ^^M        **
■||1 Srebrne  ure  od l|ffl| i
MS^H Ilnstrovane cealke if^MI  | .■■3{   poilljam brezpla6no.  f^HI  |
F1. *». Zmloo. upar
SSr Senzadna novost za dame! M
.l^nAncLn   rrAinA   70    riKoa     Edino gotovo učinku-       l^^l
iiaponoKa creme za prsa. joče sredstvo za raz-     %r^l
vitje in popravo bu(nih prs. Prekaša vse tozadevne preparate. Uporabija se           V''¥l
samo zunaj, zato se rabi pri vsaki telesni konstituciji. Zdravniško preizknšeno           S [I
in priporočeno. Zajamčeno neškodljivo. Presenetljiv ućinek po kratki upo-       ^^<M
rabL  Cena  lončku z navodilom  uporabe  vred  K 7*—. Lonček za poskušnjo    fC^'f^\
K 4• —. — Razpošilja diskretno po poštnem povzetju ali če se denar naprej pošlie     T1^]   "I
Karolina Wefl, Dunaj XVI., Ottakrlngerstrasse 31 M, il. nadst. 17.          \J   ?|
3518—2         V?   /P
Pofttne hranilnlce fitev. 49.086.                                  Teletom Stev. 1351
Glavna posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo                  I
=|    plsnrna:    |                  —        n
no Kongresnem trsu št. 15, Souvanovn hlša u LJublJan
spreiema In lzplaču]e hranllne vloge                         3
obrestnje po i\ % oi dne Yložitve do dne tiMb
brez odbitka rentnega davka.                          282; 1
Urađne ure od a. —12. dopoldne In od 3.-6. popoidne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgak
|py ■—                               —1 f*\l
m r. .*** vr zn«ka: 8ldr.°- y     IM
-=J Liminent. Capsici comp. '-i^l
nadomestilo za                                            3CC6—I     ffl
Pain-Expeller s sidrom I
priznano   Izborno ,   bolečlne tolaieč« In   odiajalno mazilo   ob prehlajenju Itd.;     I
po BO h., K 1 40 ic   K 2*—  ee dobiva y veeh lokarnah   Pri   nakupa tega sploSno    [1
aaoa«B   Priljubijenega doccaCega zdravija naj  ae jemJjejo le ori^iDalne 8te- ^^    II
Iklenice v fekatljicah z naSo   varstveno  zaamko „sidro"  potem je ^^"""H VBakdo prepričan   da je dobL ong. izdelek                      I    .     II
Dr Rlchterjeva tekarna pri zlatem levu v Pragl. EliSCina c. 6 nova.     I      tH BBBBM^MBMn^BB       RupuiUjiLnje vsak daD.    ^^^^^^^^^^^^^^J       X^B
F. Z. 5621 ex  1906.                                                                       36li-il
Razglas.           I
C kr. tabačna tvornica v Ljubljani razpisaje   a   tem   za   dražbo naatopnill odpadkov in Btarega  blaga pismeno                                                                        I
konkurenčno razpravo. I
3200 kg odpadfeov trojnika (Drillich), zavito v bale, bruto za netto.                 I
800  „          „         domačega platna        „       „     „         „       „      ,                    1
4300  u          n        jntnega           n            „       „     „          „       „                            |
5800 n         n        bodničoega    „            n      „     „         „      „                            I
1700  »          n        jutnib niti                    »»«««»•                     I
5000   „          „         vrvi                              *****,,                    I
120   „          „         bombažaatih vrvic       „       „      „          „       „       n                    ■
600   n          n         cigaretoega papirja, neČiatega, zavitega v bale brutto za netu 1
8000   n          n        papirja, finega, belega,                  „         „      „        „       „    n    1
10000   „          „              „       preprostega,  belega           „         n      n       n       „    „
Ze rabljena jutna embalaia od turškega tobaka, še pripravna za   zavijauj ■ in sicer: 5400 kg = 19200 komadov  prevlek,   tenka  in   redka  tkanina,   150 — 180 eu
dolga in 80 cm široka.
