Četrtek, 23. decembra 2004, št. 52, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK
^^ Četrtek, 23. decembra 2004, št. 52, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK
Demokracija
igfidela v odhodu
kandidirala je za predsednico Republike ni «pobudi Nekaj je treba storiti. Zadnja šnjega leta slovenska predstavnica v nrašalijffiiigfetho¿'urnila'1 v Slovenijo.
j OISKURZ
Selekcioniranje ^ novinarskih s informacij
SLOVENIJA Nujna reforma notariata
REVOLUCIJA Množična grobišča Hrvatov
'.vrinili ÜUU> an £ J ïltd&ULif*
ffffrBTlfflHoffi' > il?* v i un lujiliLl'-iiJ uJ Mrn^i íityuJiÜJiil i iJbiüJJU. l!liüJ ll/LUjluJ '1111'^ Jj^l

Kako hitro je življenje?
Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobltelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij.
Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdlo In vldeo storitev ter pošiljanje In sprejemanje multlmedljskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik Je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia.
Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij.
Mobitel UMTS
Nova generacija mobilnih telekomunikacij

tretja stran
Cesar je bil nag
"Prizadeval si bom, da bo veliko zaupanje, ki ga je SDS in Koalicija Slovenija v celoti dobila na volitvah, postalo dobra naložba za prihodnost, od katere bomo vsi dobili več kot doslej. Politiko razumem kot delo za skupno dobro. Mislim, da smo že na začetku slovenske demokratizacije in v času oblikovanja slovenske države dokazali, da nam je to v ospredju. Tudi takrat je Demos dokazal, da je sposoben povezati različne interese v delo za skupni cilj. V nasprotnem primeru danes ne bi mogli govoriti o samostojni slovenski državi, kije članica EU in NA TO. Imamo daleč najbolj pozitivno referenco. Poleg tega pa bo naša vlada pod velikim pritiskom opozicije in medijev, zato tudi če bi hotela biti, ne bo mogla biti samopašna. LDS je postala arogantna tudi zato, ker so jo pro-vladnijavnomnenjski voditelji tem bolj hvalili, čim bolj je sekala po neobogljeni opoziciji."
(Janez Janša v intervjuju za Ampak)
Novi predsednik vlade se zaveda pozitivne dediščine izvorno demokratičnih strank, ki sestavljajo novo vlado. Kapital, ki so ga dobili politiki iz njenih vrst v času demokratizacije in osamosvajanja, bo pripomogel k nadaljnjemu razvoju Slovenije. Po drugi strani si nova vlada takšne samopašnosti in arogant-nosti kot prejšnja hvala Bogu ne bo mogla privoščiti, saj na svoji strani nima dominantnih medijev, ki bi jo pri tem podpirali, kot so vsa leta od prihoda Demosa na oblast podpirali tranzicijsko levico. Mediji so prejšnji vladi s svojo lojalnostjo delali občasno celo medvedjo uslugo, saj so jo pogosto nekritično hvalili. Kritični so bili predvsem do opozicije. Ljudje na oblasti so se zato prevzeli. Janša v omenjenem intervjuju pripoveduje zgodbo o fantiču in cesarju, ki je bil v resnici nag, a so vsi govorili, da Ima čudovito novo obleko. Cesar naj bi bil najbolje oblečen že zato, ker je cesar. In to je trajalo in trajalo, dokler pretiravanje ni prišlo v svoje nasprotje, saj je fantič ob cesarskem sprevodu zamrmral, da je cesar pravzaprav nag, množica pa je to najprej mrm-
raje, nato pa tudi čedalje glasneje povzela. Podobno se je pokazalo tudi v Sloveniji. Ne moreš vse dni vse ljudi vleči za nos. "Nekoč je pač dovolj. V Sloveniji se je začelo resno obračati tisti hip, ko so predstavniki stranke, ki je leta 2000 dobila Izjemno veliko volilno podporo, svoje lastne volivce začeli javno zmerjati z nestrpneži," ugotavlja Janša. K pravi sliki je s svojim Forumom 21 nedvomno pripomogel nekdanji predsednik države MIlan Kučan. Janša pravi, da je zato že tedaj pozdravil ta korak, saj je pripomogel k večji trans-parentnosti. "F 21 je pomagal, In to v veliki meri, slovensko politično prizorišče očistiti dvojnih senc. Razprave o sociali in solidarnosti v krogu, ki se sicer lahko ponaša z nekaterimi gospodarskimi uspehi, hkrati pa se nanj bolj ali manj upravičeno javno lepi tudi vse Iz slovenskega lastninjenja na sumljive načine potegnjeno bogastvo, so pri nepolitični javnosti delovale malodane groteskno. Mrmranje o cesarju brez obleke se je dokaj hitro spremenilo v javne vzklike."
Nova vlada je seveda v drugačnem položaju kot prejšnja, saj medijske zaslombe nima. Zato bo nedvomno morala vsako svojo odločitev toliko bolj premisliti in pretehtati, to pa lahko njenemu vladanju le koristi. Zaradi povolllnega efekta, ki še poveča priljubljenost zmagovalcev, so dominantni mediji zdaj do nove vlade dokaj korektni, kar je verjetno le zatišje pred viharjem. Je pa res, da je pri večini medijev čutiti nekakšno zadržanost in nelagodje, saj ne vedo, kako bo v prihodnje. Tudi njihovi dosedanji politični "gospodarji" so precej Izgubljeni. Verjetno bodo potrebovali nekaj časa, da si bodo opomogli. Poleg tega bo nova vlada vzpostavila sklad za medijsko plurallzacijo, kar bo slovenski medijski prostor spremenilo. Z medijskim skladom, ki ga predvideva koalicijska pogodba, vlada ne bo poskrbela, da bi Imela medije, ki bi z njo trobili v isti rog, ampak bo pripomogla k medijskemu pluralizmu, ravnotežju, k višji stopnji demokratične kulture v Sloveniji. S skladom bo mogoče medijski prostor nekoliko prevetriti In mu dati nov zagon. Za slovenskega bralca bo to pridobitev, saj bodo mediji zaradi večje konkurence objektivnejšl In bolj profesionalni. Dobro bo tudi za vlado, saj jo bodo mediji stalno nadzirali; ne bodo je samo slepo kritizirali, ampak bodo kritiko tudi argumetirali.
Nova vlada je uvedla etični kodeks, ki bo zavezoval k poštenemu delu tako državne uradnike kot ministre. To je dobro. Ob močni samokontroli ljudi na oblasti ter opozicijski in medijski kontroli bo v prihodnje nedvomno manj možnosti za stranpoti. In manj možnosti, da bi "cesarji" po Sloveniji hodili nagi. Dosedanji cesar je namreč bil nag ...	Metod Berlec
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
O
kazalo
Tri dni miru
Nenapisano pravilo medijskih komentatorjev je, naj bi po volitvah sto dni prizanesljivo pisali o novi vladi.
11	Praznik novega življenja
12	Izpopolnjena posadka
Potem ko je državni zbor pretekli teden potrdil še zadnjega ministra, vlada in ministrstva pa so dobili tudi državne sekretarje, je nova vlada dobila dokončno podobo. Splošna ocena je pozitivna, kako dobra je nova ekipa v resnici, pa bo pokazal čas.
14 Selekcija novinarskih informacij
Kriterij, po katerem uredniki selekcionirajo informacije, je vrednostno-političen. V totalitarnih sistemih je ta dominanten in mu je posvečena izjemna skrb, da ne bi prišla v obtok informacija, ki totalitarnrmu režimu lahko škoduje.
42 56
Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzoija, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: SAFO Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD.
Vzgoja ali ideološka čistost?
Kapital IBL se odliva v tujino Nujna reforma notariata Prezgodnji boji za oblast?
Se v začetku letošnjega leta se je zdelo, da bo v Nemčiji na naslednjih zveznih volitvah zanesljivo prišlo do zamenjave na oblasti. Vladajoči socialdemokrati so doživljali poraz za porazom na deželnih volitvah, prednost opozicijskega bloka CDU-CSU pred vladajočo stranko pa se je povzpela preko fantastičnih 20 odstotkov. Toda notranji spori so CDU oslabili.
Onemogočili so me pri mojem delu na tožilstvu
Pogovor z Barbaro Brezigar
Moje angažiranje v javnem življenju in mojo skrb za demokratične standarde odprte družbe, kar je temeljna pravica vsakega svobodno mislečega človeka, so preprečevali tako, da so me poskušali diskreditirati pri strokovnem delu, čeprav s svojim ravnanjem nikoli nisem škodovala ugledu tožilske službe.
Grobišča Hrvatov Smučarski valček
Smučarska sezona je dodobra v teku. Skoraj petmesečno tekmovanje je že oddelalo prvo stran letošnje še nenapisane knjige.
O
Demokracija • 52/2004
Prelevitve (Stran 8)
Nekdan j i p redsed n i k SLS se vrača v politiko (Stran 10)
Šimenc Se zaposlen (Stran 21)
Koliko gre v voziček? (Stran 22)
Nič več drugorazredni? (Stran 26)
Koprski gordijski vozel (Stran 27)
Načrtujeta poroko
Vojna s krastačami (Stran 30)
Pravljice sveta (Stran 39)
Kraška hiša
Na severni tečaj (Stran 48)
Strah pred zmago (Stran 55)
Božične pesmi (Stran 58)
Odete v bleščice (Stran 60)
Sveta noč (Stran 62)
Bandlja nasledila plavo laska (Stran 66)
Rušenje partijskih mitov
Letošnje leto je, kar se tiče javnomnenjskih anket, ki merijo priljubljenost posameznih osebnosti, prav osvežujoče. Potem ko sta se vsa zadnja leta na prvih dveh mestih v takšnih anketah večinoma menjavala Milan Kučan in Janez Drnovšek, je v letošnjem tekmovanju za osebnost leta 2004 na Valu 202 zmagal Janez Janša. Leto 2004 bomo očitno lahko razglasili za leto, ko so padli zadnji partijski miti!
pogovor
Nekateri se sposobnih
L | • • •
bojijo
Pogovor s Francijem Butom, državnim sekretarjem na ministrstvu za kmetijstvo
Vlada vas je imenovala za državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vendar vas na to mesto ni predlagala SLS, katere predsednik ste bili, ampak vas je izbrala SDS, kot smo zasledili v javnosti. Kako komentirate ravnanje vodstva SLS, za katerega se zdi, da se je z lahkoto odreklo svojemu nekdanjemu predsedniku in ministru?
Za državnega sekretarja me je predlagala gospa ministrica Marica Lukačič. Z njo sva se o tem pogovarjala že zelo zgodaj, pravzaprav takrat, ko se je prvikrat omenjalo njeno ime. Menila je, da sem kompetentna oseba, ki pozna Evropsko unijo, skupno politiko in način dela pa tudi delo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tudi sam menim, da delo poznam, saj sem bil na tem ministrstvu dobrih sedem let in pol. Poleg tega sem opravljal različna dela: vodil Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, pogajanja z Evropsko unijo in oblikoval in izvajal nove politike na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Res pa je, da me na to mesto ni predlagala SLS, čeprav sem še vedno njen član, a brez posebnih strankarskih funkcij. Zakaj tako ravnanje, bi težko presodil, čeprav se mi včasih zdi, da se nekateri v moji stranki sposobnih ljudi preprosto bojijo.
Po nekaterih informacijah kandidirate za vodilno mesto v službah EU. Kako daleč je to, za kaj kandidirate in kakšen razplet pričakujete?
Glede kandidature na eno od vodilnih mest v službah EU lahko rečem, da postopki tečejo že nekaj mesecev. Res pa je, da so izjemno počasni, kar za EU ni nič novega. Čeprav mi pravijo, da mi dobro kaže, bo na pravi razplet treba počakati nekaj tednov. Verjamem pa, da bi bilo za
Republiko Slovenijo dobro, če bi mesto direktorja za razvoj podeželja, za katerega kandidiram, dobili, saj gre za enega finančno najmočnejših delov evropskega proračuna.
V koalicijski pogodbi je področje kmetijstva podrobno obdelano. Ali ste sodelovali pri nastajanju pogodbe in kako jo ocenjujete glede tega področja?
Pri nastajanju koalicijske pogodbe za področje kmetijstva nisem sodeloval, je pa sedanji položaj zlasti v delu, ki je vezan na EU, v veliki meri sad mojega dela in dela mojih sodelavcev v preteklih letih. Pri tem bi rad poudaril, da se skupna kmetijska politika od 1. 5. ne oblikuje več v Republiki Sloveniji, ampak v Bruslju, kar je v evropskem pravnem redu skupaj z ribištvom edinstven primer. Pri tem lahko Slovenija to politiko le sooblikuje skupaj z drugimi 24 članicami. Dejstvo, da je Slovenija kot edina nova država vpeljala subvencijska plačila že nekaj let pred vstopom v EU, daje naši državi veliko pogajalsko prednost, upravičencem pa več denarja kot njihovim stanovskim kolegom v drugih novih članicah EU. Sicer pa ima Slovenija veliko bolj proste roke pri oblikovanju zemljiške politike, zato ocenjujem, da je koalicijska pogodba dobra, ministrica Lukačičeva pa ima zelo drzne načrte in jih bo glede na svoje izkušnje tudi uresničila. Sam ji bom pri tem pomagal.
Marjan Podobnik se očitno vrača v politiko. Kako komentirate njegovo vrnitev?
Gospod Marjan Podobnik se očitno res vrača v politiko. Pravzaprav je v njej že nekaj mesecev navzoč kot aktivni udeleženec stranke SLS za letošnje državnozborske volitve. Sam od tega ne pričakujem nič posebnega ali pretresljivega, ker menim, da so najboljši politični časi Marjana Podobnika že mimo. Sicer pa mu želim vse najboljše.	Vida Kocjan
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
O
diktafon
Pralni prašek
Letošnji božič bo prvi po odhodu nadškofa Franca Rodeta. Nič čudnega, da imajo zaradi tega tako imenovani svobodomisleci (ali bolje: bojeviti a(nti)teisti) hud glavobol. Kdo ve, kako hude duševne muke doživljajo, ko morajo tako rekoč po vseh medijih poslušati in brati o novem, priljubljenem nadškofu Alojzu Uranu, ki si ga zaradi njegove dobrodušnosti še najhujši cerkveni fundamentalist ne bi upal napasti, po drugi strani pa pridobiva nazaj vernike. Zanimivo je, da je v zadnjih mesecih, kar se Cerkve tiče, celo Zmago pl. Jelinčič nekoliko zadržan. Tokrat se je menda prvič zgodilo, da je bil duševno prizadet zaradi obtožb, da je iz sakralnih objektov odnašal razne dragocenosti. Verjetno si jih je le sposodil, da jih je odnesel obnoviti, saj je znano, da je Zmago strokovnjak za umetnine in bi zanje marsikaj postoril zastonj.
No, pa se vrnimo k našim "svobodomisle-cem". Ker se tola-at ne bodo mogli ukvarjati z "nestrpnimi in sovražnimi" Rodetovimi govori, so rajši odprli spletno stran, na kateri ponujajo celo vrsto gradiva o Cerkvi in krščanstvu, na primer o tem, kako kristjani na eni strani oznanjajo prepoved ubijanja in po drugi koljejo živali, daje Cerkev kot institucija nepotrebna itd., da seveda ne govorimo o vseh njenih inkvizicijah, križarskih pohodih in zažiganju čarovnic. Toda to še ni najhujše. Najhujše je namreč to, da si drznejo katoličani lcrščevati svoje otroke in tako posegati v njihovo svobodo, češ da se vsak otrok o svoji veri odloča sam, ko odraste. No ja, malo je manjkalo, pa bi postavili še tezo, da bi se lahko vsak otrok sam odločal, ali bo hodil v osnovno šolo ali ne. Saj je tudi osnovna šola neke vrste pralnica možganov, zaradi česar čedalje več šolarjev piše po stenah: Šola je kruh, živela lakota! Toda naši "svobodomisleci" se brigajo skoraj izključno za vprašanje veroizpovedi. Verjetno so prepričani, da znajo misliti s svojo glavo samo zato, ker pač ne verujejo v nič (tako vsaj pravijo, čeprav je na njihovem skrivnem seznamu kar nekaj bogov) in mislijo "svobodno", medtem ko imajo verniki (predvsem katoličani) oprane (če že ne zabetonirane) možgane, za kar je poskrbela sveta mati Cerkev. Morda pa le ne bi bilo slabo, če bi ti gospodje še povedali, kateri detergent uporablja Cerkev za pranje možganov. Nemara ariel, avo, persil? Prepustimo to našim strokovnjakom za pranje možganov, pa naj bodo s FDV, Društva za zaščito ustave in žrtev Cerkve ali pa iz posvetnega združenja Svit.
Glede na to, da jim zakrament krsta kljub možnosti izpisa iz Cerkve še vedno dela težave (ker je krst pač neizbrisano znamenje), našim "svobodomislecem" dobronamerno priporočamo, naj izumijo takšen detergent, ki bo znamenje krsta popolnoma izbrisal. Pri Bogu ni namreč nič nemogoče. Niti če ne verujejo vanj...	Gašper Blažič
h-umor
"A on si privošči jahto za dva milijona evrov, dva mercedesa po 150.000 evrov ..."
(Milan Štimac, sedanji direktor Oriona, je prepričan, da si je Branko Lužar obul za nekaj številk prevelike čevlje.)
"V oddaji nikoli nisem spodaj brez."
(Anja Tomažin se ne želi enačiti s Sharon Stone v filmu Prvinski nagon.)
"Ko se ljudje zabavajo, mi zabavljači delamo."
(Violeta Tomič mora pošteno garati za narodov blagor, pa četudi gre za zabavo.)
"Ali gre za kakšno cirkuško točko?"
(Mitja Cjuha ne ve, ali je res ali sanja, da je Rop spet postal predsednik LDS.)
"Po svetu sem srečal vse vrste ljudi, ki jim ponekod rečejo mafijci, ponekod drugače, ampak z nekaterimi najhujšimi primerki sem sedel v vladi."
(Marjan Podobnik je vrsto let preživel v slabi družbi. Ne pove pa, koliko je to vplivalo nanj.)
"Pritožujejo se, da so vsi humoristi 'ta rdeči'. Ja, kaj moremo, če nimajo svojega humorista?"
(Veliki častilec pokojnega Tita Ivo Godnič domneva, da novim ministrom ni do smeha.)
"Če je poleg krščanstva res kaj skupno vsem evropskim narodom, je to izkustvo organiziranega nasilja."
(Pesnik in kulturolog dr. Aleš Debeljak o tem, kaj je Evropejcem skupno.)
"Ko so poginjale kranjske čebele, so šli čebelarji pred parlament, ko pa pogosto po nepotrebnem umirajo ljudje, to mirno gledamo."
(Zdravnica Mojca Senčar je ogorčena, ker se večja skrb posveča živalim kot ljudem.)
"Mislim, da bom s prihodom nove vlade začel razmišljati o inkontinenci, sklepni revmi in podobnem."
(Sašo Hribar se je začel ob prihodu nove vlade hitreje starati.)
"Svojega ministrskega dela ne jemljem čisto politično, zdi se mi, da je bliže županski funkciji."
(Novi minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar ministrskega dela še ne pozna dobro.)
"Pokazal jo je malo za žur. To se mi ne zdi nič pretresljivega."
(Raper Klemen Klemen ni presenečen ob dejstvu, da je njegov stanovski kolega Eminem na odru pokazal zadnjico.)
"Zanimivo je, da ima Slovenija približno enako stopnjo brezposelnosti kot Nemčija. Tam so velike debate o tem, pri nas jih ni."
(France Arhar opozarja na zatiskanje oči pred pred skoraj stotisočglavo množico brezposelnih.)
Zaključek
Vresele in blagoslovljene * r * božične praznike * *
Vam želi uredništvo revije Demokracija.
O
Demokracija • 52/2004
zgodbe
Poslovanje ZPIZ le delno pravilno
modrosti tedna
"Krščanska 'duša Evrope' se ne pritožuje le zaradi simbolnih stvari (zavrnitev zapisa krščanskih korenin Evrope v novo evropsko ustavo, op. ur.), boli jo, ker se moralni in
etični kodeksi razpuščajo v popolno poljubnost, opozarja na razpadanje družin, vse manjše število rojstev in hedonizem, ki postaja glavni življenjski princip."
(Pisatelj Drago Jančar) •t*
"Ropava vlada je oddajo prestižnega aviona predstavila kot odlično potezo. Kot da je izpeljala genialno investicijo, prek katere bo zdaj služila z najemnino zrakoplova!!! Malodane bi po tem zgledu kupili še par letal samo zato, da bi jih potem posojali naokrog. Spet popolni nonsens, ki je služil predvolilni kampaniji Ropove stranke."
(Sociolog dr. Bernard Nežmah)
Slovenska zgodovina na nacionalki
RTV Slovenija se pripravlja na predvajanje niza dokumentarnih oddaj Dnevnik nekega naroda. Začelo se bo 28. decembra in bo na sporedu enkrat tedensko. Serija, za katero je besedilo napisal znani tržaški zgodovinar dr. Jože Pirjevec, bo v osmih petdesetminutnih oddajah prikazala slovensko zgodovino 20. stoletja. Čeprav smo bili zaradi znanih levičarskih pogledov dr. Pirjevca pred predstavitvijo nekoliko skeptični, smo bili nad prikazanim šestim delom večinoma zadovoljni. Pod naslovom Med dvema ognjema so avtorji prikazali čas od konca 2. svetovne vojne do konca petdesetih let. V oddaji niso manjkala pričevanja o vedno žgočih argumentih, kot so npr. fojbe, Goli otok, izvajanje revolucije, preganjanje katoliške duhovščine, politično disidentstvo. Vse teme so bile televizijskemu formatu prilagojeno sintetične, a vendar dovolj izčrpne. Kljub splošni pozitivni oceni pa je Pirjevcu nekajkrat "spodrsnilo". Tako je nekritično pohvalil Borisa Kidriča kot borca za večjo veljavo Slovencev, ki jih je začela stiskati srbska hegemonija. Prav tako je bilo nekoliko prelahkotno prikazano življenje ob zahodni meji v prvih povojnih letih, saj je bilo za domačine v resnici izredno travmatično. Ne nazadnje je zgovorno dejstvo, da je o odnosu do duhovnikov v dokumentarcu govoril tudi razvpiti Vekoslav Grmič. Na predstavitvi televizijske serije je Pirjevec spomnil, da je naš narod v preteklem stoletju sicer zašel v različne ekstremizme, saj se je politično šele iskal, a se je končno tudi našel. Pripoved o slovenskem narodu je bila "težka, krvava, dramatična," je dejal Pirjevec, "v zgodovinski luči pa smo na njen iztek lahko ponosni."	M. V.
Žive laslice v ledu
Kljub nekaterim subjektivnim zgodovinskim ocenam, ki se jim dr. Pirjevec ni mogel izogniti, je Dnevnik nekega naroda bržkone uravnotežen izdelek, kakršnega slovenska javnost potrebuje.
bo letošnja zgodba govorila o mladi materi, ki se sooči s krizo lastne identitete in z nerazumevanjem svojega moža, odreši pa jo šele angel, ki možu prišepne, kako naj ravna z novorojenčkom in njegovo materjo. "Sporočilo letošnje božične zgodbe je namenjeno vsem v premislek, kako v današnjem svetu ravnajo z ženami, z ženskami po svetu, po katerem se toliko govori o enakopravnosti," pravijo organizatorji. Žive jaslice in predstavo si boste lahko ogledali med 25. in 29. decembrom, in sicer vsak dan ob 16., 17., 18., in 19. uri. Vstopnina za odrasle bo 1.000, za otroke pa 500 tolarjev. Vstop za otroke, mlajše od šest let, bo brezplačen.	A. K.
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
O
Računsko sodišče je revidiralo računovodske Izkaze In pravilnost poslovanja Zavoda za pokojninsko in Invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ki je nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi medgeneracijske solidarnosti. Cilja revizije sta bila izreka mnenja o računovodskih izkazih zavoda za leto 2003 In pravilnosti poslovanja zavoda v letu 2003. Računsko sodišče je ugotovilo, da v revidiranih računovodskih izkazih zavoda za leto 2003 (bilanca stanja, izkaz prihodkov in odhodkov, Izkaz računa finančnih terjatev In
naložb ter Izkaz računa financiranja) ni pomembno napačnih navedb. Lahko se šteje, da v vseh pomembnih pogledih stanje sredstev In obveznosti do virov sredstev na
dan 31.12. 2003 ter prihodke in odhodke oziroma prejemke In izdatke zavoda za leto 2003 predstavljajo pravilno, to je v skladu z zakonom o računovodstvu, zakonom o javnih financah in Slovenskimi računovodskimi standardi. Zato je zavodu izreklo pozitivno mnenje. Ne da bi izrazilo pridržek, pa je posebej opozorilo na dokapitalizacijo Nepremičninskega sklada pokojninskega in Invalidskega zavarovanja, d. o. o., Ljubljana in na zadolževanje zavoda pri bankah In državnem proračunu. Pri revidiranju pravilnosti poslovanja pa je računsko sodišče ugotovilo, da je zavod v več primerih oddal javna naročila v nasprotju z zakonom o javnih naročilih. Ugotovili so, da je ZPIZ napačno oddal storitve fizičnega varovanja In opravljanja receptorske službe v znesku 8,4 milijona tolarjev. Prav tako so napačno kupili pisarniški material v znesku 15,4 milijona tolarjev, material za vzdrževanje računalniške opreme v znesku 18,3 milijona tolarjev, tiskane obrazce v znesku 24,2 milijona tolarjev, računalniške obrazce In drug potroSni material v znesku 19,7 milijona tolarjev, mrežne tiskalnike v znesku 77,5 milijona tolarjev in prenosne računalnike v znesku 11,8 milijona tolarjev. Zavodu so revizorji zato izrekli mnenje s pridržkom. V. K.
Okoli božiča po domovih, cerkvah in drugih krajih postavljamo jaslice. Te so lahko klasične, ki jih sestavljajo umetne figurice In predstavljajo sv. družino, v zadnjem času pa se v nekaterih krajih
čedalje bolj pojavljajo tako Imenovane žive jaslice, v katerih namesto figuric nastopajo pravi ljudje in prave živali. Take jaslice bo letos že tretjič predstavilo Športno društvo lednih plezalcev Mlačca Mojstrana in jih postavilo v led soteske Mlačca v Mojstrani. Posebnost teh jaslic je, da jih obdaja neskončno število sveč in skulptur, ki se oblikujejo iz ledu, organizatorji pa obiskovalcem pripravijo posebno božično zgodbo, ki jo v živo zaigrajo osnovnošolci, dijaki in študentje. Kot pravijo organizatorji,
pro&contra
V
Peko na nogah
Eno prvih dejanj, ki jih je naredil novi gospodarski minister Andrej Vizjak, je bil podpis pogodbe o prenosu 24 tisoč kvadratnih metrov stavbišč in zemljišč z državne družbe DSU na občino Tržič. Vrednost pogodbe po besedah Marte Gorjup Brejc, predsednice uprave Peka, znaša 1,1 milijarde tolarjev, država pa je tako postala 82-odstotna lastnica Peka. Pomembno pri tem je, da se je Peko rešil t. i. balasta (s tem je imel namreč le stroške, prihodkov pa ne) in bo lahko glede na dane razmere zadihal s polnimi pljuči. Koristi ima tudi občina Tržič, ki namerava na tem območju zgraditi telepark, zasebno fakulteto, v nekdanji tovarni poliuretana pa poslovno-stano-vanjski center. Vse to pa bo občini prineslo nov razvoj. Župan Pavle Rupar načrtuje, da bo vse zgrajeno v dveh do štirih letih, pri tem pa želijo privabiti tudi tuje vlagatelje.
Pri Peku gre za zgodbo z dolgim repom. Vodstvo tržiške tovarne čevljev, ki zaposluje 1.120 delavcev, od tega 800 v Sloveniji, si je za takšno rešitev zelo dolgo prizadevalo.
žavo (država je prevzela delež Peka in ga neodplačno prenesla na občino Tržič), pa se je zdaj izkazalo, da je vodstvo Peka v preteklih letih ravnalo pravilno. Po dolgoletnih izgubah v poslovanju, te so bile več stomilijonske, letos pričakujejo celo nekaj desetin milijonov tolarjev dobička. To je velik uspeh, posebno ker se večina druge obutvene industrije utaplja v izgubah, delov-
Nekaj mesecev po volitvah, in potem ko je nova vlada končno začela z delom, smo bili v preteklih dneh priče (napovedanim) spremembam znotraj obeh glavnih opozicijskih strank: v Liberalni demokraciji Slovenije in Združeni listi socialnih demokratov. Zaradi novega položaja po desetletju praktično nepretrgane vladavine sta obe stranki prenove
Prelevitve
Tako LDS kot ZLSD pa sta že napovedali oblikovanje vlad v senci oz. lastnih strokovnih svetov po zgledu zmagovite Janševe SDS.
Kaj v resnici pomenijo te zunanje spremembe in čemu so namenjene? Ponuja se zanimiva literarna vzporednica. Italijanski pisatelj Giuseppe Tomasi di Lam-pedusa je v svojem zgodovinskem romanu Gepard opisal blišč in po-
Spremembe podob obeh donedavnih vladnih strank LDS in ZLSD so tako prejkone le prelevitve.
na mesta pa zapirajo kot za stavo. Pri tem pa se Brejčeva ne ustavlja. Ob podpisu pogodbe je namreč dejala, da so si v vodstvu Peka že ogledali in ocenili premoženje kranjske Planike. Kaže, da nameravajo del tega odkupiti, vendar pa je od stečajnega upravitelja odvisno, ali bodo Planiko prodali po delih ali v celoti. Peko se očitno zanima za nakup dela ali nekaj delov Planike, ne pa celote. Vsekakor gre za hvalevredno dejanje, posebno če vemo, da Peko v preteklih letih ni bil deležen tolikšne državne pomoči v breme davkoplačevalcev, kot so je bili deležni v nekaterih drugih
vsekakor potrebni. Način, kako so ali še bodo spremembe potekale, pa poraja marsikakšen dvom.
Tako se je Liberalni demokraciji Slovenije (LDS) "zgodil" volilni kongres na Bledu, na katerem je celotno strankino vodstvo najprej formalno odstopilo, potem pa je bil stari predsednik Anton Rop brez protikandidatov znova potrjen za prvaka opozicijske stranke. Ker je marsikdo v stranki po odhodu LDS iz vladne palače ostal brez pomembnejše funkcije, so na omenjenem kongresu poskrbeli za povečanje števila podpredsednikov, in sicer na pet.
Tržiški Peko ni bil deležen tolikšne državne pomoči kot nekatera druga slovenska podjetja.
Šele konec lanskega leta pa je občina pokazala interes za pridobitev prostorov za nove dejavnosti. 24. decembra lani je nato vlada sprejela sklep, da bo SRD v likvidaciji odkupila te nepremičnine, pogodbo za odkup pa so podpisali 31. decembra. Pričakovali so, da se bo postopek končal prej, vendar so se morali najprej končati denaciona-lizacijski postopki. Če smo bili še pred nekaj leti nezaupljivi do takšnega prenosa premoženja na dr-
družbah. Tudi Planika je bila med njimi, pa je danes v stečaju. Verjetno je bilo tako tudi zato, ker Marta Gorjup Brejc politično ni bila aktivna, ampak jo je zanimala le stroka in predvsem delo vodilnega me-nedžerja. Prav zato je stvari v družbi vodila drugače, kot smo bili tega vajeni v preteklem desetletju s strani nekaterih "pravih" kadrov.
Vida Kocjan
Po drugi strani se zmerni vodja Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor trudi spremeniti podobo stranke. Zadal si je zahtevno nalogo, da stranko, ki je zaradi vkopanosti na ideoloških položajih doživela volilno stagnacijo, na naslednjih volitvah popelje k zmagi. V ta namen se bo ZLSD do marca preimenovala v Socialne demokrate, omenja pa se tudi možnost združitve z zunajpar-lamentarno Demokratsko stranko.
časni notranji razkroj sicilijanske-ga plemstva po združitvi Italije leta 1860. Tedaj je piemontska oblast zamenjala borbonske vladarje, ki so stoletja posedovali celotno južno Italijo. V tem kontekstu ena od glavnih oseb romana, mladi in povpetniški Tancre-di, pragmatično izjavi, da se mora, "če hočemo, da vse ostane, kot je, vse spremeniti". S tem je nakazal nujnost prilagajanja starih pri-vilegirancev novi oblasti. Navzven so se morali mogočniki prejšnjega režima prilagoditi in pokazati v novi, svetovljanski in za tiste čase bolj demokratični luči.
Kakšne mreže neformalnih oblik oblasti so se do danes razvile na Siciliji, je žal dobro znano tudi tujcem. Spremembe podob obeh donedavnih vladnih strank LDS in ZLSD so tako prejkone le prelevitve, pri čemer vsebina ostaja ista - kongresom in preimenovanjem navkljub.
Milja Volčanšek
O
Demokracija • 52/2004
kolumna
Mag. Andrej Aplenc
Nenapisano pravilo medijskih komentatorjev je, naj bi po volitvah o novi vladi prizanesljivo pisali sto dni. Ta čas naj bi namreč novi ministri potrebovali za to, da izberejo svoje sodelavce in zastavijo izvedbo novih programov. Pri nas ni tako, prizanesljivost je trajala približno tri dni. Potem so znani nosilci ideoloških praporov spet začeli ideološko vojno.
Tri dni miru
Poslanec Miran Potrč je postal predsednik ustavne komisije DZ RS letos jeseni in je po volitvah in v novem sklicu parlamenta zahteval ustanovitev posebne komisije za človekove pravice, vendar mu ni uspelo. Dejal je, da se bo njegova stranka zavzemala za pravice izbrisanih in za pravice umetnega oplojevanja, čeprav je njegova stranka izgubila nacionalni referendum na vsako od teh dveh vprašanj. Vendar pa poslanec Potrč ni politik, ki bi se lahko upravičeno zavzemal za kakršne koli pravice, preprosto zato ne, ker jih je sam v preteklosti kratil. Na seji DZ 20.4. 1994 so poslanci glasovali o amandmaju, da se iz zakona o popravi krivic izločijo civilne žrtve vojne, za katere je zakon predvideval le izdajo mrliških listov, pravico do groba in nič drugega. To je bila tudi seja, na kateri je poslanec LDS Jožef Školč govoril o srednjeveških čarovnicah in o zakonu o čarovnicah, katerega naj bi predlagal. Potem sta poslanca Školč in Potrč skupaj s sedanjo ljubljansko županjo ter drugimi glasovala za to, da se civilnim žrtvam vojne ne izdajo mrliški listi in da nimajo pravice do groba. Necivilizirano, nehigiensko, pravno in moralno nesprejemljivo. Teh pravic civilne žrtve vojne še sedaj nimajo in pred nedavnim je bila vložena pobuda za presojo ustavnosti prav tega zakona, za katerega so glasovali Školč, Potrč, ljubljanska županja in drugi. Naša ustava pravi, da ima vsak po krivici obsojen pravico do rehabilitacije, vendar s(m)o bili rehabilitirani le tisti, ki smo to dosegli na sodišču. Dejstvo pa je, da tudi UL FLRJ, 25.10.1946, razveljavlja politične pravne odločbe, izdane pred 6. 4.1941 in med sovražnikovo okupacijo, in s tem vse obsojence rehabilitira. Podobne zakone so sprejele nekdanja Zahodna Nemčija in nekatere tranzicijske države po letu 1990. Slovenski parlament, tudi po zaslugi ZLSD in poslanca Potrča, po letu 1991 ni razveljavil niti ene politično motivirane odločbe sodne oblasti prejšnjega režima, čeprav je opozicija to poskušala doseči. Prav
tako slovenski parlament, tudi po zaslugi ZLSD in poslanca Potrča, ni naredil ničesar za pravno opredelitev kršitev človekovih pravic v koncentracijskem taborišču Goli otok. Gospod Potrč je izvoljeni poslanec in seveda lahko govori in dela po svoji vesti. Menim pa, da so bila njegova pravna stališča z ozirom na človekove pravice tudi po letu 1991 nesprejemljiva in da zaradi tega nima nobene pravno-moralne podlage, da se zavzema za pravice kogarkoli.
Takoj po volitvah smo lahko v in-tervjuju z nekdanjim predsednikom Kučanom v Sobotni prilogi Dela, 23. oktobra 2004, med drugim brali o medijih: "Pri nas se sliši, da so četrta veja oblasti. Če so oblast, potem so odgovorni za to, kako jo izvršujejo. Vprašanje je, kdo to oblast nadzira; kdo daje mandat; komu so mediji odgovorni. So odgovorni javnosti? Kateri? To je zelo abstrakten pojem..."
Dejstvo je, da to niso prav nič abstraktni pojmi. Časopisom daje mandat človekova pravica do svobode tiska in informiranja, kije med drugim utemeljena v naši ustavi in v aktih Združenih narodov. Odgovornost je razložena v članku Medijski umori v reviji Ampak, št. 1,2003, na zelo konkreten način in citirana je urednica uredniških strani New York Timesa Gail Collins. Za uredniške strani odgovarja ona, za poro-
na vso javnost in na časopisno konkurenco, utemeljena pa je na novinarski morali in ugledu, ki ga časopis uživa. Pripomnil bi, da je besedovanje gospoda Kučana zamegljevanje odnosov, ki so v demokracijah že zdavnaj razumljeni in ustaljeni.
Nekdanji predsednik Kučan je tudi dejal: "O medijih v Sloveniji še vedno mislim, da so v glavnem tudi notranje pluralni..."
Obširna utemeljitev trditve, da imamo pri nas nepluralen medijski prostor, je predstavljena v članku Medijska konstrukcija slovenske realnosti v reviji Dignitas, št. 13/ 14,2002, Nova revija. Vendar gospod Kučan še vedno označuje naše medije kot notranje pluralne. V ZDA so v volilni kampanji nekateri uredniki časopisov zagovarjali Busha, nekateri pa Kerryja, kar je značilnost pluralnega medijskega prostora. Pri nas tega ni, ni bilo enega samega tiskanega dnevnega medija, ki bi na uredniških straneh zagovarjal SDS in NSi. Pri nas so vsi "notranje pluralni" mediji zagovarjali LDS in ZLSD. To zadnje je tudi, kot je videti, definicija pojma "notranja pluralnost".
Na vprašanje, ali je izraz kontinuiteta, s katerim so ga povezovali njegovi politični nasprotniki, imel za psovko, je Kučan odgovoril: "Postala je psovka..."
Beseda kontinuiteta označuje tiste politike, ki so kontinuirano na oblasti iz časa prejšnjega režima pa do današnjih dni, taki politiki so v vseh tranzicijskih državah bolj ali manj prenovljeni.
čevalske strani odgovarja drug urednik, za ves časopis pa glavni urednik. Ko je bilo pred nedavnim ugotovljeno, da je neki novinar časopisa New York Times objavljal izmišljena poročila, sta odstopila glavni urednik in njegov pomočnik. Prav tako je pred desetletji vso odgovornost za poročanje o aferi Watergate prevzel glavni urednik časopisa Washington Post Tudi uredništvo časopisa Wall Street Journal je prevzelo vso odgovornost o poročanju svojih novinarjevo aferi Enron. Odgovornost je tu konkretna, nanaša se
Nihče do sedaj ni dejal, da je beseda kontinuiteta psovka. Označuje pač tiste politike, ki so kontinuirano na oblasti iz časa prejšnjega režima pa do današnjih dni, taki politiki so v vseh tranzicijskih državah bolj ali manj prenovljeni. Nihče jih ne psuje, njihov (navidezni) nenadni preobrat okoli leta 1990 pa si vsak razlaga po svoje. Res pa je, da so bile v političnem prostoru psovke izrečene, od prej omenjenih čarovnic pa do uradnega viška v lutkovnem gledališču. Tega bi se nekdanji predsednik Kučan moral še spominjati.
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
O
Marjan Podobnik se vrača
Potem ko smo pred nedavnim pisali, da se Marjan Podobnik najverjetneje vrača na slovensko politično prizorišče, so se pretekli teden te domneve potrdile. Podobnik je namreč na občnem zboru postal predsednik Slovenske narodne zveze, ki deluje znotraj Slovenske ljudske stranke.
Podobnika, ki se po nekajletnih domnevno neuspešnih poslih vrača med funkcionarje svoje stranke, je na to mesto predlagal dosedanji predsednik zveze Joško Joras, občni zbor pa si je pod vodstvom novega predsednika že začrtal nekaj ciljev, za katere naj bi si prizadeval v naslednjih mesecih. Tako so člani zbora sprejeli sklep, da bo zveza vztrajala pri celovitosti Piranskega zaliva in ohranitvi prostega dostopa Slovenije na odprto morje ter si tudi drugače prizadevala za "pravičnejšo rešitev" odprtih vprašanj s Hrvaško. Prav tako si bodo v zvezi prizadevali za decentralizacijo Slovenije, ki bo imela poudarek na izboljšanju statusa občin in na prenosu nekaterih mi-
nistrstev, drugih državnih ustanov in sedežev nekaterih državnih podjetij iz Ljubljane v druga slovenska mesta. Prav tako nameravajo v zvezi, ki jo bo vodil Podobnik, vztrajati pri stališču, da v prihodnjo evroregijo lahko vstopi Slovenija le kot celota. Prizadevali si bodo, da bi bila Ljubljana sedež te ev-roregije, pa tudi za to, da se glavni del strateško pomembnega državnega
premoženja privatizira tako, da postane last prvega pokojninskega stebra. Izmed naštetih ciljev je najbolj zanimiv prav slednji, saj predstavlja stališče, ki ga je glede privatizacije državnega premoženja SLS zastopala v koalicijskih pogajanjih pred oblikovanjem nove vlade. Stališče predvideva, da bi se slovenske banke privatizirale izključno tako, da bi jih prodali domačim lastni-
Nekdanji predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je znova dobil vidnejšo vlogo v svoji stranki. Bo po novem iz ozadja vodil stranko?
kom, s čimer pa se predsednik vlade Janez Janša ne strinja v celoti. Kot je dejal že ob razpravi o vsebinskem delu koalicijske pogodbe, je nesprejemljivo, da bi banke olastninlli tako, da bi jih prodali (ponujali) le domačim lastnikom, saj se z omejevanjem konkurence takoj zniža cena, poleg tega pa po njegovih besedah ni zagotovila, da nekdo, ki bo premoženje poceni kupil v nekonkurenčnih razmerah, tega ne bo že naslednji dan prodal tujcem. Poznavalci pravijo, da za takšnimi težnjami najverjetneje stoji kapitalski lobi znotraj državne NKBM, ki je povezan s SLS in ima s takšnim načinom privatizacije zagotovo svojo računico.
Sicer pa se ob očitno dokončni Podobnikovi vrnitvi v politiko postavlja vprašanje, kdo bo odslej v resnici vodil SLS. V preteklosti so namreč tisti, ki dobro poznajo dogajanje znotraj SLS, pripovedovali, daje SLS sicer imela formalnega predsednika (nekaj časa je bil to Franc Zagožen, nekaj časa pa Franci But), da pa naj bi bil stranko v resnici vodil Marjan Podobnik. Z njegovo vrnitvijo na slovensko politično sceno se mu vra-tazato spet nastežaj odpirajo. A. K.
Več praktičnega znanja v poklicnih šolah
Petnajstega decembra je novi minister za šolstvo in šport Milan Zver na tiskovni konferenci predstavil nekatera izhodišča za izboljšanje izobraževanja, ki so jih obravnavali na nedavni ministrski konferenci v nizozemskem Maastrichtu.
Na konferenci z naslovom Krepitev evropskega sodelovanja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju so poskušali oceniti dosedanje delo pri doseganju ciljev tebenhaven-skega procesa in lizbonske strategije, ki so po Zverovih besedah precej ambiciozni. Tudi v Sloveniji se moramo zavedati, da bo potrebna vrsta reform izobraževalnega sistema. V visokem šolstvu so standardi primerljivosti in mobilnosti, ki jih zahteva bolonjska deklaracija, v dobršni meri že izpolnjeni. Zato pa bo večjo težavo predstavljalo poklicno izobraževanje, saj se sistemi po državah EU močno razlikujejo. Ob obstoječih razlikah se vsi prav
dobro zavedajo potrebe po iskanju skupnih mehanizmov, ki bodo omogočili skupen okvir kvalifikacij. Tako naj bi prišlo do vpeljave kreditnega sistema tudi za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Poudarek naj bi pri tem dali kompetencam, pridobljenim s konkretnimi izkušnjami in prakso, in
ne formalnemu znanju. EU je po Zve-rovem mnenju namreč spoznala, da je to edina pot, ki ustreza potrebam skupnega trga. Hkrati se pojavlja vprašanje usklajevanja ciljev lizbonske strategije in socialne razsežnosti vključevanja dijakov v družbo. Reforme bodo vsekakor nujne v vseh članicah
Minister Milan Zver je izpostavil slabo povezavo med šolstvom in gospodarstvom, kar se pozna pri upadu števila dijakov poklicnih šol in pri njihovi usposobljenosti.
unije, pri čemer se bodo večje države morda celo teže prilagajale spremembam kot Slovenija, meni Zver.
Minister je poudaril tudi pomen usposabljanja, prekvalificiranja in vseživ-Ijenjskega izobraževanja, s čimer bo Evropa bolj izkoristila lastne človeške resurse. V to jo sili tudi katastrofalna demografska podoba. I\la tem področju je Slovenija po Zverovem mnenju dobro vključena v projekt Izobraževanje in usposabljanje 2010. Tako se pri nas pilotsko izvaja financiranje poklicnega izobraževanja, Slovenija je vključena v projekt Leonardo da Vinci in v jezikovni projekt poslovnega sporazumevanja.
Zver se ni izognil niti analizi stanja poklicnega izobraževanja pri nas, pri čemer ga najbolj skrbi velik upad vpisa v poklicne srednje šole in slabo razvito partnerstvo med šolstvom in gospodarstvom. Z načrtovanimi projekti se šolski minister nadeja izboljšanja položaja, pri tem pa bo potreben tudi model gospodarnejšega projektnega financiranja poklicnega izobraževanja. M. V.
Demokracija • 52/2004
naslovna zgodba
Praznik novega življenja
Božič prav gotovo ni največji krščanski praznik, je pa zato med Slovenci najbolj priljubljen, saj je med nami navzoč, odkar smo pred skoraj 1300 leti sprejeli krščanstvo. Navade ob praznovanju božiča so se skozi stoletja nekoliko spreminjale, vedno pa je bila v ospredju vsebina praznika - to je rojstvo Jezusa Kristusa, božjega Sina, o čemer poroča tudi Sveto pismo (Lukov, deloma pa tudi Matejev evangelij). Njegovo rojstvo ponazarjajo jaslice, to je miniaturna ponazoritev okolja, kjer je bil Jezus rojen - jasli v hlevu blizu Betlehema, zraven deteta Jožef in Marija, okoli pa pastirji s svojimi ovcami. K nam so pod vplivom Frančiškovega reda manjših bratov prišle iz Italije, medtem ko so se božična drevesca, uveljavljena na nemško govorečem območju, uveljavila veliko kasneje. Na Vzhodu so že na začetku poznali hrastova božična drevesa (v nasprotju z Zahodom, kjer prevladujejo smrečice, v toplejših krajih pa tudi brinjevo vejevje), vendar pa se postavljanje jaslic pri vzhodnih kristjanih ni uveljavilo. Tako Vzhodu kot Zahodu pa je skupno glavno božično sporočilo: Mir ljudem na Zemlji.
Kdaj je bil rojen Jezus?
Čeprav se zdi praznovanje božiča 25. decembra samoumevno, pa se ni vedno praznoval na ta dan, saj točen datum Jezusovega rojstva ni znan, prav tako ni točno znano leto rojstva, čeprav se naše štetje let ravna po Kristusovem rojstvu. Po Svetem pismu je znano le, da je bil Jezus rojen v času vladanja cesarja Avgusta. Po izročilu naj bi bil leto Kristusovega rojstva izračunal Dionizlj Eksigus, vendar naj bi se bil za nekaj let zmotil. 25. december kot praznik Kristusovega rojstva se je uveljavil šele malo pred letom 350, medtem ko so na Vzhodu ohranili praznovanje božiča 6. januarja, na praznik Gospodovega razglašenja (zaradi zamika starega julijanskega koledarja pravoslavni božič praznujejo 7. januarja). Izbira 25. de- Božič je na Slovenskem predvsem družinski praznik, cembra za praznovanje Jezusovega rojstva ni naključna, saj so na ta dan prej praznovali rojstvo vzhajajočega sonca ob zimskem solstlciju. Zato se je praznovanje božiča na ta dan dokaj hitro inkulturiralo. Danes je božič v večini držav državni praznik, v Sloveniji je to postal s formalno demokratizacijo države, že prej pa je s strani komunistične oblasti vesel božič voščil pokojni Jože Smole, predsednik SZDL, zaradi česar so ga nekateri poimenovali Božiček.
Advent - priprava na Gospodov prihod
Praznovanja božiča pri kristjanih seveda ni brez adventnega časa, to je čas priprave na Gospodov prihod. Z adventnim časom (lat. adventus=prihod) se začne cerkveno leto. Večji del adventnega časa je namenjen pripravi na drugi Kristusov prihod ob koncu sveta, zadnjih devet dni pred božičem pa je namenjenih neposredni pripravi na božič. Značilnost tega časa je adventni venec s štirimi svečami. Na prvo adventno nedeljo gori ena sveča, nato pa se postopoma prižigajo še druge (četrto adventno nedeljo tako gorijo že vse štiri). Adventni čas je tako predvsem čas spokornosti in duhovne priprave, konča pa se pozno popoldne dan pred božičem, ko se začne sveti večer. Na sveti večer se po starem običaju vsa družina zbere, postavi jaslice, hišo pa pokropi z blagoslovljeno vodo in pokadi s kadilom. Tudi sicer je sveti večer namenjen družinskemu slavju, molitvi in prepevanju, preden vsa družina odide k polnočni maši. Ne smemo pa zanemariti navad po božiču, na primer praznovanja novega leta in praznika Svetih treh kraljev.
Vse večja komercializacija božiča
Kljub dolgoletni tradiciji praznovanja božiča pa se zdi, da ta praznik postaja vedno bolj podrejen potrošništvu. Tako tudi na Slovenskem začnejo krasiti mesta kmalu v novembru, od tega pa imajo največ koristi trgovci. Tudi sicer praznovanje božiča v sekularlzirani družbi vsebino praznika potiska v ozadje, s tem pa praznik izgublja svoj pomen. Ponekod v Evropi so tako po nekaterih šolah celo odpravili branje svetopisemskih zgodb in jih nadomestili z branjem pravljic (Rdeča kapica), domnevno zaradi čedalje večjega števila učencev, ki pripadajo Islamski skupnosti in drugim verstvom. Vsebinski pomen božiča postaja tako vse manj pomemben, zaradi česar je praznik osiromašen in postaja le še nekakšna formalnost in tradicija. Pohvalno pa je, da v Sloveniji božič še vedno ostaja družinski praznik in da še ni postal dan hrupnega veseljačenja, kot je navada v ZDA in pri nas za novo leto. Vsekakor božič predstavlja tako za kristjane kot za neverujoče in drugače verujoče praznik miru, družine in novega življenja.
Gašper Blažič
Pohvalno pa je, da v Sloveniji božič še vedno ostaja družinski praznik in še ni postal samo priložnost za hrupno veseljačenje, kot je navada v ZDA in pri nas za novo leto.
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004