4950   „   =    14000 komadov prevlek, pleteninastib, 180—220   cm   dolgo  in :J
do 35 cm Široko.                                                                     ■
550   n   e=    1500 komadov previek, pleteninastib,   Srno barvanib, z   belo   pasH
na sredi, 30 cm širokih, 190 cm dolgih ; dalje                   9
17000 kg Utega Železa (odlomki), nezavito,                                                           I
3170   „       „        n       ožganega        „                                                                  I
360   „   medi, nezavito                                                                                          I
9100   n   kovanega železa, nezavito,                                                                     I
1350   „   železne   pločevine,   nezavito,                                                                 I
150   „   bakrene         „                „                                                                         I
85  „   medene          M                n                                                                         ■
250   „   cinkaste         „                „                                                                         I
450   n   Železnega straienja       „                                                                         ■
6 komadov = 1525 kg vratil  iz   kovanega  železa,   10   cm   debelosti,   dolgoitil 3 25, 3 50, 3 65   4 05, 4 45 m, nezavito,                                             I
2 komada          1820 kg kotnih zobČastib koles 1 do 2 z les eni mi zobmi USOOduB
premera, 220 mm vrtalnoati, nezavito,                                                 I
2 komada        409 kg kotnih koles z Železnimi zobmi 800 mm premera, 10') ml vrtalnosti, nezavito,                                                                                I
2 komada = 423 kg presliČnih  koles   z   leaenimi   zobmi,   1000   mm   premerB 105 mm vrtalnoati, nezavito,                                                                I
2 komada        119   kg zobčaatih   koles   z   železnimi   zobmi,   250 mm   preme™ 105 mm vrtalnosti, nezavito,                                                                I
2 komada 795 kg zamašajakov, 1270 mm premera, 105 mm vrtalnosti, nezavitfl 6 komadov ~ 1044 kg jermenakih ploŠČ 1270x200x105 mm, nezavito, I 1? komada = 602 kg dvodelnih jermenskih plošfc 800x410x78 mm, nezaviil 2 komada = 280 kg jermenskih plošč 500x425x78 mm, nezavito,               [
4 komade, okoli  10000 kg peščenjakov (Kollergang) iz litega železa,              I
Pismene, a pobotnico kake c. kr. blagajnice o vloienem 10% radija opreifc ljenene in z 1 K za polo kolkovane ter na naslovni strani zavitka z napisi« „ponudbe za prevzetje odpadkov" označene ponndbe se morajo najpl zneje do 18. oktoba 1906 opoldoe vlagati pri c kr. tabačni tvornici v Ljnblja« Za vložitev vadija se morajo porabiti predpisani (trije) zaznamki (poloV formolarji), ki se dobivajo pri c. kr. blagajnicah.                                                 I
Ponudbe ae lahko glase ali na prevzetje posameznib odpadkov ali fl vsega blaga, veudar se morajo navedeue cene glasiti v številkah in besedah m vsako posamezno vrsto razpisanih predmetov za me trski atot loko tabaci tvornica v Ljubljani in bi se na oferte, ki ae glase na ponudbe flop« nudnikov, nič ne oziralo.                                                                                         I
Zdrazitelju se prepuste samo razpisane množine tega starega blaga, nepl med tem Že znabiti nabrane množine.                                                                    I
Gospodje ponudniki se morajo v ponndbah izrecno zavezati, da bodo, 4 pO8tanejo zdražitclji, blago najpozneje tekom treh tednov po spreje«! zadevnega oblastila, po prej^njem poplačilu, spravili iz tvorniSkih proatorov. J bi se ta poicoj ne izpolml, zapade vadij, ne da bi se erar a tem odpovedal pr4 vicara, pristoječim mu po dvoruem kameralaem dekreta od 12. avgusta 1825. i § 908 obč. drž. zak.
Odpadki se lahko vsak dan med uradoimi ura mi pregledajo in  ae  po P° d ml beni razpravi ne bode oziralo na ugovore zaradi neugajoČega blaga.
Ponudniki jamčijo 8 ponudbami do odločitve c. kr. generalnega ravnatelji tabacne režije na Danaju o iupehu konkurence.
Pobotnica o 10" 0 vadija, vloženeai pri kaki c. kr. blagajni se, gospodom p£ nuduikom vrae po odloćitvi c. kr. geaeralaega ravnateljstva na Danaju.
Na po gornjem roka vložene   ali  nepravilno  opremljene   ponndbe  se Q bode oziralo.
C.  kr.   tabačna    tvornica,
Naša PODRUŽNICA v GRADCU je od 1. oktobra 19O6 naprej
KAISERFELDGASSE 9
(Nova   gradnja  na   oglu Schmiedgasse).                                                                                     3513-2       I
Stroke obrata:                                                                                                                                                                                                                                       I
I. Unilormsko kroJaStvo.                                                                                                                                                                                 &ššš$$Č4                                      I
Civilno krojaštvo.                                                                                                                                                                 WrS^S^                                        I
Zaloga vseh unifonnsk. vrst«                                                                                                                                                                                          "*■*                                                I
lzdelov«ie k.p.                                                                                                   Morltz TILLER *_CO"
Bočno tadellvanie perUa.                                                                                                                       c. i* kr. dvorci in komorni dobavitelji.
njiva* vrt in neka]
1= hoste ===== za  skupno   ccno   900   gld. zaradi odhoda.
HiSa je oddaljena dober četrt   ure v&   L^tije,   njiva   in   hosta sta pri biši.
Poondbe   na   Jakoba   Ctzerla, Tenetišče št. 18  pri Litiji.    3520-2
j Triumpli-štedilna opjišia
sa   gc3podinj-stva, ekonomije i. t. dr. ? vsakoršni iz-peliavi.   Ze 3t
i                                        iet so najbolje
[                                        priznana.   Pri-
j                                        znana tuđi kot
\                                        najbolj&i m naj-
l -rDeSneifii izđetek.   Na.ivećja prihranite^
goriva.    Specijaliteta: Stedilna ognjisč«
** hotele, gostllne, restavraclje. kavama
?   dr.   Ceniki in proračun: na razpolago.
~avni   kataiog  franko   proti  doposiaru
-namki.                                      1435 25
Tvarna za stedilna ognjišca „Triumph"
S*. Oolđsolimlclt Se sia
r^7mt>Zm    1Q,     3-or«aa.i*     ,A t-»'—'"nje
Pozor!
„Družba sv. Cirila in Metoda
V Ljubljani" opozarja, da je od 1. jaja t. 1. uaprej edina založnica kavimh -ii^lkov v koriat naše dražbe le tvrdka
Ivan Perdan t Ljnliljaiii.
Tvrdka Pcrdan je po naši družbi po-•*da ZDana vesoljnemu Slovenstvu. Po-^ola je pa obeDem tuđi naša dobrot-ii ca. Tuđi to dobro ve naš narod.
IPerdanova   kava   ie   najboljša   in V: nkurira   z vsemi  drngimi   izrielki   te "^ste.   Zunanja oprema te nove „druž iue  kave"   je   umetniška   in   obenem <>ačna.    Na   nje   ovitkib   vidite   nafta iruzbina   žoldka  poslopja   v   Trstu,   v Vdikovca, na Muti in na Savi.    Slo
enke, kupujte odslej   samo to mvo družbiDO kavo!         2718—U
Vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani.
] „Pri zlatem cevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga    iX
ćevljev
j I domaćega in tujega izdelka.
J I Trpežno biago.  —  Gene solidne.
I L         Točna postreiba.
!. Kleparskega pomoćnika ^
sprejme   tak oj   v  stalno   delo   Leopold   Lebar,   kleparski
mojster na Bledo, Oorenjsko.              3623
Ustanovljeno 1.1870 SEB.   UNTERHUBER Lastnik FR BENQ"E
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cemeetnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna: v Beljaku, Schulstrasse št. 21.
I Filijalka: v Ljubljani^ na Dunajski cesti štev. 73
I                       n.a.sprotl topn.l6sLXSls:e -^roja-šn-ice
I                                    =   (telefon   štev.   273)    ^—                         ----
I se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v raz-I ličnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spo-■ menike itđ.   Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo,  cementne  cevi
I (rore) z vložeuo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. PloŠČe iz I Cementa   (metalique)   preproste    in   z   razuiini   vzorci   za   tlak    po   cerkvah,   hišah,
I hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na I podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romancement iz VVeissen-
I                             bacha.   —  Proračuni stroškov zastonj  in poštnine prosto.                 1285-27
&             1
P. n.
Pod pisani  vljudno naznanjain, da sem otvoril
trgovino s špecerilsbim blagom in
dcžclniicl pritfelkl
isi je bosa ▼odiX pod -fcvrdJco
Z.  KRAJNC
u nebdanjih Kreutzbergerjevlh prostorih
nasproti c. kr. poste in sodišča.
Priporočam se častitemu občinstvu v blagovoljno naklonjenost ter Kagotavljaii^ da se bodem potrudit s skrbno, solidno postrežbo, z zmernimi cenami in dobrim, svežim blagom pridobiti ozir. obraniti popolno zaupanje cenjenih odjemalcev.