Izpopolnjena posadka
Potem ko je državni zbor pretekli teden potrdil še zadnjega ministra, vlada in ministrstva pa so dobili tudi državne sekretarje, je nova vlada dobila dokončno podobo. Splošna ocena je pozitivna, kako dobra je nova ekipa v resnici, pa bo pokazal čas.
Po potrditvi ministrske ekipe Janeza Janše je največ zanimanja v javnosti veljalo novim državnim sekretarjem. Zanimanje je bilo toliko večje zato, ker bo po novem zakonu o vladi njihova moč veliko večja kot doslej, hkrati pa bodo tudi nekakšna desna roka ministrov. Novo ekipo sekretarjev, ki jih je vlada potrdila že na prvi seji neposredno po potrditvi ministrske ekipe v parlamentu, je predsednik vlade Janez Janša označil kot zelo močno, med imeni pa so nekatera presenečenje.
Med presenečenji je zagotovo Bogomir Špiletič, kije postal državni sekretar na ministrstvu za finance. Špiletič je zanimiv zlasti zato, ker se je zdelo, da so v SDS nanj že malo pozabili, zdaj pa se z imenovanjem za državnega sekretarja vrača na slovensko fi-
nančno politično prizorišče. Javnosti je najbolj znan iz časa, ko se je lastninilo državno premoženje. Takrat sta skupaj z Romano Logar, direktorico nekdanje SDK (pozneje direktorice Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje) glasno opozarjala in razkrinkavala številne nepravilnosti, ki so se dogajale pri lastninjenju družbenega premoženja. Ker je takratna oblast očitno menila, da sta se z Logarjevo dela lotila nekoliko preveč zavzeto (razkrinkavala sta predvsem lastninjenje, ki so si ga v nekaterih družbenih podjetjih privoščili tako imenovani rdeči direktorji), sta bila oba ves čas tarča številnih napadov, na koncu
pa so se ju znebili tako, da so APPNI razdelili na tri manjše agencije, s čimer sta Logarjevi in Spiletiču funkciji avtomatično prenehali. Logarjeva je pristala na zavodu za zaposlovanje (v zadnjih letih je delala kot desna roka Andreja Bajuka), Špiletič pa je postal poslanec SDS v parlamentu. Po izteku mandata se je zaposlil kot sekretar v Lekarniški zbornici Slovenije, od koder se zdaj vrača v politiko.
Butova vrnitev
Podobno kot Špiletič se na politično prizorišče - čeprav je funkcija državnih sekretarjev bolj strokovna kot politična - vrača tudi Franci But, ki je
postal državni sekretar na ministrstvu na kmetijstvo. Njegovo imenovanje na to mesto je zanimivo zlasti zato, ker naj bi bil predsedniku vlade in kmetijski ministrici Mariji Lukačič kot pogoj, da prevzame to mesto, postavil zahtevo, da ga pri imenovanju obravnavajo kot kader SDS in ne SLS, ki ji je dolga leta pripadal in jo nekaj časa celo vodil. Kaj se je Butu v SLS tako zamerilo, ni znano, zelo pa nasprotuje temu, da SLS v zadnjem času znova povsem prevzemata brata Podobnik.
V nasprotju z Butom in Špileti-čem, ki veljata za presenečenje med novimi državnimi sekretarji, pa tega ne bi mogli reči za ljudi, za katere se je
Bogomir Špiletič se z imenovanjem za državnega sekretarja na finančnem ministrstvu vrača na slovensko finančnopolitično sceno.
Demokracija • 52/2004
Aleksander Zom bo kot državni sekretar vodil strateški svet za kulturo, izobraževanje in znanost. Do sedaj je bil urednik pri Mladinski knjigi. Je eden vidnejših "novorevijašev".
Poteza premierja Janeza J SUS Anton Rous postane je bila dobra. Tako ga bo
diskurz
že pred sestavo nove vlade govorilo, da bi utegnili prevzeti mesta državnih sekretarjev na nekaterih ministrstvih. Tako ni presenečenje, da je mesto državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo prevzel Gorazd Pere-nič. Zanj je minister Gregor Virant že pred imenovanjem napovedoval, da ga bo imenoval na to mesto. Perenič (javnosti je znan predvsem kot pripravljavec zakonodaje s področja elektronskega poslovanja) je namreč njegov dolgoletni sodelavec in prijatelj, ki mu Virant očitno zelo zaupa. Bolj ali manj po pričakovanjih je sekretar postal Peter Verlič, ki bo odslej desna roka prometnega ministra Janeza Božiča. K njegovemu imenovanju na to mesto je verjetno najbolj pripomoglo to, da se na to področje spozna, saj je bil včasih sekretar na ministrstvu za promet in zveze, zadolžen za področje prometne politike in mednarodnih odnosov. Po pričakovanjih je sekretar-ski stolček na ministrstvu za notranje zadeve zasedel Vinko Gorenak. K njegovemu imenovanju je verjetno najbolj pripomoglo dejstvo, da je visoko izobražen (ima doktorat s področja policijskega menedžmenta) in da ima velike izkušnje iz policijskega dela. S policijo in resorji znotraj nje je povezan že vse od leta 1977, zaradi česar nekateri menijo, da bi bil lahko eden najboljših državnih sekretarjev.
Dvostrankarski ministrski vrhovi Bežen pogled na listo ministrskih kandidatov pokaže, daje z imenovanjem nove ekipe sekretarjev vladi in
Minister brez listnice
Imenovan še manjkajoči minister
Državni zbor je, potem ko je Darinka Mrav-ljak tik pred glasovanjem o vladi v parlamentu na začetku meseca odstopila od svoje kandidature za ministrico brez listnice, pristojno za regionalni razvoj, pretekli teden potrdil še zadnjega ministra nove Janševe ekipe. Novi minister brez listnice za regionalni razvoj je postal 42-letni Ivan Žagar. Žagar, ki je doktor tehniških znanosti, do imenovanja za ministra pa je bil več let zelo priljubljen župan občine Slovenska Bistrica, je s svojo predstavitvijo pred parlamentarnim delovnim telesom navdušil vse navzoče, tako da zoper njegovo imenovanje praktično ni bilo večjega nasprotovanja.
tri pa iz druge stranke. S tem bi po Janševih besedah preprečili možnost, da bi ena stranka v preveliki meri obvladovala resor, hkrati pa bi s tem vzpostavili nekakšen medsebojni nadzor nad delom ministrov in delom sekretarjev. A ker so ponavadi želje predsednika vlade eno, želje posameznih strank pa drugo, mu slednje ni uspelo v polni meri, kljub temu pa le najdemo državne sekretarje, ki prihajajo iz druge stranke, kot je njihov minister. Tako je bil za sekretarja na ministrstvu za obrambo, kjer je minister Kari Erjavec iz DeSUS, imenovan esdeesov državni sekretar Franci Žni-daršič, na ministrstvu za šolstvo in šport, kjer minister Milan Zver prihaja iz SDS, pa je mesto državne sekretarke prevzela Magdalena Sverc, ki je kot kandidatka NSi nastopila na zadnjih državnozborskih volitvah. Ker je Sverčeva do zdaj delala kot profesorica na Teološki fakulteti v Ljubljani, so nekateri že sprožili ideološko
vrnil minister Zver, ko je dejal, da o tem na ministrstvu nikakor ne razmišljajo, razmišljajo pa o tem, da bi se verouk, ki bi seveda še naprej potekal v župniščih, priznal kot eden izmed obveznih izbirnih predmetov.
Namesto vladnih svetnikov državni sekretarji
Kmalu potem ko je vlada potrdila državne sekretarje, je nova vladna ekipa potrdila tudi pet državnih sekretarjev, ki bodo po novem nasledili dosedanje vladne svetnike, ki jih je vpeljal Drnovšek, in bodo v vladi pokrivali področja, ki jih bodisi ministrstva ne morejo, bodisi jim želi vlada posvetiti posebno pozornost. Tako je vlada potrdila posebnega sekretarja, ki bo koordiniral evropske zadeve med posameznimi ministrstvi in vlado (to je postal Marcel Koprol). Prav tako je imenovala posebnega sekretarja, ki bo v vladi skrbel za sodelovanje med njo in državnim zborom (to
zil pred imenovanjem nove vlade, da bi bili državni sekretaiji iz ene, minis-
njenemu predsedniku Janši vsaj del- obarvane razprave in ugibanja o tem, je postal Miroslav Luci). Za Sloven-no uspelo uresničiti željo, ki jo je izra- ali to pomeni, da namerava ministr- ce po svetu bo v prihodnje skrbel do-
stvo v slovenske šole uvesti verouk, sedanji vodja parlamentarne komi-Takšna ugibanja je za zdaj uspešno za- sije za Slovence po svetu Franc Puk-
šič. Za nadzor nad uresničevanjem koalicijske pogodbe bo zadolžen predsednik DeSUS Anton Rous, vladni strateški svet za kulturo, izobraževanje in znanost pa bo vodil Aleksander Zorn. Med omenjenimi imeni je najzanimivejši Marcel Koprol, ki bi bil lahko po mnenju nekaterih najšibkejši člen v novi sekretar-ski ekipi. Koprol, ki je bil sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja zunanjepolitični komentator, potem pa je po neuspešni kandidaturi za slovenskega veleposlanika na Kitajskem (tak-
, da predsednik De- Nekateri so se ob novici, da je vlada za državnega sekretarja v vladi ni sekretar v vladi, imenovala Marcela Koprola, samo pomenljivo nasmihali, drugi me-nel stalno na očeh. nijo, da je kot diplomat pomagal uveljavljati SDS v Evropi.
rat Milan Kučan ni hotel podpisati Thalerjevega predloga, naj Koprola imenuje za veleposlanika) postal namestnik vodje slovenske misije v EZ, po mnenju nekaterih ni znan kot pretirano delaven in sposoben mož, zato menijo, da bi lahko koordinacija evropskih zadev med vlado in parlamentom pod njegovim vodstvom šepala, po mnenju drugih pa je kot diplomat veliko pripomogel k afirmaciji SDS v mednarodnih krogih, predvsem v Evropski ljudski stranki. Ne glede na to pa je treba njemu in celotni vladni ekipi dati sto dni časa, da se najprej seznani z delom in nato pokaže, kaj zna.
Prve zamenjave v gospodarstvu
Vlada je, potem ko je imenovala državne sekretarje na ministrstvih in v vladi, lahko začela z nekaterimi rednimi kadrovskimi menjavami. Tako je na seji pretekli teden že imenovala nov upravni odbor Slovenske odškodninske družbe (SOD). Predsednik odbora je postal Milan Podpe-čan, člani pa Ciril Smrkolj, Anton Sa-gadin, Gregor Jeza, Božo Predalič, Jana Grbec in Danilo Marin. Pri tem je na žalost vseh tistih, ki so se že veselili, kako bodo lahko novo vlado obtožili političnega kadrovanja, šlo za redne kadrovske menjave, saj se je staremu odboru v torek iztekel mandat. Res pa je, daje menjava prišla vladi zelo prav. V starem odboru so namreč sedeli večinoma člani, ki pripadajo nasprotnemu političnemu polu, kar bi pomenilo, da bi z njimi le stežka uresničila svojo napoved, da se bo država v naslednjih letih počasi umaknila iz gospodarstva. Prav SOD ima namreč skupaj s Kapitalsko družbo pomembne lastaiške deleže v nekaterih največjih slovenskih podjetjih, in če se hoče država umakniti iz gospodarstva, mora te lastniške deleže v podjetjih prodati.
Z imenovanjem državnih sekretarjev in še zadnjega ministra je torej podoba nove vladne ekipe popolna. Splošna ocena je pozitivna, čeprav je res, da bi lahko imel predsednik vlade pri nekaterih imenih srečnejšo roko. Vsekakor pa celotna ekipa zdaj potrebuje sto dni, da se vpelje, šele potem bomo lafiko presojali, kako delajo posamezni ministri in njihovi sekretarji.
Aleš Kocjan
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
©
Selekcija novinarskih informacij
Ko preprosti bralec prebira dnevni časopis, na katerega je naročen, ne ve, da so informacije, ki mu jih medij prinaša, na neki način selekcionirane. Kriterij, po katerem uredniki selekcionirajo informacije, je vrednostno-politi-čen. V totalitarnih sistemih je ta dominanten in mu je posvečena izjemna skrb, da ne bi prišla v obtok informacija, ki totalitarnemu režimu lahko škoduje.
Slovenija je formalno v demokratično pluralnem sistemu, za katerega je značina ne samo pluralnost strank in mnenj, temveč tudi pluralnost medijev. Pluralnost mnenj se lahko izrazi samo na podlagi pluralnosti medijev. V tem pa ima slovenska demokracija velik manjko, ker je edina država v Evropi, ki že več kot 60 let nima pluralnih dnevnih časopisnih medijev. Uredniki teh nepluralnih dnevnih medijev se s to oceno ne strinjajo in sami zase trdijo, da so pluralni, vendar ta njihova ocena nima potrebne
verodostojnosti, ker oni ne morejo biti sami sebi merilo in ocenjevalec.
Delov uredniški koncept
To, da so naši dnevni tiskani mediji v svoji politični usmerjenosti vsi enaki, je težko zanikati. Če vzamemo Delo, potem je njegova politična usmerjenost zelo očitna. Ves čas so za-stopali liberalno-komunistično usmerjenost oziroma usmerjenost združene liste. Ob volitvah so njihovi vodilni novinarji pozivali državljane,
naj volijo to usmerjenost, kajti Janševa koalicija je agresivna, nevarna, po-pulistična in povrh še nesposobna. Ves čas so bili proti Katoliški cerkvi in v poštnem predalu dajali prostor za najbolj prostaške napade nanjo. V zunanji politiki so bili protiameriško in protinatovsko umerjeni. Kritizirali so civilno družbo, češ da je slabotna, če pa so razna civilna društva do aktualnega vprašanja zavzela določeno stališče in so ga hotela plasirati v javnost, ga seveda niso objavili. Če so v
Slovenska demokracija ima velik manjko, ker je Slovenija edina država v Evropi, ki že več kot šestdeset let nima pluralnih dnevnih časopisnih medijev.
sobotnih številkah objavljali obsežne ponarejene zgodovinske hvalnice o Kardelju, Dolancu in drugih to-talitarcih, zavračajoče ocene na tovrstno pisanje niso objavili. V skladu s takšno politično usmerjenostjo so potem selekcionirali informacije, ki so jih v javnost plasirali. Res pa je, da so včasih od te svoje vrednostno-politične usmerjenosti odstopili in objavili informacije, ki so bile zunaj tega njihovega temeljnega koncepta. Tako so kritizirali nakup vladnega letala, celo Drnovška, nikoli pa Kučana, ali objavili avtorja, ki ni spadal v njihov politični kontekst. S takimi objavami, ki so bile izjema v njihovi uredniški politiki, ne pa pravilo, so skušali dokazati svojo pluralnost, na katero se radi sklicujejo. Povedati moramo, da je takšna njihova vrednost-no-politična usmerjenost v demokraciji legitimna, kajti dnevni časopisni mediji so večinoma zasebni, za njihovimi uredništvi stoji pretežno zasebni kapital, za tem kapitalom pa določena elita, ki po nevidnih nitih -Pučnik bi rekel po paradržavi -usmerja dnevne časopisne medije.
Demokracija • 52/2004
diskurz
SLOVENIJA
Problematično selekcioniranje informacij
Da poteka selekcija informacij po teh političnovrednostnih orientirjih, morajo biti tudi uredniki in novinarji v informativnem programu selekcionirani ali kadrirani po teh političnih kriterijih. Težava je v tem, da preprosti bralec sploh ne ve, da je s selekcijo informacij manipuliram Ne ve, da obstajajo pomembne informacije, ki mu jih mediji ne prinašajo. Celo v komentarjih ne ve, da je manipuliram Če dopisnik iz Amerike začne svoje poročilo s vrednostno oceno: "V Ameriki seje začel predvolilni cirkus," potem je svoje poročilo že vnaprej protiameriško vrednostno opremil. Ce to počne novinar iz dnevnega časopisa, ki je v rokah zasebnega kapitala, je to dopustno, če pa to počne novinar RTV Slovenija, ki je nacionalni, ne pa zasebni medij in mora biti nevtralen ter v informacijah uravnotežen, to ni dopustno.
Poglejmo nekaj takih primerov selekcioniranja.
Državni svet je organiziral posvetovanje o žrtvah vojne in revolucije. Novinar Dela, ki je o tem poročal, je navedel, da je bilo v obdobju 1941 do 1946 med Slovenci 89.000 žrtev. Nato je navajal podatke po pokrajinah in druge podatke, vendar je izpustil podatek, da je partizanska stran in njena organizacija VOS med vojno pobila 5.000 ljudi, ki so še danes izbrisani in se zanje razni naši borci za človekove pravice ne zanimajo. Ta podatek je objavila tudi nacionalna televizija. Tudi ni navedel
Na področju dnevnih časopisnih medijev se dosledno vzdržuje kontinuiteta in to je treba v
S spremembo sestave sveta RTV Slovenija bo seveda treba zamenjati imenu demokracije in evropskih demokratičnih standardov ter medijskega pluralizma pretrgati, tudi nekaj vodilnih v informativnem programu na televiziji in radiju. To mora storiti nova vlada z medijskim skladom in z ustanovitvijo novega nevtralnega časopisa.
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004	^^
Pri osrednjem slovenskem časniku Delo je njegova politična usmerjenost zelo očitna. Ves čas so zastopali liberalnodemokratsko usmerjenost oziroma usmerjenost ZL.
podatka, daje bilo med vojno v Sloveniji ubitih samo 6.000 nemških vojakov. Kako to, da se takšni podatki, ki so za razumevanje NOB in revolucije tako pomembni, selekcionirajo iz novinarskega poročila? Ali svež primer: nesojeni ministrici seje očitalo, da je kupila zemljišče za 5 milijonov tolarjev in ga za 30 milijonov prodala cestnemu podjetju. To je seveda podjetništvo, ki je za prihodnjega ministra po merilih medijev nemoralno dejanje. In novinarske hiše so se ob tem na široko izživljale, gotovo z določenimi političnimi cilji. Metoda je znana in uspešna, uporabljena je bila pri dr. Arharju. Toda kako to, da teh novinarskih hiš in njihovega raziskovalnega novinarstva ne zanima, kako so naši milijonarji prišli do fantastičnega bogastva, kakršno je v normalnih kapitalističnih državah v tako kratkem času nedosegljivo? Kako to, da jih ne zanimajo nenavadne nagrade uprav in nadzor-
nih svetov, n. pr. v zavarovalnici Triglav, ter zakaj, po katerih kriterijih in po katerem vrednostnem zgledu sklepajo z upravo pogodbe o fantastično visoki odpravnini, in to celo v državnih podjetjih? Dalje: v svojih komentarjih sem zastopal stališče, da je treba spremeniti zakon o RTV Slovenija, ker je njen svet postal spaka civilne družbe in orodje ene same politične usmeritve. Ko je Rudi Šeligo to ugotovil, je protestno odstopil in zapustil sejo. In tako bi morali storiti tudi tisti redki člani sveta RTV, ki tam sedijo kot črne ovce in dajejo legitimnost politično homogenemu svetu.
Nacionalka potrebuje spremembe
S spremembo sestave sveta RTV bo seveda treba zamenjati tudi nekaj vodilnih v informativnem programu na televiziji in radiju. To moje stališče je v dnevnih medijih dobilo odziv kot "čiščenje na nacionalki". Če v časopisni hiši Delo ali drugod na vrhu za-
menjajo nekaj urednikov in v upravi vodstvo, so to običajne zamenjave, ne čiščenje. Mediji niti ne poročajo, iz kakšnih razlogov so bile te zamenjave izvedene, čeprav bi bralce to zanimalo. Če pa se iz civilne družbe pojavi zahteva po zamenjavi na RTV - ne po izgubi zaposlitve - je to čiščenje. Seveda ima ta beseda totalitarni prizvok. Eno in isto stvar uredniki različno poimenujejo in različno ovrednotijo. Seveda problem ni v sami medijski hiši, problem je v globalni strukturiranos-ti, ki je kapitalsko, vrednostno, politično in interesno tako strukturirana, da se morajo dnevni časopisni mediji ob zamenjavi oblasti iz režimskih čim hitreje preobraziti v opozicijske. Na tem področju se dosledno vzdržuje kontinuiteta in to je treba v imenu demokracije in evropskih demokratičnih standardov ter medijskega pluralizma pretrgati. To mora storiti nova vlada z medijskim skladom in z ustanovitvijo novega nevtralnega časopisa. Če tega ne bo storila, se ji bo ponovil primer Bajukove vlade, ko jo bodo vsi časopisni mediji postopoma čedalje intenzivneje napadali, in to ne samo za to, kar ne bo dobrega storila, temveč tudi za vse tisto, kar bo dobro in uspešno storila Kako daleč so uredniki pripravljeni iti v kršenju temeljnih profesionalnih načel, nam je lepo pokazal Saša Veronik v svoji knjigi Novinarstvo med nožem in vilicami, nekaj od tega pa je mogoče najti v knjigi Medijska konstrukcija slovenske realnosti, ki so jo napisali sodelavci Zavoda za oživitev civilne družbe.
Dr. Janez Jerovšek
politika	
Uzgoja ali ideološka čistost?
Polemika o primernosti nekaterih knjig za domače branje in Cankarjevo priznanje, ki jo je sprožil poziv Društva Pobuda za šolo po meri človeka. je naletela na številne odzive, žal pa se je prevesila v obračunavanje z namišljenim ideološkim sovražnikom.
Zloraba omenjene civilnodruž-bene polemike je pravzaprav pričakovana glede na to, da je prišlo do zamenjave na oblasti in da se je tudi v času vladanja LDS za umetno ustvarjanje delitev porabljala taktika ustvarjanja navidezne resničnos- normalnega, če seveda drugih
ti. Takšno usodo so doživele že ne- primerov negativnega vedenja	S tem pa polemik v zvezi s
katere zadeve v pretekosti, na pri- ne omenjamo. Podpisniki pro-	knjigami, primernimi za os-
mer pravica do oploditve samskih testnega poziva so tako med Pozivi staršev glede neprimerne literature na tek- novnošolce, seveda še ni ko-
žensk in vprašanje "izbrisanih". drugim izrazili mnenje, da je vsi- movanju za Cankarjevo priznanje so pri prejšnjem nec. Meseca oktobra je Društ-
. ,	.	šolskem ministru Slavku Gabru naleteli na gluha uše- n , , . ,	...
ljevanje tako negativne vsebine sa Bq nQvj min!ster za šolstvo in šport ^¡lan Zver vo Pobuda za solo po men clo-
otrokom nesprejemljivo in daje bolj prisluhnil civilnodružbenim pobudam glede veka oblikovalo javni poziv Zgodba o "neprimerni" literatu- treba bolj paziti na vpliv vsebi- ustreznosti literature za domače branje?	staršem in učiteljem z nekate-
^	Demokracija • 52/2004
ri za šolarje pravzaprav sega že v šolsko leto 2002/2003, ko je približno 800 staršev podpisalo protestno noto glede izbire knjige za Cankarjevo priznanje. Izbrana knjiga je bila Princeska z napako avtorice Janje Vidmar, ki po mnenju podpisnikov kljub literarni umetnosti ni primerna za bralce pri štirinajstem ali petnajstem letu starosti, saj naj bi vsebovala neprimerne vzgojne prvine, ki se kažejo v odklonilnem odnosu do materinstva, družine, fantov, moških in tudi do lastne osebnosti. Vulgaren jezik in nasilje naj bi bila po mnenju prizadetih staršev v tem literarnem delu nekaj vsakdanjega in normalnega, če seveda drugih primerov negativnega vedenja ne omenjamo. Podpisniki protestnega poziva so tako med drugim izrazili mnenje, daje vsiljevanje tako negativne vsebine otrokom nesprejemljivo in daje treba bolj paziti na vpliv vsebi-
ne na mladega bralca. Kot je bilo mogoče pričakovati, je protestni poziv staršev naletel na gluha ušesa pristojnih na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (sedaj ministrstvo za šolstvo in šport). Se več, za naslednje šolsko leto je bila znova izbrana knjiga s podobno vsebino, tokrat avtorice Maje Novak 7. naslovom Cimre, kar je spet izzvalo proteste staršev, njim pa so se
pridružile tudi mentorice z gorenjskih osnovnih šol. Po njihovem mnenju je omenjena kriminalka kljub visoki literarni vrednosti neprimerna, saj opisuje probleme, ki jih trinajst- in štirinajstietniki še niso zmožni razumeti (osebe, ki nastopajo v romanu, so namreč dobrih deset let starejše od bralcev, ki morajo knjigo prebrati za Cankarjevo priznanje). Velik problem je tudi v tem, da je omenjeno knjigo zelo težko dobiti v knjižnicah, zaradi česar so jo morali mnogi starši kupiti, s tem pa se pojavlja sum, da je želel nekdo na račun Cankarjevega priznanja zaslužiti.
Pozivi staršev glede neprimerne literature na tekmovanju za Cankarjevo priznanje so pri prejšnjem šolskem ministru Slavku Gabru naleteli na gluha ušesa. Bo novi minister za šolstvo in šport Milan Zver bolj prisluhnil civilnodružbenim pobudam glede ustreznosti literature za domače branje?
politika
Društvo Pobuda za šolo po meri človeka zavrača očitke, da želi društvo uvajati nekakšen ideološki purita-nizem v slovensko šolstvo.
Poslanca Jožefa Školča zaradi imenovanja nove vlade skrbi usoda Zupanovega Menueta za kitaro.
Nekateri laicistični krogi imajo poziv Društva Pobuda za šolo po meri človeka za prikrit poseg Katoliške cerkve v šolsko avtonomijo.
rimi izhodišči, ki bi morala biti upoštevana pri šolskem izboru knjig. Po mnenju društva vsako literarno delo pušča sledi pri mladem bralcu, še posebej če ga ni sposoben čustveno predelati in ovrednotiti, zato ni mogoče prezreti vzgojnih učinkov obvezne in priporočene šolske literature. V zvezi s tem je bil omenjen roman Vitomila Zupana Menuet za kitaro kot primer obveznega branja za maturitetni esej. Po pripovedi enega od roditeljev naj bi bil njegov otrok nehal brati omenjeni roman, saj mu njegova vest tega ni dopuščala. S tem se seveda pojavi problem, ker je omenjeni roman po drugi strani obvezna literatura in brez nje ni mogoče opraviti maturitetnega izpita iz slovenščine. Čeprav se je v parlamentarni razpravi ob izvolitvi nove vlade ob "gonjo" zoper Menuet za kitaro obregnil poslanec LDS in nekdanji minister za kulturo Jožef Školč, je jasno, da v tem primeru ne gre za cenzuro nekaterih knjig in njihovih avtorjev, ampak za to, da so starši prvi vzgojitelji svojih otrok in da bi jim morala šolska oblast prisluhniti, kar pa se doslej na žalost ni dogajalo, saj je dosedanja ekipa na ministrstvu za šolstvo in šport pod vodstvom Slavka Gabra na pripombe in želje staršev gledala bolj ali manj zviška.
Mar res puritanstvo?
Ob objavi javnega poziva Društva Pobuda za šolo po meri človeka je najprej kazalo, da bo prišlo do uravnotežene in umirjene razprave o primernosti določene literature za zadnja dva razreda osnovne šole. Zal se je razprava zasukala v drugo smer, saj se je v javnosti hitro začelo podtikanje, da se starši nimajo pravice vtikati v izbiro obvezne in priporočene
šolske literature, da so bili zavedeni, da skušajo uvajati ideološki purita-nizem na področju šolstva itd. Vse to je kmalu preraslo v vsesplošno čustveno histerijo, češ da gre za lov na čarovnice, da se uvaja indeks prepovedanih knjig in da se ponavlja prizor iz časov protireformacije, ko so slovenske knjige gorele na grmadi (če seveda ne omenjamo akcije škofa Jegliča proti Cankarjevi Erotiki). Pri tem se neredko pojavljajo tudi namigi, da za "gonjo proti umetniški svobodi" znova stoji Katoliška cerkev, Društvo Pobuda za šolo po meri človeka pa naj bi bilo le njena podaljšana roka.
Pri čustveno obarvanih polemikah sta svoj delež dodali tudi obe avtorici, to sta Janja Vidmar in Maja Novak, ko sta se v debatni kavarni v okviru knjižnega sejma v Cankarjevem domu obregnili ob poziv star-
Mneme teoioaa
šev, češ da gre za navadno sprenevedanje. Tako Maja Novak ne more razumeti, da so starše vznemirile kletvice romaneskne junakinje na robu živčnega zloma in opis telesne ljubezni odraslih ljubimcev, "oplemeniten" z verzi iz Visoke pesmi, ki je starši po njenem mnenju niso prepoznali.
V ozadju politični interesi?
Postavlja se torej vprašanje, kaj je v resnici v ozadju zgodbe. Prav gotovo ni naključje, da je zavajajoče in izkrivljeno medijsko poročanje o aktivnosti prizadetih staršev prisililo obe avtorici v čustveno obrambno držo, češ da gre za gonjo proti njima na osebni ravni, kljub zagotovilom staršev, da pri tem ne gre za presojanje literarne vrednosti obeh del (Princeska z napako in Cimre), ampak samo za primernost literature za osnovnošolce.
"Ko smo zadnje dni poslušali odzive na pritožbe staršev glede obvezne literature, ki je predpisana za maturo, Cankarjevo značko in podobno, smo lahko zaznali dva različna vzgojna pristopa. Do sedaj v šoli uradnega in pod-piranega, ki pravi, da je treba otroke soočiti z realnostjo življenja, zato ne sme in ne more biti nobenih tabujev, otroci in mladostniki so dovolj zreli, da znajo razlikovati med dobrim in slabim. Zagovorniki tega vzgojnega modela, ki hkrati vztrajno trdijo, kako so vrednostno nevtralni, razumejo vzgojo na ta način, da je otrokom treba dati piti vino, ko je zanje bolj zdravo še mleko.
Drugi vzgojni model pa zagovarja stališče, da je v vsakdanjem življenju krutost in realnost dovolj vidna in da je otroke treba vzpodbujati v vrednotah, ki to krutost in realnost presegajo in tako tudi v življenju mnogih preprečujejo, da bi sami kdaj postali del krutosti in realnosti, ki je zanimiva za črno kroniko in tudi za pisatelje. To je razumljivo in normalno, ni pa razumljivo za šolarje."
(h komentarja na Radiu Ognjišče, 24.11. 2004)
Vprašati se moramo, ali ni ustvarjanje čustvene histerije in navideznega puritanstva staršev dejansko posledica tega, da so prizadeti starši, z njimi pa tudi Društvo Pobuda za šolo po meri človeka stopili mački na rep. Z drugimi besedami: omenjeno društvo je s pobudo za javno razpravo o omenjeni problematiki dregnilo v najbolj občutljivo točko doktrine prejšnjega šolskega ministra Slavka Gabra - to pa je koncept vzgoje, da je treba otroka vreči v vodo, da se bo naučil plavati (gl. mnenje dr. Štuheca).
Druga problematična točka prejšnjega šolskega ministra je odnos do staršev, češ da se nimajo pravice vtikati v vsebine, ki jih mora v šoli predelati njihov otrok. S strani medijev umetno spodbujevan razdor med starši in mladinskimi pisatelji je torej v interesu prejšnje oblastne garniture, ki je iz šolstva sistematično odstranjevala elemente vzgoje, vendar je doslej to spretno prikrivala s krilatico "verouk v šolah", s čimer je pozornost javnosti odvračala od bistva problema. Glede na to, da Katoliška cerkev že od vsega začetka zavrača možnost, da bi se verouk iz župnišč prenesel v šole, in predlaga le priznanje verouka kot obveznega izbirnega (zunanjega) predmeta, je očitno, da "verouk v šolah" ni več privlačna tema za netil-ce kulturnega boja, zato je bilo treba umetno ustvariti tezo o nekakšni novodobni klerikalni cenzuri. Sedaj je na potezi novi minister za šolstvo in šport Milan Zver, ki bo moral v prihodnje poskrbeti za večjo previdnost pri izbiri obvezne ter priporočene literature za osnovnošolce in tudi za uravnoteženo razpravo o teh vprašanjih.
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
©
gospodarstvo
IBLse
Kapital
IBL je primer lastninjenja nekdanjega družbenega premoženja z obvodnimi podjetji in odlivi denarja v tujino, pri čemer so oškodovani tako zaposleni kot drugi upniki.
Podjetje IBL (Inženiring Biro Ljubljana) z Železne ceste 18 v Ljubljani (pred tem je imelo sedež na Titovi cesti 81) je bilo nekdaj družbeno podjetje, ustanovljeno 1. junija 1977. Njegova glavna dejavnost je bilo računovodsko in davčno svetovanje, kar pomeni, da bi se moralo premoženje lastniniti skladno z zakonom o lastninjenju družbenega premoženja, ki je bil sprejet leta 1992. Zaradi očimih težav s poslovanjem ali samim postopkom lastninjenja (nekateri zaposleni menijo, naj bi bilo to namerno početje vodstva) je podjetje prešlo pod okrilje
odliva
Na istem naslovu nova družba
Aprila leta 1998 (po podatkih I-bona) oziroma 25. maja 1998 (po
©	Demokracija • 53/2004
V družbi IBL na Železni cesti 18 v Ljubljani so vodilni znali poskrbeti zase, očitno tudi prek povezanih oseb v Nemčiji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.
nekdanjega Sklada za razvoj oziro- va delniška družba se je imenovala družba največji prihodek v letu 2000, ma današnje Slovenske razvojne IBL Sistemi, d. d., Ljubljana. Po po- ko je ta znašal skoraj 1,3 milijarde to-družbe v likvidaciji. Se prej pa je us- datkih Ajpesa je bila nova družba us- larjev in je bil za 72 odstotkov višji tanovilo podjetje z mešano lastnino, tanovljena 27. marca 1991, prav odprihodka vletu 1999. Vdružbije kar glede na obstoječo prakso zad- kmalu pa je tudi ta zašla v večje teža- bilo le 6 zaposlenih, ob tolikšnem pri-njega desedetja lahko poimenujemo ve in izgube. Po podatkih iz financ- hodku pa so ustvarili le 19 milijonov tudi obvodno podjetje (bypass). No- ne baze podatkov I-bon je imela tolarjev čistega dobička. Poslovanje
družbe, ki je v tem času ustanovila svoja predstavništva v Nemčiji, Rusiji in na Hrvaškem, najbolj nazorno kažejo podatki, ki jih objavljamo v posebni tabeli. Družba naj bi bila nato leta 1998 ustanovila novo podjetje IBL Login. Družba IBL Sistemi ima dvainpolkrat večjo izgubo kot prihodke, hkrati pa ima v tujini več svojih povezanih pravnih oseb. Ta čas za IBL Login teče stečajni postopek; družba je svojim upnikom dolžna več 500 milijonov tolarjev, brez dela je ostalo več kot 30 ljudi.
gospodarstvo
Povezane osebe
podatkih Ajpesa) je bila s 6 milijoni tolarjev ustanovnega kapitala ustanovljena družba IBL Logis, d. o. o. Družba v lasti Matjaža Jenka (kot ustanovitelj je naveden v vseh finančnih bazah in Ajepesu) je bila ustanovljena z namenom, da prevzame vse operativne dejavnosti družbe IBL Sistemi, zaposlene in operativno vodi projekte. Družba je bila registrirana za širok spekter dejavnosti, temeljna dejavnost pa je bilo projektiranje in z njim povezano tehnično svetovanje ter izvajalski inženiring. Tudi iz finančne baze podatkov je razvidno, da je dejavnost družbe enaka dejavnosti družbe IBL Sistemi. Leta 1998 naj bi družba po podatkih I-bona poslovala 8 mesecev, zaposlenih je imela 37 ljudi, ustvarili pa so 77,5 milijona tolarjev prihodkov. V tej družbi je do uvedbe stečaja leta 2001 ostalo približno isto število zaposlenih, pri tem pa so se prihodki drastično spreminjali, kar prikazujemo v po-
tujino
sebni tabeli. 12. julija 2002 je družba objavila stečaj, stečajni postopek pa vodi Okrožno sodišče v Ljubljani. Družba ima veliko dolžnikov, zato je Dida Volk, predsednica senata stečajnega postopka, naročila po-
jRadto
V i v Af
mobotatel:02Y537-1949
Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota
tel.: 02/53 7 194-9 fax.: 02/537 194-8 GSM: 04-1/34 66 46 GSM: 031/34 51 51
http: / /www. radio-viva .com e-mail: viva@radio-viva.com
sebno izvedensko mnenje (3. marca lani ga je naročil stečajni senat na zahtevo članov upniškega odbora) in ga poslala vsem članom upniškega odbora. Dodajmo, da znašajo vse obveznosti družbe IBL Logis 537 milijonov tolarjev, od tega je 158 milijonov tolarjev kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev. Ob vsem tem imajo le 22 milijonov tolarjev premoženja, kar pomeni, da bo poplačilo upnikov skoraj enako ničli. Pri tem je šokantno, daje družba veliko denarja odlila v tujino, in sicer sama ali prek družbe IBL Sistemi.
Odgovorna uprava družbe
Izvedensko mnenje, ki ga je izdelala zasebna družba 3M, d. o. o., iz Ljubljane, razkriva veliko nepravilnosti. Revizorka omenjene družbe je uvodoma poudarila, da so med drugim pregledali celotno računovodsko in finančno dokumentacijo IBL Logis za leti 2001 in 2002 do začetka stečajnega postopka, nekatera pojasnila pa jim je posredoval tudi Ivo Ga-rič, predsednik uprave IBL Sistemi. Za preiskovanje povezanih družb niso imeli pooblastil, zato so jim sledili le po listinah IBL Logis. Izvedensko mnenje je zelo obširno, med ukrepi poslovodstva pa je zapisano tudi naslednje: "Za slabe rezultate v letu 2001 in 2002 je odgovorna uprava družbe. Ne le recesija na trgu in nesposobnost posameznikov, tudi osebni interesi posle prenesti v družbe izven sistema IBL, kamor so se nameravali prezaposliti, so glavni vzroki za vedno slabše poslovne rezultate in posledično stečaj." Iz celote lahko razumemo, da so bile to ugotovitve poslovodstva samega. Revizorji so v komentarju k poslovanju IBL Logis zapisali, da "se je obseg poslov v letu 2001 in še bolj v letu 2002 močno zmanjšal. Tako je bil v letu 2001 izdan 101 račun, v letu 2002 pa le še 24".Družbajebilanelikvidna, "svoje obveznosti je poravnavala z zamudo ali pa sploh ne, prednost so imele plače in nujne obveznosti do dobaviteljev, za najnujnejše izdatke pa so najemali posojila pri IBL Sistemi, d. d.". Revizorji so tudi ugotovili, da so bili vsi projekti, ki so jih izvajali, večinoma donosni, izgubo
IBL Sistemi, gradnja investicijskih objektov, d. d., Ljubljana naj bi bil po podatkih iz revizijskega poročila (baza podatkov Ajpes in I-bon kažeta drugačne podatke, op. av.) 100-odstotni lastnik IBL Logis, d. o. o., ustanovitelj in 100-lastnik IBL Logistik Gmbh, IBL Croming, d. o. o., IBL Logis in 51-odstotni lastnik Montmontaže TOM, d. o. o.
V Nemčiji je družba IBL Sistemi 100-odstotna lastnica družbe IBL Logistik Gesselschaft für Technologie und Industrial Engineering GMBH, München. Družba je bila ustanovljena 24. julija 1991, gre pa za majhno družbo, ki posluje z minimalnim dobičkom.
Družba IBL Sistemi je 100-odstotna lastnica družbe IBL Croming, d. o. o., iz Zagreba, kije bila ustanovljena 30. oktobra 1992. Tudi v tem primeru naj bi šlo za majhno družbo z minimalnim dobičkom.
Družba IBL Sistemi je od leta 2002 51 -odstotna lastnica družbe TOM, d. d. Uskoplje iz Gornjega Vakufa v Bosni in Hercegovini, ko je v to družbo vstopila z nakupom deleža bosenskega podjetja.
Strnjene uuotovitve revizorjev o poslovanju družbe IBL Loois, d. o. o.:
•	družba je bila ena izmed povezanih družb v sistemu IBL, ki je bila obvladujoča družba,
•	kupci in dobavitelji IBL Logis so bili večinoma v sistem IBL povezane družbe,
•	poslovni rezultat IBL Logis je bil zaradi prejšnjih dveh ugotovitev vsa leta poslovanja odvisen od obvladujoče družbe,
•	IBL Sistemi kot edini družbenik IBL Logis oziroma skupina podjetij IBL, d. d., je iz leta v leto povečevala svoje terjatve do IBL Logis, d. o. o.
•	IBL Logis je primarno poravnaval obveznosti iz naslova plač in fiksne obveznosti,
•	IBL Sistemi je v letu 2002 prevzel in nadaljeval posle na nekaterih še nedokončanih projektih,
•	iz dokumentacije IBL Logis ni mogoče ugotoviti vzrokov za primanjkljaj na nekaterih projektih,
•	iz primerjalne analize računovodskih izkazov povezanih družb ni mogoče ugotoviti prelivanja dobička iz družbe IBL Logis v druge z njo povezane družbe.
Vpliv obvladujoče družbe je bil na odvisne družbe in tudi na IBL Logis pomemben dejavnik.
•	V dopolnjenem mnenju so revizorji zapisali, da je bilo ravnanje IBL Sistemi in povezane družbe IBL Logistik GmbH v letu 2001 in 2002 v škodo IBL Logis, d. o. o., zato je revizorka predlagala, da se postavi zahteva IBL Sistemi, d. d., da izda ustrezne dokumente in na transakcijski račun družbe IBL Logis, d. o. o., v stečaju s pripadajočimi obrestmi nakaže:
•	tolarsko vrednost 33.338,78 evra, zaračunano s strani IBL Logistik Gmbh, že po prevzemu obveznosti po pogodbi s Plivo Krakow,
•	tolarsko vrednost 91.350 mark, zaračunano 26. septmebra 2001 s strani IBL Logistik Gmbh za storitve IBL Sistemi,
•	22,435.662,64 tolarja oziroma dokaže osnovo za dobropis IBL Logis z dne 30. julija 2001 na projektu Droga.
Poleg tega je treba od takratnega direktorja Matjaža Jenka pridobiti pojasnilo o vzrokih za leta 2002 izstavljeni dobropis Eisnmannu v višini dobrih 38 tisoč evrov, za neizstavitev računov na projetku Eisenmann za dodatno opravljene storitve v višini dobrih 68 tisoč evrov in nerazumljivo visoke direktne stroške v letih 2001 in 2002 na projektih Eisenmann in Droga Portorož brez ustrezne protipostavke na strani prihodkov.
so prinašali le projekti Eisenmann -	zaračunavali. Dodajmo, da je bilo na
Scania, Krka NM Notol VRS in Pli-	dan začetka stečaja knjigovodsko
va Zagreb; nekaterih projektov v IBL	izkazano stanje obveznosti IBL Lo-
Logisu pa naročnikom sploh niso	gis do matične družbe IBL Sistemi))
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
©
gospodarstvo
O lastninjenju nekdanjega družbenega premoženja bi moral veliko vedeti tudi družbeni pravobranilec RS, pa zaposleni tam pravijo, da so nekaj stvari "prezrli".
Bo DURS še pravočasno zagrizel v kislo jabolko, ki še mu reče IBL? Na naše vprašanje, ali bodo pregledali poslovanje družbe, nam je Zvezdana Gržina odvrnila, da gre za podatke, "ki so davčna tajnost".
Družba IBL Logis je v letih 2000,2001 in 2002 poslovala z naslednjimi povezanimi strankami:
-	IBL Sistemi, d. d., kot kupcem, dobaviteljem in posojilodajalcem,
-	IBL Logistik Gmbh kot posojilodajalcem in dobaviteljem,
-	IBL Droming, d. o. o., kot dobaviteljem,
-	Montmontaže TONI, d. d., kot dobaviteljem.
Poslovanje družbe IBL Logis
Leto	Št. zaposlenih	Celotni prihodek	Čisti dobiček
1998	37	77.538	1.785
1999	35	412.306	-45.635
2000	35	1.038.073	8.177
2001	33	254.842	-362.615
Leta 2002 je bil za družbo objavljen stečaj.
Opomba: Podatki o celotnem prihodku in čistem dobičku so v tisoč tolarjih. Minus pred zneskom pomeni izgubo. Vir: [-bon
Poslovanje družbe IBL Sistemi, d. d., Ljubljana
Leto	Št. zaposlenih	Celotni prihodek	Čisti dobiček
1994	50	907.627	5.380
1995	48	715.477	4.377
1996	41	809.696	-92.052
1997	33	852.308	5.059
1998	27	894.318	3.072
1999	7	739.659	35.055
2000	6	1.275.373	19.056
2001	7	1.062.242	17.122
2002	14	883.252	-682.828
2003	11	139.450	-300.206
Opomba: Podatki o skupnem prihodku in čistem dobičku so v tisoč tolarjih. Vir: I-bon
155 milijonov tolarjev oziroma je Logis toliko dolgoval družbi IBL Sistemi.
Kratko potegnili upniki in zaposleni
Iz ugotovitev revizorjev, objavljamo jih posebej, je razvidno, da bodo najkrajši konec iz te zgodbe potegnili zaposleni in nekateri upniki. Zaposleni v nekdanjem podjetju IBL Biro, pozneje IBL Sistemi in nato IBL Logis, so pred dobrim mesecem na Davčno upravo Republike Slovenije (DURS), oddelek za davčne preiskave in Zvezdano Gržina, direktorico DURS, naslovili pismo, v katerem so predlagali ustrezen davčni nadzor v letih od 1990 do 2001. Pismo so naslovili Stanje nepravilnosti pri trans-formiranju, lastninjenju IBL, v njem pa so na kratko opisali vse tiste anomalije, ki so po njihovem mnenju pripeljale do tega, da je danes IBL v raz-sulu. Pismo so poslali tudi vodji stečajnega postopka, sodnici Didi Vovk,
v njem pa med drugim opozarjajo na 0
možnost pranja denarja. Opozarjajo na neplačevanje davkov pri izvajanju pogodb s tujino, veliko naj bi trgovali tudi z Rusijo. V naše uredništvo je poklicalo tudi nekaj upnikov, ki jim je družba IBL Logis dolžna veliko denarja. Zdi se, da bodo ostali brez vsakršnega plačila. Vse to je, milo rečeno, čudno, če preberemo predstavitveno pismo družbe IBL Sistemi. V njem piše, "da je v zadnjih petnajstih letih, ko se je začelo obdobje gradnje avtomatiziranih logističnih sistemov, IBL projektiral in zgradil trideset večjih logističnih sistemov v skupni vrednosti več kot 300 milijonov mark, kar v povprečju znese 20 milijonov mark na leto". Preračunano v tolarje bi to pomenilo več kot 2 milijardi tolarjev letno. Ker vsega tega iz bilance poslovanja v družbah IBL Sistemi in IBL Logis ni videti, je dela za kriminaliste in davčne izvedence več kot dovolj. Vendar le, če v družbah ne bo prej končan stečaj, kar pomeni, da bo "izginila" tudi vsa listinska dokumentacija.
Vida Kocjan
Prva obvodna družba v težavah
Po podatkih Agencije za javnop-lačilne evidence Slovenije (AJ-PES) je bila delniška družba IBL Sistemi, gradnja investicijskih objektov vpisana v register pravnih subjektov pri Okrožnem sodišču v Ljubljani 27. marca 1991. Ustanovitveni kapital je domači kapital, vrsta lastnine pa zasebna. Danes je zakoniti zastopnik družbe Boštjan Kralj. Glavna dejavnost družbe je drugo projektiranje. Lani je bila izguba družbe dva-inpolkrat večja od prihodkov.
Drupo obvodno podjetje v stečaju
Družba IBL Logis, logistični sistemi, d. o. o. (skrajšano IBL Logis, d. o. o.), je bila v register vpisana 25. 5. 1998, ustanovitelj družbe je bil Matjaž Jenko, zakonita zastopnica oziroma stečajna upraviteljica pa je odvetnica Mojca Breznik. Družba je v stečaju, njena dejavnost je bila ista kot pri IBL Sistemi, to je drugo projektiranje (šifra: 74.204). Zakoniti zastopniki družbe so bili naslednji: od 6. marca 1998 do 30. junija 1999 Ivo Garič, od 1. julija 1999 do 31. oktobra 2001 Matjaž Kolenc in od 1. novembra 2001 do 12. 7. 2002 Matjaž Jenko.
©	Demokracija • 53/2004
gospodarstvo
Igor Šimenc je v bolniškem sta-ležu, sklep o prenehanju delovnega razmerja je sprejel, vendar še vedno prejema plačo, zmanjšano za odstotek bolniškega staleža. Osnovna brutop-lača znaša 1,3 milijona tolarjev.
Po tistem, ko je bil na miklavže-vo z mesta generalnega direktorja Slovenskih železnic razrešen Blaž Miklavčič in je vodenje sistema za-časno prevzel Boris Živec, takratni
11
Šimenc je še zaposlen
predsednik nadzornega sveta SŽ, so se stvari v javnosti nekoliko pomirile. Nič več ni slišati niti o Igorju Šimencu, generalnem sekretarju sistema in človeku, ki se je na to delovno mesto povzpel s ponarejeno diplo-
SZ stvari rešuieio po polžje
mo Ekonomsko poslovne fakultete Maribor. Pretekli teden smo tako na vodstvo naslovili nekaj vprašanj. Odgovoril nam je Aleksander Salkič, pomočnik izvršnega direktorja za strateško trženje in razvoj ter vodja služ-
be za organizacijsko komuniciranje pri SZ. Pozneje smo ga vprašali še o tem, ali je novi direktor pretrgal sodelovanje s svetovalci, ki jih je Miklavčič najel drugi dan po svojem imenovanju za generalnega direk-
torja (na to mesto je bil imenovan 1. septembra 2002), vendar do oddaje prispevka odgovora s strani Slovenskih železnic nismo prejeli. V nadaljevanju objavljamo vprašanja in odgovore.	Vida Kocjan
Tiskovni predstavnik SŽ Aleksander Salkič o diplomah in Igorju Šimencu
Kakšno je zdajšnje stanje okrog Igorja Šimenca (ali je še zaposlen, ali se je pritožil na izredno odpoved, ali je izpraznil pisarno, ali še prejema plačo in kakšno)?
Igor Šimenc je še zaposlen na Slovenskih železnicah, vendar teče uradni postopek za izredno prekinitev pogodbe o zaposlitvi. Pravni postopki so zakonsko zelo natančno postopkovno in časovno določeni, zato ta postopek še ni končan. Zaposleni je ta čas z vsemi dokazili v bolniškem staležu. Plačo prejema glede na določila v tem primeru. Ker pa je pravni postopek v teku, vam zaradi pravne varnosti udeleženih ne moremo posredovati več podatkov.
Ali je gospod Šimenc sklep o prenehanju sploh prejel glede na to, da je še v bolniškem staležu?
Sklep je že prejel (ne glede na to, da je na bolniški), seveda pa so
s tem povezani določeni zakonsko določeni roki za odgovore.
Ali so SŽ znotraj služb sprejele kakšne ukrepe zoper tistega, ki ni preveril lažne diplome?
Gospod Igor Šimenc je pri prijavi za delovno mesto generalnega sekretarja na Slovenskih železnicah priložil vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in s tem tudi zakonsko odgovarja za resničnost svojih navedb. Kadrovska služba SŽ je pregledala dokazila, ki jih je priložil, in ugotovila, da izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta. Ne obstaja pa nikakršna formalna oziroma zakonska obveza, da bi podjetja preverjala verodostojnost vseh diplom - dokazil o uspešnem končanju šolanja. Za pravilnost kazensko odgovarja tisti, ki je takšno listino prinesel. Takšna praksa velja tako rekoč v vseh ustanovah in podjetjih pri nas.
Igor Šimenc še vedno vsak mesec prejme okrog milijon tolarjev plače.
Ali so SŽ že pregledale vse druge diplome zaposlenih in kakšne so ugotovitve?
Postopek pregleda vseh diplom še ni končan, saj še vedno prejemamo obvestila in dokazila, ki nam jih pošiljajo iz najrazličnejših visokošolskih ustanov. Gre za več sto oseb, o katerih preverjamo njihova dokazila o izobrazbi, pri tem pa smo odvisni predvsem od ažurnosti fakultet.
Ali so SŽ zoper Igorja Šimenca in kogar koli drugega zaradi teh dogodkov podale kazensko prijavo?
Zoper Šimenca je postopek po uradni dolžnosti sprožila Republika Slovenija, proti njemu torej po uradni dolžnosti teče kriminalistična preiskava. Kriminalisti so pri svojem delu obiskali tudi SŽ in odnesli nekaj dokumentacije o tem primeru.
Ali so SŽ že izdale zahtevek za vračilo neupravičeno prejetih plač g. Igorja Šimenca v zadnjih dveh letih?
Ker je pravni postopek v teku, vam zaradi pravne varnosti udeleženih ne moremo posredovati teh podatkov. Bomo pa o ukrepih SŽ lahko obvestili javnost, ko bodo pravni in policij-sko-kriminalistični postopki glede potrdila o opravljeni diplomi končani
Ali so SŽ že objavile javni razpis za zasedbo sproščenega delovnega mesta generalnega sekretarja?
Ne, SŽ niso objavile razpisa za zasedbo tega delovnega mesta.
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
©
finance
Kdaj se bomo po kupni moči približali sosedi Avstriji, ki sodi med najbolj razvite Evropske države?
Slovenija se je letos po lestvici Eurostata, ki kaže uspešnost posamezne države po njeni kupni moči na prebivalca, s svojimi 77 odstotki uvrstila med članice, ki imajo bruto družbeni proizvod (BDP) pod povprečjem Evropske unije.
Pod povprečjem EU
Nekateri analitiki menijo, da bi morali biti z doseženimi odstotki zadovoljni, drugi pa so prepričani, da bi se dalo postoriti veliko več. Če je naš cilj čim prej priti med najbolj razvite, potem se moramo vsekakor strinjati z mnenjem slednjih. Za zgled si lahko vzamemo kar našo severno sosedo Avstrijo, ki sodi med najbolj razvite evropske države. Letos je
namreč spet pristala na zavidljivem četrtem mestu in tako uživa status četrte najbogatejše države v Evropski uniji. In kaj nam pravzaprav predstavlja Avstrija? Če nam predstavlja cilj, ki bi ga kot "uspešno in rastoče gospodarstvo" radi dosegli, se moramo približati politiki gospodarstva, ki ga vodi. Dejstvo pa je, da so med
Slovenijo in Avstrijo še vedno velika razhajanja. Se posebej kar se tiče plač, vendar tudi glede cen. Razvrstitev vseh članic za leto 2003 je bila takšna: Luksemburgu, ki ima najvišji BDP (dvakrat večji od povprečja EU), sledi Irska (133 odstotkov povprečja), tretja je Danska (123 odstotkov), četrta Avstrija z eno točko
Avstrijci imajo 2,5-krat višje plače, a samo za 16 odstotkov višje cene.
manj, peta Nizozemska (121 odstotkov), šesto mesto pripada Belgiji in Veliki Britaniji (118 odstotkov), osma je Švedska (115 odstotkov), deveta Finska (113 odstotkov), deseta Francija (111 odstotkov), enajsta je Nemčija (108 odstotkov), Italija pa dvanajsta z enim odstotkom manj. Iz razvrstitve Eurostata je razvidno, da imajo enega izmed najvišjih BDP po kupni moči tudi vse tri skandinavske države (Danska, Švedska, Finska). Vse druge članice so pod povprečnim BDP Evropske unije, med njimi Slovenija, ki je dosegla 77 odstotkov povprečnega BDP. Vsekakor si Slovenija želi, da bi stopala po poti severne sosede Avstrije. A dokler to ostaja le želja, stori pa nič ali premalo za doseganje tega cilja, se situacija ne more izboljšati. Seveda je jasno, da smo s svojimi 77 odstotki še daleč od želenega. Za uresničitev cilja bo treba še veliko korekcij, predvsem pa je potrebno uspešno uravnoteženje tako