Z odličnim »poštovanjem                                   a
Z. Krajne.   /
3608                                                                                                    f      -4fr  I
Daje   se   v  najem   ali   pod   ngodnimi pogoji proda  ćelo
posestvo
sestofeče iz 2 hiš z gospodarskim poslopjem, travniki, njivami, gozdi s srenjsklmi pravicami, feakor tuđi ves lDventar z blagim vred, tako da kupee ne potrebnje drngega, kakor da nastavi pomožoo osobje in gospodarstvo vodi naprej. Lastnik želi vse svoje posestvo, kakor leži in stoji, prodati zaradi tega, ker bi se rad z mladoletno svojo družino preselil v Srednjo vas v svoj novi hotel. Prilika je izvanredno ugodna. Vsak kupee si pogeatvo labko ogleda Da Bohiniski Bistrici pri Milo Groboteku.                   3564-2
Svoji   Iz   svojim!
Opozarjamo vsakega vardnega rodoljnba na edino hrvatsko zavarovalno zadrago
,CR0ATIA<
■ pod p^krovitelistvom kmliev. glavnoga J                    mesta ZAGREBA.
| Ista zavaruje na Štajerskom, Kranj-; akem In Koroškem vse preml&nlne, > živino In prldelke proti ognju po i                najnlžjihoenah.    2009 19
I                 Vsa pojasnila daje:
|     Podružnica „CROATIE" v Trstu.
; Zastopnlkl se iščejo po vseh ve^jih kraj ih
'                    ct^jerske in Koroške.
Za Kranjsko sprejema vsa   zavarovanja in išče  potnikov   in  posredovalcev   pod   agod nimi pogoji.
Zastcpstvo „CROATIE" v Ljubljani
Cesta na juž. železnlco št, 26.
*1*  •■•  ***  *¥* *** •*•  "1*  *1*  •*"»  •*»  **•  •**  •*•  •*•
Za zimo:
klobuke
vseh vrst za dame In otroke j
priporoča
Alojzija Vivod-Mozetič,
Iajubljana,    3503-2
. - Stari trg št. 21. - -
Klobuki   se   vedno   sprejemajo v popravilo. Zunanja naročila točno.
•*•   ***   •**   «*•   *■•   ••*   «X«   %M*   mMm   •*•   •*•   ***   aX*   *M»
Krafne   Konfekcija   Fine   40
bluie,        „„u p0 nepLJ        kravate,
krila,       -------------------------  moderce
predpas-   III. IVI 101U U U    nakiino
njke'    Sfflrt trt Jteo 28          blag0'
perilo,       ™ "» *m LOt     potreb-
krstne        Z-MiesUivo    4   Kineza
oprave.    u^j^% oono.   šiva_nje.
===== Knjižna ncuost; ======
Uudmila PoUanec Poezije.
V tej HČno opremljeni knjižici je izŠIa zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti „Ljubljanskega Zvona*. Mehka lirika, polna globokega čuvstva, sebos svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju.   —   Priporočamo jo   posebno
slov. naobraženemu ženstvu.                         64   94
Gena broš. K 2-—, po pošti K 2*10, eleg. vex. K 3*—, po pošti B 3-10.
ZaložnKtuo L. SCHGJEHTMER o Ljubljani.
dn"J6 dnf    "5'^nrPnli'52a7o£>-itn ostane znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi veliKan^mi parnici
4meriKa z^SVktorla zspooton
"« *   I&i serin-#\UQU5Xa *        toraJhz en at ve J
n l^1          /Y  *^Hal\ordo sedaj veliHj parnici z6-12p00tonami
Pojasnila dajezastopnil^   FhQCUniCI
Jj ubijana j^io^ra^-uiice štv 28
Br. Novaković
posestniKI uino$rnđou na otoku Braču In u makarskem primorju
CO  *      ^^             v Oalmacifi.          fi^^      -•
■p.2      #                                                                               \     *"*
q ?      •            Čast nam je naznaniti slavnemu občinstvu, da smo vsled želje           ~t
M "§           naših cenjenih odjemalcev odprli moderni
ii-   vinotoč   i)
!i| v Sodniishih ulicnti šteu. 4, f!
E 5 *-      kjer točimo mnogovrstna pristna vina svojega pridelka po najnižjih           g
T3 ^  c                Zaradi točne  postrežbe in olajšanja truda našim cenjenim od-      ZZ q_
2 5      jemalcem, sprejemamo naročila, ozir. prodajamo  tuđi v »inotoeu      O ^
CO qo  2-      r NoelnllNUIIi   ull«*«l* i«. 4 vina,  konjak itd. v steklenicah po      °* 3
O)       (0      ravno tišti ceni in enake vrste, kakor v skladišču na Starem trgu.      ^ 3
©       JJ              Zahvaljujoč se za do zdaj  izkazano nam čast se priporočamo      ^ **
C -q w      slavnemu občinstvu                                                                            3602      i-r «<
"5 <m                                                     z velespoštovanjem                                        "   ^
|f         Br. Novaković.   J
I               MSi^^H T)cbrc in  ccnc! ■■■««■
r--------------------1
■ I j\nton Schuster  .
II       u Ljtibljani,   5p\\f\\$Vji ulice |t. ^           1
I                                           priporoča                             3665 2         I
_ = novosti =   ■
v     konfekcije 3a dame in deklice,     a-
^     i?/^j,   desnih   oblel$,   modnega     *.
*~     blaga 3a dame in gosoode,  •     3
x     parhenta, flanelasiih odej, gar-     \
e     nitur,; najbolji belo blago 5a     ~
Iperilo in vsa^pvrsine preproge.   \ I
f/ajvečja lobira v boah.      I
I    Jfonfefccijski katalogi breyplačno in poštnine prosto.        1
I            Uzorci na zahtevavanjc poštnine prosto /               I
I   5clidna pc5trcžba.        Jfajnižjc ccnc.
mmmmm t)cbrc in  ccnc! m—m—m
V Ljubljani, na Kongrisniin trgu it. 6 I se prodaja ZI at Om srebrno blago.
Sprejemajo se   popravit« In nova   d«la UrarJI popust.           1459 25
Z odličnim  spoštovaq]em
Ign. Radoš, zi.tar
I                     A%                        I
^|   samo, ampak   poizkusiti  morate staro   ^M ^M              pre^zkušeno zdravilao               ^H
■ I liis*omlečnato mno Steckenpfe d ■
H  Bergmanna & Co., Draidane in  H
H               Dečln na Labi               ■
^H   prej      ]{ergmHunovo     lilijakomlečnato   ^H
^H   milo   (znamkii   2   Škrata),   da   dobite   ^H
^H   belo   polt   brez   peg   in   nežno   kožo   ^H
^^                       ua obrazu.         2340 - 16   ^H
^H   Po 80 vin.   ga prodajajo v Ljubljani    ^H
H   lekarnar J. MAYK, droug. A. KANO   H
H   VIKTOK   SCH1FFER,    parf.   OTON   H
■            FETTICII-FKANKnEIM.            ■
^rnakupom
K^oglejte si velikansko   39
sukneno zalogo ^>
lii IfllKlallGo^^^
v Ljubljani, ^PitalRke>y^^^^ 36 ulico štev. 5.  j^^^^SnM
Mp Zalotlnk c. kr. avstrijskih državnih uradnlkov    ^W
Klobuke Si
v najnovejilh   faconah In v velikih  Izberah
■               priporoča ——             40
lPodL traumo 6t. 22«   I*ohIhJ» elrk. ielt»Ktil^e.
MH I       Viiikovrtlne        I P^M
^^^^P   •« morijo Rkrbno ir»r«*- d^^^f vati pred vsako neflnairo           I
ker bb po tej   lahko   vnaka  tuđi  najm»njfta   rana     I razvije  ▼  Belo hudo,   teiko  ozdravljivo  rano.     Žo      1
40 let se je izkaralo mećilno vi »Ono maiilo, tako    9 iinenor&no priMko dumHČe mazilo kot z»-     I n«8ljivo  sredstvo   za   obvezo.   To obvaruje raue, olajćuje Ttietje  in   holocino, hladi   in    pospešuje zaobljenje.
(ti"   RjftspoHliJa <m» Tiiak dan. TCQ
1   ćela   pusica    "70 v,   1/i
pusice 50 v.     Proti  pred-    \^r—^~"^__ "      J^T?
plačilu 3  K 16 v po pošti    ^^SBrfji C ^^rf&
se pošiljajo 4 pusice, proti     ^>^Lf^^W^
pred plačilu 7 K   IO    puSic             ^^^f^)^
paAttitne prosto na vsako              ""jV.^.,•■.■ >jj
pontajo avatro-ogruke mo-              ^Y?X^
narhije.                               vVio
fwi   <lell  finbalai»   Imitio »ftUonlto  <le-
ponovHun    vnrnlveuo   »uaiiiko.