Demokracija • 52/2004
finance
cen kot plač. In prav s tem korakom se lahko bolj približamo svoji severni sosedi, ki je vsaj ta čas in v tem stanju videti kot oddaljena dežela.
Slovenija in primerjave
BDP po kupni moči je temeljni kazalec dosežene razvojne ravni držav, ki posredno dobro prikazuje tudi povprečno raven življenjskega standarda. In vkakšno smer gre razvoj pri drugih državah, še posebej pri tistih, ld jih domači analitiki najraje primerjajo s Slovenijo, četudi je upravičenost primerjav pogosto vprašljiva?
Najprej omenimo Češko, katere gospodarstvo cveti. Češka nam je po razvitosti že tik za petami, četudi je v tranzicijo stopila z mnogo slabšim izhodiščem kot Slovenija.
Plače so v Sloveniji višje kot na Češkem, toda razlika med povprečno plačo v Sloveniji in na Češkem znaša le še malo več kot 50 tisočakov. Poleg tega je iz raziskave mariborskega Inštituta za ekonomsko diagnozo in prognozo razvidno, da so cene v Sloveniji za 31 odstotkov višje kot na Češkem. Pri nas so dražje še storitve, in sicer kar za 41 odstotkov; izmed storitev na tej točki izstopajo predvsem finančne storitve, izobraževanje in kultura. To pomeni, da je dejanska razlika v življenjski ravni že zelo majhna. Kupna moč je v Sloveniji sicer še višja, vendar nas utegnejo Čehi po povprečnem standardu kmalu prehiteti. Kdor bi si kaj takega mislil pred nekaj leti, bi ga pri nas gotovo imeli za umsko bolnega, še posebej ker so še vedno zelo žive šale o nizkem standardu Čehov. Vendar krivda ni na strani Čehov, temveč pri nas oziroma v prenizki gospodarski rasti Slovenije.
In kakšne so razmere pri naši južni sosedi Hrvaški? Naj omenim, da so razlike med Slovenijo in Hrvaško manjše kot razlike med Slovenijo in Češko. Povprečna plača naših južnih sosedov znaša malo več kot štirideset tisočakov manj kot slovenska povprečna plača. Hrvaška sicer v primerjavi s Slovenijo nazaduje, saj se zadnja leta kupna moč slovenske plače v primerjavi s Hrvaško povečuje. V primerjavi s Hrvaško v Sloveniji "premoremo" tudi dražje storitve; edine storitve, ki so pri nas ce-
nejše, so storitve PTT. In kaj še je cenejše na Hrvaškem? Cenejša so živila, oblačila, električna energija, zdravila, avtomobili, motorji in kolesa. Cenejši so tudi nekateri tehnični predmeti (televizorji, aparati GSM).
Obljubljena dežela Avstrija
Avstrija se uvršča na četrto mesto na lestvici najbogatejših držav EU, saj je njen BDP na prebivalca, merjen po kupni moči, leta 1999 presegal 10-odstotno povprečje EU. Najpomembnejša gospodarska dejavnost v Avstriji so prav storitve, ki zaposlujejo dve tretjini aktivnega prebivalstva. Če primerjamo Slovenijo in Avstrijo, lahko ugotovimo, da so storitve tisto, česar Sloveniji primanjkuje. Če stvar strnemo, lahko ugotovimo, da sta glavni prednosti Avstrije tudi usposobljena delovna sila in dobri odnosi med delodajalci in delojemalci, kar skupaj prinaša tudi veliko višjo produktivnost od slovenske. Zato imajo Avstrijci veliko višji življenjski standard, četudi sestava avstrijskega
gospodarstva ni tako zelo drugačna od sestave slovenskega. Res pa se Avstrijci precej bolj intenzivno trudijo s prestrukturiranjem gospodarstva v smeri najbolj razvitih tehnologij.
Raziskave mariborskega Inštituta za ekonomsko diagnozo in prognozo so pokazale, da je slovenski standard kar za polovico nižji od avstrijskega. Raziskave so bile narejene leta 2002, vendar se v dveh letih stvari niso bistveno spremenile. Kupna moč v Sloveniji se je v preteklih letih povečevala za manj kot odstotno točko na leto. Leta 2002 smo dosegli komaj 46,8 odstotka kupne moči Avstrijcev. Razlogi za razlike med Slovenijo in Avstrijo so v cenah in plačah. Raziskave so torej pokazale, da je bila avstrijska plača 2,5-krat večja kot slovenska, medtem ko so bile cene v istem času v Sloveniji le za 16 odstotkov nižje kot v Avstriji. Slovenske plače so torej prenizke, cene pa previsoke. Glavni razlog prenizkih plač je prenizka produktivnost in ne-prestrukturiranost gospodarstva.
Čehi so nam tik za petami, čeprav so Cenejši računalniki, fotoaparati in smuči imeli precej slabše izhodišče.
Vzroke za previsoke cene lahko iščemo predvsem v pomanjkanju konkurence oziroma v slovenskih monopolih, oligopolih in kartelih.
Neskladje je očitno in vsekakor skrb zbujajoče; četudi se nam dozdeva, da nam bo nekoč zares uspelo in se bomo približali vsaj državam, ki imajo BDP nad povprečjem EU, bomo morali postoriti še veliko več, da bi uspešno nadaljevali začrtano pot.
Reforme in monopoli
Vedno bodo obstajali uspešnejši od nas in tisti, ki so manj uspešni. Meritev Eurostata nam je jasno pokazala, kje je naše mesto med državami. Zdi se, kot da nas je ob 77 odstotkih zajel nekakšen misteriozen konformizem, saj smo se z njimi sprijaznili. Kaj pa drugega. Po drugi strani se želimo spogledovati z Avstrijo in z drugimi najbolj razvitimi, vendar v tej smeri ne naredimo odločnega koraka, vsaj prejšnja vlada je ravnala po tem načelu. To, da smo (daleč) pred Hrvaško, je bolj slaba in predvsem močno zavirajoča tolažba. Kolikor želimo skupaj z Evropo postati cvetoče in uspešno gospodarstvo, moramo k temu prispevati tudi svoj košček. Da bomo postali vsaj približek temu, kar je danes Avstrija, bo od nas zahtevalo veliko sprememb in kar nekaj časa. Velika škoda je, da smo veliko dragocenega časa že zapravili. Zdaj nas dohitevajo celo tisti, ki so se jim nekateri še pred nedavnim smejali.
Nova vlada bo morala hitro in odločno ukrepati. Treba se je lotiti reform: prestrukturirati gospodarstvo vsmeri najbolj razvitih tehnologij, povečati delež storitev v bruto domačem proizvodu, močno okrepiti produktivnost in zmanjšati obdavčitev dela. Vse to bo omogočilo, da bodo Slovenci prejemali mnogo večje plače kot doslej. Da pa bi bil slovenski standard tudi v resnici višji, bo treba povečati konkurenco na domačem trgu in razbiti domače monopole ter tako zajeziti previsoko rast cen. V nasprotnem primeru bo vse koristi gospodarskega prestrukturiranja pobrala peščica privilegiranih monopolistov. Višje plače namreč bore malo pomagajo, če se cene povišajo enako ali nemara še bolj. Denis Vengust
Demokracija • Četrtek. 23. decembra 2004
©
Slovenija
Sodni razplet v zadevi Zbiljski gaj v zvezi z odgovornostjo notarja Borisa Lepše in počasnost disciplinskega postopka pri Notarski zbornici Slovenije glede afere Orion sta razlog za resen premislek o prihodnosti notariata.
O tem razmišlja tudi nova vlada, ki je že v koalicijski pogodbi nakazala potrebo po reformi sedanje zaprte oblike notariata. Toda pojdimo po vrsti in si najprej osvežimo spomin na zgodbi, ki sta v slovenski javnosti postavili pod vprašaj smiselnost sedanjega sistema delovanja notarjev.
Opeharjeni kupci
Začelo se je lansko poletje, ko je javnost presenetil primer Zbiljskega gaja. Na lokaciji v bližini Medvod je
Nujna
podjetje Mebles začelo graditi vrsto stanovanj. V stanovanja v idilični okolici je svoje prihranke vložilo približno 150 kupcev, ki so večinoma računali na mirno preživljanje starosti. Toda Mebles je šel v stečaj, preden so stanovanja dogradili oz. so dobila vse priključke. Kupci, ki še niso v celoti plačali stanovanj oz. jih še niso vpisali v zemljiško knjigo, so se obrisali pod nosom, saj so njihova stanovanja ne glede na visoke vložene vsote končala v stečajni masi. Pri tem so se pojavila vprašanja glede vloge notarjev, ki so sodelovali pri sklepanju pogodb med stanovalci in Meblesom.
Posebna komisija Notarske zbornice Slovenije (NZS) po pričakovanju ni ugotovila odgovornosti notarjev. V obravnavanih primerih namreč niso bili podani zakonsko določeni zadržki, ki bi notaijem sploh omogočali zavrnitev sestave notarske listine. Naloga notarja ni, kot so tedaj ugotavljali na zbornici, da pri sestavljanju listin zastopa določeno stranko in preverja ter opozarja na nezanesljivost in morebitno finančno nesposobnost
katere od strank. Toda kje je potem ©
reforma notariata
©	Demokracija • 52/2004
zavarovanje pred tveganjem, ki naj bi ga notarska listina zagotavljala?
Lepši niso mogli do živega
Najbolj na udaru med notarji je bil Boris Lepša, ki seje "proslavil" še z drugimi aferami, med katerimi je Ori-onova zaradi števila primerov le naj-zloglasnejša. Kupci stanovanj v Zbilj-skem gaju so notarja obtožili, da jih ni opozoril na dejstvo, da so stanovanja, ki jih kupujejo, pod hipoteko.
Lepševo vlogo sta kasneje vzela pod drobnogled tako pravosodno
ministrstvo kot notarska zbornica, in sicer zaradi suma, da notarski zapisi niso bili sestavljeni skladno z zakonom. Disciplinsko sodišče NZS je na sum, da Lepša ni ravnal tako, kot mu nalaga zakon, to je, da strank ni pisno opozoril na posledice sklenitve pravnega posla, po pregledu 51 notarskih zapisov lahko obravnavalo le enega, kajti pri drugih se je že iztekel zastaralni rok. V edinem obravnavanem primeru je disciplinsko sodišče septembra ugotovilo, da je bilo notarjevo ravnanje v skladu z zakonom
o notariatu, da torej ni kršil dolžnosti pri opravljanju poklica, saj ni opustil zakonite opozorilne dolžnosti o vsebini in posledicah pravnih poslov.
Prejšnji teden pa je zaradi izjemne odmevnosti afere Zbiljski gaj senat vrhovnega sodišča pripravil tiskovno konferenco, na kateri je predstavil sklepni del pritožbe na prvostopenjsko odločbo, ki ga je na pobudo pravosodnega ministrstva vložil disciplinski tožilec NZS Vojko Pintar. Senat je lahko ugotovil le, da Pintar v pritožbo ni vnesel novih
Boris Lepša (desno) je bil v zadevi Zbilski gaj oproščen na podlagi edine notarske listine, ki ni zastarala. Ali bo imel podobno srečo tudi pri zadevi Orion?
NZS ni odgovorna za morebitno sodno zastaranje zadev, je prepričana njena predsednica Erika Braniselj, čeprav le-to povzroča zavlačevanje njenih predstavnikov.
dokazov oz. ni navajal ničesar, kar ne bi bilo navedeno že na prvi stopnji. Tako je senat vrhovnega sodišča sodbo disciplinskega sodišča samo potrdil, s tem pa dokončno oprostil Lepšo v zadevi Zbiljski gaj.
Bo Orion zastaral?
Predstavnik za stike z javnostjo pri vrhovnem sodišču Gregor Strojin pa je na tiskovni konferenci po drugi strani opozoril tudi na nevarnost zastaranja v zadevi Orion. Pri tem naj bi imeli sodni organi zvezane roke, saj preiskave znotraj NZS še potekajo. Po eni strani je res, da je približno tisoč primerov notarskih listin za najem posojil, ki jih je večinoma sestavil Lepša, precejšen zalogaj. Vendar bodo prvi primeri zastarali že marca, je opozoril Strojin, poleti pa naj bi se isto zgodilo še z večino drugih. Predsednica disciplinskega sodišča Barbara Zobec, ki vodi postopek zoper Borisa Lepšo in notarko Nevenko Tory v zadevi Orion, je konec prejšnjega meseca na to nevarnost opozorila zbornico.
Orionovi opeharjeni posojilojemalci so Lepši očitali, da je na vsa njihova vprašanja glede vsebine pogodb odgovaijal, da gre samo za formalnosti, s čimer naj bi jih bil seveda zavedel. Kljub dejstvu, da je afera Orion dvignila mnogo prahu in se je preiskava znotraj NZS začela že maja, tudi tukaj, kot rečeno, mnogim spornim posojilnim pogodbam grozi zastaranje.
NZS ne bo odgovorna
Za opravljanje posameznih procesnih dejanj disciplinskega sodišča sta bili določeni notarki Sonja Kralj in Marta Malič, katerima pa gre stvar izredno počasi od rok Razlog naj bi bil izreden obseg dela, s katerim se ukvarjata poleg omenjenega primera. Ce je senat vrhovnega sodišča v zadevi Zbiljski gaj odločal le na podlagi enega primera izmed 51, se tu lahko zgodi podobna, če ne celo hujša zgodba.
Zaradi nenavadnega zavlačevanja je disciplinska sodnica Zobčeva zaprosila obe notarki za odgovor. Kraljeva odgovora ni podala, Ma-ličeva pa je poleg drugih razlogov kot vzrok za počasno delo navedla celo morebitno poslabšanje vremenskih in voznih razmer, do kate-
rih lahko pride v decembru, zaradi česar naj v tem mesecu ne bi mogla začeti s preiskovalnimi dejanji.
Predsednica NZS Erika Braniselj je pri tem zatrdila, da zbornica ne prevzema odgovornosti za morebitno zastaranje. NZS naj bi ukrepala takoj, ko so se pojavile informacije o vlogi notarjev v zadevi Orion. Tako je NZS januarja letos pozvala vse notarje, naj sporočijo svoje morebitno sodelovanje pri zadevi. Februarja je posebna komisija pregledala večino notarskih listin, ki zadevajo poslovanje Oriona. Na podlagi vmesnih ugotovitev komisije je izvršni odbor zbornice zadevo odstopil disciplinskemu tožilcu, notarju Pintarju. Končno poročilo je komisija izdelala aprila, ko sta bili tudi vloženi zahtevi disciplinskega tožilca za uvedbo postopka zoper Lepšo in Toryje-vo. Naslednji mesec sta zagovornika obeh notarjev vložila odgovor na zahtevo, predsednica disciplinskega sodišča Zobčeva pa je za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj določila Sonjo Kralj in ji na njeno prošnjo zaradi obsežnosti zadeve za izvedbo procesnih dejanj dodelila še Maličevo.
Medtem ko se je razvpiti Branko Lužar vrnil iz tujine, pa notarjema v zadevi Orion ne bo treba emigrirati; morda bo dovolj čakanje na zastaranje posojilnih pogodb.
Po besedah Branisljeve bo NZS zadevo odstopila disciplinskemu sodišču, brž ko bodo preiskovalna dejanja opravljena. Kdaj bo to in ali bo še mogoče kaj storiti, pa je seveda drugo vprašanje. K sreči je le nekaj dni po tem, ko je ta absurdna situacija prišla na dan, posredoval minister za pravosodje Lovro Sturm in zahteval pripravo izčrpnega poročila o ukrepih proti zastaranju zadeve Orion. Pripravo poročila je Sturm zahteval od predsednice NZS Branisljeve, od disciplinskega tožil-
Zato predlagajo odprtje konkurence na tem področju, tako da bo lahko notarsko dejavnost "opravljal vsakdo, ki bo izpolnil stroge pogoje in pridobil licenco". Cene notarskih storitev naj pri tem ne bi bile fiksno določene niti omejene navzdol, kar bi med notarji omogočilo konkuriranje tudi s cenami. Nadzor naj bi izvajalo ministrstvo za pravosodje, ki bo "v primeru slabega dela in napak licenco začasno ali trajno odvzelo". Poleg tega se nova vlada zavzema za primemo informiranje javnosti o funkcijah notariata, posebej "v luči pravne pomoči in pravnega svetovanja".
Slovenija
ca Vojka Pintarja in zborničnega disciplinskega sodišča prve stopnje. Minister je na pogovor poklical tudi Sonjo Kralj in Marto Malič.
Potrebna je konkurenca
Mnogi se po vsem tem upravičeno sprašujejo kako naprej. Predlog vladne koalicije v zvezi z notariatom ponuja zanimivo rešitev. Zaprta oblika notariata, kot ugotavljajo v besedilu koalicijske pogodbe, "brez nadzora države nad podeljenimi javnimi pooblastili se... ni izkazala kot učinkovita".
Pravosodni minister Lovro Šturm se je urno odzval na nevarnost zastaranja v zadevi Orion. Bo predvidena reforma notariata zmanjšala možnosti kršitev in zavezala notarje k večji odgovornosti?
Gregor Strojin je razložil, da glede Zbiljskega gaja sodišče ni imelo novih dokazov, na podlagi katerih bi ovrglo prvostopenjsko oprostilno sodbo.
Zbiljski gaj: kupci so ostali brez stanovanj in denarja. So bili pri sklepanju pogodbe lahkomiselni ali zavedeni?
§4	m ifflWl! C£ i III' Milili	--ri rra— č
Mi		
Ljudje se pogosto zgražajo nad nerazumno visokimi cenami notarskih storitev. Uvedba konkurence na tem področju bo poleg nadzora nad kakovostjo storitev vsekakor dobrodošla.		
Demokracija • Četrtek. 23. decembra 2004
Slovenija
Skoraj vse Drnovškove vlade pa tudi zadnja Ropova v vseh 12 letih vladavine niso imele kaj prida posluha za Slovence po svetu, saj so jih povečini, predvsem zaradi drugačne politične provini-ence, obravnavale kot nekakšne drugorazredne Slovence. Nova vlada napoveduje, da bo ta odnos spremenila.

Glavni razlog za to, da je večina dosedanjih vlad — z izjemo Demosove, ki je imela za področje Slovencev po svetu posebnega ministra brez listnice, in vlade Andreje Baju-ka, ki pa je imela kratek mandat -Slovence po svetu (predvsem tiste, ki niso živeli v zamejstvu, ampak v Argentini, Kanadi, ZDA itd.) jemala kot drugorazredne državljane, je bilo dejstvo, da so bili drugačne politične provinience. Večinoma so bili namreč ti ljudje politični emigranti, ki so po drugi svetovni vojni v strahu pred maščevanjem revolucionarjev emigrirali v tujino, in kot taki seveda niso bili volivci strank naslednic nekdanje partije, ki so bile na oblasti. Zaradi tega so jih vse dosedanje leve vlade večinoma ignorirale oziroma so jim zagotovile samo najnujnejše, da so navzven še dajale vtis demokratičnosti. Tako so
ustanove, ki so se ukvarjale s Slovenci po svetu, največkrat dobile le nekaj skopo odmerjenega denarja. Zatikalo se je tudi pri volitvah, ko so zaradi prekratkih volilnih rokov glasovnice volivcev iz tujine v Slovenijo največkrat prispele prepozno, v parlamentu pa večina, ki sta jo imeli LDS in ZLSD, ni bila za to, da bi z ustreznimi spremembami
zakonodaje te roke podaljšali. Prav tako v vladajočih strankah ni bilo posluha, da bi se ustanovila posebna parlamentarna komisija, ki bi skrbela za Slovence po svetu. Dokončen udarec pa jim je zadala lanska odločitev vlade, da bo skupaj s še nekaterimi vladnimi uradi v imenu racionalizacije odpravila urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Pukšič napoveduje spremembe
Če je bil torej odnos dosedanjih levih vlad do Slovencev po svetu mačehovski, po prihodu Janeza Janše na čelo vlade ne bo več tako. Slednje je Janša delno dokazal že s tem, ko je enega izmed treh državnih sekretarjev, ki bodo po novem delovali v vladi, zadolžil posebej za področje Slovencev po svetu in v zamejstvu (to je
Vse vlade, z izjemo Demosove in Bajukove, niso imele veliko posluha za Slovence po svetu. Z Janševo naj bi bilo drugače.
©
Demokracija • 52/2004
Slovenija
postal Franc Pukšič, vodja parlamentarne komisije za Slovence po svetu, ki je delovala v prejšnjem parlamentarnem sklicu), s čimer je izpolnil zavezo, zapisano v koalicijski pogodbi, da bo nova vlada posebno skrb namenjala Slovencem po svetu in v zamejstvu. Da slednje drži, potrjuje tudi Pukšič. Kot pravi, bo v vladi kot državni sekretar skrbel za povezovanje, koordiniranje in za ustrezno pravno in zakonsko varstvo slovenske skupnosti zunaj državnih meja. Dela se bo lotil nemudoma. Ena prvih njegovih nalog je, da bo dokončal nujno potreben zakon o Slovencih, ki živijo zunaj Slovenije. Zakon je sicer že v prejšnjem mandatu pripravila parlamentarna komisija za Slovence po svetu, vendar ga je zdaj treba dokončati in spraviti skozi
postavljeni dvojezični napisi. Pri tem vprašanju bo, kot pravi Pukšič, Slovenija vztrajala, da se odločba avstrijskega ustavnega sodišča spoštuje.
Spremembe volilne zakonodaje
Pukšič seveda ne pozablja niti na problem volilne zakonodaje. Kot je znano, Svetovni slovenski kongres pa tudi posamezni Slovenci, ki živijo zunaj meja Slovenije, že dlje časa opozarjajo, da so sedanji roki, ki jih za volitve Slovencev po svetu predvideva volilna zakonodaja, prekratki, zaradi česar se nemalokrat zgodi, da njihove glasovnice nazaj v domovino prispejo prepozno, oziroma potem ko državna volilna komisija že razglasi uradne izide volitev. Pukšič pravi, da so na ta problem opozarjali osem let, vendar v vladajočih stran-
Franc Pukšič bo kot vladni sekretar skrbel za povezovanje, koordiniranje in skrb slovenske države za Slovence v zamejstvu in po svetu.
tri parlamentarne obravnave. Po Puk-šičevih besedah bo treba hitro pripraviti tudi razpis za sofinanciranje programov in projektov za Slovence po svetu, vso skrb pa bo treba posvetiti tudi slabi medijski medijski oskrbi Slovencev, ki živijo zunaj meja. V ta namen nameravajo na vladi pripraviti razpis za izdajanje posebne revije za Slovence po svetu, kar naj bi dolgoročno razrešilo ta žgoči problem. Posebno obvravnavo zahteva problematika neizvajanja zakonodaje v sosednjih državah, kjer živijo Slovenci. Kot je znano, gre pri tem predvsem za problem, ki ga ima slovenska manjšina v Avstriji, kjer jim tamkajšnje lokalne oblasti ne dovolijo postaviti dvojezičnih krajevnih napisov, čeprav je avstrijsko ustavno sodišče že pred časom odločilo, da morajo biti na območjih, kjer že dlje časa živi vsaj 10 odstotkov Slovencev,
Nobeni dosedanji levi vladi ni bilo v interesu, da bi s popravki zakonodaje ustrezno podaljšala roke za volitve Slovencev po svetu. Če bi katera to storila in bi bili roki za volitve daljši, je vprašanje, ali bi Jelinčič leta 1996 prišel v parlament.
kah nikoli ni bilo posluha za to, da bi se roki podaljšali. "Zdaj bomo to poskušali narediti, čeprav se je treba zavedati, da je treba za spremembo zakona o volitvah zagotoviti glasove vsaj dveh tretjin poslancev v državnem zboat, kar pa bo težko." Pukšič še pravi, da bi bilo po njegovem mnenju veliko težav, ki se nanašajo na to vprašanje, mogoče urediti že v okviru zdajšnje zakonodaje, če bi se le posvetovali z državno volilno komisijo.
Če torej sodimo po izjavah Franca Pukšiča in tudi izjavah predsednika vlade Janeza Janše, ki je že pred Pukšičem napovedal, da bo Slovenija v primeru dvojezičnih napisov v Avstriji zahtevala spoštovanje odločbe avstrijskega ustavnega sodišča, lahko sklepamo, da je za Slovence, ki živijo zunaj meja matične domovine, zavel nov veter. Kako močan bo in na kakšne ovire bo naletel, bomo seveda še videli.
Aleš Kocjan
Če bo republiški inšpektorat za okolje in prostor uresničil svojo odločbo, da mora Luka Koper porušiti skladišča s cestno in železniško povezavo, ki jih je na črno zgradila na drugem pomolu, se temu največjemu slovenskemu pristanišču ne obeta nič dobrega.
Celotna naložba, v okviru katere je Luka Koper pred leti na okoli 30.000 kvadratnih metrih površine zgradila obširna skladišča in jih z zaledjem povezala s cesto in železnico, je Luko Koper stala dobrih 10 milijard tolarjev. Graditev skladišč naj bi bila nujna, ker bi drugače pristanišče izgubilo lep del svojega posla, imela pa je veliko napako, da je bila zgrajena brez ustreznih dovoljenj. Ker republiški inšpektorat za okolje in prostor že dlje časa napoveduje, da namerava v prihodnjih letih enkrat za vselej opraviti s črnimi gradnjami, je inšpektor vzel pod drobnogled tudi Luko Koper in seveda ugotovil, da so stavbe in infrastruktura na drugem pomolu zgrajeni na črno. Na podlagi tega je izdal odločbo, da mora Luka Koper v treh mesecih na drugem pomolu porušiti vse, kar je v zadnjih letih na njem zgradila. V Luki koper so se na to odločbo pritožili, vendar pa je
'J
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
ministrstvo za okolje in prostor pretekli teden njihovo pritožbo zavrnilo, kar pomeni, da je odločba in-špektoija postala izvršljiva.
Tu pa nastopi pravi problem. Ker na odločbo ni več pritožbe (mogoče je le, da Luka Koper zoper odločbo na upravnem sodišču sproži upravni spor, kar pa ne zadrži njene izvršbe), bi morala Luka Koper vse na črno zgrajene objekte porušiti, drugače bo to storil inšpektorat. Pri tem se postavlja vprašanje, ali naj gradnjo, vredno 10 milijard, sploh podrejo. Če bi namreč vse to podrli, potem bi pristanišče ostalo brez lepega dela storitev, ki jih zagotavlja na drugem pomolu, s tem
Eden največjih razlogov za črno gradnjo na drugem pomolu koprskega pristanišča naj bi bil, da država Luki Koper noče podpisati koncesijske pogodbe (drugi pomol je v lasti države), ki bi jo potrebovali za gradbeno dovoljenje. Zapletalo naj bi se zlasti pri višini koncesijske dajatve, ki naj bi jo koprsko pristanišče plačalo državi.
pa bi tudi zelo verjetno izpadlo iz konkurenčne bitke z italijanskim Trstom in hrvaško Reko; če tega ne bodo podrli, pa bo to slab zgled vsem drugim črnograditeljem, saj bodo mislili, da je mogoče legalizacijo črnih gradenj tudi izsiliti. Novo vlado vsekakor čaka pravi gordijski vozel. Aleš Kocjan
©
Koprski
gordijski vozel
soočeno s problemom črne gradnje na drugem pomolu; vprašljiva pa je gradnja tretjega pomola.
globus
Beli čudež
Francoski predsednik Jacques Chirac je pri kraju Millau odprl najvišji cestni viadukt na svetu, kije dolg 2,5 kilometra, na najvišji točki pa se vzpenja na višini 343 metrov nad dolino Tarn. Gradbeniška mojstrovina je delo britanskega arhitekta Normana Fosterja, z njo pa naj bi se končale kilometrske kolone na avtocesti med Parizom in krajem Bezi-ers na poti proti Barceloni, do katerih prihaja praktično vsako poletje. Najvišji od sedmih ogromnih nosilnih stebrov je visok 343 metrov in je s tem tudi 23 metrov višji od Eifflovega stolpa. Nekateri že govorijo o belem čudežu nad oblaki, viadukt pa je še pred odprtjem pritegnil velike množice turistov. Gradili so ga tri leta in zanj porabili 394 milijonov evrov.
Havel v New Yorku
Na festivalu, ki ga v New Yorku pripravljajo ob 70-letnici nekdanjega češkega predsednika Vaclava Ha-vla, bodo leta 2006 v tem mestu uprizorili njegova dramska dela. Gre za eno najobsežnejših predstavitev Havlovih del. Festival v organizaciji newyorške družbe Untitled Theatre
dališče iz Trsta. Havel je bil v času komunizma več let v zaporu, njegova dela pa so bila prepovedana.
Načrtujeta poroko
Britanski prestolonaslednik princ Charles naj bi se pripravljal na poroko s svojo dolgoletno prijateljico Ca-millo Parker Bowles. Princ Charles verjame, da bo, ko bo preiskava končana, lahko naredil naslednji korak, saj naj bi bilo s tem vprašanje Diane dokončno rešeno. Drugih ovir menda nima. Njegova sinova William in Harry naj bi bila poroki naklonjena, prav tako kraljica Elizabeta II. in An-
CompanyNo.61 bo ljubiteljem gledališča ponudil 17 del, ki jih je Havel podpisal kot avtor ali soavtor. Vse igre bodo izvedli v angleščini. Več iger doslej namreč še ni bilo nikoli prevedenih. Vaclav Havel, od leta 1989 predsednik Češkoslovaške, nato od leta 1993 predsednik Češke, je med drugim napisal gledališke igre Vrtna zabava, Avdienca, Otežena možnost koncentracije, Obvestilo, Protest, Peticija. Enodejanki Avdienca in Protest je v prejšnji sezoni v Ha-vlovem večeru v režiji Dušana Mla-kaija uprizorilo Slovensko stalno gle-
glikanska cerkev. Charles in Camil-la naj bibila svojo romanco začela že daljnega leta 1972, ko sta bila stara 23 let. Ker je Charles ni zasnubil, se je Camilla naslednje leto poročila z njegovim prijateljem Andre-wom Parkerjem Bowlesom. Od svojega moža se je razvezala leta 1995, Charles pa leto dni kasneje.
Oproščen obtožb
Milansko sodišče je italijanskega premierja Silvia Berlusconija oprostilo vseh obtožb glede podkupovanja. Trije sodniki so razsojali več kot 24 ur in razsodili: premierja so po eni točki obtožnice oprostili, glede druge točke obtožnice pa so ugotovili, da je zastarala. Gre za končno sodbo v štiriletnem in izredno politično obarvanem sojenju. Tožilci so za Berlusconija zahtevali osemletno zaporno kazen in prepoved opravljanja javnih funkcij, obramba pa si je prizadevala za oprostilno sodbo. Berlusconi je ves čas sojenja
vztrajal, da je nedolžen, in trdil, da je žrtev levičarskih tožilcev. Italijanski premier je bil obtožen, da je leta 1985, ko je bil predsednik družbe Fininvest, ki je kupovala italijanski državni živilski koncem SME, skupaj s svo-j im bližnj im sodelavcem Cesarom Previtijem podkupil sodnike. Zadeva je prišla na dan leta 1995, ko je milansko sodišče preiskovalo delovanje Fininvesta, pri čemer je v zadevi pričala sodelavka Berlusconijevega odvetnika Stefania Ariosta in spregovorila o podkupovanju sodnikov.
Odprta Kitajska
Na Kitajsko se je v prvih 11 mesecih letos steklo 57,6 milijarde dolarjev tujih neposrednih naložb, kar je
za petino več kot v istem obdobju lani. Samo v prvem letošnjem polletju se je priliv tujih naložb povečal za slabo četrtino, na 53,8 milijarde dolarjev. Novembra se je na Kitajsko steklo 3,8 milijarde dolarjev tujih neposrednih naložb. V obdobju od januarja do konca novembra letos je Kitajska odobrila ustanovitev 39.291 podjetij s tujim kapitalom, kar na letni ravni pomeni 7,3-odstotno rast. Kitajska je leta 2003 postala najbolj priljubljena država za tuje neposredne naložbe in na prvem mestu spodrinila ZDA.
Čudežna flavta
Arheologi iz univerze v Tiibinge-nu na jugozahodu Nemčije so odkrili flavto iz kosti mamuta, staro 35.000 let. Gre za najstarejši glasbeni inštrument na svetu. Flavto so rekonstruirali iz 31 delčkov, ki so jih našli v neki jami v nemških gorah. Inštrument bo vodja arheologov Nicholas Conard kmalu predstavil javnosti. Mamut, bližnji sorodnik azijskega slona, je izumrl pred manj kot 10.000 leti.
Nesreča zaradi napake
Po štiriletni preiskavi je francosko sodstvo ugotovilo, da sta bili za nesrečo nadzvočnega letala concorde leta 2000 blizu Pariza odgovorna resna napaka na letalu in kovinska ploščica na vzletni stezi z letala DC-10 ameriške letalske družbe Continental Airlines. V nesreči je 25. julija
2000 umrlo 113 ljudi. Sodišče je presodilo, da so napako na krilu letala postopno ugotavljali že med komercialnimi poleti concorda, vendar pa je pristojni niso v zadostni meri upoštevali. Tehnične rešitve za utrditev notranjosti krila letala so namreč začeli iskati že leta 1979, vendar pa so j ih uresničili šele po nesreči, leta 2001.
Demokracija • 52/2004
globus
Smrtonosno neurje
Zaradi štirih viharjev, ki so v zadnjem mesecu pustošili po Filipinih, je število umrlih in pogrešanih oseb v tej državi naraslo že na 1.800, pri tem pa število žrtev še narašča. Največ ljudi je umrlo v zemeljskih plazovih in poplavah ob pustošenju tropskega viharja Winnie, ki je divjal po mestih Real, In-
fanta in General Nakar. Gmotna škoda zaradi viharjev naj bi presegala 82 milijonov ameriških dolarjev.
Zlate mumije
Egiptovski arheologi sov oazi Ba-harija, 400 kilometrov jugozahodno od Kaira, odkrili še dvajset mumij, prekritih z zlato folijo. V t. i. dolini zlatih mumij so doslej odkrili že 214
mumij s pozlačeno masko. Arheologi so poleg tega odkrili tudi 50 bakrenih novčičev, ki so jih pokojniki shranili za prevoz s pogrebnim čolnom v onostranstvo. Stari Egipčani so namreč verjeli v posmrtno življe-
nje, zato so pokojnike balzamirali, da bi jih njihove duše lahko našle. Ob pokojniku so običajno puščali prav tako mumificirano hrano in predmete iz vsakdanjega življenja, če bi jih pokojni potreboval. Prvih 105 pozlačenih mumij so odkrili po petih letih arheoloških izkopavanj, leta 1999 v t. i. dolini zlatih mumij. Gre za velikansko grobišče, v katerem je najbrž okoli 10.000 grobov, so prepričani egiptovski arheologi.
Črni prazniki
Božični prazniki so za Američane najbolj smrtonosni prazniki, saj takrat zabeležijo za 12,4 odstotka več smrtnih primerov zaradi bolezni kot običajno. Za božič, dan kasneje in na silvestrovo zaradi posledic bolezni umre več Američanov kot kateri koli drugi dan v letu. Razlog naj bi bil v
prezaposlenosti in prazničnem razpoloženju pa tudi v tem, da ljudje med prazniki kljub slabšemu počutju nočejo oditi v bolnišnico. Strokovnjaki so tako ugotovili, da je med božičnimi in novoletnimi prazniki stopnja smrtnosti zaradi srčnih obolenj višja za 4,5 odstotka, drugih bolezni pa za pet odstotkov. V te številke niso vključeni samomori, umori, nesreče ali smrti zaradi podhladitve.
Najdražji kos pohištva
Edinstven kos pohištva, imenovan Badminton Cabinet, ki so ga izdelali v Firencah v 18. stoletju, so na dražbi hiše Christie's prodali za 27,5 milijona evrov, kar je rekorden izkupiček, stara omara pa najdražji kos pohištva na svetu. Kupil ga je Hans-Adam II. Lichten-steinski, ki je eden najbogatejših evropskih princev, in je med štirimi potencialnimi kupci ponudil najvišjo ceno. Badminton Cabinet
je umetniško delo fine izdelave, okrašeno z ebenovino in slonovi-no, visoko 3,7 in široko 1,8 metra. Po naročilu ga je leta 1726 izdelalo 30 mojstrov, sedaj pa bo stal v muzeju Lichtenstein na Dunaju.
Genomi riža
Mednarodna skupina strokovnjakov je razbrala genom riža, z 99,99-odstotno natančnostjo naj jim bi bilo uspelo dekodirati 370 milijonov delcev od 390 milijonov delcev genskega zapisa, torej 95 odstotkov celotnega genoma. Ta delež pa je najvišja mogoča meja, ki jo tehnično zmoremo doseči, za dosežek pa so strokovnjaki potrebovali kar šest let. Na podlagi tega odkritja bi lahko razvili nove vrste riža, ki bi bile odpornejše na bolezni in podnebne spremembe; poskušali bodo tudi ugotoviti, kateri geni so odgovorni za odpornost na mraz in bolezni, boljši okus in podobno. To bi lahko uporabili za razvoj novih vrst pa
tudi za izboljšanje kakovosti podobnih vrst, kot sta koruza in pšenica.
Direktor odstopil
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da je njen direktor Sean 0'Keefe odstopil s položaja. Na položaju bo ostal, dokler ameriški predsednik George Bush ne najde zamenjave. Uradni razlog za 0'Keefov
SUatogy Bn*d on Lonj-Urm AH«iUt*irty
odstop je, naj bi si želel postati vodja državne Univerze Louisiana. 48-let-ni 0'Keefe je v odstopni izjavi med drugim napisal, da je NASA edina agencija, kjer ljudje lahko sanjajo velike sanje in jih celo uresničijo, zato je bil vesel priložnosti, da je lahko bil del ustvarjanja zgodovine.
Preveč krofov
Ameriški predsednik George Bush želi shujšati. Ameriški predsednik, ki redno teče, kolesari in igra golf, se je po pisanju New York Time-sa od zadnjega zdravniškega pregleda, ki gaje opravil poleti 2003, zredil za 2,5 kilograma. Njegova telesna teža je sedaj 90,5 kilograma, v višino pa meri 1,83 metra. Doslej so med rednimi zdravniškimi pregledi pri Bushu odkrili le manjše slušne slabosti, daljnovidnost in medtem že ozd ravljeno pretrgano mišico v mečih. Od svojega 40. rojstnega dne Bush ne pije več alkohola. Je nekadilec, le zelo redko pokadi kakšno cigaro.
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
LA LIBERATION
THE SCIENTIST
THE TIMES
WASHINGTON TIMES
Vojna s krastačami
Leta 1935 so v Avstralijo iz Južne Amerike, natančneje s Havajev, pripeljali 102 volovski žabi z namenom, da bi uničili hrošče, ki so pustošili po avstralskih poljih sladkornega trsa v Queenslandu. Kmalu je postalo jasno, da velike krastače hroščev na steblih trsa sploh ne morejo doseči, zato pa se lahko širijo s hitrostjo 30 kilometrov na leto. Danes so krastače dosegle že sever Avstralije in nacionalni park Kakadu, kar je z okoljskega vidika močno zastrašujoče. So namreč smrtne sovražnice številnih živali, ki živijo samo v Avstraliji, in jih lahko celo iztrebijo. Poleg tega je strup, ki ga izločajo iz žlez na hrbtu, zelo močan in lahko v 15 minutah paralizira psa, paglavci volovske krastače pa s strupom ubijejo ribo, ki si jih drzne pogoltniti. Od poletja že teče ekološka vojna proti tem strupenim dvoživkam, ki že ogrožajo mesto Darwin. Čakajo jih pasti in patrulje, sistematično jih bodo iskali in pobijali. Toda najverjetneje bodo njihovo napredovanje težko preprečili za več kot eno sezono. Avstralski znanstveniki upajo, da bodo nekoč našli proti njim kakšno ekološko orožje, morda virus.
Kajenje in možgani
Če upoštevate dejstvo, da kajenje resno škoduje zdravju in povzroča hude okvare dihalnega sistema, bi bilo res neumno, če ne bi takoj nehali kaditi. Tem bolj tudi zato, ker ob kajenju dokazano postajate čedalje bolj neumni. Tako kaže raziskava edinburške univerze, v kateri so spremljali spoznavne sposobnosti 465 ljudi. Polovica od njih so bili kadilci. Prvič so jih testirali že leta 1947, drugič pa v letih od 2000 do 2002, ko so bili stari 64 let. Rezultati kadilcev so bili v petih testih za spoznavne sposobnosti veliko slabši kot pri tistih tes-tirancih, ki niso nikoli kadili oziroma so dovolj zgodaj opustili kajenje. Verjetno je vzrok za take rezultate dejstvo, da notranji organi kadilca, vključno z možgani, dobivajo premalo kisika in zato začno predčasno in pospešeno odmirati.
Alkohol in najstniki
Nekoč je družba z neodobrava-njem gledala na ženske, ki so hodile ven in pile. Od predstavnic lepšega spola so pričakovali, da bodo sedele v salonu in srkale svetlo pivo, medtem ko so moški pohajkovali. Revolucija ženskega življenja je pripeljala k temu, da so dekleta v pitju alkoholnih pijač prekosila fante. Tako se alkoholizem ne omejuje več na tiste, ki so stari okoli 40 let, celo najstniki prihajajo v šole in k popoldanskim dejavnostim "veseli". Med mladimi močno naraščajo obolenja jeter, ki so posledica alkohola. Starostna meja obolelosti za boleznimi jeter se je spustila na 30 in celo 20 let. V Veliki Britaniji na presaditev jeter čaka tudi 17-letno dekle, ki je začelo piti pri 12 letih. Po raziskavi, v kateri je sodelovalo dva tisoč najstnikov, starih 15 let, iz 35 evropskih držav, je opijanjanje med dekleti naraslo z 20 na 29 odstotkov, v istem času pa je pri fantih naraslo s 24 na 26 odstotkov. Največ mladostnikov je pilo žgane pijače leta 1999, ko jih je tako odgovorilo 33 odstotkov.
Bolj zdravi
Poročeni odrasli so tako telesno kot duševno bolj zdravi v primerjavi z ločenimi, ovdovelimi, koruzniki in tistimi, ki niso bili nikoli poročeni. O tem priča nova raziskava, ki so jo naredili v ZDA. Neodvisno od starosti, spola, rase, izobrazbe, dohodka in narodnosti poročeni redkeje trpijo zaradi bolezni, srčnih in duševnih pretresov, manj kadijo in pijejo, tako trdijo podatki, ki so jih zbrali od leta 1999 do 2002 med 127 tisoč ljudmi. Edina kategorija, pri kateri se poročeni pari niso dobro odrezali, je telesna teža, saj so večinoma težji kot njihovi "nesrečnejši" vrstniki. Ni še pojasnjeno, zakaj so poročeni ljudje bolj zdravi od samskih, velja pa, da je zakon zaščitni efekt. Poročeni so odgovorni zase in za partnerja in se včasih celo prepirajo zato, ker je eden preveč zaskrbljen za drugega. Ugotovili so tudi, da ljudje, kijih nekdo - ponavadi je to mož/ žena, ves čas opozarja na to, naj kaj naredijo za svoje zdravje, tudi v resnici naredijo več za zdravje. Tisti pari, ki samo živijo skupaj, po zdravstvenem stanju spominjajo na ločence.
Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija:
•	prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno
•	brezplačno prejmete majico Demokracija
•	sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe
Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo.
j	Naročilnica	i V*,.- 1 J	lijjjjii - up MuijjjJii - jurvj jijfji^ Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana
Demokracija			
ime in priimek:	pošiljati začnite dne:	
datum rojstva:	datum:	
ulica:	podpis naročnika:	
krai. noštna št:		
Davčni zavezanec: □ da □ ne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga ima	ite: □upokojenec □invalid □brezposeln □ študent ali dijak	cena: 550 SIT
<D
Demokracija • 53/2004
Kongres Krščansko-demokratske unije (CDU) v Doseliorfi
oblasti. Vladajoči socialdemokrati kanclerja Gerharda Schroderja so doživljali poraz za porazom na deželnih volitvah, prednost
Prezgodnji boji za oblast?
Se V začetku letošnjega Opozicijski koaliciji Krščanskoso-	kanclersko kandidaturo sicer prepustila Sto- času povzpela na neverjetnih 50 od-
leta se je zdelo, da bo v cialne unije (CSU), ki deluje na Bavar-	iberju, zelo malo verjetno pa bi bilo, da bi se stotkov. Čeprav je bilo do volitev še
Nemčiji na naslednjih skem, in Krščanskodemokratske uni-	kanclerskim ambicijam odrekla tudi tokrat, več kot dve leti, seje zdela zmaga
zveznih volitvah zanesljivo ie (CDU), ki deluje v drugih nemških	In te ambicije še nikoli niso bile tako opozicije skoraj zanesljiva.
prišlo do zamenjave na zvezn'l1 deželah, je na zadnjih zveznih	realne kot prav v začetku letošnjega leta. Toda prav ti podatki so verjetno
volitvah leta 2002 le za las ušla zmaga.	Schroderjeva vlada se je morala lotiti ne- zavedli nekatere opozicijske vodite-
Gospodarska (ne)uspešnost Nemčije	priljubljenega krčenja socialne države, s ka- lje, da so se začeli prehitro spopadati
pod Schroderjem je že takrat govorila	terim je dolgo odlašala, saj v svojem prvem za rezultate zmage, ki je še ni. Po eni
v prid zmagi opozicije, toda kancler je	mandatu ni izvedla skoraj nobenega večje- strani se je predsednica stranke An-
dovolj spretno preusmeril pozornost	ga premika. Reformam se zdaj ni mogla več gela Merkel trudila, da čim bolj utr-
od notranjih in gospodarskih tem k zu-	izogniti, prejšnje odlašanje pa je kvečjemu di svoj položaj, po drugi strani pa
opozicijskega bloka CDU- nanji politiki. Izkoristil je naraščajoči	še podaljšalo nemško gospodarsko stagna- se je začelo med nekaterimi vodil-
CSU pred vladajočo protiamerikanizem in ostro nasproto-	cijo. Reforme, ki so bile hkrati pozne in ne- nimi strankinimi politiki krepiti ne-
stranko pa se je povzpela val ameriškemu posegu v Iraku. S tem	priljubljene, so imele nesporno uničujoče zadovoljstvo glede voditeljice in
preko fantastičnih 20 je sicer poslabšal odnose z ZDA, ven-	učinke na vladajočo stranko. Na deželnih dvomi o njeni sposobnosti, da pre-
odstotkov. Toda notranji dar je očitno presodil, da je to zanj še	volitvah so socialdemokrati doživljali po- vzame kanclerski položaj. To ne-
spori SO CDU oslabili in sprejemljiva cena volilne zmage. De-	raz za porazom. Ankete javnega mnenja zadovoljstvo in dvomi so bili v ve-
njen kongres V Doselldorfu l°maie vladajoče Schroderjeve social-	so kazale podobno. Marca letos so ankete liki meri povezani tudi z ambicija-
demokrate (SPD) takrat rešil tudi njihov	SPD kazale komaj 23 odstotkov glasov, kar mi teh politikov, ki jim na poti sto-
manjši koalicijski partner - Zeleni, ki	je eden najnižjih rezultatov v zgodovini te ji odločna voditeljica, v kateri pa tež-
so pod vodstvom priljubljenega zuna-	stranke. Opozicijska CDU/CSU se je v tem ko vidijo svojo tipično predstavnico, njega ministra joschke Fischeija doseg-
li razmeroma visok volilni izid in s tem	"Nemška železna dama"
koaliciji pomagali do tesne večine.	Angela Merkel je nam-
(jJMf^l^^^^	¡^¿^H^Hl reč vse prej kot tipična vo-
Veliki obeti	TjkSEm^Ku diteljica CDU. Vsi njeni
Bavarski ministrski predsednik Ed-	^jp^^l predhodniki na čelu stran-
mund Stoiber, ki je takrat nastopal kot	* V^^^ /ts^^H so ^ moški. Če bo kdaj
kanclerski kandidat opozicije, bi si gle-	^^EKfaEA ^ JAVv^flaeHM^^^^I v resnici postala kanclerka,
de na tako tesen poraz zelo verjetno	Hb^VH Ajf « ^^Hffl bo prva ženska na tem po-
želel še eno priložnost. Toda veliko bolj	^K^^HJft^^^f^^V ^Kfl^^^^^^H ložaju, zato jo nekateri že
naravna izbira za kanclersko kandidat-	zdaj primerjajo s prav tako
ko je predsednica CDU Angela Mer-	Pgjff^fflMjnfl^^ konservativno nekdanjo
kel, ki je na zadnjih zveznih volitvah	|y||03jČBH||2B britansko premierko Mar-
naj bi bil priložnost za vnovično strnitev vrst okrog voditeljice Angele Merkel.
Angela Merkel: bo protestantka iz nekdanje Vzhodne Nemčije postala prva ženska na kanclerskem položaju?
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
©
tujina
(SPD) je na zadnjih volitvah za las porazila krščanske Zelenih: tudi njegova priljubljenost je pred dvema Merklova in njeni strankarski kolegi bodo odločno demokrate - zelo ji je pomagal protiamerikanizem. letoma rešila Schroderjevo koalicijo na volitvah.	nasprotovali polnopravnemu članstvu Turčije v EZ.
garet Thatcher in jo označujejo za "nemško železno damo".
Poleg tega je velika večina dosedanjih voditeljev nemške krščanske demokracije izhajala iz katoliškega okolja, medtem ko je Merklova pro-testantka. Pri tem izhaja Merklova iz nekdanje Vzhodne Nemčije in bi bila v primeru volilne zmage tudi prva nekdanja Vzhodna Nemka na čelu združene Nemčije. Za njo je ločitev in nato vnovična poroka, otrok nima. Za konservativnejše člane svoje stranke tako ni ravno najprimernejša ženska za vodenje stranke, ki zagovarja tradicionalne vrednote.
Vendar nič od tega za zdaj za Merklovo ni bila usodna ovira. Za njo je namreč bliskovit politični vzpon, za katerega se lahko deloma zahvali svojemu političnemu mentorju kanclerju Helmutu Kohlu, deloma pa lastnim političnim sposobnostim in odločnosti. Ko so izbruhnile finančne afere, ki so Kohla politično praktično pokopale, je najprej zagovarjala svojega starega zaveznika. Toda kmalu je spoznala, da je ta boj izgubljen in da mora reševati stranko, ne pa Kohla. Distancirala se je od napak starega vodstva in praz-
nino, ki je nastala s Kohlovim odhodom, uspešno izkoristila za vzpon na najvišjo funkcijo v stranki.
Zarota proti Merklovi?
Toda ko je poskušala Merklova letos z nekaterimi kadrovskimi potezami utrditi svoj položaj v vodstvu stranke, je naletela na precejšen odpor. Oktobra je s svojega položaja odstopil Friedrich Merz, ki je za stranko v parlamentu pokrival ključno področje financ in bi bil lahko eden od morebitnih tekmecev Merklove. Merklova je izpraznjeno mesto ponudila Wolfgangu Schoub-lu, nekdanjemu notranjemu ministru in prav tako enemu od najvplivnejših članov stranke. Toda ta je ponudbo gladko zavrnil in dal s tem njej in drugim članom stranke posredno vedeti, da o Merklovi kot voditeljici nima najboljšega mnenja. Prav verjetno je v ozadju tudi osebna zamera, saj Merklova Schoub-la, ki velja za enega od najvplivnejših politikov v CDU, pred tem ni podprla kot strankinega kandidata za predsednika republike. Schoubl sicer ostaja v parlamentu glavni predstavnik CDU za zunanjo politiko.
Nekateri zavezniki Angele Mer-kel so v teh dogodkih videli znake " zarote" proti predsednici stranke, za katero naj bi stali ljudje z močnimi lastnimi ambicijami, ki na kancler-skem položaju ne želijo videti odločne ženske in protestantke iz nekdanje Vzhodne Nemčije. Potencialni tekmeci, ki jih je v svoji analizi pred časom navedel nemški Der Spiegel, bi lahko bili tako imenovani zvezni princi, voditelji posameznih nemških dežel, kot so Roland Koch, Christian Wulff in Peter Miiller. Merklovi pa je najnevarnejši tekmec v boju za kanclersko kandidaturo vsekakor bavarski predsednik vlade in voditelj partnerske CSU Edmund Stoiber.
Prav s potencialno napetostjo med Merklovo in Stoiberjem je verjetno vsaj deloma povezan tudi nedavni spor med CDU in CSU glede reforme zdravstvenega sistema. Tradicionalna harmonija med partnerjema, ki na zvezni ravni sicer nastopata skoraj kot ena stranka, je bila tako ogrožena.
Izgubljanje prednosti
Posledice notranjih sporov so bile očitno večje, kot so pričakovali vpleteni. Čeprav so na to verjetno
vplivali tudi drugi dejavniki, je zanimiv že podatek, kako je od pomladi do jeseni 2004 splahnela prej impresivna prednost CDU/CSU pred glavno tekmico SPD. Jeseni so se deleži SPD po večini anket že gibali okrog dobrih 30 odstotkov, medtem ko je bila podpora CDU/CSU večinoma okrog 40 odstotkov. V nekaterih raziskavah je bila prednost CDU/CSU samo še petodstotna. Če temu negativnemu trendu za opozicijo dodamo še dejstvo, da bodo volitve šele leta 2006, je še vedno mogoče, da se zgodi to, kar je še pred pol leta veljalo za eno od najbolj nemogočih stvari v Evropi: tretji vladni mandat za Schroderjevo rdeče-zeleno koalicijo.
Kongres CDU ta mesec v Dosell-dorfu je pokazal na precej jasno željo vodstva stranke, da premaga nastale delitve in se vse vsaj pred javnostjo spet pokaže kot enotna stranka. Govorice o "zaroti" proti Merklovi so nekoliko potihnile, voditeljica stranke pa se je odločila za izbiro tem, ki naj bi stranko čimbolj povezale in hkrati znova mobilizirale volivce. Klasičnim kritikam Schroderjeve gospodarske politike se je na kongresu pridružil močan poudarek na vrednotah.

Demokracija • 52/2004
tujina
"Za integracijo, proti islamizmu"	dati širjenje idej, ki nasprotujejo na-
Velik del razprave se je tako vrtel	čelu enakopravnosti med spoloma in
okrog patriotizma in vprašanja nem-	temeljnim človekovim pravicam, ške prevladujoče kulture ("Leitkul- Deloma je s tako izraženimi skrb-
tur"), ki pa ni bilo tako abstraktno,	mi glede premalo integriranih prise-
kot bi se morda zdelo, ampak je bilo	ljencev povezano tudi zunanjepoli-
povezano z zelo praktičnimi vpraša-	tično vprašanje glede članstva Tur-
nji odnosa med večinskim narodom	čije v Evropski zvezi. Angela Merkel in priseljenci, predvsem priseljenci iz vztraja pri svojem dosedanjem sta-
je bila tudi priložnost za skupno izja-	zagovarjata tako kot Merklova le
vo, ki sta jo Merklova v imenu CDU	"privilegirano partnerstvo",
in Stoiber v imenu CSU naslovila na	Merklova na kongresu ni imela
kanclerja Schrodeija in v kateri ga po-	protikandidata, kar naj bi demonstri-
zivata, naj ne podpre začetka pristop-	ralo strankino enotnost. Podprlo jo
nih pogajanj s Turčijo. Ta poteza sicer	je 88 odstotkov delegatov, kar je
ni vplivala na nemškega kanclerja, ki	manj kot ob njeni prejšnji izvolitvi,
poleg britanskega premieija Tonyja	Njen položaj je torej nekoliko na-
Blaira velja za enega od najodločnej-	čet, še vedno pa ostaja najresnejša
Edmund Stoiber: kot kanclerski kandidat je bil leta 2002 tesna poražen: ima še vedno kanclerske ambicije?
Helmut Kohl. nekdanji nemški kancler. -Wolfgang Schoubl: Merklova se ni mogla zanesti na enega od je bil glavni politični mentor Merklove. najvplivnejših politikov v nemški krščanski demokraciji.
islamskih držav, do katerih se je -predvsem po umoru režiserja van Gogha na Nizozemskem s strani islamskega skrajneža - nezaupanje še povečalo. Merklova je zavrnila politiko multikulturalizma, kakršno zagovarja kancler Schroder, kot zgrešeno. Kot alternativo temu je CDU sprejela dokument z naslovom "V interesu Nemčije: spodbujati integracijo, boriti se proti islamizmu", v katerem zagovarja, da bi se morali priseljenci (bolj) prilagajati kulturi države, v katero so prišli. Pri tem gre tako za učenje nemščine kot tudi za sprejemanje demokratičnih vrednot in splošnih človekovih pravic, na katerih temelji današnja Nemčija, in jasno distanciranje od idej islamskega šeriatskega prava. Islamskim voditeljem bi morali tako strogo prepove-
RADIO
U NI VOX
MHz
lišču, da polnopravno članstvo Turčije v EZ ni ustrezna rešitev, in namesto tega zagovarja koncept "privilegiranega partnerstva" te države z EZ. Pri tem tudi opozaija, da bo njena stranka, ko bo prišla na oblast, storila vse, da Turčiji prepreči članstvo v EZ.
Proti Turčiji v EZ
Odnos do turškega članstva v EZ
ših zagovornikov turškega članstva v EZ. Bolj naj bi pokazala javnosti, da sta si Merklova in Stoiber spet enotnejša.
Njuno stališče pa je hkrati tudi odraz nemškega javnega mnenja. Le tretjina nemških državljanov, po nekaterih raziskavah pa celo še precej manj, namreč podpira polnopravno turško članstvo v EZ, medtem ko mu približno dve tretjini nasprotujeta ali
kandidatka CDU/CSU za kancler-sko mesto na volitvah leta 2006. Nekatere raziskave namigujejo, da se je trend v javnem mnenju po kongresu spet nekoliko obrnil v korist opozicije, ki naj bi tako spet povečala svojo prednost pred SPD. Toda do volitev je še daleč, zato so na obeh straneh še mogoča presenečenja.
Gjyle Vishaj

■ O'
iVB0ZlC IN SREČNO
*0
SLOVENIJA TEL j||		
ROME	NE SI	■ 1

INTER MARKETING
*	v knjigi
*	na zgoščenki
*	na internetu
www.rumenestrani.com
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
©
intervju
Javnosti je postala znana kot voditeljica tožilske skupine za posebne zadeve. Generalna državna tožilka konec devetdesetih let prejšnjega stoletja ni mogla postati, ker ni bila po meri vladajoče opcije. V času Bajukove vlade je bila pravosodna ministrica. Leta 2002 je kandidirala za predsednico republike, a jo je v drugem krogu premagal Janez Drnovšek. Angažirala se je v civilni pobudi Nekaj je treba storiti, da bo v Sloveniji končno zaživela demokracija. Zadnja leta je vrhovna državna tožilka. Kjub drugačnim pričakovanjem je v prvi polovici tega leta kandidirala za slovensko nacionalno predstavnico v Eurojustu in bila v drugem krogu v državnem zboru tudi potrjena. Zadnje mesece tako službuje v Haagu.
Gospa Brezigarjeva, pred dnevi ste bili izbrani med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov za leto 2004 po izboru obiskovalcev spletnega portala www.ius.info. V vašo družbo so uvrščeni še Miro Cerar ml., Peter Ceferin, Širne Ivanjko, Miha Juhart, Marijan Kocbek, Miro Senica, Lovro Šturm, Tomaž Vesel in Gregor Virant. Očitno je, da vas cenijo tako v strokovni kot laični javnosti.
Tega priznanja sem vesela, čeprav se zavedam, da je v Sloveniji še veliko odličnih pravnikov, ki bi zaslužili uvrstitev med najvplivnejše. Žal se srečanja in okrogle mize nisem mogla udeležiti, ker sem se v domovino vrnila šele dan po tem. Priznanja ne razumem dobesedno in si ne domišljam, da je moj neposredni vpliv na kakšnem področju zares velik. Razumem ga kot podporo svojim dolgoletnim prizadevanjem za dobro in korektno delo pravosodja in za to, da bi tožilstvo s kakovostnim delom v družbi pridobilo ugled in da bi imeli čim več pokončnih, suverenih ljudi na tožilskih mestih, ki bi tako s svojim poklicnim kot javnim življenjem pokazali, da so ljudje odprtega duha in pokončne drže ter se zavedajo odgovornosti svojega poklica. Zelo sem vesela, ker sem danes na srečanju tožilcev na Bledu zaznala, da je med mladimi tožilci velika želja in ambicija delati dobro.
za izobraževanje pri Ministrstvu za pravosodje, predstavili delovanje Eurojusta. Kakšen je namen te ustanove?
Najprej bi rada povedala, da sem zelo vesela, ker so se predstavitve Eurojusta na tožilskih izobraževalnih dnevih udeležili ministra Lovro Šturm in Dragutin Mate ter predsednica odbora za notranjo politiko in poslanka Mojca Kucler Dolinar. S tem so pokazali, da delo Eurojusta ocenjujejo kot pomembno orodje v boju s hudim kriminalom. Eurojust je prvi stalni pravosodni organ Evropske unije, ki pristojnim institucijam v državah članicah pomaga pri zatiranju resnega čezmejnega kriminala tako, da koordinira njihovo delo pri preiskavah in pregonu, jim pomaga pri sodelovanju ter odstranjuje ovire, ki preprečujejo sodelovanje zaradi različnih pravosodnih sistemov in zaradi nepoznavanja postopkov in pristojnosti v državi, od katere pričakujejo pomoč. Pospešujemo tudi izvrševanje zahtev za mednarodno pravno pomoč, ki so brez našega posredovanja pogosto dolgotrajne in včasih tudi neuspešne. Pristojni organi držav članic so Eurojust dolžni obveščati o vseh evropskih nalogih za izročitev in prijetje, ki so znotraj EU zamenjali postopke za izročitev osumljencev kaznivih dejanj, če izročitev ni bila izvršena v za to predvidenih rokih, hkrati
no in da je pri tem vloga Eurojusta nenadomestljiva. V Haagu lahko zelo hitro pomagam domačim pristojnim organom, saj je vseh petindvajset nacionalnih predstavnikov, ki tvorimo kolegij Eurojusta, lociranih na istem mestu, kar omogoča takojšnjo komunikacijo in takojšnjo pomoč pri pregonu in preiskavah. Mojih štiriindvajset kolegov je visoko izobraženih, izhajajo iz vrst najbolj izkušenih tožilcev in sodnikov. Vsi po vrsti pa se zelo dobro zavedamo, da je naša naloga pomagati domačim kolegom pri njihovem delu.
Kot ste rekli na predavanju v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa konec novembra, delo v tem organu poteka na treh ravneh. Kako je to videti v praksi?
Ja, takrat sem imela inavguracijski referat na srečanju Inštituta za evropsko, ustavno in mednarodno pravo, ki so ga pred nedavnim ustanovili mladi slovenski intelektualci, in to prvo srečanje posvetili dr. Jožetu Pučniku, ki smo ga prezgodaj izgubili. Z veseljem sem mladim ljudem, ki so pokazali zelo veliko zanimanje, predstavila Eurojust. Delo na prvem nivoju predstavljajo sestanki kolegija Eurojusta, ki ga tvori vseh petindvajset nacionalnih predstavnikov. Na teh sestankih odločamo, katere konkretne kazenske primere bo Eurojust obravnaval, sprejemamo interne predpise, potrebne za naše delovanje, se odločamo, katere seminarje in strateške sestanke bomo organizirali za praktike v domačih državah in podobno. Ti sestanki so dvakrat tedensko. Delo na drugem nivoju predstavljajo srečanja tistih predstavnikov, katerih države so vpletene v reševanje konretnega kazenskega primera. Na teh srečanjih se dogovorimo, kako bomo pomagali domačim oblastem, kakšni koraki tujega pravosodnega orga-
Onemogočili so me pri mojem delu na tožilstvu
Maja letos vas je slovenski državni zbor v drugem poskusu potrdil za slovensko predstavnico v Eurojustu s sedežem v Haagu. Danes (pogovor je bil v petek, op. p.) stena Bledu v okviru XI. tradicionalnih izobraževalnih dnevov državnih tožilcev - ITD 2004, ki jih pripravlja slovensko vrhovno državno tožilstvo v sodelovanju s Centrom
pa lahko Eurojust zaprosijo za nasvet, kako ravnati pri tem še zelo novem pravnem instrumentu. Oblasti posameznih držav so Eurojustu dolžne sporočati tudi primere terorističnih kaznivih dejanj in podobno. Na kratko, evropski politiki razumejo, da se proti resnemu čez-mejnemu kriminalu ni mogoče bojevati izolirano, da je hitro in učinkovito sodelovanje nuj-
Pogouor z Barbaro Brezigar
na so potrebni, da bo naš pravosodni organ lahko pomagal pri reševanju konkretnega kazenskega primera, drug drugemu pojasnjujemo svojo zakonodajo na konkretnem področju in podobno. Na tretjem nivoju pa poteka pravo operativno delo, ki je potrebno za uspešen pregon čezmejnega kriminala. Tu se namreč ob sodelovanju nacionalnih članov srečuje- )}
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
intervju
)} jo tožilci in preiskovalci in se povsem konkretno dogovorijo o načinu sodelovanja pri obravnavi določenega primera čezmejnega kriminala. Pri tem tudi izmenjajo podatke in informacije. Eurojust za potrebe takšnih srečanj zagotovi prostore, in če je treba, tudi simultano prevajanje.
S čim konkretno se ukvarjate? Verjetno ste pristojni za točno določeno področje?
Ukvarjam se z vsemi primeri, v katere je vpletena Slovenija, pa naj bo to kot država, ki prosi za pomoč druge, ali kot država, ki je zaprošena za sodelovanje in pomoč. V Eurojustu imamo določene skupine, ki za konkretna vsebinska področja pripravljajo gradivo za obravnavo na kolegiju, saj mora priti gradivo na sestanke kolegijev že pripravljeno, predlogi morajo biti izdelani, da se vseh petindvajset članov ne bi do potankosti ukvarjalo z vsakim posameznim področjem, saj bi bilo tako delo kolegija premalo učinkovito. Sodelujem v skupini, ki se ukvarja s problematiko nedovoljene trgovine z mamili, v skupini, ki skrbi za strategijo dela Eurojusta pri načrtovanju strateških sestankov praktikov iz držav članic EU, in v skupini, ki skrbi za povezave in sodelovanje z državami zahodnega Balkana.
Eurojust ima vsako leto več dela. Zakaj?
Eurojust je nova institucija EU, saj je bil formalno ustanovljen šele leta 2002, čeprav je prve korake naredil že v letu 2001. Zato je normalno, da se število primerov, ki jih obravnava, iz leta v leto povečuje. Na začetku ta institucija med domačimi pravosodnimi organi še ni bila dovolj znana in se zato niso obračali po pomoč k njej, marsikatera država na začetku tudi še ni imela urejene zakonodaje za sodelovanje z Euro-justom, pa tudi politiki mu na začetku še niso pripisovali dovolj velike pomembnosti. Ob grozečih terorističnih napadih in povečanju EU za deset novih članic ter z odpravljanjem meja pa postaja tako strokovnjakom kot politikom čedalje bolj jasno, da za uspešno delo nujno potrebujemo pomoč Eurojusta. Tudi zaradi večanja zavesti o pomembnosti tega organa v Sloveniji sem zelo vesela, da sem danes na Bledu slovenskim tožilcem lahko predstavila delo Eurojusta. Tako postaja Eurojust čedalje prepoznav-nejši, mnoge države so prilagodile svojo zakonodajo in tako se seveda povečuje tudi število primerov, ki jih Eurojust obravnava.
Kako se počutite v Haagu glede na to, da je to nekakšno mesto sodišč, saj ima v njem svoj sedež vrsta pomembnih mednarodnih sodnih ustanov?
V Haagu se počutim zares dobro. Mesto je prijetno, izkušnja življenja v tujini pa daje člo-
V Haagu lahko zelo hitro pomagam
domačim pristojnim organom, saj je vseh petindvajset nacionalnih predstavnikov, ki tvorimo kolegij Eurojusta, lociranih na istem mestu, kar omogoča takojšnjo komunikacijo in takojšnjo pomoč pri pregonu in preiskavah. Mojih štiriindvajset kolegov je visoko izobraženih in izhajajo iz vrst najbolj izkušenih tožilcev in sodnikov.
veku novo širino, ki te bogati. Pozitivna stran tega, da je Haag evropska pravosodna prestolnica, je tudi v tem, da se lahko pogosto srečujem s svojimi kolegi iz Slovenije, ki službeno prihajajo na Nizozemsko. Dobro se počutim tudi zato,
makniti na bolje. Nobenemu od nas ni šlo za oblast, ampak za stvar. Bili smo amaterji, kampanjo pa smo izpeljali odlično. Ta entuziazem, ki je bil v nas, mi še danes daje energijo. Na prvem mestu se moram zahvaliti svoji družini - brez njene opore te kampanje nikoli ne bi speljala -, ki je svoje življenje v tistem letu popolnoma podredila kampanji, pa ji tega ni žal. Med člani mojega volilnega štaba je bilo veliko odličnih ljudi, na prvem mestu sta tu žal že pokojna Jože Pučnik in Rudi Šeligo pa Tomaž Miklavčič, današnji minister za kulturo Vaško Simoniti kot vodja, Aleksander Zorn, Janez Va-jevec, Manca Košir, Matej Makarovič... in naše debate. Visoko cenim vso podporo Nove revije z Nikom Grafenauerjem na čelu in pomoč Draga Jančarja. Veliko sta mi z nasveti pomagali moji prijateljici Sanja in Savica. Ne smem pozabiti Branka Grimsa, ki je poleg drugega vložil ogromno truda v zbiranje podpisov za mojo kandidaturo. Tu so še Gaja, Patricija, Darja, Sašo ... Nadvse cenim tudi podporo predsednikov SDS in NSi, Janeza Janše in Andreja Bajuka. Ne nazadnje je neprecenljivo delo vseh članov teh dveh strank, ki so pomagali tako s svojim delom kot s finančno in moralno podporo moji kandidaturi. Kot najbrž veste, smo finančna sredstva za kampanjo dobili predvsem od posameznikov. Nekateri so prispevali tisočaka, drugi več. In to dejstvo je bilo ne glede na velikost zneska nadvse dragoceno. Pridobila sem veliko novih prijateljev. To štejem za izredno naporno, pa vendarle res lepo obdobje v svojem življenju. Vesela sem, da smo ponu-
Zdi se mi, da bi se moj način predsednikovanja zelo razlikoval
od načina aktualnega predsednika. Kot prvo je pomembno, da sem ženska, te pa v slovenski politiki nikoli niso imele zares
vodilne vloge.
ker so moji kolegi v Eurojustu izkušeni in suvereni ljudje z vso potrebno integriteto, ki poznajo kulturo dialoga in spoštujejo drugačna mnenja.
Ali iz Haaga vidite Slovenijo kaj drugače kot prej z domače perspektive?
Malo distance nikoli ne škodi. Seveda spremljam dogajanje doma, kolikor le morem. Danes ob internetnih povezavah to ni težko.
Od zadnje predsedniške tekme, v kateri ste sami zelo uspešno nastopili, je minilo dve leti. Kako danes gledate nanjo?
Spomini na to kampanjo so res lepi. Tudi osebno mi je kampanja ogromno dala. Izredni so spomini predvsem na moj volilni štab, ker smo delovali kot eden, zares smo imeli neizmerno željo in energijo stanje v Sloveniji pre-
dili alternativo, drugačen pristop in srčnost, kar sem v politiki pogrešala. In čeprav nismo zmagali, se mi zdi, da smo slovenski politični sceni s svežim in srčnim pristopom dali pečat, ki je ostal. Lahko bi pravzaprav rekla, da smo zmagali Res sem zadovoljna. Bila je dobra kampanja.
Šele v drugem krogu vas je premagal Janez Drnovšek in tako na mestu predsednika republike nasledil Milana Kučana. Kako ocenjujete Drnovškovo predsednikovanje, ki se nedvomno razlikuje od predsednikovanja njegovega predhodnika?
Vsak človek da funkciji, ki jo opravlja, svoj pečat. Tako se seveda razlikuje tudi način opravljanja funkcije zdajšnjega predsednika od njegovega predhodnika. Zdi se mi, da bi se moj način delovanja kot predsednice zelo razliko-
Demokracija • 52/2004
val od načina aktualnega predsednika. Kot prvo je pomembno, da sem ženska, te pa v slovenski politiki nikoli niso imele zares vodilne vloge. Za dolgo ero moških predsednikov se mi je zdel leta 2002 prav gotovo čas za ženski princip predsednikovanja. Kot drugo pa se mi zdi pomembno to, da v nasprotju z aktualnim predsednikom, ki je že dolga leta profesionalni politik, sama nikoli nisem bila politična profesionalka, čeprav so me vedno zanimala vprašanja, kako bomo skupaj živeli, kar je bistvo politike. Vse svoje profesionalno življenje sem se dokazovala na strokovnem področju. Ti dve okoliščini se mi zdita ključni za trditev, da bi bilo moje predsednikovanje drugačno. Vendar tega ne bomo nikoli vedeli, ali ne? Seveda pa je najpomembneje, da so se za način predsednikovanja odločili ljudje, ko so izvolili predsednika. In to je tisto, kar šteje. Zato najbrž ni treba, da še jaz ocenjujem delo našega predsednika. Želim mu uspešno vodenje države.
Ko ste se v začetku leta odločili za odhod v Haag, na delo v tujino torej, ste delovali nekoliko razočarano. Dejali ste, da v Sloveniji očitno še ni prišel čas za nove ljudi. Kaj je po vašem mnenju v naslednjih mesecih prineslo tako velik politični preobrat, ki ga v začetku tega leta še ni bilo niti slutiti?
Najprej naj povem, da sem tega preobrata res vesela. Upam in verjamem, da bo nova vlada delovala v našem skupnem interesu in k odločanju brez predsodkov pritegnila odlične ljudi, ki so med nami, pa do sedaj niso dobili priložnosti pri upravljanju naše skupne države. Želim si, da se ne bi ponovilo, da bi kdo iz parcialnih interesov deloval proti skupnemu dobremu, in upam, da je bila lekcija v zvezi s tem v preteklosti dovolj poučna. Na koncu se takšno ravnanje nikoli ne izplača.
Težko bi rekla, da je pri tisti moji izjavi šlo za razočaranje. To je bila ugotovitev dejanskega stanja, ki nikakor ni bilo dobro. Po svoji predsedniški kampanji sem dobila vtis, da v slovenski politiki res še ni prostora za nove ljudi. Ne samo to, tudi moje angažiranje v javnem življenju in mojo skrb za demokratične standarde odprte družbe, kar je temeljna pravica vsakega svobodno mislečega človeka, so preprečevali tako, da so me poskušali diskreditirati pri mojem strokovnem delu, čeprav s svojim ravnanjem nikoli nisem škodovala ugledu tožilske službe. Predvsem so me v veliki meri onemogočili pri delu na tožilstvu, ko me je zaradi moje drže neodvisne intelektualke takratno vodstvo tožilstva šikaniralo. Več o tem ne mislim razlagati. Gre le za pojasnilo moje takratne izjave. Tako sem edino možnost, da strokovno ne
nazadujem in da na svojem področju naredim še kaj dobrega, videla v odhodu v Haag.
Leta 2003 ste se močno angažirali pri državljanski pobudi Nekaj je treba storiti, da bo v Sloveniji končno zaživela demokracija. Nekatere izmed zahtev te pobude še vedno niso uresničene. Nedvomno ima nova vlada priložnost, da pobudo zdaj v celoti uresniči.
Verjamem, da bo nova vlada to tudi storila. Pri naši pobudi je šlo takrat v veliki meri za podporo zahtevam takratne opozicije in njeni podpisniki tega nikoli nismo skrivali.
Kaj pa na drugih področjih? Kaj pričakujete od nove vlade?
Povsem preprosto rečeno, pa vendar zelo zahtevno - da bo delovala v našem skupnem interesu. Vem in verjamem, daje veliko problemov, ki so pričakali novo vlado, zato njeno
delo ne bo lahko. A če bo imela pred očmi naš skupni interes in bo brez predsodkov povabila k sodelovanju kompetentne ljudi, bo prav gotovo obrnila trend v pravo smer. S tem seveda nočem reči, da je bilo do sedaj vse slabo, marsikaj pa je vendarle treba spremeniti.
V Bajukovi vladi ste bili pravosodna ministrica. V sedanji vladi je pravosodni minister postal dr. LovroŠturm, ki je nedvomno velik pravni strokovnjak. Pred kakšnimi izzivi je?
Dr. Lovra Sturma cenim kot odličnega pravnika svobodnega duha. Zato sem prepričana, da bo dobro delal kot minister. To pa ne pomeni, da bo njegovo delo lahko. Kot vidim iz medijev, je v zadnjem času veliko podedovanih težav. Tu so problemi v zvezi z domnevnimi kršitvami pri notarjih. Dolgoročneje je prav gotovo potrebna odločitev o pripravi novega zakona o kazenskem postopku. Z novim letom se začne uporabljati nov zakon o prekrških, ki uvaja povsem nov sistem, pa slišim, da je tu ogromno problemov. In če se obrnem na svoje zdajšnje delovno področje, je potrebna tudi odločitev o tem, ali ne bi bilo dobro razmisliti o zakonu, ki bi na enem mestu urejal vso materijo mednarodne pravne pomoči, sodelovanja z evropskimi institucijami in čezmejnega sodelovanja. Še vedno so aktualna vprašanja sodnih zaostankov in učinkovitega delovanja pravosodja nasploh. To je seveda samo nekaj misli in ne domišljam si, da lahko ocenjujem, kaj vse je treba storiti. Minister to prav gotovo najbolje ve.
Kot sem že rekla, ministrovo delo ne bo lahko, predvsem zato ne, ker se je na tem področju v preteklosti delalo brez jasne strategije in se je včasih brez potrebnih analiz in preudarka na vrat na nos spreminjala zakonodaja, kar nikoli ni dobra popotnica za izvajanje zakona. Ob vsem tem pa so strokovnjaki na ministrstvu po meni znanih podatkih zelo obremenjeni.
Vrhovno državno tožilstvo še vedno kot začasni vodja vodi Franc Mazi. Je kaj možnosti, da bi za mesto generalne državne tožilke kandidirala Barbara Brezigar, če bo prišlo do tretjega razpisa za to mesto, saj vemo, da se je pri prejšnjih dveh zelo zapletlo?
Moram reči, da ne vem, kaj se dogaja z obema razpisoma za generalnega državnega tožilca. Neresnost, aroganca in lahkotnost, ki jo je pri izbiri prvega človeka tožilske organizacije pokazala prejšnja vlada, se mi zdi vsega obsojanja
vredna. Takšno ravnanje je tudi neodgovorno in kaže na pomanjkanje občutka za interese te države. Ne vem, ali bo do tretjega razpis prišlo. Kot veste, se na nobenega od obeh razpisov nisem prijavila. Če bo do novega razpisa kdaj prišlo, bom o tem razmišljala takrat. Zdaj se s tem na noben način ne obremenjujem in z vso resnostjo opravljam svoje delo v Eurojustu.
Ali kaj veste, kakšno je sedanje stanje na državnem tožilstvu?
S svojimi kolegi na tožilstvu sem kljub svoji odsotnosti v stalnem stiku. Moram pa reči, da je po mojem trdnem prepričanju ob vsej zavezanosti transparentnemu delu za ugled institucije nadvse pomembno, da se o notranjih razmerah ne razpravlja v javnosti in da se ta praksa, ki je prevladovala v zadnjih nekaj letih, neha. Enako velja tudi za to, da tožilci že zaradi svojega etičnega kodeksa ne bi smeli javno ocenjevati dela sodišča. To lahko storijo le v pritožbah zoper sodne odločitve in z drugimi pravnimi sredstvi, ki jim jih daje zakonodaja.
Je torej kaj možnosti, da bi se predčasno vrnili v Slovenijo?
Že čez dva dni se vračam na delo v Haag, kjer bom še naprej pomagala svojim slovenskim in drugim kolegom v državah Evropske unije pri boju s hudim kriminalom. Ko bo in če bo prišlo do kakšnega razpisa za kakšno mesto v Sloveniji, bom o tem razmišljala, ko bo čas za to. Kot sem že rekla, s tem se zdaj res ne obremenjujem.
Metod Berlec
Ne vem, ali bo do tretjega razpisa prišlo. Kot veste, se na nobenega od obeh razpisov nisem prijavila. Če bo do novega razpisa kdaj prišlo, bom o tem razmišljala takrat.
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
©
popkultura
Ravenski mozaiki
V veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je od 21. decembra odprta razstava z naslovom Antični ravenski mozaiki. Predstavljena je zbirka kopij najlepših in najznačilnejših ravenskih mozaikov iz mavzoleja Galle Placidie, bazilik San Vitale, Sant' Apollinare Nuovo in Sant'Apolli-nare in Classe, baptisterija ari-
jancev ter nadškofijske kapele.
Ravena, staro mesto ob severni obali Jadranskega morja, je bilo pred tisoč petsto leti prestolnica Zahodnega rimskega cesarstva, mesto prvega kralja Gotov Teodo-rika in prestolnica bizantinskega imperija v Evropi. Razkošje tistega obdobja je v Raveni za bogato dediščino pustilo sledi, to je veliko število sakralnih objektov, okrašenih z mozaiki. V tem mestu hranijo najbogatejšo svetovno zapuščino mozaikov iz 5. in 6. stoletja, ki po umetniški vrednosti in ikonografskem pomenu prekašajo vsa antična mesta tako na vzhodu kot na zahodu. To so bili razlogi, zaradi katerih je Unesco leta 1997 vseh osem ravenskih sakralnih objektov, v katerih so izvirniki tukaj razstavljenih mozaikov, razglasil za kulturno dediščino
človeštva. Umetnost izdelave mozaika ne izvira iz Ravene, kljub temu pa v tem mestu najdemo najlepše primerke tovrstne umetnosti. S temi mozaiki se je rodila krščanska ikonografija, v kateri sta združena realizem in simbolizem in iz katere so razvidni tako rimski kot bizantinski vplivi. Prav to ikonografijo lahko štejemo za začetek zgodovine umetnosti.
Občina Ravena ima v lasti 60 kopij mozaikov. Njihov izbor, v nekaterih primerih pa kar cela zbirka, so v zadnjih petdesetih letih razstavljali po Evropi in drugod v svetu, prvič so bile kopije mozaikov razstavljene leta 1951 v Parizu.
Zbirka kopij
Razstavljena zbirka kopij izvirnih antičnih mozaikov je bila ustvarjena na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Z njo naj bi se v svetu predstavila Ravena in njeni neprecenljivi mozaiki. Mozaiki, ki zbirko sestavljajo, so kopije izvirnikov, ki jih še danes hranijo v različnih spomenikih v Raveni. Kopije mozaikov je oblikovala skupina izdelovalcev mozaikov z akademije za likovno umetnost, ki zvesto ohranja to antično ročno spretnost. Za izdelavo celotne zbirke so uporabili zahtevne in zelo natančne metode, ki zagotavljajo popolno podobnost izvirnikom. Na izvirnik so najprej pritrdili prosojnico, na katero so natančno prerisali obrise vseh mozaičnih kamnov, nato so vzeli vzorce vseh barv v njihovih
številnih odtenkih. Tako so lahko v steklarskih delavnicah v Benetkah in na Muranu naročili potrebne steklarske mase, iz katerih so z natančnim in dolgotrajnim ročnim rezanjem izdelali mozaične kamne. Mozaik so nato s tako imenovano posredno metodo sestavili na začasno podlago iz apna, na katero je bila natisnjena risba s prosojni-ce. Po končanem delu so mozaik odlepili z začasne podlage, ga očistili in postavili na končno mesto.
Zbirko sestavljajo kopije mozaikov iz mavzoleja v Galli Placidii, bazilik San Vitale in Sant'Apollinare Nuovo, baptisterija Battistero Neoniano in nadškofovske kapele. Razstava omogoča, da si lahko podrobnosti mozaikov ogledamo od blizu, kar bi pri izvirnikih težko naredili s prostim očesom. B. K.
©	Demokracija • 52/2004
3 Naš čas. d.0.0.. Kidričeva 2a. Velenje i tel: 03/ 897 50 03. fax 03/ 5869 263
Na kratko
kultura
Zlata ptica, pri čemer je zlasti starejše med njimi tudi jezikovno popravila, dodala pa še tretjino na novo prevedenih pravljic. Pri samem izboru je težila k temu, da bi bile Svetovne pravljice predvsem "dobra literarna knjiga". Pr-
V svetu tehnologije je knjiga še vedno nenadomestljivo darilo.
V knjižni zbirki Pravljice založbe Nova revija so izšle Svetovne pravljice. Knjigo je pripravila Jana Unuk, ki je 105 pravljic izbrala iz kar 90 različnih knjig. Po besedah urednika Nika Gra-fenauerja zbirka Pravljice še zdaleč ni sklenjena, saj želi Nova revija zapolniti vrzel, ki je nastala po čedalje redkejšem izdajanju pravljic v zbirki Zlata ptica.
Svetovne pravljice so eden najobsežnejših izborov ljudskih pravljic z najrazličnejših koncev sveta.
Avtorica je iskala raznolike motivne in izkušenjske sestavine, ki pripadajo ljudskemu izročilu, iz katerega prihajajo. V izboru seje opirala na objavljene prevode različnih prevajalcev, kar 50 jih je priobčila iz zbirke Mladinske knjige
Božanska komedija na Radiu Slovenija
Radio Slovenija bo na tretjem programu, programu ARS, v soboto, 25. decembra 2004, ob 18. uri začel predvajati ponovitev radijske priredbe Božanska komedija. Znamenito pesnitev je napisal italijanski srednjeveški pesnik Dante Alighieri, v slovenščino jo je prevedel Andrej Capuder, za radio pa priredil in zrežiral Sergej Verč. Poslušalci bodo nadaljevanki v štiridesetih delih, ki je nastala v sodelovanju z Deželnim sedežem italijanske Radiotelevizije RAI za Furlanijo Julijsko krajino, postajo Radio Trst A in Radiem Slovenija, lahko prisluhnili vsako soboto do 24. septembra 2005. Dante nas v Božanski komediji popelje skozi grozote pekla in vic do končnega cilja - raja, saj je celotna pesnitev zamišljena kot religiozno-alegorična prispxxloba človeške duše, ki jo razum, ljubezen in vera vodijo k spoznavanju smisla življenja in božjega bistva. V delu je mogoče najti veliko filozofskih in literarnih vplivov, hkrati pa je celotno dogajanje prikazano popolnoma konkretno in nazorno, saj so vanj vključene številne pripovedne epizode ter življenjske zgodbe ljudi tedanjega časa Tako si lahko še danes osebe v Božanski komediji zaradi njihovih tipičnih človeških slabosti predstavljamo kot vzorčne primere skopuhov, razsipnežev, brezdelne-žev, lažnivcev, nasilnežev, prevarantov, podkupljivcev, izdajalcev in vseh drugih grešnikov, ki jih je Dante porazdelil po svojih devetih krogih pekla.
kateri je osvetlila svoje videnje in poznavanje pravljičnega gradiva. Na teoretski ravni je Unukova sledila misli Vladimirja Proppa, ki je po njenem mnenju napisal zelo konsistentno teorijo pravljice.
vo tretjino obsežnega dela sestavljajo krajše, igrive pravljice, namenjene mlajšim otrokom, tem pa sledijo resnejše, zahtevnejše in daljše pravljice. Jana Unuk je napisala obširno spremno besedo, v
točišče pred velikim svetom. In -roko na srce - včasih se še vedno radi skrijemo v pravljice. Nova izdaja pravljic je lahko dragoceno darilo v teh prazničnih dneh.
Barbara Kavtičnik
Ilustracije
Posebnost knjige so tudi črno-bele ilustracije slikarke Alenke Sot-tler, ki so v tovrstnih založniških programih prava redkost. Slikarka je izrazila posebno hvaležnost Novi reviji, ki ji je omogočila, da je pravljice ilustrirala v omenjeni tehniki, ki ji je predstavljala poseben izziv. Pri ustvarjanju je izhajala iz abstraktnega prostora, v katerem je nato "zagledala motiv, ki jo je asociiral na pravljico".
Spomnimo se časov, ko smo bili majhni in so pravljice burile našo domišljijo ter nam ponujale za-
Radi smo radio
io, počnemo ¡(dolžnost in
vsaj«
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
popkultura
Potem ko je Založba Nova revija pred leti v zbirki Feniks izdala Prešernove Poezije, nato lani Balantičevo zbirko Muževna (sem) steblika, je zdaj pred nami še prva pesniška zbirka Edvarda Kocbeka Zemlja. Komplet vsebuje tri sklope: faksimile, zbirko in spremno študijo Andreja Inkreta, slednji dve v samostojnih knjižnih enotah.
Prvo pesniško zbirko je Edvard Kocbek objavil decembra 1934, ko mu je bilo trideset let. Burni časi, ki so sledili, v katerih je Kocbek odigraval pomembno vlogo, najprej kot sopotnik komunistične revolucije, od začetka petdesetih

nik postopoma osvobaja zunanjih vplivov, v prvi vrsti karizmatične poduhovljenosti Antona Vodnika. O tem pa ni bilo več nobenega dvoma oktobra 1932, ko je v Domu in wetu objavil cikel Jesenske pesmi. Z njimi si je naredil ime. Javni in zasebni odmevi so mu vlili samozavest. Prav otroško se je razveselil kratke recenzije v katoliškem Slovencu. V dnevniku si jo je obnovil v znamenju "čiste radosti, poj-movane kot zadoščenje". V dnevniku si je oblikoval nekakšen osebni idejni in estetski program: "V svojih liričnih izpovedih moram doseči spoj distan-ce in bližine, subjektivnosti in objektivnosti, aktualnosti in brezčasnosti, bliskovite nerodnosti in mirnosti, bo-hemskosti in klasičnosti... pretresljivo aromo današnjega jedra. Neko diago-nalnost." Malo naprej pa: "Danes je pesnik bliže filozofije, nego religije ... Na koncu koncev se vendarle moram zavedati, da stoji danes naraven člo-
Kocbekova Zemlja
let pa le še kot upokojenec, kakor gaje določila njegova "tovarišija", so vplivali, da je naslednjo pesniško zbirko izdal skoraj trideset let pozneje, leta 1963 pod naslovom Groza.
Razhod s Cerkvijo
Kocbek je prve verze napisal pri sedemnajstih. Ostali so raztreseni v dijaških in mladinskih listih. Teh v prvi pesniški zbirki Zemlja Kocbek ni objavil. Šele postumno jih je zbral in objavil kot Rane pesmi njegov sošolec iz mariborskega semenišča in prleški rojak Anton Trstenjak. Šolal seje na mariborski klasični gimnaziji, nekaj časa je bil gimnazijec na Ptuju, zadnja dva gimnazijska letnika je končal spet v Mariboru. Že to je napovedovalo njegov nestanovitni značaj. Po maturi se je odločil za študij bogoslovja, vendar je še pred koncem drugega letnika demonstrativno obesil teologijo na klin, navzven razglašeno kot znamenje protesta nad krivico, ki se je zgodila v semenišču. S tem je pretrgal z institucionalno Cerkvijo, do katere je poslej ostal v kritičnem odnosu. Hkrati je to pomenilo, da je postal dovzeten
za leporečje levičarskih siren. Med poletnimi počitnicami je s tovariši organiziral dijaško zborovanje v Veliki Nedelji, na katerem so že zavele levičarske sapice. Jeseni je odšel v Ljubljano, kjer je v štirih letih končal študij na filozofski fakulteti. Diplomiral je oktobra 1930 iz francoskega jezika in književnosti s primerjalno gramatiko romanskih jezikov ter primerjalno književnostjo s književno teorijo. Kmalu, marca 1931, je dobil državno službo, vendar na oddaljeni Državni realni gimnaziji v hrvaškem Bjelovarju. V tem času si je dopisoval z Antonom Trstenjakom, zato je znana njegova stiska s samoto in oddaljenostjo od Slovenije. 1. novembra 1931, med obiskom v Franciji, je začel pisati svoj (znameniti) dnevnik,kimujeostal zvest skoraj vse življenje, do konca leta 1978. S prošnjo po premestitvi je pristal na Državni realni gimnaziji v Varaždi-nu. Tam je srečal ljubezen svojega življenja in se leta 1936 poročil.
Pri Domu in svetu
Že kot študentje nekaj pesmi objavil v osrednji katoliški reviji Dom
in svet. Zdele so se mu dovolj dobre, da je nekatere uvrstil v prvo pesniško zbirko Zemlja, v uvodni ciklus pod naslovom Prve pesmi. Mladi kritik Anton Ocvirk jim je v liberalnem Ljubljanskem zvonu s pridržkom priznal, da dajejo slutiti "notranjo moč", da pa niso "nad povprečno re-ligizno izraznostjo". Bili so prvi drobci, iz katerih je bilo očitno, da se pes-
vek proti duhovnemu človeku. Ta igra sme le do ravnotežja, dalje ne."
Do kod je Kocbek v prihodnjih letih igral to igro, je mogoče razumeti le ob upoštevanju mnogih okoliščin, dejanj in besed.
Magični realist
Naslednje leto je Kocbek te pesmi poglobil s ciklusom Dnevne in nočne pesmi. Nadaljeval je s ciklusom šestih liričnih enot pod naslovom Iz ljubezenskih pesmi, objavljenih v Domu in svetu. Bile so plod močne ljubezni do njegove bodoče žene Zdravke Koprivnjak, ki jo je spoznal v Varaždinu. Vse tri cikluse je uvrstil v zbirko Zemlja. V letih 1932—1933 se je Kocbekovo pesniško samoodkrivanje zaokrožilo in dopolnilo, njegova "kozmogonija" se je izrazila v avtentični lirični govorici. Zaslovel je kot eden najvidnejših pesnikov svoje generacije. Anton Vodnik gaje sprejel v antologijo Slovenska sodobna lirika. Nabirala so se mu še nova besedila v skladu z njegovo zamislijo poezije kot lirične reportaže.
Šlo je za poezijo, ki je v temelju zavračala rigidne tradicijske obrazce,
©
Demokracija • 52/2004
kultura
predvsem ekspresionitično abstrahi-ranje stvarnosti, in se navdihovala v zamaknjenem, slovesnem čudenju nad dogajanjem starodavne (rural-ne) nature, nad polno in varno človeško zadoščenostjo v njenih trdnih snovnih mejah. V svojem jedru je bila ena sama hvalnica čudežni in brezčasni "zemlji", v kateri je tako rekoč na vsakem koraku odkrivala neizrekljivo živo sled stvarnikovega - Božjega - duha. Slo je za poskus kolikor mogoče strnjene artikulacije celovite človeške resničnosti, tako njene čudežno žive telesnosti kakor in - šele v tem - tudi njenega magičnega izvira v neki prvobitni "metafizični" resnici. Šlo je za poezijo kot igro negotovega ravnotežja med naravnim in duhovnim človekom. Tega človeka se zgodovina še ni dotaknila, v ZemljiKocbek še verjame, daje človek starejši od zgodovine in njene -oziroma svoje lastne - subjektivne podjetnosti in samovolje. V naslednjih letih je zajahal vranca, ki je zdir-jal čez pokrajino in ni se dosti oziral, kje stopa. Zasanjan jezdec, ki je verjel, da bo spreminjal svet.
France Pibernik je za poezijo v Zemlji uporabil izraz magični realizem. Čez nekaj let se je na to magičnost že cepila ideologija. Bil je izrazit otrok ene od mnogih utopij, ki so se pojavljale v novoveški zgodovini. Bistvo njegove utopije je bilo cepljenje evangelija s komunistično revolucionarno doktrino. To pa je bila zmes, ki je uničevala vse okoli sebe - ene prej, ene kasneje. Odvisno od moči in iz nje izhajajočega obvladovanja okolja
M oinn rdeča junca gresta počasi po cesti, kakor da ne vesta, da vlečeta breme. Kola se pregibljejo s počasnimi sunki, veriga visi pred levim zadnjim potačein in se maje brezglasno in v enakih zamahih, kakor bi ne hotelu motiti soglasja, juncema kapa skozi nagobčnik peneča se slina in pušča tanko mokro sled z okroglimi vozli. Rdeče blesteča se koža jima toplo diši. in ko s sanjajočim voznikom stopat« v gozd, se zdi, da izginjata za večno.
čez nekaj časa vidim rdeča junca, kako kimata iz gozda po hribu navzgor. Nič se nisfa spremenila, v (cj mirni zemlji ni čnsnosfi.
z nasiljem. Kocbeka je ta "magični realizem" pokosil že čez nekaj let, v začetku petdesetih, njegovo "tovari-šijo", ki je svet okoli sebe obvladovala s totalitarno močjo, pa nekaj desetletij kasneje. Vsi so propadli. A nekaj vendarle ostaja - to pa je Kocbekov magični realizem.
Prodor z Zemljo
Že kmalu po novem letu 1934 je dobil priložnost, da njegove pesmi izidejo tudi v knjižni obliki. Vzdrževal je redne pisemske stike z urednikom Doma in sveta Francetom Koblarjem, gimnazijskim profesoijem, vplivnim
katoliškim laikom in kritikom z ve-	nih iz šolskega zvezka večjega forma-
liko avtoriteto. Koblar je bil tudi pod-	ta, s skrbno prepisanimi besedili, ka-
predsednik konzorcija ljubljanske	zalom in naslovnim listom: Edvard
Nove založbe (pred koncem prve	Kocbek, Zemlja (Pesmi). Besedila je
svetovne vojne jo je ustanovil Janez	razdelil v sedem ciklov, označenih z
Evangelist Krek). Nova založba je bi-	rimskimi številkami, ki jim je samo
la ugledna založba, ki je med drugim	v kazalu določil tematske naslove: Pr-
izdala dvajset knjig Zbranih spisovlva-	ve pesmi, Dnevne in nočne pesmi,
na Cankaija. 1. marca 1934je Kocbek	Jesenske pesmi, Ljubezenske pesmi,
v pismu Koblarju zapisal: "Videti in	Tovariške pesmi, Pesmi o zemlji in
imeti svoje pesmi zbrane, to je moja	Velike pesmi. Zbirka Zemlja je ob-
tiha želja, ki sem jo sam ali po dru-	segala oseminšestdeset besedil, gih previdno izražal, jasno pa tuin-
tam povedal o božiču v Ljubljani.	"Moj mit" /.../ Jaz sem torej pripravljen /.../." Tik po izidu 22. decembra 1934 se
Potem je šlo dokaj hitro in brez	je Kocbek v božični voščilnici že lah-
zapletov. Založnica je načrtovala izid	ko zahvalil Koblarju: "Gospod profe-
v dnevih pred božičem 1934. Koc-	sor - prijetno vrtoglavost občutim,
bek se je držal dogovora in je Kob-	Zemlja je v mojih rokah. Zdaj ta prvi
larj u oktobra izročil dokončni roko-	hip Vam ne vem ničesar reči, tako me
pis. Bil je na 84 črtastih listih, iztrga-	nosi, le to: moja najlepša in največja
hvala Vam, ki ste vse to omogočili -tudi denar je prišel, hvala."
Čez pol leta si je v dnevnik zapisal: "Ko sem po šestih mesecih vzel v roke svojo Zemljo in jo nekega popoldneva mirno prelistal, sem začutil prvikrat sproščeno veselje. Glavno, kar mi je zažarelo v očeh in začelo odmevati v duši, je kompletna individualnost, knjiga mi je razodela, da se mi je posrečil moj mit. Moje pesmi imajo svoj lasten, enkraten, samonikel in neposnemljiv mit."
Vse to so značilne Kocbekove misli. V njegovih dnevnikih jih nenehno srečujemo, izražene v različnih nian-sah. Že čez leto in pol je - očitno skupaj s svojim dobrotnim urednikom Koblarjem - dokončno spustil svojega vranca v dk. Koblar mu je v Domu in svetu objavil besedilo Premišljevanje o Španiji, ki ga - kako zanimivo, predvsem pa poučno - nekateri še vedno zagovarjajo. Kljub strašni resnici. Kljub strašnim smrtim, ki so jih povzročila tovrstna razmišljanja. Lirik in revolucionar? "Komot"!
Faksimile
Skada z naslovom Edvard Koc-bekvsebuje: faksimile rokopisa zbirke Zemlja, zbirko Zemlja, ki ni re-print, vendar je natis v celoti ohranil vsebinsko in jezikovno podobo prve izdaje iz leta 1934, in še tretjo enoto, knjižico, v kateri je pod naslovom Kako je nastala Zemlja in kaj so govorili odmevi Andrej Inkret, velik poznavalec Edvarda Kocbeka, saj ureja tudi njegovo Zbrano delo, podrobno osvetlil okoliščine nastanka Kocbekove prve pesniške zbirke. Natančno je tudi citiral številne odmeve, objavljene po izidu Zemlje. Ko je citiral negativni odmev Iva Brnčiča, se mu je zapisalo, daje šlo za kulturni boj, kar je seveda izrazito negativna oznaka, uporabljena v današnjem času. Ah je drugačno razmišljanje ali nestrinja-nje z nečim res mogoče diskreditirati z oznako "kulturni boj"? Kako nekritično uporabljamo historične izraze.
Mihael Glavan je dodal podroben opis faksimilirane izdaje Zemlje, Niko Grafenauer pa je objavil krajše razmišljanje z naslovom Pesnik na konfinu. Faksimili v zbirki
Ljubljanski nastop ob desetletnici ljubljanske univerze leta 1929: Edvard Kocbek, Bogomil Horvat, Slavko Grum, Anton Ocvirk, Josip Vidmar, Vladimir Bartol
Edvard Kocbek kot študent
Feniks so zahtevni projekti. Odlikuje jih tudi zelo lepo oblikovanje Matjaža Vipotnika.	V. M.
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
O
revolucija
manjšina pa proti Italiji. Centralni komite KPJ je po pričevanjih članov društva svojim ubijalskim enotam dal načelno nalogo, da morajo v Sloveniji Hrvate pobijati Srbi in Črnogorci s pomočjo Slovencev, na hrvaškem Hrvatje Hrvate, v Sloveniji pa Slovenci Slovence. To načelno navodilo oziroma naloga se mi zdi eden ključnih idejnih temeljev komunistov v boju za oblast in ohranitev oblasti. Na podlagi pričevanj bom skušal opisati tista grobišča, katerih lokacijo je objavila komisija Demos v Celju.
Grobišče pri Rogatcu
Od Rogatca proti hrvaški meji je tik pred meddržavnim prehodom naselje Dobovec. Med slovensko in hrvaško carinarnico je na desni strani Sotle, tukaj še majhnega potoka, speljana železnica in cesta proti zaselku Trlično. Nekaj sto metrov od državnega prehoda, kjer se križata cesta in železnica, je proti Sotli njiva, na kateri je na skrajnem robu proti potoku več kot deset metrov dolgo
grobišče. Njiva z grobiščem vred je stalno orana in obdelovana, tako da je grobišče težko opazno. Lastnik njive je Davorin Bele iz Trličnega.
Na pobudo notarja iz Šmarja pri Jelšah Pavla Rojsa sva se s prijateljem Oskarjem odpravila k njemu, da naju je vodil do grobišča. Pavel Rojs pripoveduje: "Doma smo bili v Dobov-cu. Tako sem kot otrok vojni in povojni čas preživel na slovensko-hr-vaški meji. Hrvaški poglavnik Ante Pavelič se je iz Hrvaške umaknil 26. aprila 1945. Prespal je v Rogaški Slatini pri svojem prijatelju odvetniku dr. Rosandiču. 6., 7. in 8. maja 1945 so partizani v Dobovcu razorožili veliko število hrvaških domo-branov, samih mladih fantov. Zaprli so jih v velik zamrežen prostor na zgornji strani ceste. Ko je bil prostor poln, so si morali fantje izkopati grob na njivi na slovenski strani Sotle in tam so jih postrelili in zakopali. Verjetno jih je bilo več kot 200.
Na Kalu pri Jurjevcu v Maclju, ki leži zahodno od Velike bukve, je velika ploščad. Hrvaške begunce, ki so
jih do Durmanca pripeljali z vlakom in jih vodili do Dolnjega Maclja, so pred Veliko bukvijo pobili in zakopali. Pobijali so jih vso noč. Pravijo, da jih je bilo več kot 4.000. O teh pobojih hrvaških beguncev ob cesti proti Mariboru bi vedel veliko povedati avtoprevoznik iz Hromca Pa-vič. Dobro se spominjam tudi kolon banatskih Nemcev, ki so mimo naše hiše s konjskimi vpregami in zvrhano naloženimi vozovi nekaj dni hiteli proti Celju. Kam so izginili?
Prav tako vem, da so bolgarski partizani mobilizirali veliko mladih fantov, posebno v Medimurju, in jih nato vse pobili. Pri nas v šmarski občini, vkraju Lesično, kjer so medvojni partizanski grobovi in povojna grobišča hrvaških beguncev, se je zgodilo, da so grobove zamešali. Tako so borci dolgo časa krasili grobišča hrvaških beguncev, sorodniki hrvaških beguncev pa grobove partizanov. To so mi povedali borci ob neki priložnosti na veselici. Saj veš, da se pri nas ob vsaki priložnosti rado kaj popije, takrat pa se razvežejo tudi jeziki."
Celjska voda iz grobišč
Pavlu Rojsu sem razložil, da so banatski Nemci verjetno končali v bližini letališča Leveč in v Medlogu pri Celju. Tu so jih partizani ustavili, jim odvzeli konje, vozove in kar je bilo na njih uporabnega, ljudi pa imeli nekaj časa zaprte v letališkem hangarju in letaliških poslopjih. Kmetje so si jih kar nekaj časa izposojali kot delovno silo. Nato so izginili. Verjetno pod oznako "ustaši", saj so komunistične oblasti v Celju to oznako rade uporabljale kot opravičljiv razlog za poboje. Takih "us-taških" grobišč je v bližini letališča Leveč in v sosednjem Medlogu veliko. So dobro zavarovana s tablami, na katerih piše: Vodovarstveno območje za pitno vodo. Nas, Celjane, mestne oblasti, podprte z visoko strokovnostjo Zavoda za zdravstveno varstvo, že skoraj trideset let navajajo na kanibalizem prek "neoporečne" pitne vode, ki nam teče iz mestnih pip.
Komisija Demos je dobila sporočilo, da je veliko grobišče hrvaških beguncev tudi pred Rogatcem, tam, kjer
Največje število pobitih žrtev po drugi svetovni vojni v Sloveniji predstavljajo hrvaški begunci. Njihova grobišča so razsejana po Sloveniji od hrvaške do avstrijske meje in delno tudi v Avstrijo do tam, do koder so prodrle jugoslovanske partizanske enote. Po pričevanju članov društva Domobran iz Zagreba je pred komunistično vojsko zbežalo okoli 600.000 Hrvatov.
250.000 jih je zbežalo s čolni in jadrnicami čez morje, drugi prek naše severne meje proti Avstriji,
O
Demokracija • 52/2004
revolucija
je zdaj smetišče tik ob novi obvozni cesti Rogaška Slatina—Rogatec. Poznejših sporočil nismo dobili, tako da je to grobišče ostalo nezabeleženo. Gotovo pa so ga opazovali miličniki nekdanje postaje milice iz Rogatca tako kot grobišča okoli gradu v Rogatcu.
Ob cesti Podsreda—Senovo je naselje Veliki Kamen. Tudi tu so bili poboji hrvaških beguncev. Eno grobišče je v Serbečevem gozdu, ima obliko črke T. Drugo je tik ob cesti Veliki Kamen—Brestanica, 500 metrov zračne črte od vogala Serbečevega gozda, kjer je grobišče. To grobišče je v zamočvirjeni veliki jami, porasli z grmovjem in ostro travo. Okrog in okrog je pašnik. Tudi kraj se imenuje Okrog.
Gospod in gospa Maruša sta me skupaj z gospo Vodopivčevo in možem peljala na ogled teh grobišč. Na kraju samem nam je g. Maruša povedal: "Ob koncu vojne sem tu odraščal. Okoli 9. maja 1945 so bežali hrvaški begunci pred partizani. Partizani so jih tukaj ustavljali. Pri medsebojnem obstreljevanju jih je kar nekaj padlo. Druge so partizani zajeli in nato pobili. Očetu sem pomagal vlačiti mrliče v jamo, izkopano v obliki črke T. Mrtvi so bili oblečeni v črne jakne, vendar brez hlač, ki so jim jih slekli partizani, samo v belih spodnjicah. V to jamo je bilo zakopanih najmanj 50 žrtev. V drugem grobišču, kamor nisem hodil, je bilo zakopanih od 300 do 500 beguncev. Bili so civilisti in tudi ženske."
Grobišča v Lesičnem
Ob poti proti Velikemu Kamnu smo se oglasili še pri župniku Jožetu Hriberniku na Pilštanju. Že leta 1991 meje klical kot predsednika komisije Demos, češ da šmarska občina nima komisije za medvojne in povojne poboje, čeprav je župan in poslanec Franc Potočnik, član SLS in tudi Demosa, skoraj sosed iz Gubnega. Takrat sem Potočnika poklical in ga vprašal, ali je to res. Dejal mi je, da take komisije ne namerava ustanoviti in da naj jaz zabeležim grobišča, kolikor mi bodo ljudje sporočali.
Moj nekajletni zapozneli obisk pri župniku Hriberniku skupaj z mojimi sopotniki iz Celja ni v ničemer
spremenil njegove prijaznosti. Bila njega župana, poslanca SLS, zdaj zanski grob. Svojci mrtvih so lokaci-sva telefonska znanca, njegovo spo- sekretarja na ministrstvu za kme- je zamešali. Tako so partizanski kra-ročilo iz leta 1991 pa zapisano. V nje- tijstvo. Njegov oče je bil partizan. sili grob hrvaških beguncev, hrvaški govo verodostojnost sem od prvega V tej dolinici so jih, razorožene, pa grob partizanov. Politični funk-trenutka verjel, saj sem o njem slišal streljali. Vendar so slabo streljali, saj cionarji prejšnjega režima nekdanje samo dobro. Iz župnišča na Pilšta- je zelo veliko teh žrtev ranjenih in šmarske občine so naredili problem nju smo se kmalu odpravili v nekaj na pol živih skušalo zbežati po iz tega, predvsem kako so Hrvatje iz-desetmetrov niže ležeče Lesično, kjer gozdnatih vzpetinah, ki so levo in vedeli za grobišče. Sama zamenjava je so grobišča. Župnik je začel pripo- desno. Partizani so jih nato lovili bila najbrž posledica neprimerne ne-vedovati: "Po 9. maju 1945 so se hr- in brez strelov pobijali. Ljudje go- posredne bližine gostilne, ki so jo po-vaški domobrani začeli umikati vorijo, da so bili partizani pijani. Ak- stavili zmagovalci za svoje potrebe, proti Avstriji. Tudi v našem kraju so cijo je vodil Jakob Borštner. Kaj več
jih partizani prestrezali in ubijali. Re- o tem pa bi lahko povedali pričeval- Osnovna Šola maršala zultat tega so pri nas tri grobišča. Pr- ci Martin Lupša, Kolar, Debelak in Tita na grobišču vo grobišče je tukaj ob koncu ploč- Franc Amon iz Virštanja. Vsega sku- Za grobišča v Bistrici ob Sotli nika, na levi strani ceste, ki pelje v hrib, paj je bilo verjetno pobitih med 300 (nekdanji Sv. Peter pod Svetimi Go-kjer je vrba žalujka, nasproti nje pa in 400 hrvaških domobranov. Veli- rami) mi je leta 1990 v poslanskih potok. Ob potoku je nasutje odpad- ko grobišče je tudi v Kozjem, na des- klopeh zbora občin povedal moj po-nega materiala, tuje grobišče. Dru- ni strani ceste, ki pelje proti Podsre- slanski kolega Marko Stadler, dipl. inž. go grobišče je v smeri Virštanja ob di, tam, kjer zdaj stoji obrat Steklar- agr., eden najbolj korenitih poslancev potoku Sušnica, v dolinici, kjer je ne (brusilnica stekla) iz Rogaške Sla- SLS in Demosa, ki ga je politika SLS drog električne napeljave; to ob- tine. Več o tem bi zvedeli v Kozjem." osamila, tako da zdaj samo še obde-močje se imenuje Drensko Rebro. Za tretje grobišče v Lesičnem mi luje svoje vinograde, hrani živino in To je le slab kilometer pred doma- je povedal Pavel Rojs. I,eži na desnem skrbi za otroke, ki so se izšolali naj-čijo Franca Potočnika, dipl. inž. ag- bregu potoka Bistrica, kjer je zdaj tr- prej na Škofijski gimnaziji, nato pa na ronom., v Gubnem, našega nekda- govina. Tam je tudi medvojni parti- Univerzi v Ljubljani. Razložil mi je,
da občina Šmarje pri Jelšah ni ustanovila komisije, ki bi popisala grobišča, čepravje bila pri njih po koncu vojne prava morija. Pobitih je bilo vsaj 1.000 beguncev, med njimi ženske in otroci. Zajeli in pobili so jih v sadovnjakih na ravnici pred naseljem Bistrica, kjer je bil tudi protitankovski jarek. Tam so kasneje zgradili šolo maršala Tita in športna igrišča.
O teh grobiščih meje kasneje obvestil tudi Anton Verbančič iz Bistrice. Povedal mi je, da so grobišča tudi zunaj prostora, kjer so danes šola in športna igrišča. Da pa so takrat, ko so delali zemeljska dela za šolo in igrišča, odvečno zemljo s kostmi vred odvažali v Prišek Ta leži ob cesti proti Bizeljskemu nasproti Skale, kmalu za naseljem Bistrica in blizu odcepa ceste za Svete Gore. Povedal mi je tudi, da so bili žrtve poleg hrvaških beguncev tudi kočevarski Nemci. Med njimi so bile ženske in otroci.
To grobišče je s pomočjo takratnega župana evidentirala tudi vladna komisija za Teharje in Kočevski rog, ki so jo sestavljali Viktor Blažič, Tine Velikonja in dr. Mitja Ferenc. Niso pa evidentirali nasilnega, delnega prekopa posmrtnih ostankov.
Nadaljevanje prihodnjič Janez Crnej
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
©
zgodovina
Kras so poleg edinstvene narave tudi ljudje, njihova govorica in zaverovanost v kamen. Ta kamen, s katerim so zgrajeni kraški domovi in je bistveni element arhitekturne ustvarjalnosti ljudi na Krasu, je z njimi povezan že od antične dobe. Takrat je pokrajina po njem dobila tudi ime.
Kras, pokrajina na planoti med Vipavsko dolino, Jadranskim morjem, reko Sočo, Brkini in Istro, ki jo v največji meri označujejo posebnosti narave, ima v vse smeri svoja prehodna območja. Tudi človek je v stoletjih bivanja v tej pokrajini puščal svoje sledi. Zagotovo je sled arhitekture - v svojem najširšem pomenu - temeljno zaznamovala pokrajino in jo na najbolj svojski način ločila od vseh drugih.
Pomen Krasa
Pomen zavedanja lastne kulture postaja čedalje večji. Slovenija je z
vstopom v novo združbo držav na posebni preizkušnji. Obstoj kulture in vloga naše države v novi skupnosti bosta odvisni - poleg prodornosti domačega gospodarstva, znanja in vizij - tudi od razvitosti naše kolektivne zavesti, lokalne in nacionalne. Če se kot narod in država ne želimo utopiti v na novo rastoči skupnosti, ki nima več pravih meja, moramo okrepiti pripadnost lastnemu prostoru in lastni kulturi. Prav krhka kraška pokrajina s svojimi naravnimi in kulturnimi lepotami leži na zelo "prepišni" obmejni legi, ki je bila pred nedavnim že predmet ozemeljskih teženj večje sosede.
Kras je kot sinonim iz kamna zrasle pokrajine močno navzoč v mozaiku kulturne podobe Slovenije. Posamezne sestavine te podobe so bile že zajete in predstavljene v nekaj knjižnih izdajah. A to podobo je treba vedno znova oživljati in lastno samozavedanje dopolnjevati z novimi spoznanji. Arhitektura, ta samobitni in nerazdružljivi del oživljanja Krasa, doslej še ni bila dovolj
celovito raziskana, pojasnjena in ustrezno predstavljena. Pri koprski založbi Libris je zato zdaj izšla obsežna monografija Kraška hiša in arhitektura Krasa med očarljivostjo in vsakdanom, ki sta jo napisala dva dobra poznavalca Krasa Stanislav Renčelj in Ljubo Lah. Prvi je doktor živilskotehnoloških znanosti in avtor številnih knjig s področja slovenske kuhinje. Kot velik ljubitelj in poznavalec Krasa, rojen v Seža-
KRAŠKA HIŠA IN
ARHITEKTURA KRASA
med očarljivostjo in vsakdanom
ubES
ni, je leta 2002 izdal knjigo Kras, kamen in življenje. Lani je izšla tudi njegova Knjiga o notranjski kuhinji in drugih rečeh. Ljubo Lah je bil rojen v Postojni in je doktor znanosti s področja arhitekture. Tudi za njim je že več knjižnih izdaj. Prekaljena avtorja sta združila moči in nastala je izvrstna monografija.
Arhitektura Krasa
Avtorja posegata v knjigi v samo srž kraške arhitekture, ki že stoletja žlahtni življenje Kraševcev. Arhitektura na Krasu se je razvila na sebi lasten način. Postala je pomemben del kulturne podobe Krasa. Tako pomemben, da skupaj z drugimi posebnostmi privablja vselej nove in nove obiskovalce. V bližnji preteklosti dediščine stavbarstva nismo znali dovolj poglobljeno razumeti in ceniti. V arhitekturi domačij in zasnovi naselij nismo bih sposobni prepoznati izjemnosti in domiselnosti, ki še danes v marsičem prekaša sodobne stvaritve. V čedalje bolj globaliziranem svetu
Demokracija • 52/2004
zgodovina
pomenijo te izjemnosti enkratnost, tipika kraške pokrajine pa ni samo del kulturne identitete, temveč je lahko izziv in vzpodbuda za nove ustvarjalne dosežke. Arhitekture ne gre le prenavljati, iz nje je mogoče črpati navdih za njeno nadgradnjo in za zapolnitev v njej nastalih vrzeli. Preseči moramo modno, marsikdaj neprilagojeno in samo univerzalno oblikovano arhitekturo.
Avtorja sta skušala združiti izkušnje, znanje in različna hotenja pri celoviti obravnavi kraške hiše in arhitekture Krasa. Menita, da je pot do cilja na tak način lažja in rezultat lahko boljši. Upoštevala sta številno literaturo in vsa dosedanja dognanja. Če je bilo le mogoče, sta se izognila strokovnemu jeziku in pisala poljudno. V opise in razlage sta vključevala poimenovanja oziroma kraške narečne izraze. Gotovo pa bo tudi zelo bogata govorica objavljenih slik pripomogla k vnovičnemu odkrivanju lepot in bogastva tega, kar Kras ponuja.
Pomen kamna
Knjiga govori o arhitekturni ustvatjalnosti ljudi na Krasu iz različnih obdobij in prikazuje dosežke, ki so avtohtoni, izvirni ali značilno prilagojeni razmeram bivanja na Krasu. Avtohtono arhitekturo Krasa je nekdaj označeval predvsem racionalen in funkcionalen odnos do stvaritev, ki je skupaj z enotnostjo v uporabi gradiv dal arhitekturi poseben čar. Ljudje so nekdaj lahko gradili samo s tistimi materiali in gradivi, ki so jih imeli v bližini in ki jim jih je uspelo iztrgati naravi. Kamna je bilo v izobilju, les, potreben za graditev, pa je bil nekdaj redek in dragocen.
V monografiji avtorja posvečata dve zaokroženi poglavji grajski, utrdbeni in cerkveni arhitekturi, ki so najvrednejši in najpomembnejši del kulturne dediščine. Dve svetovni vojni sta vasi na dolnjem Krasu tako opustošili, da je bila stavbna dediščina v veliki meri uničena. Vztrajnim in klenim Kraševcem prizadetih vasi gre priznanje za obnovo porušenih in požganih domov. Nemogoče pa je bilo ob hitrih povojnih pozidavah vrniti tudi nekdanjo bogatost dediščine.
Življenje z dediščino
Poseben poudarek sta avtorja dala razlagam kraške domačije in vasi, najvidnejšima pojavnima oblikama arhitekturne stavbne dediščine Krasa. Z raz-členjevanjem njunih sestavin želita predvsem pojasniti temeljne zakonitosti v njunem vzajemnem razvoju. Avtorja si nista zadala za cilj predstaviti naj -bolj znanih, dragocenih in spomeniško že ovrednotenih dosež-
kov stavbarstva na Krasu. Namenoma sta želela, kot pojasnjujeta uvodoma, v "zgodbo o arhitekturi Krasa" vključiti tudi primerke, ki so prvič objavljeni in lahko povsem enakovredno prispevajo svoje pripovedi v celovito zgodbo. Razlage in opise sta skušala povezovati z nekdaj vsakdanjim življenjem, posebej tistim, ki je še živo v spominu ljudi.
Knjiga naj bi bila vzpodbuda za naklonjen odnos do še ohranjenih celot dediščine, v njej nakazujeta možnosti njenega preživetja. Z dediščino je namreč treba živeti tako,
da se ne počutimo ob njej utesnjene. Z aktivnim odnosom jo lahko vključimo v razvojna prizadevanja, da bo postala predmet upravljanja, kajti ko jo enkrat uničimo, je ni več.
Raznolikost in temeljitost
Kratek prelet vsebine. Uvodoma knjiga predstavi arheološke sledi o poseljevanju Krasa v pradavnini. Sledi poglavje o gradovih in utrdbah na Krasu (gradovi in dvorci Štanjel, Senožeče, Švarcenek, Školj, Štjak - Stari grad, Socerb, Lipica
življenja na Krasu so krojile trgovske poti, sejmi, obrt, furmanske gostilne in železniške povezave. Za podeželje Krasa je značilno prilagajanje posebnostim kraškega podnebja (naselja, kmetijstvo, živinoreja). Prikazane so kali in lokve, mlini in žage ter pastirske hiške in zidovi. Glavnina knjige je namenjena kraški hiši. Prikazani so vsi njeni deli, stanovanjski, gospodarski in borjač, ter značilnosti gradbenih tehnik. Pri tem sta avtorja podrobneje prikazala nekaj značilnih kraških domačij. Zadnji del knjige je namenjen prihodnosti arhitekture Krasa.
Knjigo Kraška hiša in arhitektura Krasa je izdala založba Libris, Prešernov trg 9, Koper (05/627 -4165), ima 230 strani velikega formata (24 x 30 cm) in vsebuje več kot 400 barvnih fotografij, razlagalne načrte arhitekture kraških domačij, slovar narečnih besed in pregledno karto obravnavanega območja.
itd.). Kamen je posebej vplival tudi na sakralno stavbarstvo. Del
Krajna vas ob cesti Dutovlje-Komen. Naselje se je razraslo vKi^Sili^UKmBSKŠSBKt^mKt^^^S na nizkih vzpetinah tik ob najplodnejših zaplatah zemlje. Skopo. Naselje se je na Krasu prilagajalo obdelovalni zemlji.
Bogato oblikovan pilastrski vhod v cerkveno ogrado v Divači
Obnovljena Škrateljnova hiša v Divači
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
recenzije
Vladar Samo
Mohorjeva družba Celje
Pisatelj in znameniti prevajalec Janko Moder se je na začetku druge svetovne vojne odločil, da bo napisal nadaljevanje Finžgarjeve povesti davnih dedov Pod svobodnim soncem. Zaril se je v študij tedanje materialne in duhovne zgodovine in
tisnili 2.000 izvodov. Izkupiček od prodaje je namenil goriškim beguncem. Delo, založba Karantanija gaje ponatisnila v zbirki Sledi, dopolnjuje daljši zapis Marka Klavore, ki obravnava problematiko slovenskega begunstva v tistem času. Res je bil rojen leta 1893 v Gorici, umrl je leta 1936 in je pokopan na Sveti gori.
Vodnik po Rimu
Založba Tangram
Verjetno je Rim najlepše mesto na svetu. Po znamenitih zgodovinskih ostalinah to zagotovo je. Zato je opisati zgodovino več kot 2750 let starega mesta zahteven zalogaj. Za slovenskega bralca se ga je lotil Milan Selan in nastal je obsežen Vodnik po Rimu. V njem je Rim dokaj izčrpno predstavljen od mi-
do konca vojne napisal dve knjigi in pol. V prvi knjigi z naslovom Neznano ljudstvo se budi je zajel obdobje pred preselitvijo Slovencev. Pod naslovom Sveta zemlja je izšla leta 1952. Drugi del, ki mu je dal naslov Vladika, mu je obležal "v predalu". Zdaj ga je pod naslovom V7a-dar Samo kot 154. knjigo Slovenskih večernicizdala celjska Mohorjeva, s čimer je počastila avtorjevo 90-letnico. Pripoved je postavljena v zgodovinski okvir burnih preseljevanj ljudstev čez slovensko ozemlje. Knez Samo je otrok slovenskega vojvode, a ga Langobardi zajamejo. Postopoma se reši suženjstva.
Ob Soči
Založba Karantanija
V knjigi Ob Soči so zbrana vojna poročila, ki jih je Alojzij Res od maja do septembra 1915 pod različnimi naslovi objavljal v časopisu Slovenec. Ta poročila so hkrati dokumenti, ki pričajo o usodi in trpljenju beguncev v času italijanske agresije na slovensko ozemlje med prvo svetovno vojno. Res jih je leta 1916 izdal pri založniku Stoki v Trstu v nakladi 3.000 izvodov, ki je hitro pošla, zato so naslednje leto do-
tološkega nastanka do danes. Z vodnikom bodo poslej poti po sledovih srednjeveških romarjev lažje (podrobno je opisanih sedem bazilik), bogati so opisi kulturnih, zgodovinskih in drugih znamenitosti, posebno poglavje je namenjeno osebnostim, vodnik pa postreže tudi s številnimi koristnimi nasveti (kako do Rima, restavracije in bari, prenočišča, prevozi po mestu, vreme, zdravstvena pomoč itd.). Vodniku, ki je opremljen z množico skrbno posnetih barvnih fotografij, je dodan zemljevid Rima.
Rože zla
Cankarjeva založba
Prevod Marije Javoršek prinaša prvo integralno predstavitev znamenite in pomembne zbirke
Charlesa Baudelaira Rože zla v slovenščino. Nadgrajuje jo izčrpna spremna beseda Borisa A. Novaka z zgodovinskim pregledom recepcije Baudelaira, predvsem v luči dileme, ali je pesnik, ki je imel samega sebe za romantika, dekadent ali simbolist. Analiza, ki ob svetovnih poznavalcih Baudelaira - Marie-Je-anne Durry, Hugu Friedrichu, Sar-tru in drugih enakovredno upošteva tudi Pirjevca, Kosa in Udoviča, pripelje do sklepa, da je le Baudela-irova raba pesniškega jezika kriterij za definiranje simbolizma in njegovo razlikovanje od drugih literar-nozgodovinskih pojavov. Plodna napetost med dekadenčnim senzu-alizmom in simbolistično podu-hovljenostjo se v poetiki in življenjski usodi znamenitega pesnika kaže na najbolj dramatičen način. Najboljši dokaz nerazdružljive prepletenosti simbolističnih in romantičnih prvin so prav Rože zla: Tu se izrazito simbolistične pesmi nenehno menjujejo z besedili, ki izkazujejo "zgolj" dekadenčno čutnost.
Iz koledarske zbirke
Prešernova družba
V okviru Prešernove koledarske zbirke za leto 2005 je izšlo devet knjig. Med njimi tudi slikanica Žabji kralj in zvesti Henrik bratov J. in W. Grimm, ki jo je ilustrirala Andreja Peklar. BogdanNovak je napisal novo mladinsko pripoved Lovci na pe-tardarje, prav tako Slavko Pregl z naslovom Usodni telefon. V zbirki so tudi trije romani za odrasle: Medeno mesto Polone Škrinjar pripoveduje o usodi kmečkih žena, v psiho-loško-socialnem romanu Temna si-/aMila Jakopič obravnava umsko zavrtega mladeniča, Franček Rudolf pa
pod naslovom Jahta med drevjem podaja zabavno pripoved o junakih treh generacij, ki neprestano iščejo bolj telesne kot čustvene stike.
Koledar 2005
Goriška Mohorjeva družba
Koledar za leto 2005 predstavlja 80-letno navzočnost Goriške Mohorjeve družbe in zvestobo mohor-janski misli. Zbornik, uredil ga je dr. Jože Markuža, med vrsto zanimivih zapisov prinaša: Sledi sakralne umetnosti v Posočju v Tohninskem muzeju (Silvester Gabršček), Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici (Branko Marušič), Peter Me-dvešček, učitelj, politik, župan, pisec (1859—1932) (Jurij Rosa), Stoletnica župnije vRicmanjih -1905—2005 (Angel Kosmač), Izobraževalno društvo Idrija pri Bači (Vlasta Tul), Kosovelovi v Tomaju (Mira Cen-cič), Usoda slovenske knjige pod fašistično Italijo (Marijan Brecelj), Jožko Bratuž in Janko Kralj, 60. obletnica njune smrti (Jožko Kragelj).
Skrivnosti Vzhoda
Založba Mladinska knjiga
Knjiga Skrimosti Vzhoda je bogato ilustriran kulturnozgodovinski pregled azijskega prostranstva z njegovimi svetimi kraji, raznolikimi ver-
	
•sfgjjj	
HR '	
	
stvi in skrivnostnimi legendami, ki spadajo k velikim ugankam svetovne zgodovine. Predstavlja razkošno paleto duhovnega življenja v Aziji, odkriva različno iskanje božanskega v naravi in razne oblike verskega poglabljanja. Knjiga, ki prinaša zanimive opise in izjemne barvne fotografije, je izšla v zbirki Enigma.
VLADAR SAMO
RIMU
©
Demokracija • 52/2004
mejniki
CELOVŠKA KNJIGA
izbral m urediI Reginald Ivspemlk
Celovška knjiga
Potem ko je Slovenska matica izdala že štiri knjige, ki so posvečene glavnim slovenskim mestom, Ljubljansko, Mariborsko, Celjsko in Tržaško knjigo, se ji je zdaj pridružila še Celovška knjiga.
Celovec je na poseben način (tudi) slovensko mesto. Zgodovinske okoliščine so določale, daje mesto danes skoraj povsem ponemčeno, čeprav je npr. pred 150 leti tam nastala in delovala prva slovenska založba Družba svetega Mohorja, ki je odločilno budila narodno zavest vseh Slovencev. Celovško knjigo je njen urednik Reginald Vospemik uredil nekoliko drugače, kot so bile njene štiri predhodnice, čeprav je tudi ta sestavljena iz množice predvsem literarnih in spominskih besedil, v katerih avtorji opisujejo mesto. Besedila si ne sledijo po kronološkem vrstnem redu, ampak so razdeljena v pet tematskih sklopov. Prvo Od Karantanije do Carinthie se začne s pripovedjo Franceta Bevka, nadaljuje s Florija-nom Lipušem, Franom Elleijem, Pavlom Zablatnikom, Primožem Trubarjem, zaokroži pa z Reginaldom Vospernikom in Wilhelmom Baumom. Drugo je posvečeno slovenskemu kulturnemu prebujanju v Celovcu. Sledimo besedilom Urbana Jarnika, Domeja, Prešerna, Bauma, Sušnika, Vos-pernika, Lipuša, Majar-Ziljskega, Einspielerja, Čertov-Drumlove in Vo-ranca. Koroški plebiscit in njegov čas opisujejo Župančič, Cankar, Jančar, Smolej, Messner, Pregelj, Zagorski, Voranc in Sušnik. Nacizmu in njegovi dediščini je namenjenih 21 pripovedi od Karla Prušnika-Gašperja in Janka Uranka do Florijana Lipuša in Žarka Petana. Peti sklop je namenjen sodobnim potem književnosti na Koroškem in prinaša 22 del. Knjiga je opremljena z izborom podob slikarjev in arhitektov s Koroškega od Marka Pernharta do najsodobnejših, ki ga je naredil Franc Krištof.
Mali leksikon botanike
Mali leksikon botanike, ki ga je izdala Tehniška založba Slovenije, so napisali trije slovenski avtorji.
Slovenci imamo kar nekaj šolskih učbenikov in strokovnih del s področja botanike, imeli smo tudi nekaj prevodov, nismo pa imeli domačega botaničnega leksikona. Mali leksikon botanikebo zato dobrodošel vsakomur, ki se kakor koli ukvarja z botaniko. Avtorji Tomaž Petauer, Vlado Ravnik in France Šuštar so obdelali 2.047 gesel; večina jih je tudi z etimološko razlago. Največ pozornosti so namenili morfologiji, v sistematiki pa najpomembnejšim družinam in njihovim važnejšim rodovom in vrstam. Uvodoma so navedli razdelitev botanike na razna področja, spomnili so se pomembnih raziskovalcev in predstavili pregled zgodovine botanike na Slovenskem. V zadnjem delu so predstavili povzetek sistema rastlin in nekatera praktična področja botanike, ki terjajo poznavanje rastlin. Objavili so tudi kratek prispevek o tem, kako pripraviti herbarij in ga obvarovati pred škodljivci. Za boljšo predstavo in razumevanje je besedilo ilustrirano z izvirnimi in nazornimi risbami prof. dr. Vlada Ravnika.
Kuharica sestre Vendeline
Veliko je kuharic, prave mojstrovine pa so redke, bi lahko zapisali ob Kuharici sestre Vendeline, ki jo je že v 15. izdaji založila založba Vale-Novak.
Kuharica sestre Vendeline je nastajala in zorela skozi vse življenje velike mojstrice, sestre Vendeline (Marije lic), ki pa ni bila le izkušena kuharica, temveč tudi izvrstna učiteljica novih generacij kuharic. Recepte v svoji knjigi je zbrala na podlagi jedilnikov, ki na mizo prinašajo vonj po prvinski, domači kuhinji. V tej obsežni kuharici (460 strani) so zbrani recepti, kakršne imajo Slovenci radi, tisti pristni, ki jih je naš okus izoblikoval na podlagi vsega, kar tukajšnja zemlja daje. Ta kuhinja že stoletja nastaja na domačem ognjišču, plemenitijo pa jo tudi drobci iz velikih svetovnih kuhinj. Slovenska boljša kuhinja - ker gre za slog, jo lahko poimenujemo, kot nosi kuharica tudi podnaslov, slovenska meščanska kuhinja - ima še eno posebnost: v njej je vedno brbotala tudi prava kmečka hrana. Sestra Vendelina je imela recepte v glavi, od izmerjenih surovin do najustreznejšega postopka. Zapletenega recepta ni poznala. "Noben recept ni zahteven," je govorila, "vse je preprosto, samo lotiti se je treba." Vsega se je lotila brez obotavljanja, zato si je nabrala velikansko znanje, ki ga je vedno nesebično delila z drugimi. Knjiga prinaša 1.300 receptov, zbranih v 300 jedilnikih za vse priložnosti.
Kocbekov zbornik
Pod naslovom Krogi navznoter krogi navzven je založba Nova revija izdala zbornik z objavo 33 prispevkov s septembrskega simpozija na Slovenski matici.
Začne se z razmišljanjima Borisa Pahorja (O suverenem predstavniku naše identitete) in Draga Jančarja (Videlje položaje in dogodke, kijih drugi niso zaznavali). Drugi sklop je namenjen tridesetim letom in prinaša prispevke Edvarda Kovača, Jerneje Štoviček, Janeza Gradišnika, Alojza Rebule in Milčka Komelja. Pod naslovom Razumnik pred odločitvijo so objavljeni štirje prispevki: Spori z družbo (Andrej Inkret), Malodušje v Sloveniji in pre-mljevanje o Španiji (Dimitrij Rupel), KocbekoviOsvobodilni spisi (Peter Kovačič Peršin), Umetnik, mislec, politik (Joža Mahnič). Četrti sklop Krogi navzven je namenjen vojni: Medprolemajskimi in galilejevskimi krogi (Igor Grdina), Na ostrem robu med pozicijo in opozicijo (Aleš Gabrič), "Slovenski človek" in krščanski socialisti (Janko Prunk), Kocbekov in Fajfarjev pogled na vlogo krščanskih socialistov v OF (Bojan Godeša). O Kocbekovi medvojni in povojni usodi pišejo Spomenka Hribar, Alenka Puhar, France Pibernik in Viktor Blažič. Še posebej zanimiv je prispevek Tineta Hribarja Kocbekova krivda. V zadnjem delu zbornika je objavljen niz prispevkov, razmišljanj in utrinkov o Kocbekovem pesništvu, njegovi poetiki, ekstatičnosti in usodi.

v*ior Btai>d ■
Gabri ■ Mihael Gtavan ■ Janez G-acKn*
■	Nfco Gratsnauar ■ Igor Grama ■ Boian Godaia ■ Soomenka Hribar ■ Trne Hnoa; ■ Andrej Inkrot ■ Drago Jani a' ■ Franci Jo« ■ MflCek Komoii ■ Edvard Kovat ■ Poier Kova« Petin
■	Kajetan KoviC ■ Mdan LjU&Č ■ Jo2a Mahni ■ Mra MiiadrwC Za>azn* ■ Boris A Novak ■ Bora Pahor ■ Tone PavCoK ■ France Pibernik ■ Denis Poni2 ■ Janko Prunk ■ Alenka Puhar
■	Alojz Rebula ■ Dtrnilnj Rupol ■ Ivo Svoiina ■ Tomaž Šalamun
■	jgrnefl Slovak ■ Dane Zaje
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
film
Na naša filmska platna prihaja težko pričakovan film Polarni vlak, posnet po priljubljeni otroški knjigi Chrisa Van Allsbur-ga. Dobitnika oskarja Tom Hanks in režiser Robert Zemeckis sta znova združila moči in ustvarila čudovit pustolovski film.
Deček, ki še vedno verjame v božička, nekega večera doživi veliko presenečenje, ko je povabljen na nepozabno vožnjo s Polarnim vlakom, ki naj bi ga popeljal na severni pol. Na potovanju, polnem čudes in pustolovščin, deček spoznava pravi pomen božičnega čudeža, ki se pokaže šele
tedaj, ko vanj resnično verjamemo. Na božični večer leži fantek buden v postelji, nekaj mu ne da miru. Tiho je kot miška. Čisto pri miruje. In čaka. Močno upa, da bo zaslišal zvok, ki si ga že od nekdaj želi slišati- cing-ljanje zvončkov božičkovih sani. Ura je pet minut do polnoči. Nenadoma ga predrami hrumenje. Pogleda skozi okno in ne more verjeti svojim očem: točno pred njegovo hišo se bobneče ustavi bleščeče črn vlak, para iz njegovega dimnika žvižga v večerno nebo in se dotika nežnih snežink. Fantek odhiti ven, oblečen le v pižamo in natikače, tam pa ga pričaka sprevodnik, ki je očitno prišel ponj. "Torej greš?" Vpraša sprevodnik. "Kam pa?" "Kam, na severni tečaj seveda. To je Polarni vlak!"
äfft»
The Polar Express
Režija:	Robert Zemeckis
Scenarij:	Robert Zemeckis, William Broyles Jr. po literarni
	predlogi Chrisa Van Allsburga
Producenti:	Steve Starkey, Robert Zemeckis, Gary Goetzman
	in William Teitler
Igrajo:	Tom Hanks, Josh Hutcherson, Chantel Valdivieso,
	Michael Jeter Hayden
Premiera:	23. 12. 2004
Distribucija:	Ljubljanski kinematografi
Čudežna pustolovščina
Ko se nejeverni fantek na božični večer odpravi na potovanje z vlakom na severni tečaj, se poda na pot, ki mu bo pokazala, da čudežno življenje ne zapusti tistega, ki verjame. Oskaijev-ca Tom Hanks in režiser Robert Zemeckis, spomnimo se ju po filmih Forrest Gump in Brodolom, sta spet
stopila skupaj in posnela Polarni vlak, čudežno pustolovščino, ki temelji na literarni predlogi Chrisa Van Allsburga. Film združuje klasično pravljico in najnaprednejšo tehnologijo zajemanja gibanja ter je prvi film nasploh, ki uporablja tako tehniko.
Že skoraj 20 let je knjiga Polarni vlak del praznične tradicije številnih
Izbrisani spomini
V filmu Večno sonce brez- Joel, Jim Carrey, izve, da si je nje- pek in poišče izumitelja dr. Howarda
madežnega uma nas bo za- gova nedavna ljubezen Clementine, Mierzwiaka, ki ga igra Tom Wilkin-
. i i- o i- u igra jo Kate Winslet, dala izbrisati vse	son. Toda kmalu ugotovi, da bi ne-baval Jim Carrey, ki se bo ^ ;. , ^ f , , , ,
... . . spomine na niuno burno zvezo. Tu-	katere spomine vendarle rad obdržal,
spopadal s svojimi spomini. , . ,,,	„ .	,
di sam se iz obupa odloči za ta pošto-	Začne se nenavadno popotovanje po
@	Demokracija • 52/2004
film
družin po svetu. Pisatelj in umetnik Chris Van Allsburg, eno najbolj spoštovanih in uglednih imen otroške literature, je leta 1986 prejel odličje cal-decott za svoje slike, ki so ilustracije v knjigi Polarni vlak. Svojo zgodbo je za film posodil že leta 1995, in sicer Jumanji, v katerem je igral Robin Williams. Obe zgodbi sta si pri-
služili odličje caldecott, kar pomeni, da je Van Allsburg eden izmed tistih redkih avtorjev, ki si je ugledno nagrado prislužil kar dvakrat.
Režiser Zemeckis je hotel na film do potankosti prenesti magičnost Van AUsburgove zgodbe. Njegove ilustracije, ki izžarevajo lepoto in sijaj, je hotel prikazati tudi na filmu, tako
da bi bilo vse skupaj videti kot premikajoča se oljnata slika. Toda kako? Ce bi v filmu igrali pravi igralci, bi se porazgubila čarobnost, klasična animacija pa tudi predstavlja nekatere omejitve. "Težava tradicionalne animacije je v tem," pravi Zemeckis, "da ne more prikazati avtentičnih človeških likov." Režiser seje zato odločil za najnovejšo tehnologijo zajemanja gibanja, kar pomeni, da igralca posnamejo kamere, povezane z računalnikom, njegova igra pa je kot podlaga za računalniško ustvarjanje likov. Ta napredna tehnologija omogoča zaznavanje in zajemanje najmanjših nians izrazov, vse do premikanja trepalnic. Poleg tega lahko posname obrazno mimiko in premikanje telesa več igralcev hkrati, kar omogoča sistem digitalnih kamer, ki lahko zajamejo vseh 360 stopinj. Polarni vlak je prvi celovečerni film, ki je v celoti posnet v tej tehniki. Monika Maljevič
njegovih možganih, kjer se meje	donu, ko je večerjal s prijateljem in
med spomini in domišljijo kmalu	umetnikom PierreomBismuthom.
zabrišejo. Med postopkom namreč	Ta mu je dal izzivalno iztočnico: kaj
začne znova odkrivati svojo naklo-	bi storil, če bi po pošti prejel sporo-
njenost do Clementine, zato skuša	čilo,dagajenekdoizbrisalizspomi-
brisanje spominov ustaviti. Medtem	na in da z njim ne sme več vzposta-
ko ga dr. Mierzwiak in njegova eki-	viti stika? "Kmalu sem imel povsem
pa preganjajo po labirintu sporni-	drugačno zamisel glede tega filma,
nov, postane jasno, da Clementine ne	V ospredje so stopili spomini. Ljud-
bo mogoče izbiti iz njegove glave.	je smo spomini in spomini vpliva-
Navdih za film je režiser Michel	jo na naše življenje. Če jih izgubi-
Gonclty dobil pred nekaj leti v Lon-	mo - pred smrtjo - je tragično."
i Eternal Sunshine of the Spotless Mind
Režija:	Michel Gondry
Scenarij:	Charlie Kaufman, Michel Gondry
Producent:	Charlie Kaufman
Igrajo:	Jim Carrey, Kate Winslet, Gerry Robert Byrne,
Elijah Wood, Kirsten Dunst
Premiera:	23.12.2004
Distribucija:	Cinemania Group
na kratko
Hollywoodsko združenje tujih novinarjev (Hollywood Foreign Press Association) je objavilo nominacije za 62. podelitev nagrad zlati globus. .Za vloge v filmih Ray, Collateral in v televizijskem filmu Redemption je igralec Jamie Foxx prejel tri nominacije za zlati globus, v tekmi za to ugledno nagrado pa so še Nicole Kidman, Johnny Depp in Leonardo Di Caprio. V kategoriji najboljši film najdemo filme Aviator, Finding Neverland, The Incredibles, Phantom of the Opera in Ray. Cli-ve Owen, Meryl Streep, Cate Blanchet in Natalie Portman so nomini-ranci za najboljšo stransko vlogo. Med režiserji so nominirani Clint Eastwood, Marc Forster, Mike Nichols, Alexander Payne in Martin Scorsese. Podelitev nagrad bo 16. januarja.
Komedija Sideways (S strani) Alexandra Payna je po oceni new-yorških filmskih kritikov najboljši film leta 2004. New York Film Critics Online je to zgodbo o najboljših prijateljih na potovanju po vinskih cestah minulo soboto razglasil za film leta. Igralca v filmu Thoma-sa Hadna Churcha in Virginio Madsen so newyorški kritiki nagradili za najboljši stranski vlogi. Za film leta so komedijo Sideways razglasili tudi kritiki iz Los Angelesa, National Board of Review of Motion Pictures pa ga je nedavno uvrstil med deset najboljših letošnjih filmskih izdelkov. Jamie Foxx je bil razglašen za najboljšega igralca za skrivnostni portret Raya Charlesa v filmu Ray, Imelda Staunton pa za najboljšo igralko v filmu Vera Drake za vlogo gospodinje, ki v 50. letih v Angliji dela nezakonite splave - v filmu Vera Drake. Martin Scorsese je postal najboljši režiser za ep o Howardu Hughesu The Aviator, Charlie Kaufman je dobil nagrado za scenarij za Eternal Sunshine of the Spotless Mind.
Jennifer Lopez je privolila, da posname film za štirikrat manjši honorar od svojega običajnega. Pevka in igralka bo nastopila v filmu An Unfinished Life ob Robertu Redfordu. Po neuspehu svojih zadnjih filmov Gigli in Jersey Girl bo Lopezova nastopila pred kamerami za samo dva milijona tolarjev, saj verjame, da ji bo kariera po tem šla samo navzgor. Spomnimo se, da je pretekli teden Hollywood Reporter Lope-zovo razglasil za eno izmed desetih najbolje plačanih igralk.
Pink se bo svetu predstavila na nov način. Svoje misli in čustva bo odkrila vsem, saj je privolila, da se vsebina njenega zasebnega dnevnika prenese na veliko platno. Pink se je odločila za ta korak, potem ko so odložili snemanje biografskega filma o Janis Joplin, ki naj bi jo igrala. V svoji dosedanji filmski karieri je zabeležila le kratek prizor v filmu Char-lijevi angelčki: S polno brzino. Film o Pink temelji na njenem dnevniku, pevka pa je dejala, da bo to šokanten, navdušujoč in nadvse iskren film, ki ji je pri srcu. Naslov filma pa ne bo preveč inovativen - Dnevnik.
Ice Cube se je pridružil Marku Wahlbergu pri snemanju Paramo-untovega filma Four Brothers, trileija s tematiko maščevanja, ki ga bo režiral John Singleton. Snemanje naj bi se začelo januarja prihodnje leto na lokacijah v Torontu. Zgodba spremlja štiri brate, ki se zberejo, da bi maščevali smrt v družini. Scenarij sta napisala Dave Elliot in Paul Lovett, producenta projekta pa sta Lorenzo di Bonaventura in Ric Kidney.
106.6
MHz
Demokracija • Četrtek, 23, decembra 2004
o
tv program
PETEK,
24.12.2004
Slovenija 1
j
6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI
7.00 DOBRO |UTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 BUBA GUBA: BAZEN,
LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA, 3/10 9.25 MALI MEDVEDEK IN BOŽIČNA ZVEZDA,
RISANI FILM 9.45 RISANKA 9.55 SKIP IN SKIT,
RISANA NANIZANKA, 25/26 10.10 NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE 10.45 ŠTAFETA MLADOSTI 11.25 MODRO
11.55 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA
NANIZANKA, 10/24 12.15 OSMI DAN 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.25 ČAROVNIK IZ OZA, AM. FILM (VPS 13.15) 15.05 VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI ■ HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 POTEPANJA: SKOK S PADALOM, IGRANO-
DOKUMENTARNA NANIZ., 6/10 (VPS 16.50) 17.15 IZ POPOTNE TORBE: BOŽIČ (VPS 17.15) 17.40 FRANČKOV ČAROBNI BOŽIČ,
KANADSKI RISANI FILM (VPS 17.40) 18.30 ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 LENKINE SANJE, AM. RISANI FILM (VPS 20.00) 20.55 OČE ZA BOŽIČ, NEMŠKI FILM (VPS 20.55) 22.40 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.40) 22.55 SKRIVNOST BOŽIČA, DOKUMENTARNA
ODDAJA (VPS 22.55) 23.45 POLNOČNICA, PRENOS IZ NOVE GORICE
(VPS 23.45) 1.10 NOČNI IZBOR 1.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT 2.05 SKRITO V AMERIKI, AM. FILM (VPS 02.05) 3.40 DA, SESTRA, NE, SESTRA, NIZOZEMSKI FILM 5.15 ZIMSKI OTROK, FRANCOSKI FILM
Slovenija 2
6.30 9.05 9.05 9.35
10.05 11.00 11.30 13.40 14.25
15.55
16.55 17.25 18.00 18.10
20.00 20.55
22.40 0.05
Kanal A
8.45 TV prodaja
8.50 Mldve z mamo, 2. sezona, ponovitev 9. dela
ameriike nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, pon. am. naniz.
10.30 12.30 13.00
13.50
14.45
15.35 16.05 17.00
17.30
18.00 20.00
2140
INFOKANAL
TEDENSKI IZBOR
OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA
MOSTOVI - HIDAK:
MOJ GOST, MOJA GOSTJA... •
VEND...GEM ...
OTROŠKI INFOKANAL
TV PRODAJA
ZABAVNI INFOKANAL
TV PRODAJA
OMIZ|E - GOSPODARSKA RAZPOTJA
SLOVENIJE, PONOVITEV
ROXY MUSIC - KONCERT V DVORANI APOLLO
LETA 2001 (VPS 16.00)
VIDEOSPOTNICE: VROČE, PONOVITEV
OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA (VPS 17.25)
SKOZI ČAS (VPS 17.55)
TOM IN THOMAS, NIZOZEMSKO-ANGLEŠKI
FILM, PONOVITEV (VPS 18.10)
VEDEŽNIKI, DOKUMENTARNI FILM (VPS 20.05)
PORTRET: ONDINA OTTA,
ODDAJA TV MARIBOR (VPS 21.00)
SLAVNOSTNI KONCERT
OB 80-LETNICI ONDINE OTTE KLASINC,
POSNETEK (VPS 21.30)
KONČNO PREBUJEN, AM.I FILM (VPS 22.50)
SLOVENSKA JAZZ SCENA
2. FESTIVAL SLOVENSKEGA JAZZA:
ELEKTRIK |AZZ KVARTET (VPS 00.15)
INFOKANAL
E-, ponovitev TV prodaja
Midve z mamo, 2. sezona, 10. de! ameriške nanizanke
Mladi In nemirni, 4. sezona, 44. del ameriške nadaljevanke
Vsi moji otroci, 199. del ameriške
nadaljevanke
TV prodaja
Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka Oh, ta sedemdeseta, 3. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke Jimova družina, 3. sezona, 27. del ameriške humoristične nanizanke E+
Romantični film:
Božična zgodba, ameriški film
Žene nogometašev, 2. sezona, 1. del angleške
nadaljevanke
Zamenjava za Božička, kanadski film
Pop TV
POP
7.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.15 Rubi, ponovitev 77. dela mehiške
nadaljevanke 9.10 Klon, ponovitev 183. dela brazilske
nadaljevanke 10.00 TV prodaja
10.30 Zrelo srce, ponovitev 48. dela mehiške nadaljevanke
11.20 Vrtnarjeva hči, ponovitev 111. dela mehiške
nadaljevanke 12.15 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 112. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 49. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 184. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 78. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Akcija:
Indiana jones in tempelj smrti, ameriški film 22.10 Vroče mesto, 1. sezona, 15. del ameriške
nanizanke 23.05 XXL premiere 23.10 Božiček mlajši, ameriški film 0.45 24UR, ponovitev 1.45 Nočna panorama
TevePika
ÜH
9.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon
9.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon
10.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, dr. janež
Rugelj, pon 10.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 11.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 12.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, ABC Pomurka
13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja,cilji in starost, pon
14.00 Kulturne drobtinice, založba Miš se predstavi, pon
14.30 V družbi s Favnom 14.45 Glasbeni mozaik 16.20 Z glavo na zabavo 17.00 Sijaj, pon
17.30 Ekošola kot način življenja, prvič
18.00 M-ov Božični plesni žur, 1 del, prvič
19.00 Do zdravja tudi tako, gostja: Meta Fonda, pon
19.30 V harmoniji z naravo, pon
20.00 Silvesterski poljub, Alfi Nipič, prvič
21.00 Resnice o vinu, En hribček bom kupil, bom
trsek sadil, 2 del, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 23.00 Maxijeva pojoča jelka 23.30 Glasbeni mozaik
Prva TV
06.35	TV prodaja
06.55	The Best Of
07.10	TV prodaja
07.30	Pokemoni, risana serija
08.00	Tri v vrsto
08.30	Spomin
08.45	TV prodaja
09.15	Spomin
10.00	Pokemoni, sihronizirana risana serija
10.30	Božični večer male Ane, risani film
11.00	To sem jaz, resničnostni šov
11.15	Sto izložb, sto strasti, 340. del italijanske telenovele
11.45	Dvom, 38. del mehiške telenovele
12.45	Adijo pamet, ponovitev
13.30	Čarovnije, 18. del italijanske serije
14.30	To sem jaz, resničnostni šov
14.45	Bog je velik, jaz nisem, francoska romantična
komedija, 2001
16.30	Tri v vrsto
16.45	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
17.15	To sem jaz, resničnostni šov
17.30	Sto izložb, sto strasti, 341. del italijanske telenovele
18.00	Dvom, 39. del mehiške telenovele
18.55	To sem jaz, resničnostni šov
19.10	Adijo pamet, glasbena oddaja
20.00	Čarovnije, 21. del italijanske serije
21.00	Hočeš, nočeš, razvedrilna oddaja
21.45	To sem jaz, resničnostni šov
22.00	Okrožje Columbia, 8. del ameriške nanizanke
23.10	To sem jaz, resničnostni šov
00.10	TV prodaja
SOBOTA,
25.12.2004
9.00
Slovenija 1
B QS
Slovenija 2
GLASBENO JUTRO: CITRAR CEORG GLASL - J. S. BACH (VPS 09.05) MOSTOVI • HIDAK, PONOVITEV TEDENSKI IZBOR PETTSON IN FINDUS: ŠVIGAMUC, ŠVEDSKI RISANI FILM (VPS 10.00) PETTSON IN FINDUS: MUCKONAVT, ŠVEDSKI RISANI FILM (VPS 11.10) VESEL BOŽIČ, GOSPA KING, KANADSKI FILM (VPS 12.25) 14.00 PORTRET: ONDINA OTTA, ODDAJA TV MARIBOR SLAVNOSTNI KONCERT OB 80-LETNICI ONDINE OTTE KLASINC, POSNETEK TV PRODAJA
POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 16.20) ^ HIŠA NA MEJI, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 18.05)
SPREHOD SKOZI FILMSKO GLASBO S SIMFONIKI IN BEG BANDOM RTV SLOVENIJA (VPS 18.55) MARTA, NEMŠKI FILM (VPS 20.05) HIŠA ISKER, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 3., ZADNJI DEL (VPS 21.50) SOBOTNA NOČ (VPS 22.45) INFOKANAL
9.20 10.00 10.00
11.10
12.30
14.30
15.45 16.15
18.05
18.55
20.00 21.45
22.40 0.40

Kanal A
7.00 TEDENSKI IZBOR
7.00 ZGODBE IZ PRAZNIČNE ŠKOLJKE
7.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ
8.25 KINO KEKEC: MALA VELIKA PUNČKA,
DANSKI FILM (VPS 08.30) 10.00 PRAZNIČNO EVANGELIČANSKO BOGOSLUŽJE,
PRENOS IZ MURSKE SOBOTE (VPS 10.00) 11.00 SKRIVNOST BOŽIČA,
DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 11.55 PAPEŽEVA BOŽIČNA POSLANICA MESTU IN
SVETU, PRENOS IZ RIMA (VPS 11.55) 12.35 ZVOČNOST SLOVENSKE DUŠE: POZIMI (VPS 12.35)
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.20 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA:
OČKA NA SLUŽBENI DOLŽNOSTI, TV NANIZANKA, 13/15, PONOVITEV 13.55 URA, AMERIŠKI FILM (VPS 13.55) 15.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30)
15.55 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE
TV (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) 17.15 OZARE (VPS 17.15) 17.20 ORJAKI IZ PRADAVNINE - VELIKANSKI
KREMPELJ, ANGLEŠKA ZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.20) 17.50 ALPE-DONAVA-JADRAN,
PODOBE IZ SREDNJE EVROPE (VPS 17.50) 18.20 IZGUBLJEN V SNEGU, RISANKA (VPS 18.20) 18.45 RISANKA (VPS 18.45) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 UTRIP 19.40 VREME 19.45 ŠPORT
20.00 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: RAČUNALNIK,
TV NANIZANKA, 14/15 VPS 20.00) 20.35 HRI-BAR (VPS 20.35) 21.35 PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) 22.05 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.35 SOPRANOVI, AMERIŠKA NADALJEVANKA,
12/13 (VPS 22.35) 23.30 NOČNI IZBOR
23.30 VEČNO MLAD, AMERIŠKI FILM (VPS 23.30) 1.10 ALPE-DONAVA-JADRAN,
PODOBE IZ SREDNJE EVROPE 1.40 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 2,20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.15) 2.40 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR 3.05 ORJAKI IZ PRADAVNINE -VELIKANSKI KREMPELJ, ANGLEŠKA ZNANSTVENA ODDAJA 3.35 ISKANJE, ANGLEŠKA DRAMA, 1/2 4.50 PRVI IN DRUGI 5.10 INFOKANAL
9.20 9.50
10.40
12.20
13.10
14.00 15.00 16.00
16.55
18.00 20.00 22.00 0.00
TV prodaja
Vsi moji otroci, ponovitev 195. dela ameriške nadaljevanke
Vsi moji otroci, ponovitev 196. dela ameriške nadaljevanke
Vsi moji otroci, ponovitev 197. deia ameriške nadaljevanke
Vsi moji otroci, ponovitev 198. dela ameriške nadaljevanke
Vsi moji otroci, ponovitev 199. dela ameriške
nadaljevanke
Dannyjeve zvezde
Čas božiča, zabavna oddaja
Izganjalka vampirjev, 7. sezona, 8. del
ameriške nanizanke
V kraljestvu jelena, angl. dokumentarna
oddaja
E+
Ptič na žici, ameriški film Prva liga, ameriški film Ekstra magazin, ponovitev ^
Pop TV
PCP
9.30	Do zdravja tudi tako, gostja: Meta Fonda, pon
10.00	Klepet z jasnovidko Maručo, pon
10.30	Ekošola kot način življenja, pon
11.00	To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Slopak,
družba za ravnanje z odpadno embalažo
12.00	ABCD, svet avtomobilizma, pon
12.30	IDOL 2004,12 del, pon
14.00	V družbi s Favnom
14.15	Nama se predstavi
14.30	Glasbeni mozaik
15.00	ŠKL, šolska košarkarska liga, pon
16.00	Z glavo na zabavo
16.45	Nama se predstavi
17.00	Zrela leta z Melanijo Šter in Elkorojem, moda
za močnejše, pon
17.30	Jana, oddaja o sončni strani življenja, cilji in
starost, pon
18.00	M-ov Božični plesni žur, 2 del, prvič
19.00	A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
19.30	Rad igram nogomet, pon
20.00	Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon
21.00	Sijaj, pon
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Živeti zdravo, pon
23.00	Ekstra magazin, pon
00.00	Maxijeva pojoča jelka
00.30	Glasbeni mozaik
TevePika
EE
6.30 8.30
INFOKANAL TV PRODAJA
7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja:
8.00 Zelenjavčkl: Igrača, ki je rešila božič,
sinhronizirani risani film 8.40 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.50 Najlepše božično darilo, sinhronizirani risani film
9.15 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija
O	Demokracija • 52/2004
tv program
9.25 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 9.30 Ogijeva druščina, risana serija 9.40 Legenda o Titaniku, sinhronizirani risani film 11.05 Hikarian, sinhronizirana risana serija 11.30 Oliver in njegovi, 2. sezona, 8. del mladinske
nanizanke 12,00 Šolska košarkarska liga 13 05 Hans Christian Andersen ameriška
nadaljevanka, 1/4 14.05 Božič s Čuki, božična glasbena oddaja 16,00 Pasja božična zgodba, ameriški film 17.25 24UR-vreme
17.30 Barbie z Labodjega jezera, sinhronizirani
risani film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit:
Bolje ne bo nikoli ameriški film 22.30 Moja Afrika, ameriški film 1.30 24UR, ponovitev 2.30 Nočna panorama
Prva TV
B QB
17.15	ŽIVE LEGENDE
17.20	GLASBENI DVOBOI
17.40	NOČNA MORA
17.50	ARENA
18.10	VROČE
18.15	DRUŽABNA KRONIKA
18.30	2REBANIE LOTA (VPS 18.30)
18.40	RISANKA (VPS 18.40)
18.55	VREME (VPS 18.55)
19.00	DNEVNIK
19.25	ZRCALO TEDNA
19.40	VREME
19.45	ŠPORT
20.00	SPET DOMA (VPS 20.00)
21.50	PETI ELEMENT (VPS 21.50)
22.45	POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.45)
23.20	LEPOTICA, KOT SEM |AZ, FRANCOSKI FILM
(VPS 23.20)
0.55	NOČNI IZBOR
0.55	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
1.35	DNEVNIK ZAME|SKETV (VPS 01.35)
2.00	TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA
06.05	TV prodaja
06.20	The Best Of
06.40	TV prodaja
07.00	Samson in Dalila, risani film
>8.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
08.30	Yu-Gi-Oh, risana serija
11.00	To sem jaz, resničnostni Sov
11.15	Yu-Gi-Oh, risana serija
11.45	Navigator
12.15	Automobille
12.45	Štiri tačke
13.15	Čarovnije, 22. del italijanske serije
14.15	To sem jaz, resničnostni Sov
14.30	Peklenska kuhinja, romantična komedija -
Hong Kong, 1999
16.15	Leteči Start, ponovitev
17.15	To sem jaz, resničnostni šov
18.00	Noetova barka, risani film
19.00	To sem jaz, resničnostni Sov
19.10	Adijo pamet, glasbena oddaja
20.00	Čarovnije, 23. del italijanske serije
21.00	To sem jaz, resničnostni Sov
22.00	Kate in Leopold, ameriška romantična
komedija, 2001
00.10	Antonia in Jane, angleška komedija, 1991
01.30	TV prodaja
Slovenija 2
6.30 9.00 9.30 10.00 11.45
13.35 14.25
15.55
17.20
18.50
20.00
21.00 22.10 23.55
INFOKANAL TV PRODAJA
KOŠARKA NBA ACTION (VPS 09.30) HIŠA NA GRIČU, KANADSKI FILM (VPS 10.00) SVETOVNE USPEŠNICE ZA TRI TENORJE Z MARIBORSKO FILHARMONIJO (VPS 11.45) VEDEŽNIKI, DOKUMENTARNI FILM, PON. ANTONIA, NEMŠKA NADALJEVANKA, 3.DEL (VPS 14.25) ^
NOČ PO TEŽKEM DNEVU - THE BEATLES,
ANGLEŠKI ČB FILM (VPS 15.55)
12. DECEMBRSKI KONCERT GV SKUPINE
(VPS 17.20)
ANTON TOMAŽ LINHART: ŽUPANOVA MICKA, TV PRIREDBA PREDSTAVE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ (VPS 18.50)
ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 10/12 (VPS 20.05) PEŠČICA IZBRANIH,
AMERIŠKA NADALJEVANKA, 6/10 (VPS 21.00) R. NUREJEV: DON KIHOT, AVSTRALSKI BALETNI FILM (VPS 22.10) INFOKANAL
NEDELJA,
■■■■
Kanal A
26.12.2004
9.20 9.50
Slovenija 1
a
11.30
ŽIV 2AV:
BINE: PISMONOŠA,	U20 LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA, 13/14;
SNEŽENI MOŽ, RISANKA;	13.10 NEPOZABNI BOŽIČ, RISANI FILM (VPS 07.30)
9.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH,	14.00
ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV	15.00
9.50 SLEDI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA	mgm (VPS 09.55)
10.20 POMAGAJMO SI,	1730 ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 10.25) 18 oo
SPORAZUMEVANJE MED ŽIVALMI,	20 00 ANGLEŠKO-AMERIŠKA POLJUDNOZNANSTVENA
SERIJA, 2/4 (VPS 10.55)	21 4Q 11.20 OZARE, PONOVITEV
11.25 OBZORJA DUHA (VPS 11.30)	n 45
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR	0J5 (VPS 12.00)
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.10 VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 13.10)
14.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 14.15)	_
14.15 MALI DEMONI
14.20 POLDNEVNIK	9.30
14.30 ČLOVEŠKI FAKTOR	10.00
14.35 GLAS LJUDSTVA	10.30
14.40 NEDELJSKO OKO	1100
14.50 PREDMET POŽELENJA	1130 15.05 PLANETV: IAN WRIGHT V ŽIVO
15.45 ŠPORT fl PREMIERE LEAGUE	12.30
15.55 ŠPORT NA DANAŠNJI DAN	13.00
16.00 PET MINUT SLAVE	13.30
16.05 WHOOPI, AMERIŠKA HUMORISTIČNA	14.00
NANIZANKA, 14. EPIZODA	14.30
16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30)	14.40
16.45 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.45)	15.00 16.50 LORELLA
TV prodaja
Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 40.
dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 41.
dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 42.
dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 43.
dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 44.
dela ameriške nadaljevanke
Dannyjeve zvezde, gost Marko Potrč
Otroci In živali, zabavna oddaja
Mladi Indiana Jones: Hollywoodske norčije,
ameriški film
Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka E+
Družinski film:
Charliejev nepozabni božič, kanadsko-ameriski film
Odvetnik z ulice, 3. sezona, 18. del ameriške nanizanke
Prva liga 2, ameriški film Dannyjeve zvezde, ponovitev
Pop TV
16.00 M-ov Božični plesni žur, 1 del, pon 17.00 M-ov Božični plesni žur, 2 del, pon 18.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, dr. janež Rugelj, pon
18.30 Resnice o vinu, En hribček bom kupil, bom
trsek sadil, 2 del, pon 19.00 Predah v gibanju, Marija GregorčičnKržič,
vodi; Jana Debeljak, pon 20.00 IDOL 2004, finale, živo 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, ABC ' Pomurka
00.00 TV Dražba, dražba umetnin z Mariom 00.00 Glasbeni mozaik
TevePika
BE
7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja:
8.00 Obuti maček sinhronizirana risana serija 8.25 Nas mali svet, sinhronizirana risana serija 8.30 Mjavl Mjavl, sinhronizirana risana serija 8.40 Palčiča, sinhronizirana risana serija 9.05 Zelenjavčki: Zgodba o božični zvezdi,
sinhronizirani risani film 9.55 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 10.05 Nai mali svet, sinhronizirana risana serija 10.10 Veseli božič v jagodni deželi, slnhr. risani film 11.00 Hikarian, sinhronizirana risana serija 11.30 Oliver in njegovi, 2. sezona, 9. del mladinske
nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Hans Christian AndersenameriSka
nadaljevanka, 2/4 14.00 Močno zdravilo, 4, sezona, 3. del ameriške nanizanke
14.50 Seznam božičnih želja, ameriški film 16.35 Dvakrat ob božiču, ameriški film 18.15 24UR - vreme
18.20 1, 2, 3, kuhajmo!, dokumentarna oddaja 19.00 24UR
20.00 Lepo je biti milijonar, dobrodelna oddaja z igralci
22.00 jesenska pripoved, ameriški film 0.25 24UR, ponovitev 1.25 Nočna panorama
9.45 BINE: PISMONOŠA, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 13/14 POTEPANJA: SKOK S PADALOM, IGRANO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 6/10 SPET DOMA PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA
NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: ZMEŠNJAVA (VPS 16.50) RISANKA (VPS 17.00) PEPI VSE VE: O BONTONU, POUČNO ZABAVNA ODDAJA (VPS 17.05) OPIČ|l PRINC,
FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.35) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK
VREME, MAGNET, ŠPORT ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 11/12 (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 20.55) UMETNOST IGRE (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) CVET MLADOSTI,
ITALIJANSKA NADALJEVANKA, 3/4 (VPS 22.50)
NOČNI IZBOR 0.30 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: RAČUNALNIK, TV NANIZANKA, 14/15 DNEVNIK, ŠPORT
DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) OPIČJI PRINC, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA 3.10 IZZIVI 3.40 UMETNOST IGRE 4.05 OKO, ŠVEDSKI FILM (VPS 04.05)
10.05
10.35 12.25 13.00 13.15 13.15 13.45 14.05
15.00 15.55 16.30 16.50 17.00 17.05
17.35
18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00
20.55 21.25 22.00
22.50
0.30
1.00 1.55 2.20
Prva TV B OB sloven'ia 2
___
06.05	TV prodaja
06.20	The Best Of
06.40	TV prodaja
07.00	Slonček Benjamin - Srečanje z božičkom,
llolfi	risani film
08.00	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
08.30	Yu-Gi-Oh, risana serija
09.00	Nedeljsko otroško dopoldne, kontaktna oddaja
11.00	To sem jaz, resničnostni šov
11.15	Kate in Leopold, ameriška romantična
komedija, 2001
13.20	Čarovnije, 23. del italijanske serije
14.10	To sem jaz, resničnostni šov
14.20	Supernova MTS, ponovitev
16.45	Hočeš, nočeš, ponovitev
17.15	To sem jaz, resničnostni šov
18.00	Božični angel, risani film
19.00	To sem jaz, resničnostni šov
19.10	Adijo pamet, glasbena oddaja
20.00	Črna kronika, 32. del bosanske serije
20.45	Crkni lepotica, ameriška komedija, 1999
22.30	Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja
23.10	To sem jaz, resničnostni šov
00.10	Reporter X
00.10	TV prodaja
PONEDELJEK,
6.30 INFOKANAL 9.05 PRIMORSKI MOZAIK,
ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 SLOVENSKI UTRINKI,
ODDAJA MADŽARSKE TV, PONOVITEV 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.25 "IV PRODAJA
13.55 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV 17.45 MAMA RIM, ITALIJANSKI ČB FILM,
PONOVITEV (VPS 17.45) 19.30 LJUBLJANA: ŠPORTNIK LETA (VPS 19.30) 21.00 STUDIO CITV (VPS 21.00) 22.00 ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) 22.30 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.25) ^ 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.35 PRIKRITE SKRIVNOSTI, FRANCOSKI FILM
(VPS 00.25) ^ 2.30 INFOKANAL
Kanal A
PO»
Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon Za vas in mesto, z Milanom Skedarjem, oddaja o kmetijstvu, prvič
V	harmoniji z naravo, pon Maxijeva pojoča jelka Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Živeti zdravo, pon
Nama se predstavi
V	družbi s Favnom
To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo
27.12.2004
Slovenija 1_[]
6.25	TEDENSKI IZBOR
6.25	UTRIP
6.40	ZRCALO TEDNA
7.00	DOBRO JUTRO (VPS 07.00)
9.00	POROČILA (VPS 09.00)
9.05	TEDENSKI IZBOR
9.05	AJKEC PRI RESTAVRATORJIH,
POUČNO-RAZVEDRILNA ODDAJA, 1/5
9.25	IZ POPOTNE TORBE: BOŽIČ
8.55
9.00
10.30
12.30
13.00
13.50
14.45
15.35
16.05
17.00
17.30
18.00 20.00 22.15
22.45
23.45
TV prodaja
Škratovska skrivnost, mladinski film E+, ponovitev TV prodaja
Midve z mamo, 2. sezona, 11. del am. naniz. Mladi in nemirni, 4. sezona, 45. del am. nad. Vsi moji otroci, 200. del ameriške nad. TV prodaja
Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka Oh, ta sedemdeseta, 3. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke jimova družina, 3. sezona, 28. del ameriške humoristične nanizanke E+
Špidji, ameriški film Vsi županovi možje, 6. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke Pa me ustreli!, 7. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke Radijska postaja, 5. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke Šov Jerryja Springerja,	. .
pogovorna oddaja ^	//
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
tv program
Pop TV
pap
9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 Živeti zdravo, pon 10.00 Predah v gibanju, Marija Gregorčič n Kržič,
vodi; jana Debeljak, pon 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 11.30 Do zdravja tudi tako, gostja: Meta Fonda, pon 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 Zrela leta z Melanijo Šter in Elkorojem, moda
za močnejše, pon 13.00 Resnice o vinu, En hribček bom kupil, bom
trsek sadil, 2 del, pon 13.30 Rad igram nogomet, pon 14.00 Trenja POP TV, pon 15.20 Glasbeni mozaik 15.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 16.00 Za vas in mesto, z Milanom Skedarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon 17.00 Silvesterski poljub, Alfi Nipič, pon 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18.30 Maxijeva pojoča jelka 19.00 Kulturne drobtinice, založba Miš se predstavi, pon
19.30 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, rak dojk
in mamotom 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Pogled v leto 2005, prvič 23.00 E+
02.00 Glasbeni mozaik
20.45 Mularija - Rockabily zabava, 5. del srbske
serije, 2003 21.45 To sem jaz, resničnostni šov 22.00 Urška šov 23.10 To sem jaz, resničnostni šov 00.10 TV prodaja
TOREK,
28.12.2004
TevePika
7.55	Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje
8.45	Rubiponovitev 78. dela mehiške nadaljevanke
9.40	Klon, ponovitev 184. dela brazilske nad.
10.30	TV prodaja
11.00	Zrelo srce, ponovitev 49. dela mehiške nadaljevanke
11.50	Vrtnarjeva hči, pon. 112. dela mehiške nad.
12.45	Močno zdravilo, 4. sezona, ponovitev 3. dela
ameriške nanizanke
13.40	TV prodaja
14.10	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.00	Vrtnarjeva hči, 113. del mehiške nadaljevanke
15.55	Zrelo srce, 50. del mehiške nadaljevanke
16.55	Klon, 185. del brazilske nadaljevanke
17.55	24UR- vreme
18.00	Rubi, 79. del mehiške nadaljevanke
19.00	24UR
20.00	Sedma nebesa, 8. sezona, 16. del ameriške nanizanke
20.55	Urgenca, 10. sezona, 16. del ameriške nanizanke
21.50	Zgodba o Jackie, ameriška nadaljevanka, 4/6
22.45	XXL premiere
22.50	Naša sodnica, 2. sezona, 8. del am. nanizanke
23.45	Meni za umor, ameriški film
1.30	24UR, ponovitev
2.30	Nočna panorama
Prva TV S HS	
06.35	TV prodaja
06.55	The Best Of
07.10	TV prodaja
07.30	Pokemoni, risana serija
08.00	Tri v vrsto
08.30	Spomin
08.45	TV prodaja
09.15	Božično presenečenje, risanka
09.20	Spomin
10.00	Pokemoni, sihronizirana risana serija
10.30	Slonček Benjamin, risana serija
11.00	To sem jaz, resničnostni šov
11.15	Sto izložb, sto strasti, 341. del italijanske
	telenovele
11.45	Dvom, 39. del mehiške telenovele
12.45	Adijo pamet, ponovitev
13.30	Črna kronika, 32. del bosanske serije
14.15	To sem jaz, resničnostni šov
15.30	Okrožje Columbia, 8. del ameriške nanizanke
16.30	Tri v vrsto
16.45	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
17.15	To sem jaz, resničnostni šov
17.30	Sto izložb, sto strasti, 342. del italijanske
	telenovele
18.00	Dvom, 40. del mehiške telenovele
18.55	To sem jaz, resničnostni šov
19.10	Adijo pamet, glasbena oddaja
20.00	Črna kronika, 33. del bosanske serije
Slovenija 1
EZB
6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05
9.25 9.35
9.55 10.25
11,15 12.15
13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.05
16.30 16.50
18.05 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.30
22.00
22.50
23.40
0.55 0.55 1.50 2.10
2.40 3.10 4.40
5.00
TEDENSKI IZBOR
KULTURA
ODMEVI
DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR AJKEC PRI RESTAVRATORJIH: UMETNINE IZ LESA, POUČNO-RAZVEDRILNA ODDAJA, 2/5 RADOVEDNI TAČEK: ZMEŠNJAVA PEPI VSE VE: O BONTONU, POUČNO ZABAVNA ODDAJA ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA, 22/26 OPIČJI PRINC, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDA|A HRIBAR
ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDN|E EVROPE POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR UMETNOST IGRE IZZIVI
PETI ELEMENT ŠEF KLINIKE,
FRANCOSKA NADALJEVANKA, 11/12,
PONOVITEV
MOSTOVI - HIDAK:
POTEPANJA - BARANCOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: SEDEM LET PRI BELI KAČI (VPS 16.50) KNJIGA MENE BRIGA -KVARKADABRA: ZAKAJ JE NEBO MODRO?, PONOVITEV (VPS 17.05) KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: BLEJSKI GRAD, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.40)
PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK
VREME, MAGNET, ŠPORT 2004 (VPS 20.00)
V	DEŽELI POKONČNIH LJUDI, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00)
DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOKUMENTARNA SERIJA, 1/8 (VPS 22.50) DRUGO ISKANJE, ANGLEŠKA DRAMA, 2, ZADNJI DEL (VPS 23.40) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT
DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.50) KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: BLEJSKI GRAD, DOKUMENTARNA ODDAJA PRISLUHNIMO TIŠINI 2004
V	DEŽELI POKONČNIH LJUDI, DOKUMENTARNA ODDAJA INFOKANAL
Slovenija 2
6.B0 9.05 9.50
11.15 11.45 12.15 1Z50
13.45 14.10 1455 14.55 15.25
INFOKANAL
GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) SEMMERING:
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAN|U, SLALOM (Ž), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 09.50) DOBER DAN, KOROŠKA, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA SEMMERING:
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU,
SLALOM (Ž), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 12.50)
ZABAVNI INFOKANAL
TV PRODAJA
TEDENSKI IZBOR
ŠTUDENTSKA
STUDIO CITY
16.25
18.20 18.50 19.05
20.00
20.25
21.25 23.10 23.40
OBERSTDORF: NOVOLETNA TURNEJA V SMUČARSKIH SKOKIH - KVALIFIKACIJE, PRENOS (VPS 16.25) VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.50) HIŠA ISKER, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 3., ZADN|I DEL, PONOVITEV FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 11/24 (VPS 20.05) AMERIŠKI FILM: FILM NOIR, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.30) ANA KARENINA, AMERIŠKI FILM (VPS 21.30) VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 23.10) ^ INFOKANAL
a
Kanal A
A
8.45 TV prodaja 8.50 Labodja princesa, risani film 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja
13.00 Midve z mamo, 2. sezona, 12. del ameriške nanizanke
13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 46. del ameriške
nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 201. del ameriške
nadaljevanke 15.35 TV prodaja
16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 3. sezona, 6. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, zadnji del ameriške
humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Akcija:
Brez poti nazaj, ameriški film ^ 21.40 Vsi županovi možje, 6. sezona, 12. del
ameriške humoristične nanizanke 22.10 Pa me ustreli!, 7. sezona, 18. del ameriške
humoristične nanizanke 22.40 Radijska postaja, 5. sezona, 21. del ameriške
humoristične nanizanke 23.10 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^
Pop TV
9.30 10.00
11.00 13.30
14.30 15.30
16.30
17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.00
21.30 22.30 23.30 23.30
Sijaj, pon
Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič
Zrela leta z Melanijo Šter in Elkorojem, moda za močnejše, pon IDOL 2004, finale, pon
To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo Glasbeni mozaik
Predah v gibanju, Dare Hering vodi; Jana Debeljak, pon
Videonovice za gluhe in naglušne, december, prvič
Rad igram nogomet, prvič
V harmoniji z naravo, prvič
Znani in zanimivi, gosti leta 2004, prvič
Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon
TO MORATE VEDETI!, prvič
Jana, oddaja o sončni strani življenja, ledvica
in zvišan krvni tlak
24 UR, informativna oddaja
Silvesterski poljub, Alfi Nipič
Maxijeva pojoča jelka
Glasbeni mozaik
21.50 Otrok Černobila, am. dokumentarna oddaja 2250 XXL premiere
22.55	Naša sodnica, 2. sezona, 9. del ameriške nanizanke
23.50 Občutek za pravico, ameriški film
1.30	24UR, ponovitev
2.30	Nočna panorama
Prva TV
B OS
PCP
06.35	TV prodaja
06.55	The Best Of
07.10	TV prodaja
07.30	Pokemoni, risana serija
08.00	Tri v vrsto
08.30	Spomin
08.45	TV prodaja
09.15	Božično presenečenje, risanka
09.20	Spomin
10.00	Pokemoni, sihronizirana risana serija
10.30	Slonček Benjamin, risana serija
11.00	To sem jaz, resničnostni šov
11.15	Sto izložb, sto strasti, 342. del italijanske
-¿732S	telenovele
11.45	Dvom, 40. del mehiške telenovele
12.45	Adijo pamet, ponovitev
13.30	Črna kronika, 33. del bosanske serije
14.15	To sem jaz, resničnostni šov
14.30	Urška šov, ponovitev
15.30	Mularija, 5. del srbske serije
16.30	Tri v vrsto
16.45	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
17.30	Sto izložb, sto strasti, 343. del italijanske telenovele
18.00	Dvom, 41. del mehiške telenovele
18.55	To sem jaz, resničnostni šov
19.10	Adijo pamet, glasbena oddaja
20.00	Črna kronika, 34. del bosanske serije
20.45	Leteči štart, razvedrilna oddaja
2145	To sem jaz, resničnostni šov
22.00	Agencija - Praznik hvaležnosti, 9. del 2.
sezone ameriške nanizanke, 2002
2&10:	To sem jaz, resničnostni šov
00.10	TV prodaja
SREDA,
29.12.2004
Slovenija 1
a
TevePika
H3
7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 79. deta mehiške
nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 185. dela brazilske
nadaljevanke 10.30 TV prodaja
11.00 Zrelo srce, ponovitev 50. dela mehiške nadaljevanke
11.50 Vrtnarjeva hfi, ponovitev 113. dela mehiške nadaljevanke
12,45 Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 16. dela
ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 114. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 51. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 186. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 80. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Življenjska zgodba:
Padli angel, ameriški film
6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI
7.00 DOBRO |UTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH: SLIKE NA PLATNU,
POUČNO-RAZVEDRILNA ODDAJA, 3/5 9.25 TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 18/45 9.45 MA|A IN ČARODEJ, RISANI FILM 10.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC:
SEDEM LET PRI BELI KAČI 10.25 KNJIGA MENE BRIGA-B H KVARKADABRA: ZAKAJ JE NEBO MODRO? 10.50 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI:
BLEJSKI GRAD, DOKUMENTARNA ODDAJA 11.20 PRISLUHNIMO TIŠINI 1U0 SLEDI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 1Z20 POMAGAJMO SI, ■HI ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR 13.50 ORJAKI IZ PRADAVNINE -VELIKANSKI KREMPELJ, ANGLEŠKA ZNANSTVENA ODDAJA 14.20 2004
15.55 MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 POD KLOBUKOM (VPS 16.50) 17.25 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI,
RISANA NANIZANKA, 33/39 (VPS 17.25) 17.45 FRANCETA BERNIKA ZVEZDNATO NEBO,
DOKUMENTARNI PORTRET, PON. (VPS 17.45) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 SEDMI PEČAT: DAMJAN KOZOLE: DELO
OSVOBAJA, SLOVENSKI TV FILM (VPS 20.00)
O
Demokracija • 52/2004
tv program
21.10
22.55
1.00 1.00 1.55 2.15
4.15
VRTIGLAVICA - 643 M, DOKUMENTARNI FELJTON (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00)
F. M. DOSTOÏEVSKI: STRIČKOVE SANJE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLIANA (VPS 22.55) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT
DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) FRANCETA BERNIKA ZVEZDNATO NEBO, DOKUMENTARNI PORTRET NOTICE ZA AFRIŠKO ORESTEJO, ITALIJANSKI FILM (VPS 03.05) INFOKANAL
17.00	Znani in zanimivi, gosti leta 2004, pon
17.30	Kulturne drobtinice, moč preživetja, prvič
18.00	M-o v Božični plesni žur, 1 del, pon
19.00	Razgledovanja, potopisna reportaža
19.30	Jana, oddaja o sončni strani življenja, ledvica
in zvišan krvni tlak
20.00	ABCD, svet avtomobilizma, prvič
20.30	Sijaj, prvič
21.00	Živeti zdravo, vodi: Milka Krapez
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Koncert Tanje Zupan Zaje
00.30	Glasbeni mozaik
TevePika
Slovenija 2
6.30 INFOKANAL 9.35 MOSTOVI - HIDAK:
POTEPANJA - BARANGOLjSOK, PONOVITEV 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 INFOKANAL
11.55 BORMIO: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU,
SMUK (M), PRENOS (VPS 11.55) 12.30 TV PRODAJA 13.00 TEDENSKI IZBOR 13.00 AMERIŠKI FILM: FILM NOIR,
AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA 13.55 VEDEŽNIKI, DOKUMENTARNI FILM 14.45 VIDEOSPOTNICE: MONO 15.20 SEMMERING:
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANjU, SLALOM (Ž), PRENOS 1. VOŽNjE (VPS 15.20) 16.25 OBERSTDORF: NOVOLETNA TURNE|A
V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 16.25) 18.20 SEMMERING:
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANjU, SLALOM (Ž), PRENOS 2. VOŽN|E (VPS 18.20) 20.00 J. STRAUSS: NETOPIR, POSNETEK OPERETE S
FESTIVALA GLYNDEBOURNE (VPS 20.05) 22.20 RVANOVA HČI, ANGLEŠKI FILM (VPS 22.25) 1.30 VIDEOSPOTNICE: TOP (VPS 01.30) ^ O 2.00 ROMANCA, FRANCOSKI FILM (VPS 02.00) 3.35 INFOKANAL
Kanal A
B.15 TV prodaja B.20 Annie, mladinski film 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja
13.00 Midve z mamo, 2. sezona, 13. del ameriške nanizanke
13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 47. del ameriške
nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 202. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja
16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 3. sezona, 7. del
ameriške humoristične nanizanke 17,30 Moja najstnicahter, 2. sezona, 1. del am.
nanizanke 18.00 E+
20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Pod nožem lepote, 1. del ameriške nanizanke 22.05 Vsi županovi možje, 6. sezona, 13. del
ameriške humoristične nanizanke 22.35 Pa me ustreli!, 7. sezona, 19. del ameriške
humoristične nanizanke 23.05 Radijska postaja, 5. sezona, zadnji del
ameriške humoristične nanizanke 23.35 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^
Pop TV
PO?
EE
7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 80. dela mehiške nad. 9.40 Klon, ponovitev 186. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja
11.00 Zrelo srce, ponovitev 51. dela mehiške nad. 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 114. dela mehiške
nadaljevanke 12.45 Zgodba o Jackie, ponovitev ameriške
nadaljevanke, 4/6 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 115. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 52. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 187. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR - vreme 18.00 Rubi, 81. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka:
Smrtonosna strela, ameriški film 21.40 Na kraju zločina, 4. sezona, 4. del ameriške
nanizanke 22.35 XXL premiere
22.40 Naša sodnica, 2. sezona, 10. del ameriške nanizanke
23.35 Nesreča v elektrarni, ameriški film 1.15 24UR, ponovitev 2.15 Nočna panorama
Prva TV
a sata
9.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 10.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, rak dojk in mamotom
11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skedarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon 12.00 Predah v gibanju, Dare Hering vodi; jana Debeljak,
13.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, ABC
Pomurka 14.00 Z glavo na zabavo 14.40 Glasbeni mozaik
15.30 Videonovice za gluhe in naglušne, december, pon
16.30 V družbi s Favnom 16.45 Nama se predstavi
06.35 TV prodaja
06.55 The Best Of
07.10 TV prodaja
07.30 Pokemoni, risana serija
08.00 Tri v vrsto
08.30 Spomin
08.45	TV prodaja
09.15	Božično presenečenje, risanka
09.20 Spomin
10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Slonček Benjamin, risana serija 11,00 To sem jaz, resničnostni šov
11.15	Sto izložb, sto strasti, 343. del italijanske telenovele
11.45	Dvom, 41. del mehiške telenovele
12.45	Adijo pamet, ponovitev
13.30	Črna kronika, 34. del bosanske serije
14.15	To sem jaz, resničnostni šov
14.30 Leteči Start, ponovitev
15.30 Agencija, 9. del 2. sezone ameriške nanizanke
16.30	Tri v vrsto
16.45	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
17.15	To sem jaz, resničnostni šov 17.30 Sto izložb, sto strasti, 344. del italijanske telenovele
18.00	Dvom, 42. del mehiške telenovele, 2002
18.55	To sem jaz, resničnostni šov
19.10	Adijo pamet, glasbena oddaja
20.00	Črna kronika, 35. del bosanske serije
20.45	Supernova MTS
23.10	To sem jaz, resničnostni šov
00.10	TV prodaja
ČETRTEK,
30.12.2004
9.20 9.55 10.35
11.25
11.55 13.00 13.15 15.05
15.55
16.30 16.50
17.40 17.50
18.10
18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00
22.50
0.25 0.25 1.20 1.40
2.10 3.05 3.55 5.40
Slovenija 1
a
6.15 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00
NAPOVEDNIKI TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI
DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00)
AjKEC PRI RESTAVRATORIIH: UMETNINE NA PAPIR|U, POUČNO-RAZVEDRILNA ODDAjA, 4/5 POD KLOBUKOM ZGODBE IZ PRAZNIČNE ŠKOLJKE FRANCETA BERNIKA ZVEZDNATO NEBO, DOKUMENTARNI PORTRET SPORAZUMEVANJE MED ŽIVALMI, ANGLEŠKO-AMERIŠKA POLjUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/4 EDWARD CLUG, DOKUMENTARNA ODDAJA POROČILA, ŠPORT, VREME SPET DOMA, PONOVITEV VALČEK ZA 4: IMPRESIONISTI, DOKUMENTAREC MESECA, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK:
BREZ MEJA - HATjRTALAN (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.50)
SIENA KRUŠIČ: GASILCI,
KRATKI DOKUMENTARNI FILM (VPS 17.25)
RISANKA
POLONA SEPE: MO) OČKA IN JAZ, KRATKI IGRANI FILM (VPS 17.45) ŽIVLJENJE V GORAH: POZIMI V GORE, DOKUMENTARNA ODDAjA (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK
VREME, MAGNET, ŠPORT
TEDNIK (VPS 20.00)
OSMI DAN (VPS 21.00)
ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS
22.00)
GLASBENI VEČER:
NOVOLETNI KONCERT BERLINSKIH
FILHARMONIKOV,
SOLISTKA DIANNE REEVES
IN DIRIGENT SIR SIMON RAHLE (VPS 22.50)
NOČNI IZBOR
DNEVNIK, ŠPORT
DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20)
ŽIVLJENJE V GORAH: POZIMI V GORE,
DOKUMENTARNA ODDAJA
TEDNIK
OSMI DAN
SPET DOMA
INFOKANAL
Slovenija 2

6.30 8.30 9.05
9.35 10.05 11.00 12.10
14.40 15.10 16.50
18.25 20.00
23.10 23.40
INFOKANAL TV PRODAJA
EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05)
MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA
ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 10/12, PONOVITEV
TO JE ROČK AND ROLLI, DOKUMENTAREC O SKLADBAH MIKA LEI6ERJA IN JERRYJA STOLLERJA (VPS 13.20) VIDEOSPOTNICE: TOP, PONOVITEV ^ BRANE RONČEL IZZA ODRA, PONOVITEV PIKA NOGAVIČKA, ŠVEDSKO-NEMŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 16.50) KRAVJI BLUES, AMERIŠKI FILM, PON. (VPS 18.30) DOKTOR ŽIVAGO, ANGLEŠKI FILM (VPS 20.05)
VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 23.15) AVDICIJA, SRBSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 23.45) INFOKANAL
Kanal A
9.05 TEDENSKI IZBOR
8.45 TV prodaja 8.50 Pokemon, risani film 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja
13.00 Midve z mamo, 2. sezona, 14. del ameriške nanizanke
13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 48, del ameriške
nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 203. del ameriške
nadaljevanke 15.35 TV prodaja
16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 3. sezona, 8. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 Moja najstnica, 2. sezona, 2. del am.
nanizanke 18.00 E+
22.00
23.00
Krimič: Umori na podeželju: Kdo je ubil ptička?, angleški film
Uganke inšpektorja Lynleyja, 3. sezona, 3. del angleške nanizanke
Linda Green, 1. sezona, 1. del angleške
humoristične nanizanke
Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^
Pop TV
PCP
_ TV
9.30 Rad igram nogomet, pon
10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon
11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, ledvica
in zvišan krvni tlak 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 Videonovice za gluhe in naglušne, december, pon
13.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija
Klariča, pon 13.30 Do zdravja z Irmo Bembič, pon 14.30 Glasbeni mozaik 15.00 TO MORATE VEDETI!, pon 16.00 Žametne vrtnice, Kamnik 18.00 Med Gorenjskimi nagelni, 1 del 19.00 Kulturne drobtinice, moč preživetja, pon 19.30 Maxijeva pojoča jelka 20.00 Ko oči mislijo, igra, prvič 21.00 A TO jE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič
21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Med Gorenjskimi nagelni, 2 del 23.30 Znani in zanimivi, gosti leta 2004, pon 00.00 Glasbeni mozaik
TevePika

7.55	Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje
8.45	Rubi, ponovitev 81. dela mehiške nad.
9.40	Klon, ponovitev 187. dela brazilske nad.
10.30	TV prodaja
11.00	Zrelo srce, ponovitev 52. dela mehiške nad.
11.50	Vrtnarjeva hči, pon. 115. dela mehiške nad.
12.45	Na kraju zločina, 4. sezona, ponovitev 4. dela
ameriške nanizanke
13.40	TV prodaja
14.10	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.00	Vrtnarjeva hči, 116. del mehiške nadaljevanke
15.55	Zrelo srceno, 53. del mehiške nadaljevanke
16.55	Klon, 188. del brazilske nadaljevanke
17.55	24UR-vreme
18.00	Rubi, 82. del mehiške nadaljevanke
19.00	24UR
20,00	Dvojčka, ameriški film
22.00	Popolni četrtek: Seks v mestu, 6. sezona, 18.
del ameriške nanizanke
22.40	Alias, 2. sezona, 18. del ameriške nanizanke
23.35	XXL premiere
23.40	Zahodno krilo, 5. sezona, 17. del am. naniz.
0.35	Vse za službo, ameriški film
2.20	24UR, ponovitev
3.20	Nočna panorama
Prva TV
B BS
06.35	"TV prodaja
06.55	The Best Of
07.10	TV prodaja
07.30	Pokemoni, risana serija
08.00	Tri v vrsto
08.30	Spomin
08.45	TV prodaja
09.15	Božično presenečenje, risanka
09.20	Spomin
10.00	Pokemoni, sihronizirana risana serija
10.30	Slonček Benjamin, risana serija
11.00	To sem jaz, resničnostni šov
11.15	Sto izložb, sto strasti, 344. del italijanske telenovele
11.45	Dvom, 42. del mehiške telenovele
12.45	Adijo pamet, ponovitev
13.30	Črna kronika, 35. del bosanske serije
14.15	To sem jaz, resničnostni šov
14.30	Supernova MTS, ponovitev
16.45	Pokemoni, sinhronizirana risana serija
17.15	To sem jaz, resničnostni šov
17.30	Sto izložb, sto strasti, 345. del italijanske telenovele
18.00	Dvom, 43. del mehiške telenovele
18.55	To sem jaz, resničnostni šov
19.10	Adijo pamet, glasbena oddaja
20.00	Čarovnije, 24. del italijanske serije
21.00	To sem jaz, resničnostni šov
21.15	Mušketir, nemška romantična drama, 2001
23.10	To sem jaz, resničnostni šov
00.10	TV prodaja_
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
©
radijski program
RADIO OGNJIŠČE
PETEK
20.20	Kaj bo jutri na R. O.?
20.30	Radijska molitev
21.00	Nagovor škofa dr. Jožefa Smeja
21.15	Božična zgodba (Zorko Simčič)
Ponovitve:
23.00	Obala neznanega
24.00	Slovene' Slovenca vabi
04.40	Radio Vatikan
NEDELJA
05.00	Pogumno v novi dan
05.10	Vreme, ceste
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Svetnik dneva
06.10	Biser za duio
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
07.50	Jezikovni brevir
08.00	Kmetijski nasvet
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
10.15	Razstava evropskih jaslic
11.00	Kratke novice, VaSa pesem
11.15	Knjižne minute (presoje)
12.00	Zvonjenje
12.05	Biser za duio
12.15	VoSčilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	CV v etru
14.30	Kulturni utrinki
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.50	Koledar prireditev
17.00	SVETI VEČER
17.30	Z otroki pri jaslicah
19.45	Nagovor škofa dr. |ožefa Smeja
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R. O.?
20.30	Svetonočni program
21.00	Božična zgodba (Zorko Simčič)
24.00	Polnočnica (Lj. Stolnica, nadškof Uran)
01.30	Božična glasba
05.00	Pogumno v novi dan
05.10	Vreme, ceste
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Svetnik dneva
06.10	Biser za duSo
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Škofov govor za nedeljo (ponov.)
07.00	Zvonjenje
07.30	Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
07.50	Jezikovni brevir
08.00	Iz življenja vesoljne Cerkve
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Prenos sv. maSe
10.00	Oznanila
10.15	Graditelji slovenskega doma
11.00	Poročila, osmrtnice, obvestila
11.15	Kmetijska oddaja
12.00	Zvonjenje
12.05	Biser za duSo
12.15	VoSčilo PRO-jevcem
12.30	Glasbena voSčila
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.50	Koledar prireditev
17.00	Slovencem po svetu In domovini
18.30	Sakralna glasba
19.30	Za otroke
19.45	Škofov govor za nedeljo
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R. O.?
20.30	Obala neznanega - Izzivi vere
21.30	Radijski roman
	Ponovitve:
22.00	Nas gost
23.00	Iz življenja vesoljne Cerkve
23.30	Graditelji
04.40	Radio Vatikan
18.00	Poročila, VaSa pesem
18.15	Glasovanje za VaSo pesem
19.00	Glas Amerike
19.10	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Prijatelji radia Ognjišče
21.30	Mozaik dneva
22.00	1. Zanimivosti nočnega neba
Ponovitve:
23.00	Sakralna glasba
24.00	Slovencem po svetu in domovini
04.40	Radio Vatikan
PONEDELJEK
■■i
SOBOTA
05.00 05.10 05.30 05.45 06.00
Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila
Napovednik programa Svetnik dneva
05.00	Danes je božič	06.10	Biser za duSo
05.10	Vreme, ceste	06.20	Prognostik
05.30	Poročila	06.30	Kratke novice
05.45	Napovednik programa	06.35	Kličemo 113
06.00	Svetnik dneva	06.45	Sejalec seje besedo
06.10	Biser za duSo		(dnevni odlomki Božje besede z razlago)
06.20	Prognostik	07.00	Zvonjenje
06.30	Kratke novice	07.15	Bim-bam-bom
06.35	Kličemo 113	07.30	Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje	07.50	Jezikovni brevir
	besede z razlago)	08.00	Kmetijski nasvet
07.00	Zvonjenje	08.30	Koledar prireditev
07.30	Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila	08.45	Spominjamo se
07.50	jezikovni brevir	09.00	Poročila
08.00	Nagovor Škofa dr. |ožefa Smeja	09.15	Napovednik
08.30	Koledar prireditev	10.00	Poročila
08.45	Spominjamo se	11.00	Kratke novice, VaSa pesem
09.00	Sobotna iskrica	11.15	Iz založbe TDO
10.00	Prenos sv. mase (kapela Kliničnega centra)	12.00	Zvonjenje
12.00	Zvonjenje	12.05	Biser za duSo
12.05	Biser za duSo	12.15	VoSčilo PRO-jevcem
12.15	VoSčilo PRO-jevcem	12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila	13.00	Mali oglasi
13.00	Glasbena voSčila	13.30	Stare, ma lepe
15.00	INFO oddaja	14.00	Kratke novice
15.30	Osmrtnice, obvestila	14.05	Napovednik
15.50	Koledar prireditev	14.15	GV v etru
17.00	Slovenc' Slovenca vabi	14.30	Kulturni utrinki
18.00	Poročila, VaSa pesem	15.00	INFO oddaja
18.15	Nas gost: Mojca Senčar	15.30	Osmrtnice, obvestila
19,30	Poročila	15.50	Koledar prireditev
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)	17.00	1. Zdravstvena 2. O Šolstvu 3. Pravne
20.00	Radio Vatikan		zagate 4. Za streho nad glavo
TOREK
■
05.00	Pogumno v novi dan
05.10	Vreme, ceste
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Svetnik dneva
06.10	Biser za duSo
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06,45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
07.50	jezikovni brevir
08.00	Kmetijski nasvet
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
11.00	Kratke novice, VaSa pesem
12.00	Zvonjenje
1Z.05	Biser za duSo
12.15	VoSčilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
13.00	Mali oglasi
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	GV v etru
14.30	Kulturni utrinki
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.50	Koledar prireditev
16.00	Glasbena voSčila
17.00	Šport na Radiju Ognjišče I.
18.00	Poročila, VaSa pesem
18.15	Šport na Radiju Ognjišče II.
19.00	Glas Amerike
19.10	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi
2. 4. in 5. juretov večer
21.30	Mozaik dneva
22.00	1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve:
23.00	Ponedeljek ob 17.00
24.00	Prijatelji radia Ognjišče
04.40	Radio Vatikan
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
10.15	Srečno na poti
11.00	Kratke novice, VaSa pesem
12.00	Zvonjenje
12.05	Biser za duSo
12.15	VoSčilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
13.00	Zlati zvoki
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	GV v etru
14.30	Kulturni utrinki
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.50	Koledar prireditev
16.00	Mali oglasi
17.00	Pogovor o
18.00	Poročila, VaSa pesem
18.15	Aktualna tema
19.00	Glas Amerike
19.10	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Sveta vera bodi vam luč
(radijska kateheza)
21.30	Mozaik dneva
22.00	Glasba z znamko
Ponovitve:
23.00	Šport na Radiju Ognjišče
04.40	Radio Vatikan
ČETRTEK
SREDA
05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45
07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 09.30 10.00 10.15 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 14.45 15.00 15.30 15.50 16.00
Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila
Napovednik programa Svetnik dneva Biser za duSo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo
(dnevni odlomki Božje besede z razlago)
Zvonjenje
Bim-bam-bom
Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila
Jezikovni brevir
Kmetijski nasvet
Koledar prireditev
Spominjamo se
Poročila
Napovednik
Založba Družina
Poročila
Doživetja gora in narave Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Biser za duSo VoSčilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki Komentar Družine INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voSčila
05.00	Pogumno v novi dan	18.00	Poročita, VaSa pesem
05.10	Vreme, ceste	18.15	1.-3. Dijaška oddaja 2.-4.
05.30	Poročila		Skavtski potep
05.45	Napovednik programa	19.00	Glas Amerike
06.00	Svetnik dneva	19.10	Kratke novice
06.10	Biser za duSo	19.15	Napovednik
06.20	Prognostik	19.30	Za otroke
06.30	Kratke novice	19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
06.35	Kličemo 113	20.00	Radio Vatikan
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje	20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
	besede z razlago)	20.30	Karavana prijateljstva I.
07.00	Zvonjenje	21.30	Mozaik dneva
07.15	Bim-bam-bom	22.00	Karavana prijateljstva II.
07.30	Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila		Ponovitve:
07.50	Jezikovni brevir	23.00	Pogovor o
08.00	Kmetijski nasvet	24.00	Sveta vera bodi vam luč
08.30	Koledar prireditev	04.40	Radio Vatikan
©
Demokracija • 52/2004
športna kolumna
Esad Babačič
Ko se je že zdelo, da so se naše rokometašice končno otresle kompleksa manjvrednosti, so nam še enkrat postregle z grenkim medom. Najprej so nas dvignile z zmago nad očitno uspavanimi Rusinjami, in ko smo že mislili, da se bo nadaljevala zgodba iz klubske konkurence, je prišlo do znamenitih zatemnitev, kakršnih smo vajeni tudi pri naših fantih.
Strah pred zmago
Najbolj zanimivo pri vsem je, da se nam takšne reči dogajajo samo na reprezentančni ravni, ko pa ta dekleta oblečejo klubske majice, se z njimi ne morejo kosati niti zloglasne Skandinav-ke, ki so ostale na vrhu Evrope tudi po zadnjem prvenstvu. Po tistem, kar smo videli v finalu, pa naše ne zaostajajo le v psihološkem smislu, ampak tudi v tehničnem in taktičnem pogledu. Seveda ta razlika ne bi bila tako izrazita, če ne bi bilo izjemne hitrosti, s katero kombinirajo v napadu. Enako velja za obrambo, ki je veliko bolj gibljiva in vztrajna, zaradi česar so pomanjkljivosti nasprotnic še toliko izrazitejše. Seveda je posledica vsega tega tudi lažje delo za vratarke, ki so bile doslej boleča točka naše reprezentance. Tokrat so bile prav vratarke tiste, ki so nas držale v igri, a so zato zatajile zunanje igralke, med njimi vse najbolj izkušene, tiste torej, ki bi morale skrbeti za psihološko stabilnost. Seveda to še ne pomeni, da so one krive, prej bi lahko rekli, da je krivda v kolektivu, ki ne more najti ravnotežja med hotenji in zmožnostmi. Prva očitno ne dohajajo drugih, zato prihaja do velikih nihanj, predvsem v končnicah, ko je treba pokazati skupek obojih. Pri rokometu kot tudi pri drugih kolektivnih športih z žogo je individualnost podrejena kolektivnemu duhu, s katerim se na koncu dobivajo velike tekme.
Vsa velika moštva so se odlikovala z izjemno moštveno kemijo, brez katere ni mogoče zlomiti nasprotnikov. Zal so se naša dekleta zlomila sama, pod lastnim bremenom, kar je še posebej zoprno. Občutek, da si nečemu blizu, a do tja ne moreš, je lahko res moreč. Spomin te nenehno opozarja na možnost, da ti lahko spodleti, in ko pride čas odločitve, spoznaš, da si veliko bolj ranljiv, kot je to dovoljeno. Najhuje je, ko tvojo slabost opazijo nasprotniki, ki so ravno tako pripravljeni na uničenje. Predvsem v tesnih tekmah zmaga tisti, ki ga je manj strah. Tako se ponavadi dogaja, da favoriti na koncu res zmagajo.
Dober primer je povratna tekma med Laškim in Sigetom,
liko teže reševati z individualnimi vložki, saj je pri ženskah veliko teže igrati na moč in predrznost. Naj bo kolektivni duh še tako pomemben, nazadnje mora vsak sam zadeti ali ubraniti.
Seveda pa obstajajo tudi tekme, na katerih ni primarno zadeti in zmagati. Se posebej če igrata Juventus in Milan, glavna pretendenta za naslov prvaka v italijanski Serie A. Tako dolgočasne bitke, kot sta jo minuli konec tedna uprizorila velikana italijanskega nogometa, že dolgo nismo videli. Verjetno od njunega zadnjega srečanja ne. Stara dama je igrala na neodločeno in tako je na koncu tudi bilo. Čeprav je bil Milan veliko nevarnejši, mu ni uspelo prebiti zadnje vrste torinskega moštva.
Vsa velika moštva so se odlikovala z izjemno moštveno kemijo, brez katere ni mogoče zlomiti nasprotnikov. Žal so se naša dekleta zlomila sama, pod lastnim bremenom, kar je še posebej zoprno.
ko so Madžari že zlomili evropske prvake, a so se na koncu ustrašili lastnih možnosti. Naši prvaki so zdaj tisti, ki se jih drugi bojijo. Tudi če so v izgubljenem položaju, imajo Celjani še vedno kredit iz preteklosti. Žal so naša moštva zelo redko v tako superi-ornem položaju, zato tudi nismo navajeni na psihološko nadvlado. Morda je pri ženskah še toliko teže, saj so v trenutkih nemoči videti precej bolj izgubljene kot njihovi moški kolegi. Ko se začne barka enkrat potapljati, jo je ve-
Truda ni manjkalo, a z mislimi v obrambi je bilo težko odigrati sproščeno v napadu. Zanimivo je, da so črno-beli samo enkrat ustrelili v vrata Milana. V takšnem srečanju so lahko uživali le največji poznavalci nogometa, vsi drugi pa so se verjetno počutili opeharjene. Kdor je verjel, da bi se lahko takšna tekma končala kako drugače, kot seje, pač nima veliko pojma ali pa je neozdravljivo naiven. S tem nočem reči, da spadam med poznavalce, prej med nepopravljive optimiste.
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
šport
Smučarska sezona 2004/05 je dodobra v teku. Skoraj petmesečno tekmovanje je že oddelalo prvo stran oziroma prvo petino letošnje še nenapisane knjige. Kljub nedokončani stvaritvi pa vanjo že lahko z zlatimi črkami vpišemo Hrvatico Janico Koste-lič in Američana Bodeja Millerja.
Janica Kostelič se je nadvse uspešno vrnila po enoletni odsotnosti z belih poljan in je že na prvem slalomu sezone v Aspnu požela "nepričakovano" (tako Janica) zmago. Pri
terja (slednji je pred letošnjo sezono sklenil svojo športno pot). Avstrijski nacionalni ponos sedaj hočeš nočeš postaja Millerjev zmagoviti konj. Na drugem letošnjem slalomu v Sestri-eru se je namreč Američan z zlata vrednimi "dilcami" vpisal med legendarne. Bode Miller od tedaj ni le član ekskluzivnega kluba petih smučarskih tekmovalcev, ki jim je uspelo zmagati v vseh štirih disciplinah, temveč je v drugem poskusu izenačil doslej edinstveni dosežek Marca Girardel-lijaizzime 1988/89,ko jevvseh štirih disciplinah zmagal v isti sezoni.
Millerjeva era
Na slalomski progi, imenovani po Giovanniju Albertu Agnelliju, katerega premožna in mecenska družina je leta 1932 pravzaprav ustvarila in razvila mondeno središče Sestriere, je Bode Miller za 1,27 sekunde znova deklasiral konkurenco. Pri 27 letih je tudi praktično zašel v svojo ero, ki se je pravzaprav začela že v zimi 1997/98, ko je osvojil prvih 27 veleslalomskih točk. Tedaj so ga poznavalci ocenili kot osvežitev, saj je s svojim na videz nerodnim, a hkrati akrobatskim smučarskim pristopom s sočasno "carving" revolucijo vnesel zametek spremembe smučarskega sloga vožnje. Postopoma se je osebnostno in tudi smučarsko razvil (umiril) in slednjič do po-
svojili 23 letih je znova športno-me-dicinski fenomen izpod rok očeta Anteja, ki mu je uspelo pripeljati svetovni pokal tudi na domače Sljeme. Številne poškodbe in tegobe (najrazličnejši operativni posegi na kolenih, ščitnici...) ter poznejše vrnitve so jo kljub mladosti napravile malodane veteranko in prekaljeno perfekcionist-ko z do potankosti izpiljeno tehniko "smučanja kot po tirnicah". Le-ta jo je v slalomu popeljala že na tretje mesto vseh časov s 17 zmagami (skupno jih ima 20), takoj za Švicarkama Vre-ni Schneider in Eriko Hess. Janica znova smuča igraje in zdi se, da ima (tudi v tej sezoni) še ničkoliko rezerve. Ta čas je v slalomu pred njo le Finka Tanja Poutiainen, medtem ko se kraljica lanske sezone Švedinja Anja Parson bržkone načrtno pripravlja za dvig forme tik pred svetovnim prvenstvom, ki bo od 29. januarja do 13. februarja v italijanskem Bormiu in Santi Caterini. A kot pravi Janica: "Sezona je še zelo dolga in tudi padci forme bodo neizbežni!" S tem misli predvsem na Finko, ki bi ji ob krhanju fonne kaj lahko prevzela slalomski primat. V preostalih disciplinah pa vendarle lahko pričakujemo postopno in srdito obleganje najvišjih položajev s strani avstrijske falange. Le-ta že nekaj časa ni več tako suverena, kot je bila, a s po-
močjo smučark, kot so Gotschlova, Dorfmeistrova, Meissnitzerjeva, vselej nabere dovolj vsestranskih zbiralk najzajetnejših točkovnih nagrad. V tehničnih disciplinah jih rešujejo najmlajše (Hospova, Schildova, Gorglova), ki so tista avstrijska de-viza, zaradi katerih bodo Avstrijke bržkone večne zmagovalke pokala narodov (ekipnega seštevka točk).
Bode proti Avstrijcem
Avstrijskim smučarkam in smučarjem so vselej na voljo najpopolnejše razmere za trening in strokovno obdelavo dosežkov. Tudi narav-
tem ko sta denimo Stephan Eberharter in Hermann Maier kraljevala na prototipih, so se morali preostali udeleženci zadovoljiti z drugorazrednimi Atomicovimi drobtinicami. Poslovodja Atomica Austrie dr. Michael Schineis pa je naposled le odprl Ato-micova vrata na stežaj. Avstrijci so le srepo pogledovali proti tekmecem, ki so si z nasmeškom olajšanja natikali do tedaj za druge nedotakljive "prototipe". Med njimi tudi Bode Miller, kije moral nemudoma začeti poslušati avstrijske očitke, češ da se vozi na smučeh lanskega skupnega zmagovalca svetovnega pokala Eberhar-
an*»cc
Mladi slovenski smučarski val, ki se nezadržno vali in spodjeda...
na danost njihovih alpskih pobočij je takšna, da bi bilo že skorajda sramotno ne izrabiti jih v celoti. Tudi avstrijski ponos izdelovanja smučarskega materiala Atomic je vselej pikolovsko spremljal razvoj smučarije in zalagal avstrijski smučarski "pool" z vr-hunsldmi izdelki brez primere. Med-
Tina Maze: s tretjim mestom superve-leslaloma v Altenmarktu je napovedala preboj tudi v tej disciplini.
Demokracija • 52/2004
šport
polnosti izpopolnil svoj smučarski izraz, ki v nobenem trenutku oziroma zavoju nikogar ne pušča ravnodušnega ter vseskozi sledi glavnemu parametru uspešnosti smučanja: visoki povprečni hitrosti. Teorija namreč pravi, da je tisti del zavoja, kjer smučar močno spreminja smer, ponavadi zaviralen, tisti del, kjer smuči tečejo pod manjšimi obremenitvami, pa smučar ponavadi povečuje svojo hitrost. Bode Miller ta čas glede na svojo smučarsko tehniko v tehničnih disciplinah razvija najvišjo povprečno hitrost med vsemi, hkrati pa najbolje izrablja tehnične lastnosti sodobnih smuči (poudarjenega stranskega loka). Njegov gornji del je izjemno miren, z ekstremnimi nagibi spodnjega dela pri zavojih pa svojo izjemno ve-leslalomsko tehniko lahko izrabi tudi v slalomsko. Pri t. i. valčku uniči tudi po nekaj smuči na sezono. Po študiji z naslovom Biomehanika veles-lalomskega zavoja naj bi imel Miller kar 1,5 m/s večjo hitrost ob končanju zavoja, kot pa jo ima denimo pravta-ko izjemni Tirolec Benjamin Raich. Millerju pa izvrstna tehnična podkovanost ob najboljšem smučarskem materialu omogoča tudi enakovreden (kar v prevodu pomeni zmagovit) boj v hitrih disciplinah. Veliki kristalni globus se mu lahko izmakne le ob nenadejani poškodbi.
na kratko
Bode Miller in Benjamin Raich med smučanjem: vstopno hitrost v zavoj imata oba 18 m/s. Pri Millerju ostaja hitrost v zavoju dolgo časa konstantna, kasneje celo nekoliko naraste nad količnikom, potem pade; pri Raichu hitrost skozi ves zavoj pada in je ob končanju zavoja 1,5 m/s manjša kot pri Millerju.
Posnemati le najboljše
Era Bodeja Millerja se kaže tudi v posnemanju njegove nenadkriljive tehnike. Preostanek ameriške reprezentance v tehničnih disciplinah je pravzaprav njegova kopija. A to ni nič slabega - posnemati je treba vendarle najboljše - saj so še boljši rezultati Rothrocka, Ligetyja, Marshal-la, Cochrana namreč že na vidiku. In kdaj bodo tudi v naši reprezentanci končno začeli posnemati najboljše in krivuljo zavihali navzgor? Začetek Millerjeve ere je namreč sočasno pomenil tudi stagnacijo slovenskega smučanja. Vmes se je sicer pripetila še sanjska slalomska sezona 1999/2000 (skupna zmaga Pretnarjeve in Vrhovnikovo tretje mesto) in smučarsko rojstvo Korošice Tine Maze, ki bo ob paradnemu veleslalomu bržkone na svojo stran zakupila še superveleslalom. "Valček" pa
prvaka v tej disciplini. Zmaga je toliko večja, ker jo je Mankoč dosegel kljub bolečinam v hrbtu, svoj dosežek pa je po zmagi komentiral ta-
bodo tudi druge in drugi morali kaj kmalu agresivneje in požrtvovalneje zaplesati. Vse prevečkrat namreč slišimo o izjemnem smučanju na treningih, na tekmah pa konjenica že v startni hišici skloni glavo. Starejši tekmovalci se radi pritožujejo nad neenakimi vadbenimi pogoji, moderno preparacijo (balken), psihološkimi zavorami, izgovarjanje pa sklenejo: Mlajši, z visokimi startnimi številkami, se dobesedno mečejo v globeli Očitno je napočil čas, ko se bodo morali vsi dobesedno vreči in zatem brezkompromisno udrihati po kolih. Kdor k tovrstnemu početju ni pripravljen pristopiti, nima v svetovnem vrhu prav nikakršnih možnosti. Kljub vsemu pa je treba starejše, bolj izkušene obdržati ob mladem valu in se zgledovati po norveški reprezentanci. Le-ta je prav tako dokaj maloštevilčna in izjemno izku-
MankoČ že petič zapored	kole: "Tekma je bila ena najtežjih
nepremagljiv	doslej, saj sem bil v vlogi favorita.
Slovenski plavalec Peter Man-	Vedel sem, da si večje napake ne
koč ostaja že peto leto zapored kralj	morem privoščiti. Zaradi poškodbe
discipline na 100 m mešano. S ča-	sem bil nekoliko slabši pod vodo, pa
som 53,05 jena evropskem plaval-	tudi na koncu me je malo zmanjko-nem prvenstvu v kratkih bazenih na valo, ker sem bil preprosto pretrd." Dunaju osvojil naslov evropskega
Celjska zgodovina se ponavlja
Potem ko so se rokometaši Celja Pivovarne Laško po dveh razburljivih tekmah z madžarskim Pick Szegedom uvrstili v nadaljevanje evropskega superpoka-la, je znan tudi že njihov nasprotnik v četrtfinalu. To bo nemški Lemgo, ki so ga Celjani premagali že lani, in to prav tako v četrtfinalu. Celjani z izbiro tekmeca, ki ga je določil žreb, niso ne razočarani ne za-Mankoč ostaja nesporni kralj svoje discipline. dovoljni. Kot pravijo, so vse
Celje v četrtfinalu znova čaka Lemgo.
ekipe, ki so se uvrstile v nadaljevanje tekmovanja, zelo izenačene, zato je skoraj povsem vseeno, s katero igrajo. Tekmi z nemško ekipo bosta, čeprav so Celjani Nemce lani že premagali, zelo težki, saj so v njej sama zvezd-niška imena, na primer Zerbe, Schwarzer, Kehrmann, Stephan, Bauer in drugi velikani nemškega rokometa. Tako lahko le upamo, da se bo zgodovina tudi tokrat ponovila.
Mondeno visokogorsko središče Sestri-ere je ustanovila in razvila družina Ag-nelli. Na progi, ki se imenuje po Giovan-niju Albertu Agnelliju, bo tudi olimpijski slalom leta 2006.
šena pa tudi uspešna! Ob Kjusu, Aamodtu, Stiansenu in drugih se namreč vsako sezono razvije v vrhunskega tekmovalca kak nov mladec, ki se kot Aksel Lund Svindal meče v globel. Pri slovenski moški reprezentanci bi bil takšen model kot naročen, medtem ko bi ga bilo pri ženski nemogoče posnemati. Morebitne učiteljice so se namreč predčasno poslovile, najmlajše, ki nezadržno prihajajo, pa bodo morale prestati težavno obdobje samoučenja. Drevo-vi, Kobalovi, Rabičevi, Robnikovi in drugim pa vseeno napovedujemo lepo prihodnost! Lovro Kastelic
pomagali si bodo s posnetki
Predsednik italijanske nogometne zveze (FIGC) Franco Car-raro je Mednarodni nogometni zvezi (FIFA) in Evropski nogometni zvezi (UEFA) pred kratkim vnovič predlagal, naj na tekmah sodnikom ob spornih situacijah dovoli uporabo televizijskih posnetkov. Carraro naj bi se bil za omenjeni korak odločil po dvomljivi sodniški odločitvi na tekmi Se-rie A med Bologno in Juventusom, ko je glavni sodnik za Juventus do-sodil prosti strel, iz katerega je ta potem zadel za končni izid 1:0. Predsednik UEFA Lenart Jo-hansson je Carraru že obljubil, da bodo tej temi namenili pozornost na sredinem sestanku, prav tako pa naj bi se uvedbi posnetkov kmalu posvetili tudi pri FIFA.
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
popkultura

Božične pesmi
V tokratni popkulturi vam ponujamo sveženj božičnih pesmi različnih izvajalcev. Morda boste med njimi našli tistega, ki bo v teh prazničnih dneh našel svoje mesto v vašem domu. Pa prijetne božične ritme ...
"Počitniški" album Whitney Huston
Verjetno bi težko našli primernejšo pevko za čustveno odpete božične skladbe, ki kar same kličejo po izrazitem in občutenem vokalu, kot je Whitney Houston. Pričujoča plošča je njen zadnji studijski projekt, pa vendarle kar kliče po novih pesmih, saj je njena tokratna izpoved tako pristna, prvinska in unikatna, da si lahko samo želimo, da se Whitney čimprej
dodali harmoničnost, Sveta noč z izjemnim tenoristom Matjažem Ro-bavsom, Glej, zvezdice božje z narod-
zapre v studio in posname novo ploščo. Tudi izbor pesmi na cedeju je odličen, produkcija pa nezmodjiva.
Božič z Bepop
Tokrat vam pošiljamo pravo decembrsko praznično darilce... Skupina Bepop je namreč pripravila album, ki ga bodo veseli vsi, ki so romantično in praznično razpoloženi - in kdo ni tak? Na njem so združili nekaj najlepših božičnih in novoletnih prazničnih pesmi, skupaj devet skladb: naslovna Božič je in božična priredba njihove lanske uspešnice Ni še čas, čisto nova in sveža izpod peresa Simona Meglica in pro-ducenta Raaya, legendarni Na božično noč in Bela snežinka, Sveta noč, v kateri se jim je pridružila flavtistka Anja Burnik, ne manjka Jingle Bells z odlično zasedbo Invite, ki so pesmi
no zabavno skupino Slapovi in še posebej zanimivo sodelovanje z Al lijem Nipičem v skladbi, ki je skoraj obvezna za silvestrski večer - Silvestrs-ki poljub. Del skladb s tega albuma se že vrti na večini radijskih postaj.
Osem dni božiča
Tako kot mnogi glasbeniki oz. izvajalci so se tudi Destiny's Child na začetku svoje kariere odočile posneti božični album. Pa vendarle pričujoča plošča ni bila "samo" komercialna poteza, kajti čas je kmalu pokazal, kako brezčasovna je interpretacija teh treh mladenk. Lahko re-
čemo, da n jihove vokalne sposobnosti ob tradicionalno svečanem in prazničnem repertoarju, ki zajema mnoge cerkvene pesmi, pridejo še posebej do izraza. Poleg tega, da večino pesmi odpojejo skupaj, pa vendarle najbolj izstopajo solistično odpete Silent Night (Beyonce), Do You Hear What I Hear (Kelly) in O Holly Night (Michelle), kar se je tudi kasneje izkazalo za eno izmed poti v njihovih glasbenih karierah, saj so vse tri poleg skupinskega dela izdale tudi odlične samostojne projekte.
Snežinke
Božični CD Toni Braxton Snow-flakes je posebnost med tovrstnimi izdajami, saj se načrtno izogiba božičnim standardom in klasiki ter želi božično ozračje prikazati na veliko bolj "braxtonovski" kot tradicionalno praznični način. Toni se preizkuša v nežnejših džezovskih vodah, kar ji z njenim sofisticiranim in globokim vokalom izredno lepo uspeva. Poleg nekaterih znanih je
Božič z Babyfaceom
Ob poslušanju božičnega izdelka lastnika enega najlepših sodobnih so-ulovskih vokalov boste mnogi presenečeni, kajti Babyface tokrat ne ponuja "le" enkratnih R&B užitkov vsem, ki imate radi omenjeni žanr, pač pa bo očaral tudi vse druge, še posebej ljubitelje džeza. Babyface je spet dokazal, kako raznolik interpret je, poleg tega pa so tudi spremljajoči glasbeniki izvajalsko nadpovprečni,
na plošči tudi sedem novih pesmi, med njimi razpoloženjska Christ-mas in Jamaica s Shaggyjem v stranski vlogi. Pred vami so vroče glasbene snežinke za predbožični čas!
Demokracija • 52/2004
zvok na plošči pa preprosto veličasten. Čeprav ga mnogi poznate tudi kot odličnega avtorja, nam je tokrat jasno, da avtorsko ne moremo pričako-
oglasi
vati kakšnih večjih presenečenj. Presenetljivo domiselni in drugačni od že slišanih različic pa so aranžmaji nekaterih pesmi (med najizrazitejšimi trenutki na plošči je vsekakor džezov-ska izvedba pesmi Rudolph The Red Nosed Reindeer). Največje bogastvo njegovega prazničnega projekta je izva-jalsko-izpovedna moč, s katero bo božič obogatil na prav poseben način.
A very Ally Christmas
Nanizanka o prigodah nenavadne pravnice Ally McBeal je tudi pri nas kar nekaj časa kraljevala na domačih zaslonih, in ker je Vonda She-pard (dežurna "barska" pevka serije) izdala že tri cedeje na omenjeno temo, zakaj potem ne bi še božične. De-
•Ally McBeaj;i.'.
. Z '1'crt/ . f/(tf '«hrttlumt^. ' • .:.-*« .• « f
horosko
		(7I/J
	L.	ELEKTROPROM
EV|		♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij
ELEKTROPROM d.0.0.		in geodetske storitve
Loke 22		♦ bar sedmica
I4I2 KISOVEC		♦ lokalna televizija ETV
tel.: 0} 56 57 ISO		♦ trgovina EVJ Center
fax: 03 56 71 488		♦ elektroinstalacije
		♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
www.elektroprom.si		♦ kabelsko komunikacijski sistemi
		♦ grafitne ščetke
		♦ tiskana vezja
		♦ delovni stroji in nizke gradnje
U7U7U?. radiodur.si
ir
Tlismo najpečji, nismo najboljši, nismo najlepši in ni?mo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 ______==_
Žel	^jjj^T''postati naročnik tednika
	Demokrac i j a
Poklic	o 1/434-54-63
jansko gre za gostovanja vseh glavnih protagonistov serije (Robert Downey Jr., Calista Flockhart, Lisa Nicole Carson, Jane Krakowski) z odlično pevko Macy Gray ob neumornem klavirju Vonde Shepard, ki je tudi tokrat rdeča nit celotnega izdelka. Pesmi so primerno aranžirane, tako da sledijo duhu prigod in pripetljajev glavnih akterjev nanizanke.

%
Kozorog (21. december - 19. januar)
Končno, končno, končno! Dolgo ste čakali na priznanje in ga končno dobili. In kako se obnašati, da bo vse potekalo, kot je treba? Bodite skromni in pošteni. Predvsem pa računajte s tem, da morate še naprej ostati ustvarjalni.
Vodnar (20. januar - 18. februar)
Malo discipline ne bo škodilo nikomur. Nobenih neumnih pravil, seveda, samo dober dogovor. Bodite zbrani in mirni. To vam bo največ prineslo. Imeli boste veliko priložnosti pokazati, kai ste v resnici in kako vam gre.
Ribi (19. februar - 20. marec)
Imate prijatelje na položajih, zato si lahko privoščite tudi kaj, česar si drugi ne morejo. Raje pa tega privilegija ne izkoriščajte preveč, utegne vam škoditi. Ne delajte nič takega, kar bi lahko ogrozilo vaš Status. Več pozornosti vašemu partnerju!
Oven (21. marec - 20. april)
Ste take vrste človek, ki ve, kaj hoče. In tudi veste, kako dobiti stvari. V ponedeljek boste zagrabili nekaj, za kar ste prepričani, da vam pripada, v sredo pa morate ohraniti malo skromnosti. V nedeljo boste počeli nekaj pionirskega in velikega.
Bik (21. April - 21. maj)
Ste človek z nogami na realnih tleh. Veste, kam greste, in opazili ste, da ste nehote središče, okoli katerega se vrti precej ljudi. Zadovoljni ste, da se vam stvari tako posrečijo; ne dovolite, da bi vam nevoščljivost vzela pogum.
Dvojčka (22. maj - 21. junij)
Na začetku tedna se vam bo v glavi porajalo veliko vprašanj. Od tega, zakaj so vsi tako zahtevni do vas, do drugega, zakaj ste tako popustljivi do vseh. H komu se lahko obrnete - k nekomu, ki ga sicer ne poznate najbolj dobro, vendar je zanesljiv.
Rak (22. junij -21. julij)
Ni treba, da ste ves čas v središču zabave. Če se sredi tedna ne boste počutili, da bi sploh stopili izhiše, pa ostanite ves dan v postelji: Toda naslednjega dne vas bo spet klicala dolžnost. Vendar se boste zabavali na vso moč.
lev (22. julij - 21. avgust)
Se naprej zaupajte in vam bo dano vse, za kar prosite. Ste odličen poslušalec in ste nenehoma presenečeni nad tem, česa vse še ne veste. Delate dobre stvari in ste dober človek. Ne dovolite, da bi bili cinični do vas.
Devica (22. avgust - 21. september)
V začetku tedna se bo močno čutila romantika v zraku. Izbira in nakupovanje daril za praznike vas zelo napolnjuje in osrečuje. Bodite prepričani, da bo novo leto lepo in dobro. Takšnega zaželite tudi drugim.
Tehtnica (22. September - 22. oktober)
Na nekoga boste močno jezni in vam ne bo vseeno, kaj se bo zgodilo. Toda premislite dobro, da ne bo poravnava v vašo škodo. Sreda in četrtek bosta polna romantike in zabave. Pomembno pa je tudi premisliti, kako boste ravnali naprej.
Škorpijon (23. oktober - 21. november)
Doživeli boste nekaj stresnih trenutkov, verjetno zaradi določene finančne transakcije - lahko da se bo to dogajalo v banki ali pa tudi v trgovini. Ne zamudite priložnosti, ki se vam ponuja - nekdo bi rad bil v soboto zvečer samo z vami.
Strelec (22. november - 20. december)
Zelo direktni ste in veliko veste o glasbi in umetnosti. Ste natanko tak človek, ki ga imajo ljudje radi za najboljšega prijatelja. Toda kdo je idealni najboljši prijatelj? Posebej v sredo še ne zadržujte pri pogovoru z neznancem.
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004

moda
December je mesec številnih zabav, slavnostnih večerov in prazničnih kosil, ki se končajo z odšetevanjem minut do novega leta. V prazničnem ozračju in okolju je slavnostni videz nepogrešljiv!
Modna zgodba prazničnih dni se nikakor ne more izogniti klasični črni barvi. Letos je klasično preveč klasično, zato se je črna barva ustalila samo na hlačah. Zraven pazljivo izberite nakit in dolg svilen šal, ki je letos poleg globokih dekoltejev in golih rok obveza. Vse to verjetno lahko najdete s svoji omari, privoščite si le nov top in še kakšno malenkost, ki bo vaš videz povezala z aktualnimi trendi. Če se ne morete odreči črni barvi, jo okrasite z bleščicami in pokažite čim več kože. Drugače pa je paleta modni barv velika. Najdrznejše bodo izbrale rdečo ali rumeno. Malo bolj umirjene izbirajte med vijolično, oranžno, zlato, belo, roza in zeleno. Slovesna oblačila so še vedno krojena iz svetlikajočih se tkanin, kot so saten ali brokat, svila, razkošna čipka. Protiutež najdemo v bleščicah ali svetlečih se kamenčkih, ki krasijo prozorne ali malo bolj grobe
tkanine. Če ste se odločile kupiti nekaj novega, si privoščite preprosto in retro koktejl obleko, ki jo boste lahko oblekle tudi kdaj pozneje.
Letošnja slavnostna obutev zapoveduje sandale z vrtoglavo peto ali elegantne salonarje, katerih sprednji del je ljubko zaobljen.
Praznični make up
Najpomembnejša za lep in predvsem obstojen make up je zdrava in čista koža. Kožo spočijte, očistite in ji privoščite izredno hranilno podlago. Nato nanesite pripravek, ki naredi tanek film med kožo in pudrom, saj bo tako make up ostal do naslednjega dne. Najbolje je, da izberete takšnega, ki hkrati deluje kot
Bga make upa sta srebrna in zlata,
je in ciklame na ustnicah. Slednje
imate utrujene oči ali podočnjake, saj lepo in vpadljivo naličene ustnice preusmerijo pozornost. Vaš končni videz naj bo čim bolj naraven ali pa poudarite le eno: oči ali ustnice
ja vaša izbira, pazite le, da se bo vaš novoletni make up skladal s pričesko-nakodrani in spuščeni ali gladko speti lasje - in oblačili. Naj bo blag lifting in vsebuje zlata zrnca. navdih pri izbiril oblačil in nakita Pozorne morate biti tudi pri izbiri prvi korak na poti v nepozabno pudra, saj sta odtenka rumene in praznovanje in pričakovanje priha-oker barve primerna za pomlad in jajočegaleta. Monika Maljevic


KA010 STAJ [KS KI VAL. D.O.O.. i MAH J l m JfLSAH ASKfSCtV T*e 21. 3240 ÍMARJS J i LÍA H UWAVA. (03J 117 17 10. STUDIO (03) 81 71 230 WWW KAD 10- STAJ TRSKI -VAL. S!

Demokracija • 52/2004
nagradna križanka
KNJIŽNI KLUB SAMOROG
Dalmatinova 1,1000 Ljubljana
ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU
CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH
POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50%
telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com
SESTAVIL: MIRAN ERCEG
ŽENSKO IME
IZDELOVALEC OMAR
MESTO V SREDNJI ITALIJI
PISEC LJUBEZENSKIH PESMI
NICK NOLTE
SOKRATOV TOŽNIK
GESLO
MESTO V STAREM EGIPTU
SEVERNO-ATLANTSKI PAKT
ŽENSKO IME
VRSTA MINERALA (IZ ČRK TIRI)
4. IN 19. ČRKA
VRSTA RASTLINE (IZ ČRK NIČLA)
REKA VZHODNO ODKASP. JEZERA
FRANCOSKI PISATELJ (LOUIS)
NA OSTER PREDMET
NERESNIČNO PRIPOVEDOVANJE
ONDREJ NEPELÄ
ORGANZA VOHANJE IN DIHANJE
KRAJ PRI DON
MESTO V
KRAJPRI LJUBLJANI
GLEDALIŠKA IGRA BREZ BESED
PREBIVALKE IRSKE
DENARNA ENOTA V IRANU
ITALIJANSKI REŽISER (MICHELANGELO)
SLOVENSKI IGRALEC (PAVLE)
POKRAJINA V GRČIJI
POLOPICA Z MADAGASKARJA
GRŠKA BOGINJA NESREČE
TELOVADNA PRVINA
ENICA
ANTON AŠKERC
GLAVNA ODVODNICA
EGIPTOVSKO MESTO OB NILU
NEON
GERMANSKA BOGINJA USODE
SLOVENSKI SLIKAR IN GRAFIK
(SAŠA)
PRAOČE BOGOV (IZ ČRK AONKE)
LJUBIMEC NIMFE GALATEJE, ACIS
BELOGLAVA OPICA
PTIČ, VRANKA, GLADKO-ROŽEC
KOS LESA, KI SE KAM ZABIJE
BEOTIJCL AONCI
REKA NA SEVERU TAJSKE
FR. TEROR. ORGANIZ.
EST. PEVEC (GEORGIJ)
MADŽARSKO ŽENSKO IME
PTICA ALK
UROS ŠERBEC
NIKOLA TESU
GLINA, ILOVICA
STANE SEVER
ČLOVEK BREZ SVOBODE BIVANJA
OKRASNI GRM Z DIŠEČIMI CVETI
PRISLOV
GERMANSKO PLEME
POVPREČJE KRIŽANKE: 4,72 ČRKE
SANKE
rešitev nreišnie križanke
DALILA, OBADAR, LOŽANI, ER, ZA, NTIMA, JIVE, OPOZORITEV, RP, NASELITEV, KOŠ, ELIN, MATRIKULA, KEL, IHTA, JH, SNEG, SPETKA, ŠTIRICA, ORION, PIČA, IL, LB, IČA, ANATEMA, JINNAH, SAROYAN, EJRENE
nagrajenci 50. številke
1.	nagrada: TONE BRODARIČ,
Škrilje 1, 8332 Gradac
2.	nagrada: JONI JAKŠA,
Roška c. 3, 8333 Gradac
3.	nagrada: MARICA GARTNER,
Rudno 25, 4228 Železniki
Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko.
nagrade
1.	nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup
knjige iz knjižnega kluba Samorog
2.	nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup
knjige iz knjižnega kluba Samorog
3.	nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup
knjige iz knjižnega kluba Samorog
r . —	— gggg T" — ::— — — — — —	— - — — — — -,
i	Nagradno križanko izrežite in najpozneje do	i
i	30. 12. 2004 pošljite na naš naslov:	i
i	Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana,	i
1	s pripisom "Nagradna križanka".	1
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
O
kronika časa
včeraj, danes, jutri...
•	20. 12.1820 so ljubljanski trgovci ustanovili Drugo avstrijsko hranilnico, ki se je kasneje preimenovala v Ljubljansko hranilnico, nato
v	Ilirsko in končno v Kranjsko hranilnico.
•	20.12. 1861 se je v Ljubljani rodila slovenska slikarka realistične smeri Ivana Kobilca.
•	21.12. 1781 je Jožef II. izdal patent o verski strpnosti. Z njim so dobili svobodo vere protestanti, kalvinisti in pravoslavni, kasneje pa tudi Judi.
•	21.12.1873 se je v Šentjurju pri Celju rodil slovenski skladatelj Josip Ipavec, avtor prvega slovenskega baleta Možiček.
•	22.12. 1600 je začela v Ljubljani z delom verska komisija, ki jo je za preganjanje protestantov kot vnet katoličan ustanovil nadvojvoda Ferdinand.
•	22.12.1858 se je rodil italijanski operni slda-datelj Giacomo Puccini.
•	22. 12.1892 se je v Puli rodil slovenski raketni inženir Herman Potočnik - Noordung.
•	23.12.1991 je slovenski parlament sprejel prvo ustavo samostojne Slovenije.
•	24.12.1818 se je rodil angleški fizik James Prescott Joule.
•	24.12. 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil Benjamin Ipavec, član slovite družine zdravnikov in skladateljev.
•	24.12.1865 je nastala v ZDA ena najbolj krutih organizacij Ku Klux Klan.
•	24.12.1927 je tržaška Borba objavila geslo TIGR: "Naš ideal je: Svoboda, naše sredstvo je: Borba." TIGR se je bojeval proti raznarodovanju manjšine in se zavzemal za njeno pridružitev Jugoslaviji.
•	25.12.1642 se je rodil britanski fizik, matematik in astronom Isaac Newton. Ko gaje neka gospa vprašala: "Gospod Newton, kaj pa
vi	mislite o neumrljivosti duše?" ji je znanstvenik odgovoril: "Gospa, o tem bi težko kaj rekel, sem namreč eksperimentalni mislec."
•	25.12.1877 se je na Dobrovi pri Ljubljani rodil slovenski skladatelj, dirigent in glasbeni pisec Emil Adamič.
•	26.12.1883 se je rodil slikar pariškega Mont-martra Maurice Utrillo. Koje prodajalec umetnin Utrillovi vdovi dejal, da kroži po ZDA okoli 300 ponaredkov slikarjevih del, je ogorčena vdova vprašala, zakaj ponarejanja ne prepovedo tako, kot so prepovedali uživanje alkohola. Trgovec je pojasnil: "Če bi to naredili, bi ne bilo 300, ampak najmanj 3.000 ponaredkov."
•	26.12.1990 so uradno razglasili izide plebiscita o neodvisnosti Slovenije, ki je bil tri dni prej. Zato ta dan praznujemo kot dan samostojnosti. Udeležba na plebiscitu je bila 93,2-odstotna. Za neodvisnost je glasovalo 88,2 odstotka vseh volivcev.

ooled naza
V
Štefan Modrinjak
Mnogi menijo, da je bil Štefan Modrinjak najbolj nadarjen slovenski pesnik pred Prešernom. Rodil se je 23. decembra 1774 v
Središču. Gimnazijo je obiskoval v Varaždi-nu. Leta 1800 je bil posvečen v duhovnika, nato pa je kaplanoval v Sv. Miklavžu, Veliki Nedelji in Ormožu. Leta 1806 je postal župnik v Sv. Tomažu, 1814 pa v Sv. Miklavžu, kjer je 8. oktobra 1827 umrl. Med slovenskimi pesniki je bil Modrinjak eden najbolj tragičnih. V Elegiji je zapisal: "Bog je meni dal čutlivost,/ on je stvarnik mojih želj, / Pavel veli, da ljublivost / ne bi zadržati smel."
Imena, ki jih Modrinjak evocira v svojih stihih (Petrarca in Lavra, Abelard in Heloiza, ne manjka pa niti Hildebrand oziroma papež Gregor VII. s svojimi srčnimi težavami), opozarjajo, da gre za duhovno ambicioznega ustvarjalca, na katerega je moralo ozračje podeželskih župnij delovati dobesedno ubijajoče.
Ker je Modrinjak med stanovskimi tovariši slovel kot človek z znatnim gospodarskim čutom, je bil leta 1814 poslan v Sv. Miklavž, da spravi v red zanemarjeno župnijo. Osamljen je začel iskati izhod v realistični romantiki opoja alkoholnih hlapov. Leta 1826 gaje neko poročilo označilo za docela demoralizirane-ga in poudarjalo, da nič več ne bere in ne piše, čeprav zna dobro latinsko in slovensko.
Sveta noč
24. decembra 1818 so v avstrijskem mestecu Oberndorf ob reki Salzach, ki razmejuje Avstrijo od Nemčije, prvič zapeli nemško božično pesem Sveta noč - za več sto milijonov ljudi po vsem svetu nepogrešljiv del božičnega razpoloženja.
V mestecu sta takrat delovala pomožni duhovnik Joseph Mohr ter učitelj in organist Franz Gruber. Ko so se tik pred božičnimi prazniki v župnijski cerkvi v Oberndorfu pokvarile orgle, je duhovnik Mohr napisal kratko pesmico in poprosil organista, naj zanjo skomponira melodijo, ki bi jo lahko zapela dva solista, spremljala pa bi ju kitarist in pevski zbor. Sveta noč, ki so jo zapeli na sveti večer leta 1818 in z njo poželi veliko navdušenje, je imela šest kitic, do danes pa so ostale samo tri.
Po prvem božiču je pesmica šla v pozabo in bi skoraj tudi ostala pozabljena. Ko so dobrih šest let pozneje v Oberndorfu obnavljali pokvarjene orgle, je orglavec na cerkvenem podstrešju našel notni zvezek z zapi-
od 20. 12. do 27. 12.
som Svete noči in ga odnesel s seboj. Ko so jo leta 1832, štirinajst let po prvi izvedbi, spet javno zapeli v Leipzigu, se je zelo hitro priljubila ljudem in se še hitreje razširila. Kmalu je pesem postala del družinskih in tudi cerkvenih slovesnosti.
Gorenjski slavček
Avtor prve slovenske narodne opere Gorenjski slavček je češki skladatelj in pianist Anton Foerster, ki seje rodil 20. decembra 1837 v Osenicah na Češkem.
Od leta 1867 je deloval v Ljubljani kot pevovodja Narodne čitalnice in dirigent Dramatičnega društva. Kasneje je bil glasbeni pedagog na ljubljanskih srednjih šolah. Leta 1877 je ustanovil Orglarsko šolo, bil soustanovitelj Cerkvenega glasbenika in njegov dolgoletni urednik. Ob Ipavcu in Ger-biču je bil ena najpomembnejših in naj-
uglednejših skladateljskih osebnosti druge polovice 19. stoletja na Slovenskem. Nekoč je imel v Ljubljani vajo z mešanim zborom. Pevke so ga ujezile, ker niso zadele višine tonov. Takrat je šla mimo okna kobila, ki je bila vprežena v voz, in zarezgetala, da je bilo veselje. Foerster je navdušen skočil in vzkliknil: "Ste slišale ton 'a'? Ste slišale? Nobena ljubljanska dama ga ne zapoje tako čisto!"
Demokracija • 52/2004
poštni predal 4315
Spoštovani bralci,
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dol Žino 45 vrstic. Pis- m^—mmmmm ma bralcev objav- Dl MCI-Ijamo v skladu z Hi^H^ načelom profesi- ': m onalne novinarske	H
etike, katere na-	JJ
men je služiti inte-	^
resom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli jjj drugo prepričanje.
l)lM< K RACIJA
tudi mene zanima, kako bosta univerza in g. Kučan ali njegova svetovalka ves potek v tisku razložila. Takrat bom Večeru in Demokraciji z veseljem tudi jaz poslal vsa potrebna nadaljnja pojasnila.
Dr. Edi Gobec, Willoughby Hills, Ohio

Milijoni za častni doktorat
Z velikim zanimanjem sem prebral pismo Špele Furlan, svetovalke nekdanjega predsednika republike in zadnjega predsednika Zveze komunistov Slovenije g. Milana Kučana, objavljenega pod zgornjim naslovom v Večeru, 1. decembra. Pismo se nanaša na moj odgovor na eno izmed 16 vprašanj, ki ga je kot del pogovora ob mojem obisku Slovenije dne 7. oktobra pod naslovom Delo našega centra sloni na idealizmu objavila Demokracija. V odgovoru sem se opiral na uradne univerzitetne zapisnike dveh sestankov, kjer so pristojne osebe razpravljale o tem vprašanju. Na prvem sestanku so z vsemi sedmimi glasovi zaupnikov odstranile ime g. Kučana s seznama za častni doktorat primernih in sprejemljivih kandidatov. Na drugem sestanku pa je sledilo lobiranje, naj se g. Kučan vendarle spet sprejme med kandidate za častni doktorat. V tej zvezi je bil omenjen tudi znesek dveh milijonov in 400 tisoč ameriških dolarjev skupaj z razpravo, ali naj univerza zahteva izplačilo vsaj dela tega zneska še pred podelitvijo doktorata. Sam sem se ves čas držal le dejstev iz uradnih zapisnikov in nisem nikjer izjavil, daje doktorat kupljen, čeprav je na drugem sestanku eden od zaupnikov svaril, da je treba paziti, da ne bi nastal vtis, da so doktorati naprodaj. Torej se je že takrat, ko meni ta razpravljanja še niso bila znana, dobro zavedal nevarnosti take interpretacije. Gotovo bralce in
Imamo novo vlado
Končno, po dvanajstih letih, če odštejemo pet mesecev Bajukove vlade, smo dobili vlado, ki jo sestavljajo izvorne demokratične stranke. Toliko časa je bilo namreč potrebnega, da se je zgodil miselni premik pri slovenskih volilcih in da je večina volilnega telesa uvidela, da gre čezmerno in neupravičeno bogatenje eldeesovih veljakov na škodo večine državljanov, ki so bili vsak dan revnejši. Poleg tega so liberalni oblastniki v desetietju vladanja državo zadolžili za 13 milijard evrov.
Zaradi nerazumnih, neodgovornih in škodljivih potez prejšnje vlade bo imela nova težje delo, kot bi ga imela drugače, a verjamem, da bo zmogla, ker bo - tako upam -složna. Sloga je namreč pogoj za dobro in uspešno delo. V dobro Slovenije in slovenske družbe naj bodo končno vse stare zamere med strankami demokratičnega izvora presežene. Tako bo vlada trdna in bo imela visoko podporo vollilcev, politični in idejni nasprotniki pa ji ne bodo mogli škodovati.
Poštena in pravična vlada je za družbo in državo velik blagoslov. Po dvanajstih letih liberalno-komunis-tične vladavine smo končno dobili vladno ekipo, na katero smo lahko, če zaupamo v njihovo poštenost, resnicoljubnost, značajnost in zvestobo, upravičeno ponosni. To pa še ne pomeni, da te vlade politični nasprotniki ne bodo napadali, ji nagajali in podtikali vsemogoče. Vendar to ni toliko pomembno. Da bo lahko vzdržala vse te pritiske, mora držati skupaj. "Skup držimo, pa bo šlo", ima pomenljiv slogan Radio Ognjišče.
Z napadalnim in sovražnim odnosom do izvorno demokratičnih strank si eldeesovi politični krogi delajo medvedjo uslugo, saj se je izkazalo, da večina volilcev ne naseda več še tako prefinjeni retoriki liberalnega pragmatizma in relativizma, s katerim hočejo zabrisati mejo med dobrim in zlim, med resnico in lažjo, med pravico in krivico. Njihova glasila niso več več zanimiva in še manj prepričljiva za večino slovenskih bralcev. Novinarji, časnikarji in publicisti so po svoji poklicni dolžnosti in v skladu z novinarskim kodeksom dolžni biti glasniki resnice! Tisti, ki to niso, si žagajo vejo, na kateri sedijo. Volilci hočejo slišati le nedvoumno razumljivo govorico, ki je v skladu z dejanji. Zato lahko polni optimizma z novo vlado zaplu-jemo v novo kakovost življenja.
Blagoslovljene božične praznike in novo leto voščim vsem prijateljem in bralcem Demokracije.
Ivan Glušič, Mozirje
Potrčeva metamorfoza (2)
Novinar Aleš Kocjan je 25. 11. 2004 v Demokraciji analiziral revolucionarno delovanje komunista in njegovo preobrazbo v dežurnega varuha človekovih pravic. Podobno kot MK se je MP začel vzpenjati po partijski lestvici, ko je v mu-čeništvu pokončni nadškof Anton Vovk že opravil svoje poslanstvo in ko je po dolgih letih zaporov pregnani demokrat Jože Pučnik začel na tujem novo življenjsko pot. Če bi ta izpostavljena primera nekdanjega režima vsaj danes pritegnila pozornost in obžalovanje, potem bi verjel, da je prišlo do metamorfoze. Sklicevanje prvega na etiko in drugega na človekove pravice je zavajanje javnosti.
Človekove pravice so verjetno ena najbolj zlorabljenih tem, še posebej takrat, ko jih nekdo v interesu lastnih ciljev spremeni v enosmerno cesto. Družba, ki ne sprejema načela
G

retic
vzajemnosti, postane radikalna in s tem tudi nevarna za sobivanje ljudi z različnimi kulturami in nazori. Brezkompromisno zagovarjanje interesov manjšine pred interesi večine je nadaljevanje revolucije, ko je partijska manjšina določala pogoje dela in življenja večine.
Tisti, ki so nekoč kršili človekove pravice, so si nadeli maske in dolgo uspešno zavajali. A po zadnjih volitvah maske padajo in dejanska preobrazba se bo lahko začela.
Ernest Pušnik, Hrušica
Je tranzicija res končana?
"Tranzicija je končana!" je izjavil nekdanji vladni predsednik Rop. Kaj bi rekli na to? V vseh postkomu-nističnih državah je bila izvedena lus-tracija in obsodba komunizma, samo pri nas ne. Peterle in Janša, takratna poslanca, sta si zelo prizadevala za njeno izvedbo, a nista ničesar dosegla. Nazadnje je vmes posegel še Kučan in vse se je nehalo in zastaralo.
V drugih državah, na primer na Hrvaškem in na Poljskem, se je verouk vrnil v šole. Pri nas se ga bojimo kot hudič križa, čeprav bi se 90 odstotkov naroda strinjalo s tem. Glede tega smo res izjema med evropskimi državami.
Upali smo tudi, da se bodo vrnili naši ljudje, ki so pred pol stoletja bežali pred komunizmom, saj so tu pustili svoje domove in tisočletne korenine. Niso vsi dobili državljanstva, do katerega bi bili kot zavedni Slovenci najbolj upravičeni. Verjetno bodo ostali kot slovenski otok za vedno v argentinskem morju kot priča nekdanjega komunizma v naši deželi.
Kaj pa zgodovina? Vsi vemo, da mora sodnik zgodovine zaslišati obe strani in potem izdati sodbo, saj je znan pregovor, "da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona"!
Tončka Grm, Dobrepolje
December, mesec pričakovanj in veselja
Smo v mesecu pričakovanj in veselja. V tem mesecu otroci pričakujejo Miklavža in božička, odrasli pa se }}•
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
©
poštni predal 4315
pridružujemo veselju otrok. Hkrati se veselimo državnega praznika dneva samostojnosti. Prvič v zgodovini smo si Slovenci izbojevali samostojno državo, zato se moramo tem bolj veseliti tega dogodka in ga slovesno proslaviti.
Kako bomo praznovali? Starši, ki praznujejo božič, rojstni dan Odreše-nika, se bodo potrudili, da te praznike dosto jno praznujemo in se udeležimo vseh slovesnosti, ki jih tradicionalno že stoletja prireja Katoliška cerkev. Kot vidimo, so trgovine polne oblačil za božička in Miklavža, država pa ponuja otrokom dedka Mraza, neznanca iz ruskih step. Slovenija je edina država v Evropi, ki še vsiljuje tega neznanca. Upamo, da bo nova vlada to uredila in z državnim denarjem raje podprla Miklavža in božička. Dan samostojnosti, 26. december, pa je praznik vseh državljanov Slovenije. Kako bomo praznovali? Izkušnje nas učijo, da dosedanja oblast ni bila naklonjena velikemu praznovanju tega dne, saj so bile nekatere strukture v vojni za Slovenijo poražene. Upamo, da bomo odslej ta dan praznovali dostojneje, saj so bili sedanji člani vlade v večini pobudniki osamosvojitve Slovenije. Predlagam, da za ta državni praznik na vseh hišah razobesimo državne in evropske zastave, da tako že na zunaj izkažemo lojalnost državi. Vlada pa naj bi s predpisom določila, da morajo državne ustanove obvezno izobesiti zastave, posebej še šole, kjer naj bi imeli pred božičnimi počitnicami proslave, zapeli naj bi državno himno in se tako veselili praznika samostojne Slovenije. Veličastna proslava naj bi bila vLjub-ljani, proslavljale naj bi tudi vse občine v Sloveniji. Čas je že, da začnemo vzgajati za državljansko zavest in jo nenehno izpopolnjevati. Samo poglejmo, kako državne praznike praznujejo v svobodni Ameriki. Vse se vese-
RADIO, J.	
■ 96,4 MHz ■	Ifp 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz
Slovence gorice is «obrite 5,2230 tam, let 02/729 02 20,720 73 24, fac 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® ratnsgii, INTERNET STRAN: www.roiimg.s!	
li, pročelja hiš krasijo zastave, ljudje na ulicah in v javnih lokalih veselo praznujejo. Pri nas pa gredo ti prazniki mimo brez izrazov sreče na obrazih, kot da nas ta praznik ne briga. V veliki meri je za to kriva Gabrova šola, ki ne vzgaja otrok, da bi se duhovno razvijali in upoštevali vrednote, ki bogatijo človekovo življenje.
Alojz Senekovič, Maribor
Pravica vedeti
Vprašanje državnemu uradu za statistiko in varuhu človekovih pravic; uradu prošnja za izračun, ki ga sama fizično ne zmorem, varuhu pa, kako je s pravicami. Veljajo le za del prebivalstva v Sloveniji ali tudi za avtohtone Slovence?
Pred dnevi sem se udeležila pogreba za mladeničem, ki je umrl v prometni nesreči. Proti domu sem se vračala z gospo, ki je bila z menoj v tem žalostnem sprevodu. Oh, kako nam cesta pobira mlade ljudii, sva potarnali in ugotavljali, da bomo Slovenci izumrli zaradi pobijanja s pločevino. Beseda je nanesla na leto 1945. Na poboje, ki so se začeli že v letu 1941, letnice zadnje žrtve, ki je padla pod terorjem blaznega nasilja boljševističnega terorja, pa tako nihče ne pozna. Moja spremljevalka me je pomenljivo pogledala in s tihim glasom, dolgim pogledom v daljavo in otožno besedo osvetlila spomin na svojega očeta in tasta. "Moj oče je bil
v Šentvidu, tast pa na Tehaijah. Bila sta mladoletna ... O prebijanju skozi življenje pa ... bilo je težko, težko. In vendar, na moževem domu je luč sveta zagledalo enajst otrok, pri nas jih je bilo pet. Trdo delo, globoka vera in volja do življenja nam je dala moč. Vseh šestnajst otrok (v obeh dnižinah) je prišlo do poštenega kruha. Vsi izobraženi, tudi znanstveniki, doktorji, profesorji in z visoko duhovno izobrazbo so med nami in vseh šestnajst otrok ima 42 potomcev, ki so že pri kruhu, nekaj pa jih hodi še v šolo in so kar uspešni." "Kot slišim, so državi v korist, domovini pa v ponos," sem z velikim občudovanjem dodala.
Zato se obračam na Urad RS za statistiko. Koliko državljanov, avtohtonih Slovencev, bi bilo danes med nami, če ne bi bilo "osvoboditve", ki se je prelevila v maščevanje in strahotni masaker. Zavod bi moral vedeti za število umorjenih v cvetu mladosti in tistih v obdobju zrelosti.
Državljanu Hanžku pa: vsaj on bi moral vedeti, če se že o tej resnici tako skrbno molči! Zakaj tovariš Tito v letu 1948 še slišati ni hotel o človekovih pravicah, katerih načelo je bilo sprejeto v letu 1948 v Evropi. Ali Hanžek prav zaradi Titovih načel pozna samo pravice nekaterih prebivalcev na slovenskih tleh?
Uradu in varuhu bi se za odgovor zahvalila, a se bojim, da odgovora NE BO!
Herica Kumer, Ljubljana
RADIO/BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
Slovenska pot v EU (3) Slovenski odpor proti boljševizaciji Slovenije
Strahotno partizansko ubijanje civilnega prebivalstva je ilegalno Slovensko zavezo prisililo, daje preusmerila svoje sile v obrambo slovenskih žilvjenj, in to tam, kjer so bila ogrožena. To so slovenske vasi in polja in gozdovi, kjer delajo Slovenci. Zato je ustanovila legalne vaške straže, kamor je poslala del svojega moštva in oficirjev. Prva vaška straža je bila ustanovljena 17. julija 1942 v Šentjoštu nad Horjulom. Že jeseni 1942 je število vojakov v vaških stražah naraslo na 600, kar je presegalo tedanje število partizanov.
Ob italijanski kapitulaciji septembra 1943 je po zaslugi italijanske komunistične partije in v zameno za nemoten italijanski umik iz Slovenije domala vse orožje italijanskega okupatorja na Slovenskem, tudi topništvo skupaj z italijanskimi topni-čarji, prešlo v roke partizanov. Italijanska armada pa skupaj z nemalo italijanskih vojnih zločincev še ni zapustila slovenskega ozemlja, ko so partizani s pridobljenim orožjem in italijanskimi topničarji, ki so edini znali ravnati s tem orožjem, že napadli slovenske vaške straže, zbrane na Grčaricah in v Turjaškem gradu. Borce vaških straž, ki so zaradi te par-tizansko-italijanske premoči zašli v partizansko ujetništvo, je komunistična roka, t. i. NOB, v premočrtnem nadaljevanju pobojev 1.200 Slovencev civilistov pred 17. julijem 1942 in z istim boljševističnim ciljem še isto jesen na t. i. osvobojenem ozemlju z ranjenci vred pobila. Te komunistične morije so prisilile, da se je jeseni 1943 ustanovilo Slovensko do-mobranstvo kot regularna slovenska vojska. Slovensko domobranstvo je do neke meje zajezilo morije t. i. NOB, vendar je na podlagi dolgoroč-
©
Demokracija • 52/2004
poštni predal 4315
nih izredno tveganih strateških špekulacij po volji Anglo-Američanov in z njihovo množično vojaško pomočjo iz zraka morala zmagati partizanska stran (o teh špekulacijah in o povojnem razvoju pišem vknjigi K slovenski istovetnosti, Ljubljana 1996).
Domobrance, vojake slovenske narodne vojske, je po koncu druge svetovne vojne s prevaro angleških okupacijskih oblasti na avstrijskem Koroškem, razorožene in od tod vrnjene v partizansko ujetništvo, pobila ista komunistična roka v premočrtnem nadaljevanju pobijanja slovenskih civilistov in slovenskih vojakov v njihovem ujetništvu na "osvobojenem ozemlju" z istim motivom in skupaj z ranjenci. Bilo jih je 13.500. Tu moramo poudariti, da so se poboji teh 13.500 Slovencev zgodili, potem ko je nemški okupator, poražen na svetovnih frontah, zapustil Slovenijo in ko je pri nas popolna oblast padla v roke komunistični partiji. Ta pa je s pobijanjem Slovencev očitno nadaljevala zato, ker cilj partijskega "NOB" po izginotju okupatorja še ni bil dosežen. Komunistično oblast je bilo takrat treba še utrditi. Vidimo, da komunistično uničevanje slovenskih življenj ne kaže v nobenem trenutku niti trohice nacional-noosvoboditvene miselnosti, temveč v celoti sledi namenu stalinistične revolucije. V tem vidimo tretji dokaz o resnični naravi t. i. NOB.
Spopad dveh taborov v luči zgodovine
Po ustanovitvi prve vaške straže 17. julija 1942sledi obdobje "strel za strel". Vendar ostane v tem obdobju neoporečno, da pada napadalni strel s strani komunistov in da je strel, ki temu sledi, obramba s strani branilcev slovenskega naroda, vojakov vaških straž in Slovenskega domobranstva.
Ta dogajanja niso bila narodnoosvobodilni boj, kot smo dokazali, pa tudi ne državljanska vojna. Ta zadnja je praviloma oborožen spopad dveh interesnih taborov znotraj nekega naroda in s pripadniki tega naroda v obeh taborih. Dogajanje na Slovenskem je bilo glede na tedanje razmere napad agentov Sovjetske zveze na Slovence v obliki zahrbtnega, teroristič-
nega atentata. Temu atentatu je na slovenskem ozemlju sledil oborožen spopad interesnega tabora zunaj Slovenije, namreč tabora Sovjetske zveze s Slovenci, branilci nacionalne svobode, slovenskega kulturnega izročila, materialnega imetja in slovenske pripadnosti Evropi. Ves čas je na komunistični strani veljal isti cilj, t. j. nasilno trganje slovenskega naroda iz evropske kulture in njegova nasilna presaditev v sovjetsko "gojišče novega socialističnega človeka" (beri: nasilna vključitev v sovjetski oblastveni imperij).
Trditev, da na Slovenskem ni bilo državljanske vojne, ne omaje niti dejstvo, da je Sovjetska zveza prek svojih slovenskih agentov izvedla napad z oslepljenimi, sfanatiziranimi ali k temu pod grožnjo ustrelitve prisiljenimi Slovenci. To ji je uspelo z zelo premišljenimi, v desetletjih do perfektnosti razvitimi revolucionarnimi metodami (akademija Dzeržinskega v Moskvi). Te metode so enako edinstvene, kakor so sve-tovnozgodovinsko edinstveni Leninova ideja, sklep in poziv k svetovni komunistični revoluciji. To naj uresniči Komunistična internacionala.
Eden od korakov Komunistične internacionale k temu cilju je bila revolucija na Slovenskem. O tem načrtovanem koraku nam poroča dr. France Bučar, nekdanji član KPS, politkomisar v partizanskih enotah, pogajalec z Angleži maja 1945 na Koroškem o vrnitvi vojakov Slovenske narodne vojske v komunistični poboj. V svoji knjigi Usodne odločitve na strani 116 piše: "... kot se je pokazalo pozneje ob razkolu z Informbi-rojem leta 1948, je Kardelj resno obravnaval celo možnost, da bi celotna Jugoslavija postala ena zveznih republik, neposredno vključena v Sovjetsko zvezo kot njen sestavni del..."
Zoboroženim uporom proti namenom Kominterne na Slovenskem je slovenski narod dokazal svojim potomcem in svetu svojo dotlej ohranjeno identiteto: pokončno držo, zvestobo slovenskim vrednotam in odločenost braniti svojo zemljo in izročilo prednikov.
Naj slovenski narod najde pot k tej svoji nekdanji identiteti, potreboval jo bo v prihodnosti.
(Se nadaljuje) Jože Hubad, Horjul
tako mislim
"Pravnik leta"
Tako je Matevža Krivica imenovala Mojca Drčar-Murko, slovenska poslanka v evropskem parlamentu, sicer pa sestrična "pravnika leta". Odslej bo njen svetovalec oz. pomočnik pri njenem delu v evropskem parlamentu. Verjetno je vsem jasno, da bo tam poskušal nadaljevati, česar ni dokončal doma. To pa je obsesija z "izbrisanimi". Njegovo popolnoma nekritično prizadevanje za zelo kompleksen primer tako imenovanih izbrisanih je v Sloveniji razen nekaterih izjem, ki jim je to v pomanjkanju drugega dobrodošla zadeva, izgubilo želeni cilj. Matevža Krivica bi laliko označili kot "odvetnika z ulice", saj zastopa "tožnike" v pravnih zadevah in "izbrisani" so na čelu z Matevžem Krivicem tožniki slovenske države. O tej zadevi je bilo že veliko napisanega, povedanega in tudi storjenega, vse na škodo slovenskih državljanov. Njegov članek 9. decembra v tedniku Demokracija št. 50 z naslovom Potrčeva metamorfoza (1), v katerem z znano ognjevitostjo brani Mirana Potrča, poslanca ZL v državnem zboru, je odraz Krivičeve duha-mornosti. Članek je reakcija na fotomontažo naslovnice 48. št. Demokracije, kjer je Miran Potrč upodobljen skupaj s Stalinom v ruski uniformi in pozdravom, značilnem za sovjetske in druge apa-ratčike svetovnega komunizma. Privrženci komunistične ideologije, kjer koli že je bila na oblasti, so se do vodilnih obnašali hlapčevsko, do podrejenih pa "udbovsko", vse vsaj z dvema ciljema: čimhitrejše osebno napredovanje ter psihično ali fizično uničenje nasprotnika. Kot je znano, je Miran Potrč hitro in uspešno napredoval od lokalnega "kapa" delovnih brigad do visokih političnih položajev v federaciji in socialistični republiki. Seveda takrat ne M. Potrč ne vsi tisti, ki so take "naše fante" nagrajevali z najrazličnejšimi funkcijami, niso govorili o človekovih pravicah. Menda je bilo že dejstvo, da si živel v komunističnem blagru, najvišja stopnja človekovih pravic. "Pravnik leta" izkoristi svoj odgovor za napad na svoje nekdanje kolege na ustavnem sodišču, kar ni prvič in na kar je dobil tudi odgovore, vendar on to presliši in venomer goni eno in isto. Zakaj v članku Mirana Potrča dvigne na najvišjo stopnico in ga prikazuje kot enega redkih in najboljših demokratov, predanega z vsem svojim bitjem in žitjem spoštovanju človekovih pravic? Kdor sledi njegovim dejavnostim ne le pri vprašanju "izbrisanih", temveč tudi na raznih drugih področjih, mu je razlog povsem jasen. S Potrčem se ujemata na številnih področjih in Krivicu z njegovim svetovnim nazorom ni težko podeliti naslova največjega "demokrata in človekoljuba" osebi, ki to nikoli ni bila niti nikoli ne bo. Nekateri nostalgični komunisti se v zastarelosti nekdanjih in nepotrebnosti novih udarnih proklamacij zatekajo k edini, vendar povsem zmaličeni ideji o človekovih pravicah. Ko bo najognjevitejši borec za človekove pravice in "demokrat" Miran Potrč zahteval v smislu teh pravic njihovo popravo redkim še živečim sorodnikom pomorjenih na slovenskih tleh, tistim, ki so dolga leta trpeli na prisilnem delu, in žrtvam montiranih komunističnih procesov, se bo vsaj malo odkupil za destletna teptanja temeljnih pravic slehernika. Morda bo takrat svoje mišljenje spremenila tudi nekdaj tovarišica ZKS, danes gospa, ki je pred kratkim rekla: "Pa kaj nam očitajo povojne poboje, mar naj bi jih 'futrali', ko je vendar primanjkovalo hrane tudi za nas!" Tudi tu je del resnice povojnih morij, in kdor vidi v tem ideološki naboj, kot je to očital Miran Potrč vladni koaliciji na pogovorih strank na TVS 14. decembra, pač ne razume velikega "demokrata" Mirana Potrča in vse kameleonske združbe.	Marija Vodišek
Demokracija • Četrtek, 23. decembra 2004
ljudje
Šepetalec ne bo ostal brez dela
Novinar Aleksander Lucu, ki pri časniku Nedelo že več let skrbi za razne tračarske zgodbice o znanih osebnostih, po volitvah ne bo ostal brez dela. Odkar se je namreč zamenjala oblast, bo lahko še z večjim veseljem vihtel novinarsko pero in tako poskrbel, da se Mačkov duh v medijih še ne bo poslovil. Tudi za podmladek se mu ni treba bati, saj se njegovi otroci - med njimi je novinar Dela in predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž - aktivno ukvarjajo z novinarstvom. Če je bila doslej Lucujeva ost zaradi lakajstva prejšnji vladajoči nomenklaturi usmerjena proti opoziciji, bo odslej drugače. Je pa Lucu tudi prilagodljiv. Tako se je v letošnjem letu po posredovanju nekaterih svojih prijateljev srečal s papežem Janezom Pavlom H. in mu izročil pozdrave bralcev Nedela. Ali je takšna poteza etično sprejemljiva spričo dejstva, kako je Lucu doslej pisal o Cerkvi, naj presodijo bralci.
v parlamentu
Po zadnjih volitvah je bilo v vrstah LDS I M t	^sjfllj
kar nekaj osmoljencev, ki se jim ni us-	jj^H
pelo prebiti v parlament, čeprav so bili HK^ ¡¡IM^ že uveljavljeni poslanci (na primer Ro- ^B^ , JPB j^^^H man Jakič). Prav nasprotno pa je uspe-	Wter ^^HH
lo Darji Lavtižar Bebler, ki se je z le-
tošnjimi volitvami znova vrnila v po- Vi^^H^^^^^^^HH^V slanske klopi, od koder je bila leta 2000 izrinjena. Ostrojezična poslanka, pravnica po izobrazbi, je na političnem prizorišču postala opazna leta 1992, ko je v imenu Zakljevih socialistov kandidirala za predsednico države. Dve leti kasneje so se socialisti pridružili liberalnim demokratom, s tem pa je Beblerjeva postala članica LDS. Ko je leta 2000 "iz-visela", se je njeno ime sprva pojavljalo v zvezi s kandidaturo za varuha človekovih pravic, kasneje pa jo je odneslo v diplomatske vode. Letos se vrača na politično prizorišče, za zdaj pa še ni zelo opazna s svojimi nastopi. Kljub temu jo nekateri primerjajo z Irmo Pavlinič Krebs, ki ji na letošnjih volitvah volivci niso namenili dovolj glasov za vstop v parlament.
Z nastopom nove vlade je prišlo tudi do zamenjave v vodstvu generalnega sekretariata vlade. Mirka Bandlja, ki je svoje delo zaznamoval z odločitvijo o spornem in pregrešno dragem letalu znamke falcon, je zamenjala plavolasa 36-letna Mateja Tamara Fajs.
Z Bandljem imata skupno le izobrazbo, oba sta namreč pravnika, sicer pa se njuna značaja zelo razlikujeta. Fajsova doslej javnosti ni bila znana kot politično aktivna. Pred leti jo je opazil Marjan Podobnik, saj je bila od leta 1997 do 1999 svetovalka vlade. Natančneje, bila je svetovalka v kabinetu podpredsednika vlade Marjana Podobnika. Gre za čas, ko je v nekdanji Drnovškovi vladi, ki je nastala po prestopu Cirila Pucka v LDS in nato vstopu SLS v vlado, sodelovala tudi SLS. Po letu 1999 je Fassova prešla v vladno službo za zakonodajo, kjer je bila pred imenovanjem za generalno sekretarko vlade podsekretarka. Fajsova je med drugim predsednica strokovne skupine za pripravo resolucije na področju socialne stanovanjske politike v okviru Sveta Evrope. Glede na to, da generalni sekretariat opravlja predvsem koordinacijske in strokovne naloge za vlado ter deluje kot vladna služba, se tako zdaj mnogi sprašujejo, ali bo vloga Fajsove prav tako odmevna, kot je bila Bandljeva. Tisti, ki jo poznajo, pravijo, da ne bo tako in da bo Fajsova opravljala predvsem dela, ki ji po strokovni plati pritičejo. Okoli nje se torej ne bo dvigovalo toliko prahu kot okoli Bandlja.
Koga zavaja Plemeniti
Zmago Jelinčič Plemeniti je znan predvsem po svojih težavah s sodišči in policijo in je zato v zadnjih letih postal pravi "enfant ter-rible" med poslanci državnega zbora. Tokrat pa je tudi sam postal tožnik, saj je vložil tožbo proti Franciju Keku in Vitomirju Ro-žeju iz Aktivne Slovenije, češ da sta ga blatila z obtožbami o njegovi kriminalni preteklosti. Šlo naj bi za obtožbe, izrečene v času predvolilne kampanje, v zvezi s krajo dragocenih predmetov iz Narodnega muzeja ter nabožnih predmetov iz cerkva. Zanimiva je Jelinčičeva argumentacija, da ima zaradi Kekovih obtožb hude duševne bolečine, da ga znanci zmerjajo s kriminalcem itd. To je zanimivo zlasti zato, ker se je o Jelinčičevih "podvigih" v Narodnem muzeju in drugod pisalo pred leti že v različnih medijih (tudi v naši reviji). V Aktivni Sloveniji ob tem pravijo, da je tožba dobrodošla predvsem zaradi tega, ker bo postalo kmalu jasno, zaradi česa je bil Jelinčič v resnici zaprt v osemdesetih letih.
RADI Ci ZELEIMI VAL
93.1 a 97.0 Mhz
ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje
Demokracija • 52/2004
DECEMBER JE MESEC DARIL
ZATO VAM NAŠA ZALOŽBA PONUJA POSEBNE PREDNOVOLETNE UGODNOSTI ZA NAKUP NAŠIH KNJIG:
RDEČO
ZVEZDO
Janez Janša
Pot slovenske države 1991-1994
Ob nakupu vsaj treh knjig vam damo dodaten 10-odstotni popust na navedene cene, za nakup celotne zbirke pa kar 25-odstotnega.
Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na naslov:
Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11,1000 Ljubljana, knjige lahko naročite po tel.: 01 /434 54 63 ali na e-naslov: obzorja.narocnine@siol.net. Lahko se tudi osebno oglasite v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani.
S to naročilnico po povzetju nepreklicno naročam označene knjige.
Naročilo označite z x
Albert Svetina: OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA. Dušan Lajovic: MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO................................
□	Jože Pučnik: IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE
I I Janez Janša OKOPI................................................................................................................................
□	Janez Janša: PREMIKI..........................................................................................................................
Milan Zver: 100 LET SOCIALDEMOKRACIJE.....................................................
□ Tone Kuntner: MATI SLOVENIJA.
PUIS		if;'	
	lil	m	HI
	E1	51	m
		W	iS
BBB		!f	m
MM3I		If	m
IBM		Mi	
ime in priimek:
ulica:
kraj, poštna št.:
datum:
podpis naročnika:
V cene je vštet DDV, ni pa všteta poštnina!
Pivovarna Union d.d., Pivovamiška ulica 2, Ljubljana
r-j<