—^    €WI»vn»» zttlc»^t»    ——
B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj I
lekarna „pri rrneni orlu'*     I b                Wwrwk§fSi         3352-2   I
Mali strana, ogel Nerudove ulice 203   I
^m                                          1A  I
■       Zalsge v lekarnah Avstro Ogrske.       H   I
|v Ljubljani   se  dobiva   pri  go-    |    I
I   spodih lekarjih: G. Plccoll,   U.   I   I
I   Pl- Trnk6czyt   M. Mardetschla-   ■   1
I   ^                «orf J. Mayr.                M   I
i      Davoriti Rovšek      i
:3         fotograf tt  T-j-vjuToljan.!         J
Z3 priporoča Hlav. občiDStvu iz mesta in z dežele svoj                                         ;
I   fotografski zavod   1
-^                        v kolodvorskih uticah St. 32                       I
-4J  ter naznaoja obenem,   da opusti  svojo  lilijalko V Wollovih   ulicah   T
Zj|  s 1. oktobrom 1.1.                                                                             r
~»|             P. u. občinstvu   si dovoljujem ob tej priliki zahvaliti za dosedanjo   jr
^3   naklonjenost ter zagotavljam, da bom slavno iut«>  v svojem glavnem za    J
ZjJ   vodu  tem   skrbneje   postregel,   ker  mi   bo   potemtakem   omogočeno, vae   jh
-*%   delo nadzirati                                                                                                                      g
Z^f             Za naj8olidnejšo in nmetniško izvršbo, kakor tadi za točno postreibo   C
ZtS   8e Jamči-                                                                                                       3544- 2   ^
i Tovarna pohištva J. J. NAGLASI
I         Ljubljana, Turjaški trg it. 7.   25B 411
*   |>                                  Največja zaloga   ■ \^^==5je====S*:-             f-; fl
|S      ^, pohištva  l|p^%   gj
£   T-*            «»^^^^S    *» «palno In Jodllno sobe,           ^^^    '    ^        ^    jj
3\                      H^p^C'i?      «alono In  gosposke sobe,            ^^4^-1         ^    3
*    CC              (8lX    '^        Preprogo, zastorjl,                «^fc žSfaf        9    S £    C            Jll^Vv'l^         modrool na vzmett,                  "^^^^   Ij        ^    ^ T?    G3           J^&L ■ "■ ':''^|i            llmnatl  modrool,                    ^^I^HkC     ^        c^-  p! |8  ^?       T^^'^if           otroškl vozldkl Itd.        "^^S^^\-..\       ^    8
*            B^^*   IVnJnIa^J«» eene.          iVajMolldoejM« blago.    ~^MI          Ć
J_______J_______L
Stanje   hranilnih  vlog:                            Rezervni zaklad:
22  milijonov K.            **         nad  760.000   kron.
~l                      "1
Mestna
hranilnica ljubljanska
astni hisi v Presernovih ulicah štev, 3,
[ poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
yema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure do Lne in od 3. do 4 ure popoldne, jih obrestnje po 4°/0 pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapi- ' i. Rentni davek od vložnih obresti plačnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagatel.iem.
varnost vlog jamči poleg lastnega re--vnega zaklada mestna občina ljubljanska 7sem svojim pr em oženjeni in vso svojo včno močjo. Da je varnost vlog popolna, jdoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico li sodišča denar maloletnih   otrok in va-
rovancev.                     i6i-io
ime vloge se sprejemajo tudl po pošti in potoni c, kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43 4° 0   na leio.    2  obrestmi vred  pa  plača vsak dolžnik   toliko   na   kapital,   da   zna-
šajo   obresti   in  to   odplačilo   ravno   5° 0   izposojenega        ^
kapitala.   Na ta način se ves dolg poplaCa v 62 in pol       J
leta.   Ako pa   želi   dolžnik  poplaćati   dolg z obrestmi       ||
vred na primar v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto       I
6% izposojenega kapitala.   Dolžntku je na prosto voljo    y|l
dano, svoj dolg tudl poprej poplaćati.                 ^1
Posoja se  tuđi na menice in na vrednostne   BI
papirje.                              ^j
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarneu.