Kamniški OBČAN St. 9_ Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov SRČECE V MENIJE GLASNO POSKOČILO ... 43. leto Kamnik, 13. maja 2004 Prešernova Zdravljica postala resničnost Pesem mladih in najmlajših, ki nabirajo prvo glasbeno znanje, je na letošnji Območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov 22. aprila v Domu kulture Kamnik pričarala prav prijetno glasbeno doživetje. Tovrstni nastopi pomembno vplivajo na razvoj pevske dejavnosti med mladimi in bogatijo kulturno življenje. Na že tradicionalnem srečanju, ki je plod skupnih prizadevanj učencev in njihovih mentorjev -zborovodij in zborovodkinj, je letos nastopilo kar Id otroških in mladinskih zborov. Na. fotografiji: Otroški pevski zbor OŠ Stranje z zborovodkinjo Karlo Urh. Več na 11. strani. VERA MEJAČ Zgodovinski dogodek vstopa naše mlade države v veliko družino 25 držav Evropske unije smo proslavili tudi v naši občini. Pomembni prelomnici, ki bo ostala v spominu mnogih generacij, je bila namenjena že osrednja državna slovesnost ob I šO-lctnici rojstva generala Rudolfa Maistra 17. aprila v kamniškem Domu kulture. Na predvečer 1. maja pa sta Terme Snovik in Kulturno društvo Srednja vas pripravila v Ter mah Snovik slovesnost s kresova-tljem, pesmijo, plesom in prazničnim nagovorom. Na fotografiji: Slavnostni govornik Maksimiljan Lavrinc, poslanec Državnega zbora, in Ivan Pristovnik, prokurist Term Snovik. Več na 3. strani Naslednja številka Kamniškega občana ho izšla v četrtek, 27. maja. Članke oddajte najpozne je do srede, 19. maja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 25. maja, v naše uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, tel.: 01/ Bi 91 311 in 041/662 450, e.na-slov: sasa.mejac@siol.net. Tudi letos subvencije za izrabo obnovljivih virov energije Občina Kamnik bo tudi letos dodeljevala nepovratna sredstva za izvedbo ukrepov za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Poleg vgradnje solarnih sistemov za ogrevanje vode in vgradnje toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode, se bodo letošnja proračunska sredstva namenila tudi za spodbujanje vgradnje kurilnih naprav za centralno ogrevanje na leseno biomaso - polena. Vsi občani, ki boste v letošnjem letu izvedli katerega od navedenih ukrepov, ne spreglejte Sklepa o razpisu na 14. strani. Pripoved o smislu življenja gibalno oviranih mladostnikov V kamniškem Domu kulture je bil 14. aprila prikazan dokumentarni film Izkušnja razlike režiserja Marka Naberšnika. Predstavili so se ustvarjalci filma, dijaki skupine post rehabilitacijskega programa ZUIM Kamnik so pokazali svoje izdelke. Po scenariju Dušana Moravca je film nastal v začetku letošnjega leta v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, kjer mladostniki, njihovi učitelji in vzgojitelji živijo drugačno, nam neznano življenje. Je nekakšna pripoved o smislu življenja in prikazuje post rehabilitacijski program najtežje gibalno oviranih mladostnikov, še posebej tistih, ki se ne morejo šolati v rednih srednješolskih programih. Film, ki smo ga pred kratkim lahko spremljali tudi na prvem programu nacionalne televizije v oddaji Volja najde pot, je preveden v angleščino, s tem pa je dana možnost, da tudi druge države spoznajo izvajanje našega post rehabilitacijskega programa. SAŠA MEJAČ GSM SERVIS IN TRGOVINA Perovo 26, Kamnik (obvoznica) w ^ popravilo aparatov ^4gifcv servisne baterije in ohišja — dekodiranje — vgradnja SLO menija rabljeni aparati (prodaja in odkup) -SIMOBILOVI paketi Tel.: 01/839 46 56 GSM: 040/977 006 Mail: gsm.servis@email.si ODPRTO: pon.-pet: 9.30-19.00 sobota: 9.00-12.00 Scenarist Dušan Moravče, snemalec Žiga Koritnik, ravnateljica srednje Šole /I IVI Saša Markovie, socialna delavka Irena Praznik, fizioterapevtka Anka Ausperger ter učitelji, vzgojitelji in spremljevalca: Ivana I ršič, Andrej Stanovnik, Suzana Kranje, Mojmir Mavric, Ivojerala in Natalija Kizman. Občudovanja vredni pa so nasmejani nastopajoči dijaki v filmu: Jure Jereb, Iva Konrad, Ivica Brkič, Sabina Selerovie, Aleš Majbenie, Marko Selič, Marjeta Valenčič, Krnest Hla/ič, Nataša Bernik, Jožko Vodopivec (manjka Sara Sarkanj). Sili M24,A4«'štt C. 16-rTg«644*sit U 17' - 26.342 sit Ul 17 - 25.492 sit m^JUHUHHl DUNLOP, GOODVEAR, BRIDGESTONE, MICHELIN, FULDA, SAVA, MATADOR Jarska cesta 11 1230 DOMŽALE 01/ 720-90-00 Jezerska cesta 121 4000 KRANJ 04/ 280-90-00 Vabljeni na testne vožnje TODAY TOMORROVV TOYOTA SITAR PNEUMATIC CENTER d.o.o., Kamnik - Nacionalni prodajalec in distributer: RIAL, AEZ in ENZO in pnevmatik DUNLOP, www.sitar-pneumatic.si. telefon: 01/830 8 350 Obrtniška ul. 8, Domžale ■B 72 16 221, 72 44 234 13. maja 2004 ŽUPAN IN OBČINSKI SVET Kamniški OBČAN S 13. seje občinskega sveta Dimnikarjev v kamniški občini menda sploh ne potrebujemo!? Na trinajsti seji so imeli občinski svetniki v obravnavi osem točk dnevnega reda, največ pripomb pa so imeli na poročilo Energetskega servisa, ki v naši občini opravlja dimnikarske storitve, ter na predlog Pravilnika o dodeljevanju pomoči študentom in dijakom. Še preden jih je direktor Energetskega servisa Milan Planine seznanil s poročilom o izvajanju dimnikarske dejavnosti v naši občini, so svetniki zavrnili predlog občinske uprave, da bi na seji obravnavali in sprejeli tudi sklep o Soglasju občinskega sveta k sklenitvi pogodbe o odlaganju odpadkov na odlagališču Barje in o pooblastilu županu občine Kamnik za i/dajo »bianco« menic V zavarovanje neporavnanih terjatev i/ pogodbe o odlaganju odpadkov na odlagališču Barje. Svetniki so ta predlog občinske uprave soglasno zavrnili /. obrazložitvijo, da je ta problematika preveč resna, da bi o njej odločali brez predhodne temeljite obravnave. Dimnikarska dejavnost je bila deležna številnih pripomb Direktor Energetskega servisa Milan Planine je svetnike najprej seznanil s problemi, s katerimi se pri svojem delu srečujejo dimnikarji, ki v naši občini opravljajo dimnikarski storitve. Po Planinčevih besedah kar 97 odstotkov lastnikov individualnih stanovanjskih objektov v naši občini meni, da dimnikarskih storitev ne potrebujejo. Toda glede na to, kar pri svojem delu opažajo dimnikarji, je to zelo velika in nevarna zmota. I cžave se pojavljajo tudi v večsta-novanjskih objektih, kjer so največji problem stanovanja, katerih lastniki niso znani, medtem ko je delo v podjetjih veliko lažje. Slednja se, po besedah Planinca, pomena požarne VKOOeti veliko bolj zavedajo, saj številna izmed njih že opravljajo meritve dimnih emisij ter njihov reden monitortng. V svojem poročilu se je Planine dotaknil tudi cen njihovih storitev, ki so bile pred časom deležne Številnih kritik Poudaril je, da so v primerjavi s konkurenčnimi podjetji precej nižje, da pa se v podjetju kljub temu zavedajo, da so za nekatera gospodinjstva še vedno previsoke. Za slednja so pripravljeni ceno znižati ali pa storitev opraviti celo brezplačno. Danici Kovačič, predsednik odbora za okolje, je pojasnil, da se je občinski svet s poročilom o delu Energetskega servisa seznanil predvsem zato. ker so se pojavile pritožbe zaradi previsokih cen dimnikarskih storitev v naši občini. Nekatere izmed njih so se namreč povečale kar za polovico, vzrok za to pa je v zamudi, s katero so se dimnikarske storitve v naši občini začele izvajati. Koncesijska pogodba je bila namreč podpisana že leta 1998, izvajati pa se je začela šele leta 2001. »Poročilo Energetskega servisa je po urediti, je v imenu svetniške skupine NSi poudarila Marjeta Humar. V zvezi s Planinčevo navedbo, da so lastniki stanovanj in nekaterih počitniških objektov na Veliki planini neznani, pa jo je zanimalo, če potem tudi drugih obveznosti, ki izhajajo iz. lastništva, ne plačujejo. Francija Spruka, svetnika SDS, je v nadaljevanju razprave zanimalo, zakaj imamo v občini samo enega konec-sionarja za izvajanje dimnikarskih storitev, njegov strankarski kolega in poveljnik kamniške gasilske zveze Janez Repanšek pa je opozoril, da občina Kamnik sploh nima dežurnega dimnikarja. Poleg tega je Repanšek predlaga), da bi dimnikarji ob svojem obisku na kurilno napravo nalepili nalepko, s katere bi bilo razvidno, katera dela so bila na njej opravljena. Antona Rajsarja. svetnika DeSl 'S, je zanimalo, za koliko odstotkov se je v Zadnjem letu in pol povečala požarna varnost v naši občini. Dušan Štrajhar, svetnik SDS. ocenjuje, da cene dimnikarskih storitev za individualne sta novanjske objekte niso pretirane, vendar pa to ne velja tudi za srednje velika kurišča v stanovanjskih blokih. »Zaradi tega,« je dejal, »bi vsaj upravniki slednjih morali imeti možnost izbire izvajalca dimnikarskih storitev« Brane Golubovič, svetnik LDS. je na to temo občinski upravi zastavil dve vprašanji. Zanimalo ga je, ali Energetski servis izpolnjuje vse pogoje za izvajanje koncesije in kako njegovo delo ocenjuje občinska uprava. Na številna vprašanja in kritike svetnikov je bilo odgovorjeno že ob nastopu Boruta Žagarja, svetnika ZI.SD, ki je kolegom pojasnil, da koncesijsko izvajanje neke dejavnosti še ne pomeni, tla nad njo nima nihče nadzora in da pri delu Energetskega servisa doslej ni bilo ugotovljenih še nobenih nepravilnosti. Dodatna pojasnila pa sta svetnikom posredovala še Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, ter Aleš Škor-janc, vodja oddelka za g< >spc >darskc javne službe. Mlakar je dejal, da je stanovanjska masa v kamniški občini res precej specifična, da pa imajo upravniki stavb številne pristojnosti, vendar jih pogosto ne uspejo uskladiti z lastniki stanovanj. »Povsem nekaj drugega pa je kakovost dimovodov,« je poudaril, »vendar občina nima svojih požartTih inšpektorjev, saj je za požarno inšpekcijo pristojno ministrstvo za obrambo« Skorjanc pa je dodal samo to. da se občinska uprava s poročilom Energetskega servisa strinja in da novi zakon o varstvu okolja čaka samo še na objavo v I iradnem listu, s tem p bo ta dejavnost prenesena na državo. Vladimir Breznik ostaja direktor ZD Kamnik Komisija za mandatna vprašanja, VOHtve in imenovanja je svetnikom za obrai ]nai o in sprejem pripravila štiri sklepe. Vse so se svetniki podprli, tako da je Vladimir Breznik dobil podporo občinskega sveta pri ponovnem imenovanju za direktorja kamniškega zdravstvenega doma. Tatjano Novak svetniki podpirajo />ri kandidaturi za ravnateljico Ekonomske šole Kamnik. Darko Skalar pa pri kandidaturi :a ravnateljico (ilasbene šole Kamnik. Edino Janezu Andrejašiču. kandidatu za ravnatelja Osnovne šole Stranje, občinski svet ni izdal pozitivnega mnenja. manjkljivo, zato bi želeli, da nas podjetje o svojem delu seznani podrobneje." je dejal kovačič. Bolj prizanesljiva sta bila do Energetskega gen Isa Valentin Zabavnik, pred sednik odbora za komunalno infrastrukturo, in Gordan Ambrožič Malenšek, vodja svetniške skupine DeSl S. Njihovo delo in prizadeva-it|.i sta oba pohvalila, prvi je dejal, da je ta javna služba v interesu vseh, drugi pa, da so bile kritik deležne sa mo cene njihovih storitev, nikdar pa kakovost storitev dordan Ambrožič Malenšek je poleg tega dodal, da je dimnikarska dejavnost trenutno v krizi pO vsej državi in da bi moral biti cenik storitev podprt tudi s časovnimi in stroškovnimi normami. Da bi bilo že zaradi varnosti stanovalcev, predvsem v blokih, potrebno dimnikarske storitve bolje Vrtec v Motniku naj bo polno zaseden Odlok o spremembi in dopolnitvi (klloka o ustanovitvi javnega zavoda s področja varstva predšolskih otrok VVZ Antona Medveda Kamnik, je odbor za družbene dejavnosti, ki ga vodi Marjeta Humar, podprl, vendar se je ob tem zavzel, da se vsa prosta mesta v novem vrtcu zapolnijo, saj gre za drago naložbo. Njeni stroški pa bodo za občino manjši, če bo vrtec polno zaseden. Kot vodja svetniške skupine NSi pa je Humar-jeva dodala, da naj v prihodnje občina raje gradi večje vrtec, ki so za občino precej cenejši od manjših. Za takšno rešitev se je zavzel tudi Franci Spruk,-ki je poleg tega predlagal, da bi tudi to dejavnost v obliki koncesije prepustili zasebnim vrtcem. Še preden so svetniki podprli tudi Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, so opozorili na nekaj pomanjkljivosti, ki so jih v njem še vedno opazili. Marjeta Humar je tako dejala, da odbor za družbene v pravilniku še vedno ugotavlja določene pomanjkljivosti in da ga zato samo pogojno podpira, svetniškim skupi na pa predlaga, da predloge za morebitne spremembe in dopolnitve omenjenega pravilnika posredujejo občinskemu svetu llumarjeva je poleg lega poudarila, da bi morala komisija za sprejem otrok v vrtec obravnavati vse vloge, da družine z. več oiroki ne prejmejo dovolj točk in da tudi sama opredelitev družine z več otroki še ni dovolj natančna. Daje napredek v pravilniku očiten, da pa še v edno ni brez napak, je menil tudi Daniel Kovačič. Bolj kritična pa sta bila do pravilnika Anton Hočevar, svetnik SLS, in Primož Štele; svetnik NSi. Prvi je menil, da prednostni kriteriji (se zlasti tisti, ki se nanašajo na enostarsev-sko družino, ki ni dovolj natančno definirana) niso dovolj dorečeni in zato omogočajo zlorabe. X njegovo oceno se je strinjal tudi Primož Štele in je zato glasoval proti pravilniku. ZORAN JEREB Vi sprašujete, župan odgovarja F. N. iz Kamnika sprašuje, kako je s širitvijo pokopališča na kamniških Žalah? Občinski svet občine Kamnik je v mesecu novembru 2003 sprejel C)dlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu območja z oznako zazidalnega otoka K5. K16 Žale, Ureditveno območje je namenjeno parkovni in pokopališki dejavnosti, sakralni ter stanovanjskim in centralnim dejavnostim. Območje centralnega mestnega pokopališča s cerkvijo je razdeljeno na več funkcionalnih enot, kjer se osrednji del starega pokopališča ohranja v obstoječi podobi. Zahodno polje predstavlja terasasto širitev obstoječega pokopališča po pobočju v smeri proti Kalvariji. Načrtuje se njegova ra dialna širitev s tremi dvojnimi vrstami enojnih grobov. Dostop do posameznih vrst je s povezovalne poti na severu, kije hkrati dostopna pot do Kalvarije. Zahodno polje bo omogočalo izvedbo do 310 novih klasičnih oziroma ustrezno število farnih grobov. V območju pokopališča se nahaja kapela Ho:: jega groba, od katere vodi pot do kapele na Kalvariji. Načrtuje se ure ditev peščene pešpoti ter tlakovanje zunanjih površin ob kapeli in pred znamenji. Prav tako se načrtuje širitev južnega polja v smeri proti vzhodu. Širitev bo oblikovana radialno in bo sledila konfiguraciji terena s tem, da bodo izrabljene razpoložljive površine platoja ob obstoječem pokopališču. V sredini jiolkrož.nega zaključka južnega polja bo prostor za postavitev obeležja, od njega pa v smeri proti severu novo obzidje, v katerem se bodo nahajale lame niše. Širitev južnega polja bo omogočala izvedbo do 145 enojnih in največ 140 žarnih grobov. V severnem delu centralnega mestnega pokopališča ji- v predelu med cesto in obzidjem pokopališča urejen park. v katerem je postavitve-ni objekt ter spominsko obeležje. Načrtovana je dograditev obstoječega poslpvitvenega objekta z. zahodne strani in delno njegova nadgradilev. V osrednjem delu mestnega poko-pališča je načrtovana tudi izvedba širitve parkovno pokopališkega kompleksa, ki prehaja iz. obstoječe parkovne ureditve za poslovilvenhn objektom v območje osrednjih par- kovnih, zelenih ureditev \everne ga območja. Širitev tega tlela pokopališkega kompleksa bo zahte-vida prestavitev dela trase obstoječe prometnice, ki vodi v naselji1 Mili vrh, kot tudi spremembo obstoječih parkirnih površin. Na tako izoblikovanem /nasloni bo možno pridobiti več sto žarnih grobov. V načrtu je tudi gradnja I0S parkirnih mest, obnova dolra janih vodovodov, obcestna javna razsvetljava ter druga gradnja potrebnih komunalnih objektov in naprav. Seveda pa bodo vsi omenjeni posegi zahtevali relativno visoka investicijska vlaganja tako. da.se bodo dela izvajala po posameznih etapah. ANION TONE SMOLNIKAR ŽUPAN Svetniki sprašujejo in predlagajo Kdaj vodovod do Starega gradu? Janez Repanšek sprašuje, kako je z nadzorom izvajanja pogodbenih obveznosti najemnika gostišča Stari grad. Ob prevzemu je bila namreč podpisana pogodio, kije med drugim Občini Kamnik, kot najemodajalcu naložila izgradnjo asfaltne ceste, najemniku />a izgradnjo vodovoda iz Novega trga do gostišča, ki pa še ni zgrajen. Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, odgovarja daje bila med družbo Sivim Telekom kot najemojemalcem in Občino Kamnik kot najemodajalcem dne 23.4.2003 jnidjnsanapogodba o oddaji in najemu poslovnega objekta Stari grad s /)rij)adajo-čim funkcionalnim zemljiščem. V pogodbi seje najemnik med drugim zavezal izvesti vodovod do poslovnega objekta, in sicer najjmz-neje do zaključka II. gradbene faze j>o lerminskem frianu, razen v jmmeru, če ne bo možno pridobiti ustrezne dokumentacije iz razloga, na katerega najemnik ne more vplivati ali ne bo možna gradbena izvedba zaradi višje sile. Projektno-tehnična dokumentacija za predmetno vodovodno omrežje je že pridobljena, zaradi neugodnega vremena pa še niso začeli z izgradnjo. Zasadili bodo obvodno vegetacijo na levem bregu Kamniške Bistrice ob obvoznici Ker oddelku za okolje in prostor občine Kamnik na levem bregu Kamniške Bistrice ob tretjem zavijalnem />asu na Šolsko ulico ni us-pelo poskrbeti, da bi Hidrotehnik d.d., vodnogospodarsko podjetje Ljubljana, nadomestil odstranjeno obvodno vegetacijo, ki je pred stavljala kultikularno zaščito stanovalcev, je Daniel Kovačič dal pobudo, da se vegetacijo nadomesti s posaditvijo največjih igličastih dreves, ki jih je možno posaditi Meni. da bi strokovnjaki zagotovo našli prostor, kam posaditi zaščitna drevesa, da bi zmanjšali prihod onesnaženega zraka do naselja, ki ga povzroča vse gostejši promet pO kamniški obvoznici. Pobuđuje namenjena tudi postavitvi proti-hrupne ograje, ki bi jo moral postaviti DA RS, ker igličasta drevesa rastejo zelo počasi, promet />o kamniški obvoznici pa povzroča vse močnejši hrup, ki neugodno vpliva na stanovalce naselja. Vodja oddelka za okolje in prostor Bojan Mlakarje pojasnil da sije občinska uf)rava /mzadevala, da bi odstranjeno obvodno vegetacijo v času sanacijskih del struge in brežine Kamniške Bistrice na odseku od Mesa Kamnik, do Šolske ulice nadomestili s Itolii-kulturno vegetacijo, ki bi zagotavljala cestnoprometno preglednost križišča obvoznice in Šolske ulice in hkrati predstavljala zaščito prebivalcev. Na osnovi Zakona 0 vodah je za urejanje in vzdrževanje obvodnega, priobreinega sveta pristojna Agencija RS za okolje Ministrstva za okolje, prostor in energijo, kije v okviru svojih j>ro-računskih sredstev zagotovila finančna sredstva za izvedbo obvodne vegetacije, ki bo v prihodnjih mesecih tudi posajena. Na kritičnih lokalnih cestah zabojniki za posipanje peska Ker je v sosednjih občinah ojiaziti, da imajo na kritičnih mestih (na klancih) zaboje za pesek, ki ga v zimskem času, ko so ceste ledene, ljudje lahko sami uporabljajo, je Janez l.eskovec podal pobudo, da bi občina Kamnik v letu 2005 nakujnla jmmerne zaboje za po-sipanje cestišč in z njimi v />etih letih />okrila celotno občino. Po naši občini zaboji sicer obstajajo I v vasi Hrib, Poreber). Naredili so jih vaščani sami, da pesek ostane suh inje jmmeren za uporabo, a bi jih bilo potrebno zamenjati z zaboji, ki so za to namenjeni. (hlgovor'je'posredoval direktor Komunalnega podjetja Kamnik Janez Petek, v katerem je pojasnil, daje KPK po dogovoru z občino Kamnik in />o potrjenem mesečnem jdanu zimske službe za december 2003 ie postavilo pet zabojnikov Iz polietilena (prostornine 0001) za pesek na lokalnih cestah in javnih poteh - na cesti Markovo-Studenca, Savinja Peč-Podlom, Podhruška-Sela, Tunjice-Vinski Vrh, cesta na Stari grad. V prihodnjih letih jih bodo namestili Še na preostalih najbidj kritičnih mestih ob lokalnih cestah in javnih potek v okviru razjndožljivih finančnih sredstev. SAŠA MEJAČ Volitve poslancev v Evropski parlament Časopis Kamniški občan bo dogajanja v zvezi z volitvami poslancev v Evropski parlament 2004 spremljal v skladu s programsko zasnovo kot neodvisen in politično nevtralen časopis.V skladu z Zakonom o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94) in Zakonom o medijih (Uradni list RS, št. 35/01) bo zagotovljena enakopravnost kandidatov ter političnih strank in drugih predlagateljev kandidatov pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov. Vsi organizatorji volilne kampanje bodo imeli enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil v skladu z veljavnim cenikom. V Času volilne kampanje, ki se začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja, bosta izšli dve številki Kamniškega občana: v četrtek, 27. maja, in v četrtek, 10. junija. Vsa plačana obvestila, propagandna sporočila, predstavitveni članki kandidatov in strank morajo biti v časopisu posebej označeni in razpoznavni kot oglas in opremljeni z navedbo naročnika, ki odgovarja za resničnost in točnost podatkov oziroma navedb podatkov v volilno propagandnem sporočilu. Kamniški občan odgovarja za skladnost oglasa z zakonom in s svojo programsko zasnovo in si pridržuje pravico zavrnitve objave v primeru neskladnosti. Dosledno z Zakonom o medijih Kamniški občan med volilno kampanjo tudi ne bo objavljal strankarskih sporočil za javnost in prispevkov z volilno propagandno vsebino, ki bi izražala podporo posameznim kandidatom. Saša Mejač, odgovorna urednica Gradnja kanalizacije v Volčjem Potoku se bliža koncu (.radnja kanalizacijskega priključka na glavni kolektor pri dupliškem mostu na obvoznici. Te dni so delavci domžalskega Grasta začeli polagati kanalizacijske cevi za priključni cevovod, ki bo nedavno zgrajeno kanalizacijsko omrežje v zgornjem delu Volčjega Potoka povezal s kanalizacijskim kolektorjem pri mostu preko Kamniške Bistrice. Za ta namen je v letošnjem občinskem proračunu predvidenih okrog 35 milijonov SIT. Po predvidevanjih naj bi bila dela končana do konca maja, kar pomeni, da se bodo takrat prebivalci Zg. Volčjega Potoka lahko priključili na zgrajeno kanalizacijo, v katero je bilo vloženih iz občinskega proračuna okrog 120 milijonov SIT. V finančnem načrtu KS Volčji Potok za leto 2004 je predvidenih 4 milijone SIT sredstev, ki jih bodo prispevali krajani za izvajanje letošnjih investicij, zlasti kanalizacije. F.S. d,0.6., Kamnik, Ljubljanska < ■miv. dipl. ekon. hI, časopis med p V|h\.lll V u/Vid i1k Kamniški ObČAN izdajatelj, Bistrica, Odgovorna urednica Saša Mejač, Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode 111 i1 hi n ji hi h,- narave. Medij Kamniški občan je vpisan t razvid trn idtjev, 1.1 ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zapt ireclno štev llko 33 i Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (davni trg 2.3 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91 31 i, 041/662450, fax: 01/83-19-860, e mail: sasamejae'"'volja.iiet Nenarocenlh člankov in fotografi j ne honoriramo. Ro kopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., Ljubljana, dne 13. 5. 2004. Kamniški OBČAN NAŠA PRAZNOVANJA 13. maja 2004 3 Tradicionalno prvomajsko srečanje v Kamniški Bistrici Nagelj v gumbnici ob vstopu v EU PREŠERNOVA ZDRAVLJICA POSTALA RESNIČNOST 1. maj, mednarodni praznik dela, praznujemo že dolgo, dolgo vrsto let, v Sloveniji že od leta 1890 dalje. V tem obdobju smo ga praznovali na različne načine, borbeno, manifestativno, pa tudi zato, ker smo ga morali. Praznik dela, ko delavci postavijo svoje zahteve in pokažejo, da so se zanje pripravljeni boriti tudi naprej, bo od letos imel tudi drugačen značaj. Ni več samo simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev, spomin na dogodek v Chicagu, ko so delavci leta 1886 prvič jasno izrazili zahtevo po 8-urnem delavniku, ampak tudi praznik, ki prinaša novo obliko evropskega združevanja. Postali smo polnopravni člani Evropske unije in s tem ne samo državljani Slovenije, ampak tudi državljani Evrope. Odprli smo meje in s tem naša upanja, možnosti, od nas samih, naših prizadevanj in uspešnosti pa je odvisno, kako se bomo razvijali v EU. V duhu prijateljskega druženja je bilo tudi letos organizirano tradicionalno prvomajsko srečanje v Kamniški Bistrici. V progra- Stavkami, dokler nismo pred slabim mesecem organizirali protestnega shoda v Ljubljani, se vlada sploh ni hotela pogo- meni ter tako dosegli rezultate«, je še povedal Gregor Miklič. Čeprav nekateri sindikati štejejo povečanje plač za 5000 tolarjev bruto za sramotno, je po mnenju največje sindikalne centrale v Sloveniji Zveze svobodnih sindikatov to uspeh, saj se pred dobrim mesecem niso upali niti sanjati o kakšnem dogovoru. Delodajalci so vsakršnim njihovim zahtevam nasprotovali z argumentom, da ,so stroški dela previsoki. Zato pogosto slišimo s strani sindikalistov, da bi bili delodajalci najbrž zadovoljni šele takrat, ko bi delavci plačali za to, da bi lahko delali. Kljub nekaterim uspelim za- Zgodovinski dogodek vstopa naše mlade države v veliko družino 25 držav Evropske unije smo proslavili tudi v naši občini. Pomembni prelomnici, ki bo ostala v spominu mnogih generacij, je bila namenjena že osrednja državna slovesnost ob l^lHetnici rojstva generala Rudolfa Maistra 17. aprila v kamniškem domu kulture. Na predvečer 1. maja pa sta Terme Snovik in Kulturno društvo Srednja vas priprav skupine iz OŠ Šmartno pod vodstvom Eve /Jrolc pa so kljub dežju in mrazu pokazali svoje plesne mojstrovine. Večer je spremljala pesem članov Mešanega pevskega zbora Mavrica, saj je prav pesem v zgodovini Slovencev tista, ki nas je povezovala in ohranjala našo kulturno in nacionalno zavest vse do današnjih dni. Po pozdravnih besedah in čestitkah ob pO membnem dogodku Ivana Pristovnika, pro- kl juh mrazu in dežnim kapljam so mladi plesalci iz OS Šmartno s plesom pozdravili vstop Slovenije v evropsko združbo. mu so sodelovali pevci in pevke l)kl) Solidarnost kamnik ter Mestna godba kamnik, pozneje pa je za prijetno razpoloženje poskrbel narodno zabavni ansambel Toneta Rusa. kljub slabemu vremenu se je zbralo lepo število ljudi, ki so Z nageljčkom v gumbnici ali v roki najprej prisluhnili pozdravu direktorja občinske uprave Ivana Pristovnika. Izrazil je veselje, da se v Kamniku ohranja tradicija, ta manifestacija, ki je letos postala tudi praznik vstopa Slovenije v lil) »Odpirajo se nam nova obzorja, o katerih so sanjali že naši predniki. Pred nami so novi izzivi, s katerimi se bomo vsak dan soočali skupaj z ostalimi narodi, suvereno in enakopravno delili dobro in sla bo. In seveda odločali o skupni prihodnosti«, je še dodal. »Ob tem pa ne smemo pozabi ti, da bomo še naprej sami svoje sreče kovači«, je poudaril slavnostni govornik izvršni sekretar predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Gregor Miklič in nadaljeval: »Se naprej bo to borba sindikatov, kajti brez sindikatov se v Sloveniji ne da ničesar doseči.« Svobodni sindikati so že več let člani evropske sindikalne konfederacije, brez njihove pomoči bi bila marsikatera njihova aktivnost neuspešna, njihove zahteve ne bi prišle v slovenske zakone. Evropski sindikati imajo zelo pomemben in jasen cilj - socialna Evropa, ki je tudi cilj slovenskih sindikatov, še posebej Zveze svobodnih sindikatov. Več socialne Evrope ne samo na papirju, ne samo v ustavi EU, ne samo v predpisih, ki jih v Bruslju vsak dan sprejemajo na desetine, ampak tudi v akcijah, dogovorih in pogajanjih z delodajalskimi organizacijami na evropski in slovenski ravni, kot tudi na ravni vsakega posameznega podjetja ali delodajalca. Razmere v Sloveniji pa še niso zrele za tovrstno dogovarjanje in sporazumevanje, še vedno so potrebni protesti. »Dokler nismo začeli s protestnimi oziroma opozorilnimi varjati s sindikati niti z delodajalci. Potem seje zgodil preobrat. Vlada je pritisnila na delodajalce in posledica tega je pred nekaj dnevi, 28. aprila, podpisan sporazum o politiki plač Za letošnje in jmhodnje leto. Sindikati smo se v letih samostojnosti bistveno več naučili kot delodajalci, ki so še vedno organizirani po starem. Še vedno je zbornica njihova poglavitna organizacija, kjer jia se ne zgodi nič. Če kolektivnih pogodb ni, če dogovora o politiki j)lač ni, oni j)ač vodijo svojo politiko. Sindikati smo se naučili z ustreznimi sredstvi uspešno pritiskati tako na delodajalca, kot na državo oziroma vlado in tudi na parla- htevam in doseženim sporazumom tako sindikati kot delavci ne morejo bili Zadovoljni, Pred seboj imajo zelo jasno postavljene cilje - več delovnih mest, večjo pravno in ekonomsko varnost zaposlitve, plače, ki bodo delavcu in njegovi družini omogočale dostojno življenje, vame in zdrave delovne pogoje. Skratka, socialna Slovenija tudi v smislu dogovarjanja, sporazumevanja med delavci, delodajalci in sindikati, in seveda socialna Evropa, kar bomo s pomočjo EU in evropske sindikalne konfederacije lažje dosegli. Želimo si predvsem mirne, us pesne, varne Evrope in dobrega sosedstva; ANITA MEJAČ vila v Termah Snovik slovesnost s kresovanjem in prazničnim nagovorom poslanca Državnega zbora Maksimiljana Lavrinca. Kol marsikje/)o Sloveniji in drugih državah pristopnicah v EU, kjer so se ljudje veselili vstopa j< evropsko druščino, je tudi slovesnost v Tuhinjski dolini napovedala evropska himna Oda radosti, ki bo Slovence odslej spremljala ob naši Zdravljici. Kljub temu, da smo Slovenci že kar lep čas vpeti v Evropo, da so se v Sloveniji vzpostavila evropska pravila življenja, to sta demokracija in uspešno tržno gospodarstvo, pa pot v združeno Evropo spremljajo mnoga vprašanja, dvomi in pričakovanja. Da je v EU turizem pomembna gospodarska panoga, ki za slovenski turizem pomeni združevanje v programe, ki bodo omogočili hitrejši razvoj turizma, je bilo razbrati iz besed Uroša Razpotnika iz Term Snovik, kije povezoval program slovesnosti. Kolje poudaril, se tudi v Termah Snovik. zavedajo pomembnosti obdobja, v katerega smo vstopili, zalo nenehno bogatijo svojo ponudbo, tako z odprtjem zunanjega bazenskega kompleksa v lanskem letu kol z nedavnim odprtjem savn. Evropska unija naj bi bila varen prostor, kjer bi vsak lahko počel tisto, kar želi. Še posebej naj bi l<> veljalo za otroke, na katerih se gradi prihodnost. Zato je bila tudi na slovesnosti v Snoviku pozornost namenjena tudi otrokom. Z Avsenikovo melodijo Od vasi do vasi seje predstavil harmonikaš Vili Hribernik iz OŠ Šmartno v Tuhinju. Člani mladinske plesne kurisla Term Snovik, je zbrane, ki so se kljub debelim dežnim kapljam zbrali v kar lepem številu, nagovoril kamniški poslanec Državnega zbora Maksimtljan Lavrinc. Kolje poudaril, smo se Slovenci tako za samostojno državo kot za pridružitev Evropi odločili plebiscitarno Potem, koje toliko rodov hrepenelo po samostojni državi in so se prav tej generaciji sanje uresničile leta I'J') I, se zdaj /zavezujemo v novo, za naša merila velika zvezo držav. Po besedah Lavrinca v takšni združbi še nismo bili, tudi takrat ne, ko smo živeli v skupnosti jugoslovanskih narodov. »Očitna je, da srna morali kot narod dozoreli, da bi prišli do lastne države. In sedaj se lahko kot enakopravna članica povezujemo z drugimi. Zato /o ni beg v naročje stare nuone I VI Ope Svet se ne deli več na zahodne demokracije na eni strani in na so/ i alizem na drugi strani, na kajntalislično in na /dansko gospodarstvo. Zaradi hitrega razvoja komunikacij postaja svet majhen in vse bolj prepleten. Zato to problemi enih vse boljjjrob-lemi vseh. Ni naroda ali države, kjer bi lahko ljudje rekli: mi vse vemo in zmoremo, zala smo sami sebi dovolj«, je izpostavil kamniški poslanec Maksimiljan Lavrinc in vsem čestital k velikemu dosežku Slovenije in prazniku delu. Dež, ki so ga na zemlja pošiljali temni oblaki nad Tuhinjska dolino, pa ni pre/jrečil, da kres, ki gaje Jjrižgal Sreča llrankar iz Snoviku ne bi zagorel. Dobro razjjoložena druščina zbranih seje ogrela ob ognju in se nato jjreseli-la v restavracija Potočka, kjer je pevka Pika Ho žič dokončno ogrela Jjremražene obiskovalce. __SAŠA MEJAČ Upor je zapisan v temeljih slovenske državnosti Prav je, da se večkrat spomnimo naših zgodovinskih dogodkov. Slovenija je prepojena s krvjo in z resničnimi zgodbami o tovarištvu, herojstvu in požrtvovalnosti med NOB.Treba je ponosno dvigniti glave. Naša dediščina je tisočletna. Premalo se zavedamo svoje zgodovine - knežjega kamna, kmečkih uporov, prve knjige, ki nam jo je leta 1550 dal Trubar. Slovenski narod se je izobrazil, tiskale so se knjige, prebujale so nas Pesmi za pokušino. Spomnimo se Valentina Vodnika, ki je zapisal: »Slovenec tvoja zemlja je zdrava«. Slovenska beseda je živela naprej s Prešernom, Levstikom, slovenska pesem se je rodila med NOB, ustvarjali so Kajuh, Mum, Cankar, Župančič, Kette, Kosovel,... To je treba vedeti in nikoli pozabiti. Upor je zapisan v temeljih slovenske državnosti. Spomin na prehojeno pot ob dnevu upora proti okupatorju je Občina Kamnik počastila s proslavo v ponedeljek, 26. aprila, v Domu kulture Kamnik. Zbrane je nagovorila slavnostna govornica poslanka državnega zbora Jerica Mrzel, ki je tudi igrala na kitaro in prepevala lepe do- Moški pevski zbor DKI) Solidarnosl Kamnik z zborovodjem Markom Tiranom. movinske pesmi. Program je bil obogaten s prepevanjem Moškega zbora DKD Solidarnost pod vodstvom zborovodje Marka Tirana, recitalom partizanske poezije v izvedbi KD Priden možic ob spremljavi harmonike Boža Matičiča, ki je s pevko Jožico Kališnik tudi spletel Venček partizanskih. »Bogatejši so drugi jeziki, a slovenska beseda je beseda praznika, zato veselo pozdravimo domovino - pozdravljena iz vsega srca! Neverjetne zgodbe o tovarištvu pripovedujte svojim otrokom. Tudi danes ne smemo misliti, da se nam ne more nič zgoditi. Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se dvigne v življenje, ko pade v smrt«, nas je opomnila slavnostna govornica Jerica Mrzel in za- Jerica Mrzel, poslanka državnega zbora, je po slavnostnem nagovoru igrala na kitaro in prepevala lepe domovinske pesmi. pela Župančičevo pesem Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt, ter Kajuhovo Dekle, dekle moje... SAŠA MEJAČ 4 13. maja 2004 NAŠ POGOVOR Kamniški OBČAN Pogovor z Ivanom Pristovnikom, direktorjem občinske uprave PODOBNO KOT SE POVEZUJE EVROPA, SE BODO MORALE POVEZOVATI TUDI LOKALNE SKUPNOSTI Nekaj dni pred našim vstopom v Evropsko unijo sva se z Ivanom Pristovnikom, direktorjem občinske uprave, pogovarjala o pripravljenosti kamniškega gospodarstva na nove razmere, o projektih, ki našo občino čakajo v prihodnjih letih in o delovanju Ljubljanske urbane regije. Dotaknila sva se tudi nekaterih najbolj aktualnih tem, s katerimi se ta čas ukvarjamo v kamniški občini? Sogovornik je poudaril, da se bodo investicije v komunalno infrastrukturo nadaljevale in da bo treba več kot v preteklih letih vlagati tudi v družbene dejavnosti. Ker občina s svojimi sredstvi vsega tega ne bo zmogla, na nekaj sredstev računa tako iz državnega proračuna kot tudi iz evropskih skladov. Kako ocenjujete delo kamniške občinske uprave v zadnjih desetih letih? Je delo, ki ga je bilo treba opraviti do našega vstopa v Evropsko unijo (EU), končano ali so v predalu ostali še kakšni projekti, ki še čakajo na realizacijo ali vsaj dokončanje? Od leta 1995, ko so bile lokalne skupnosti pri nas deležne številnih organizacijskih in poslovnih sprememb, je bilo opravljenega veliko dela, čeprav v tem obdobju še ni bilo srednjeročnega in dolgoročnega planiranja. Slednje se je namreč začelo šele po sprejemu zakona o javnih financah. Z njim seje način dela naših lokalnih skupnosti poenotil z evropskim, zato večjih sprememb po našem vstopu v EU ne pričakujem, ne glede na to, da vseh zadev še nimamo povsem urejenih. Pa to ne velja samo za lokalne skupnosti ampak tudi za državo, saj se v državnem zboru veliko predpisov z evropskimi usklajuje še te dni, tik pred prvim majem. Zaradi tega bodo imele občine v prihodnjih tednih še precej dela s spreminjanjem oziroma prilagajanjem lokalnih predpisov državnim. Kateri projekti pa bodo za našo občino najpomembnejši v prihodnjih letih? Prav gotovo so najpomembnejši tisti, ki se nana-šajo na čisto okolje. To v prvi vrsti pomeni, da bomo morali prenoviti vse komunalne sisteme, pred-vsem tiste, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje odpadnih in komunalnih vod Poleg tega bo treba občanom zagotoviti tudi zdravo pitno vodo ter poskrbeti za prometno infrastrukturo. To so temeljni projekti, ki se jih bo potrebno najprej lotiti. Veliko dela pa nas čaka tudi na področju družbenih dejavnosti, še zlasti v zvezi z otroškim varstvom in osnovnošolsko dejavnostjo. Vsi vemo, da so kapacitete naših vrtcev premajhne, osnovnošolski objekti pa stari. Na tem področju je bilo v zadnjih letih storjenega premalo in bo treba ta zaostanek sedaj nadoknaditi. Ampak za prenovo šol in vrtcev ne bo mogoče dobiti sredstev niti iz državnega proračuna, kaj šele iz kakšnega evropskega sklada. Jih bo občina sploh zmogla? No, z nekaterimi projekti bomo za evropska sredstva lahko kandidirali. To velja predvsem za vlaganje v komunalno infrastrukturo. Kar pa zadc-v a šolske objekte, za katere bo denar iz evropskih virov res težje dobiti, pa računamo predvsem na pomoč države, ki nam je sredstva sicer že odobrila, vendar bo tega denarja malo. Osemdeset odstotkov vsega potrebnega denarja bomo tako morali zagotoviti sami... Koliko pa bodo ti projekti sploh stali in na kako dolgo obdobje bo potrebno razporediti njihovo financiranje? Ker se razmere na trgu zelo hitro spreminjajo, je vrednost teh projektov težko oceniti. Okvirne cene, ki jih kljub vsemu imamo, pa krepko presegajo petino letnega proračuna občine (slednji je letos težak približno 3,6 milijarde tolarjev, op. p.), kolikor lahko namenimo za investicije. Naša občina tako velikega projekta finančno ni sposobna izvesti brez pomoči drugih, zato tudi računamo na pomoč države in ev ropskih skladov. Koliko denarja pa je za projekte regionalnega pomena v zadnjih petih letih že dobila naša občina? Koliko je bilo od tega državnega in koliko evropskega denarja? Doslej so sredstva za regionalne razvojne projekte združevale samo občine, ki so bile v te projekte vključene. S količino izvedenih projektov se zaenkrat še ne moremo posebej pohvaliti, to pa zato. ker večji skupni projekti potekajo v skladu z regionalnim razvojnim programom Ljubljanske urbane regije (LUR). \ temu programu pa so najpomembnejši projekti izgradnja skupnega odlagališča komunalnih odpadkov za celotno regijo, oskrba s čisto pitno vodo ter cestna in železniška infrastruktura. Pri izvajanju teh projektov računamo tudi na evropska sredstva, saj so ta lažje dosegljiva za izvedbo večjih projektov, kar pa ti vsekakor so. Kljub temu pa evropskih sredstev ne bo posebej veliko, saj je LUR najbolj razvita slovenska regija, ki po BDP-ju na prebivalca za dvanajst odstotkov presega tudi evropsko povprečje. Zaradi tega bodo morale lokalne skupnosti v 1.1'R tiste projekte, s katerimi bodo kandidirale za evropska sredstva, še bolj premišljeno izbirati in priprav- ljati. Samo tako lahko računamo na kakšna nepovratna sredstva. Župani nekaterih občin, ki sestavljajo LUR, že opozarjajo, da so interesi občin zelo različni in da je vpliv MO Ljubljana na delo LUR prevelik. Kako vi ocenjujete enotnost regije? Ali občine, kakršna je denimo tudi naša, v njej lahko uveljavijo svoje interese? Res je, LUR je prevelika in v interesnem smislu preveč heterogena regija. Zaradi tako različnih interesov težko najde skupne cilje, saj ima vsaka občina svoje poglede na določen problem in interese v zvezi s tem. Mislim, da je eden redkih skupnih interesov ravno skupno odlagališče odpadkov in tega bo LUR lahko izvedla. Nenazadnje nas k takšni rešitvi zavezuje tudi država, ki od nas zahteva regionalno in ne več lokalno reševanje te problematike. Odpadke, ravnanje z njimi ter njihov vpliv na okolje je namreč lažje nadzirati, če so (v večji količini) zbrani na enem mestu kot pa, če so raztreseni na več manjših lokacijah. Kako pa ocenjujete trenutno gospodarsko stanje v občini - je dovolj trdno za spopad z novimi razmerami oziroma za nastop na veliko večjem trgu? Po osamosvojitvi je kamniško gospodarstvo doživelo hud razvojni padec. Velika podjetja - Utok, Stol, Titan in KIK - so se morala reorganizirati in so odpustila veliko število zaposlenih. Stol, na primer, je imel ob osamosvojitvi več kot 1.700 zaposlenih, danes pa jih ima le še nekaj deset. Toda številni delavci so se tedaj odločili za ustanavljanje svojih podjetij in s tem se je ta vrzel začela ponovno zmanjševati. Tako, da je bila naša občina po stopnji brezposelnosti ves čas pod državnim povprečjem. Toda ali se za to ne gre zahvaliti predvsem selitvi kamniške delovne sile v Ljubljano, Domžale, Trzin in druge občine? Tudi to, ampak zaradi nastanka številnih novih podjetij se je število delovnih mest v občini Kamnik medtem krepko povečalo. V začetku devetdesetih smo imeli v občini kakšnih osemsto obrtnikov, sedaj jih imamo dvakrat toliko. Će bi se število delovnih mest ne povečalo za toliko kot se je, bi bila socialna situacija v občini danes veliko slabša. Po drugi strani pa je res, da so v nekaterih kamniških podjetjih osebni dohodki še vedno izjemno nizki in zagotavljajo zgolj golo preživetje. Kakorkoli že - močnega konja kamniško gospodarstvo nima več. Ali bo malo gospodarstvo v novih razmerah zmoglo samo vleči voz? To je res. Največji podjetji v občini sta trenutno Titan in Svilanit. Titan se je medtem prestrukturiral in razdelil na dve družbi, zato upam, da mu bo uspelo ohraniti pridobljeni položaj na trgu. Velikega paradnega konja sedaj res nimamo več, imamo pa več manjših uspešnih podjetij. Ali ne bo odsotnosti močnega podjetja še najbolj čutil turizem, ki za seboj ne bo imel nobenega kapitalsko močnega podjetja, ki tudi pri nas v zadnjem času postajajo čedalje pomembnejši motorji turističnega razvoja? Kamniška podjetja že doslej niso kaj dosti vlagala v turizem, tako da je ta dejavnost bolj ali manj temeljila na kapitalu posameznikov. V kolikor sc kamniška podjetja tudi v prihodnje za tovrstna vlaganja ne bodo zanimala, bodo to storila druga podjetja. Menim namreč, da bodo podjetja, ki v slovenski turizem tudi sicer največ vlagajo, v prihodnje iskala nove priložnosti za vlaganja. Ko bo večjih zalogajev zmanjkalo, bodo postali zanimivi tudi manjši. Naravna in kulturna dediščina naše občine, ki jo poleg mesta sestavljajo še tri večje (Volčji Potok, Terme Snovik in Veliko planino) in več manjših destinacij, sta velik turistični potencial, ki pa ga zaenkrat še ne izkoriščamo dovolj. Turistični potencial kakršnega ima občina Kamnik, še zlasti mesto, pa od vlagatelja za- hteva nekaj več truda, saj mora imeti privlačnejšo ponudbo kot letovišča ob morju, kjer goste privablja morje. Menite, da je to pomembna ovira pri razvoju kamniškega turizma? Posegi v staro mestno jedro so pO eni strani omejeni, po drugi pa tudi zelo dragi. To investitorji vedo, zate) se takšnim nale)žbam izogibajo. Del krivde za te> pa je treba pripisati tudi lokalni skupnosti in državi. V tujini je namreč te> urejene) drugače - če država na primer želi eihranjati stare) mestne) jedre) in zate) uvede določene e>mejitve, pe>tem tistim, ki meste) ohranjajo pri življenju, tudi pe>maga. Pri nas je zaenkrat tega še premah). V Termah Snovik, kjer razvijajo tako imenovano wellness ponudbo, ki skupaj s kongresno dejavnostjo sodi med najbolj perspektivne oblike turizma, pa teh omejitev ni. Tam teh omejitev ni in to se tudi pozna, saj so se Terme Sne>vik v zadnjih dveh letih izjemne) razvile. V kolikor be>de> v pe>djetju našli tudi kapitalsko me)čnega investitorja bo njihov razve>j v prihe>dnje še hitrejši. Lastnih sredstev za intenzivnejši nadaljnji razve>j podjetje namreč ne bo imele) dovolj. Kakšne novosti si lahko obetamo od nove prostorske strategije, ki jo mora občina pripraviti do leta 2007? To be> pravna pe>dlaga za nadaljnji prostorski raz-voj e>bčine. Vanje) be> pe>leg infrastrukture treba vključiti tudi vse gospodarske dejavnosti, stanovanjsko gradnjo in vse ostalo. Pri njenemu nastajanju pa bode) vsekake>r sodelovali tudi občani s sve>-jimi pe>trebami. Se pravi, da bo svoje mesto v njej našla tudi problematika mirujočega prometa, ki je trenutno ena izmed najbolj vročih tem v občini. Kako vi gledate nanjo - je res tako težko rešljiva oziroma toliko bolj zapletena kot v drugih slovenskih občinah? Ne, glede na informacije, ki jih imame) iz, drugih e)bčin, naše težave nise> nič posebnega. Za nastale) stanje je v največji meri kriva zakonodaja, ki je v zvezi s števile>m parkirnih mest deilgo predpisovala minimalne standarde. Vemo pa, da se je število vo/.il v zadnjih dvajsetih letih krepke) povečalo in s tem zaostrilo pre>blematike) mirujočega pmmeta. Svoj del krivde za sedanje stanje pa seveda nosijo tudi lastniki stane>vanj v večstane)vanjskih objektih, saj se> ob nakupu stane>vanja le redki razmišljali tudi e) nakupu parkirnega mesta za avtomobil, Ker se izguba vsakega parkirnega mesta ob stanovanjskem bloku me>čne> pt>zna, je treba z njimi ravnati izjemne) racie>nalne) in jih ne bi smeli izko tiščati za druge namene. Niti za gradnje) take> imenovanih ekoloških otokov, čeprav so tudi slednji izjemne) pomembni... Kaj pa ekološka problematika v kamniških podjetjih - na predzadnji seji so občinski svetniki čez ravnanje nekaterih podjetij vedeli povedati, da se nekatera izmed njih do okolja vedejo precej mačehovsko. Župan je ob tem dejal, da občina na to temo še ni rekla zadnje - kaj natančno je mislil s tem oziroma, kaj lahko s tem v zvezi še naredi občina? Vse informacije, ki jih v zvezi s tem de>bimo na obeini, takoj posredujemo pristojnim inšpekcijskim e>rgane>m, saj lokalna skupnost nima pooblastila za izvajanje nadzora, Slednjega namreč lahke) izvaja same) Republiški inšpekte>rat za varstvo okolja in urejanje pn>ste>ra. Pe> drugi strani pa e)bčina ni zainteresirana samo za čiste) okolje, ampak tudi za pospeševanje ge>spe)darskega razvoja lake) na primer Titan po eni strani nedvomno težke) izpolnjuje zahteve ekoloških standardov, ki so se v zadnjih letih me)čne) zaostrili, pt) drugi pa v obeini še vedne) zaposluje največ delavcev. Ce de) njihovih problemov ne bomo imeli nobenega pe>s!uha in bi jih silili v vedno nove ekološke investicije, ki sei praviloma izjemno drage, se kaj lahko zgodi, da bomo zaradi tega izgubili velike) delovnih mest... Pa mislite, da se tega v Titanu ne zavedajo ali da tega, preprosto rečeno, ne izkoriščajo? Mislim, da ne. Težje pa bi to trdil za Pire)lize>, kjer se> de)lge> trmaste) vztrajali pri sežiganju odpadkov. Ampak vseh podjetij res ne moremo metati v isti koš. Ne glede na te> pa je treba prizadevanja pe>d-jetij pri investicijah, ki se> namenjene vamvanju okolja, ves čas natančne) spremljati. Podjetja, ki ekoloških standarden ne izpolnjujejo, je sicer treba kaznovati, te>da pred e>čmi je treba imeti tueli ele-lovna mesta. Se je v zadnjih desetih letih odnos kamniških podjetij do okolja kaj izboljšal? Ali živimo v bolj čistem okolju kot pred desetletjem? Mislim, da se je stanje- v tem času temeljite) izboljšalo. Nenazadnje je de>kaz za te> tueli Kamniška His-trica, ki je sedaj vse elei meje z domžalsko občino zelo čista. Velike) zaslug za lei imajo tueli kamniški podjetniki, sve>je pa je k temu prispevala tudi centralna čistilna naprava. Za boljšo kake>ve>st zraka je v največji meri zaslužna plinifikacija občine, čeprav se še vedne) precej občanov e)greva z. drugimi cnt#gcnti, predvsem S kurilnim oljem. Kolikšno krivdo pa za to nosi Adriaplin, koncesionar za dobavo zemeljskega plina kamniškim odjemalcem? Znano je namreč, da občane pogodbe, ki jih je ponujal v podpis, niso uspele prepričati v zamenjavo ener-genta? Po izkušnjah iz sosednjih občin sodeč pa je sporna tudi kakovost oziroma energijska vrednost plina, ki ga dobavlja? Del krivde za te) je vsekake>r treba pripisati tudi koncesionarju. Toda po drugi strani je treba pove- dati tudi te>, da je Adriaplin priključke v kamniški občini gradil pe> resnične) najnižji možni ceni, saj so bili povsod drugod po državi velike) dražji. Z njim sme)lAa 1996 podpisali pogodbo ne da bi sc morala lokalna skupnost v ta projekt vključiti z lastnim kapitalom, Sc pravi, da je Adriaplin Celotno primarne) in sekundarno e)iiirežje- zgraelil z lastni mi sredstvi. Cisto vsega pa kemeesionar le ni mogel investirati sam in take) je- priključek vendarle treba plačati. Njegova Cena pa je tem višja, čim pozneje se e>eljemalec zanj oclloći. Kaj pa lesna biomasa - ali ni to za našo občino še primernejši energent kot zemeljski plin, saj imamo gozdov v občini dovolj? Ali se je ob odločanju za bolj čiste cnergente kaj razmišljalo tudi o tem? V Preddvoru in Gornjem Gradu se namreč gospodinjstva na ta način ogrevajo že nekaj let. Glede plinifikacije je treba povedati, da je bila odločitev e> tem sprejeta že- leta 1993 oziroma še preden se je o biomasi začelo resneje razmišljati. Biomasa je vsaj pri nas relativne) ne>v energent, saj začetki njegovega izkoriščanja ne segajo več kot šest let nazaj. Res pa je, da uporabe) biomase spodbuja tudi EU in za ta namen namenja tudi precej denarja. Tudi v Kamniku bi biomaso lahke) uporabljali, nenazadnje se je s tem Piroliza pred leti že ukvarjala, toda ptHem se je vse skupaj začelo odvijati drugače kot je bilo predvidene) in se> se namesto biomase uporabljale druge surovine, katerih sežig pa je bil za okolje /elo škodljiv in zate) sei občani izgubili zaupanje v ta projekt. Kljub vsemu pa se projektu Uporabe biomase- v Kamniku še nisme> povsem odrekli, še zlasti ker bi v ta namen lahke) de>bili tudi nekaj nepovratnih sredstev, Ob Kamniški Bistrici naj bi nekoč nastala rekreacijska os, s katero bo ta prostor končno dobil funkcijo in pomen, ki mu pripada. Vendar se mi zdi, da vse skupaj poteka prepočasi. Zakaj? Glavni vzrok za nedvomno prepočasne) izvajanje tega projekta se) neurejena lastniške) - pravna raz nierja. Reka je v preteklosti pogosto spreminjala strugo in s tem vplivala tudi na lastništvo njenih bregov. Včasih sei bila zemljišča ob njej skupna last in je bilo izvajanje tovrstnih pre>jcktov lažje kot je elane-s. Zaraeli vse-ga tega je- ta projekt dolgoročnega značaja, peivez.an pa bo tudi z. ogromnimi finančnimi sredstvi, saj nekateri posamezniki za svoja zemljišča zahtevajo izjemne) vise>ke odškodnine ali kupnine-. Minuli petek se je g. Pristovnik vrnil s štiridnevnega študijskega obiska o medobčinskem sodelovanju v Franciji, ki se ga je poleg direktorjev občinskih uprav iz Novega mesta in Zreč udeležil na povabilo francoske vlade in na predlog Vlade RS. Zato smo ga tik pred zaključkom redakcije povprašali o vtisih z obiska. I;rance)ski me>dcl izgradnje lokalne- samouprave je Zgodovinskega značaja in ima najmočnejši vpliv na ureditev lokalne samouprave v večini evropskih drŽav - razen Velike Britanije. Zate) nc preseneča, ela se> ga prevzemali tudi na drugih celinah (Afriki, Ameriki idr.). Zasnovan je na temeljnih načelih Evropske listine e> lokalni samoupravi, ki temelji na politični doktrini decentralizacije, ob obisku so nam predstavili ne>ve> e>blike) organiziranosti lokalne- samouprave-, ki velja oel 1.1,2004, ter nas seznanili z raznovrstnimi oblikami organiziranja lokalne samouprave. Sprejel nas je tueli Generalni direktor za lokalno samoupravo na Ministrstvu za notranje zaeleve v Parizu, ki nam je podrobneje predstavil pre>ces decentralizacije in način medobčinskega sodelovanja v Republiki Franciji. S predstavniki prefekture v mestu Oise in skupnosti občin Beauvaisisa smo sc pogovarjali o urejanju odnosov med države) in lokalnimi skupnostmi, o različnih vrstah medobčinskega sodelovanja tcre> raznovrstnih oblikah medsebojnega povezovanja. Predstavljen nam je bil tueli način reševanja e>z. odločanja e> peimembnih zadevah v primerih, če se politika oziroma župani sami nc morejo do govoriti o nekaterih pomembnih nalogah, ki se> v javnem interesu. V takih primerih sprejme, odločitev prefekt, s čimer sc na učinkovit način lahko preprečijo blokade delovanja sistema lokalne samouprave. Prefekt s svojimi uradniki tudi neposredno skrbi za zakonitost dela v lokalnih skupne>s-tih. Zadnji dan e>biska je bil namenjen zaključnemu pogovoru z generalnim sekretarjem prefekture v Vasarely. V prijetnem vzdušju sme) izmenjali iz.ktis nje in predstavili sve>je vtise e> izvedenem študijskem obisku, ki ga - glede na poznavanje delovanja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji - osebno ocenjujem kot naelvse koristnega in izjemne) uspešnega. Francoska lokalna samouprava izjemno pomembno vle>ge>, saj pri zadevah, ki se nanašaje) na lokalne) raven v sve>jcm e)ke>lju in e> življenjskih pe>-ge>jih odloča izključno lokalno prebivalstvo, kar velja tudi v primeru najmanjših občin. Republika Francija ima sicer skupaj kar 36.763 občin, ki SO povezane v lOOdepartmajev in 26 regij. Očitne) pa je, da kljub velikemu številu subjektov na lokalnem nive>ju, samouprava v tej državi z. dolgoletno tradi-c i je > (samo)organiziranja dobre) funkcionira, Za te> sta zaslužni predvsem bogata demokratična traeii-cija in sposobnost artikuliranja sicer raznolikih Interesov skozi učinkovit organizacijski sistem pove zovanja posameznih subjektov. ZORANJEREB Kamniški OBČAN NA KRATKO 13. maja 2004 5 Vstop v EU kulturno obarvala likovna razstava Dušana Štrajharja Od .30. aprila do konca maja je v Termah Snovik postavljena na ogled prva samostojna slikarska razstava Dušana Štrajharja, ki jo je odprl direktor občinske uprave Ivan Prisiovnik. Z likovno umetnostjo se Dušan ukvarja že .30 let, resneje pa zadnjih 15 let. Zadnjih 5 let je še posebej dejaven kot likovnik in organizator v okviru likovnega društva Tone Kranjc Kamnik, saj je njegov idejni ustanovitelj. Na njegovo pobudo je likovno društvo pričelo organizirati likovni bicnalc Velika planina - zaklad narave, ki uspešno odmeva doma in v tujini. Doslej je razstavljal na vseh skupinskih razstavah društva, na razstavah regijskih likovnih društev ter na razstavi DDD leta 200,3, ko Se je s svojimi deli predstavil skupaj Z Dušanom Lipovcem in Dušanom Sterletom. Kot spomin na odprtje razstave na sam večer, ko smo vstopali v Lv-ropsko zvezo, je občinski svetnik (iordan Ambrožič (na sliki levo) podaril avtorju Dušanu Štrajharju peto knjigo svojega očeta Vida Ambro-ž.iča z naslovom Glas vpijočega v puščavi in v posvetilu zapisal: »Danes smo zadnji dan v svoji lastni' državi. Veliko novega bo prinesla združena Evropa v naš vsakdan. Veliko bo tudi razočaranj, vendar je bila to edina možna odločitev, ki smo jo lahko izbrali.« V knjigi so zbrane pesmi, ki so nastajale ob koncu II. svetovne vojne od leta 1945 do 1959, ko je avtor dve leti pred smrtjo nehal zapisovati svoje pesniške utrinke. VERA MEJAČ Skupščina MKK Letošnja skupščina MKK bo, podobno kot zadnja, Z manjšo zamudo - v četrtek, 27. maja, v dvorani Veronika z začetkom ob 17. uri. Po pravilu bi namreč morala biti že v marcu, a je GO čakal z njenim sklicem, da bi vrhovno sodišče odločilo O upravičeni in utemeljeni pritožbi na absurden sklep upravnega sodišča, da MKK sploh ne obstaja kot denacionalizacijski upravičenec. Vendar do začetka priprav na skupščino sodbe še ni bilo. Vse tO zavlačevanje je Očitno samo del taktike naših oblasti, da ne bi vrnile nacionaliziranega premoženja, ker bi upravičenci po več kot 13-ih letih postopka (nc)vrača-nja odnehali. Vendar so Kamničani vztrajni in že zbirajo dokumentacijo za pritožbo v novem glavnem mestu - Bruslju. B. POLLAK Anketa o potrebah starejših po pomoči Društvo upokojencev Kamnik v sodelovanju z oddelkom za družbene dejavnosti občine Kamnik pričenja v teh dneh izvajati zanimivo anketo z naslovom »O potrebah starejših občanov po pomoči«. S to akcijo želi društvo pridobiti podatke o občanih starejših nad 70 let, na podlagi katerih bo izdelalo program pomoči občanom. V akcijo bodo zajeti doma stanujoči občani, ki jih bodo anketarji obiskali v mesecu maju in juniju. Pridobljeni podatki bodo v veliko pomoč občinskim in drugim organom, ki se strokovno ukvarjajo s starejšo generacijo. Anketo bodo članice in člani 1)11 Kamnik opravili v več fazah, najprej v KS Kamnik-Center in KSŠmarca. Da bi akcija dobro uspela, Društvo upokojencev Kamnik vljudno prosi občane, ki bodo vključeni v anketo, da sprejmejo ankclarje in jim dajo ustrezne odgovore. Anonimnost sodelujočih ji' zagotovljena Anketa bo omogočila izdelati solidno evidenco o ljudeh potrebnih pomoči, kar bo tudi osnova za skladnost vseh dejavnikov za zdravo in bogato življenje ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Aktivnosti zveze veteranov vojne za Slovenijo Sredi aprila je bila prva seja predsedstva Zveze veteranov vojne za Slovenijo po občnem zboru, na katerem je bil za predsednika izvoljen Zvonko Cvek. Predsedstvo je obravnavalo plan dela v letu 2004, kjer so bile izpostavljene predvsem aktivnosti v zvezi s praznovanjem 130-lctnicc rojstva generala Rudolfa Maistra, organizacija tradicionalnega srečanja veteranov, ki bo prihodnjo soboto, 22.maja, v Kamniški Bistrici, aktivnosti v zvezi s praznovanjem 27. aprila in dneva državnosti, plan postavitve spominskih obeležij na območju občine Kamnik in občine Komenda ter organizacija jesenske strokovne ekskurzije. V okviru priprav na praznovanje dneva državnosti je predsedstvo sprejelo sklep, da se predlaga občinski organizaciji borcev in udeležencev NOB, policijskemu veteranskemu društvu Sever, območnemu druženju slovenskih častnikov in društvu Rudolfa Maistra sprejetje Listine o medsebojnem sodelovanju. Na ta način naj bi ta društva oziroma zveze izrazile skupno voljo in interes po medsebojnem sodelovanju, saj jih druži domoljublje in zavest, da so se vsak v svojem času in razmerah, ki jih je narekovala ogroženost domovine, bojevali in v teh bojih tudi zmagali. Opravili so ali smo svojo dolžnost do domovine in slovenskega naroda v vseh obdobjih, tako leta 1918 kot leta 1941 in 1991, ko so nam tujci poskušali potezati in izruvati narodne korenine in vsi takratni upori so velika dejanja v naši skupni zgodovini. Prepričan sem, da bodo naštete organizacije sprejele pobudo, tako da bomo lahko ob dnevu državnosti svečano podpisali Listino o medsebojnem sodelovanju. ZVONKO CVEK 1. Maj na gori pri Sv. Miklavžu Turistično društvo Gora sv. Miklavž je tudi letos organiziralo Prvomajsko srečanje na Gori. Kljub negotovemu vremenu se je srečanja udeležilo veliko število ljudi iz bližnje in daljne okolice. Praznovanje ji- imelo letos več pomenov: Joži I delavec - praznik dela in vstop Slovenije v Kvropsko unijo. Pri farni cerkvi so opoldan slovensko pridružitev Evropski zvezi oznanili in pozdravili zvonovi z zvonenjem in pritrkavanjem. Iz zvonika pa je ob slovenski zastavi zaplapolala tudi evropska Praznovanje se je pričelo ob 15. uri s sv. mašo, ki jo je v nabilo polni cerkvici daroval domači župnik Jože Kazinger. Opozoril je na pomembnost zgodovinskega dne -1. maja 200 i. Ker se prične šmarnič-na pobožnost, smo poslušali šmarnice in peli Marijine pesmi. Matej nas je v imenu Turističnega društva pozdravil v cerkvi, ki je trenutno bolj podobna gradbišču, kol božjemu hramu. V cerkvi je namreč postavljen oder, na katerem so reslavriranc kasete stropa, ki so jih prejšni teden pripeljali iz restavratorske delavnice in so pripravljene za montažo. Tudi talne plošče so že v cerkvi in pripravljene, da jih pečar položi. Za konec pa nas je povabil na golaž in prijateljsko druženje ob cerkvici in v mežnariji. Ploščad pred drvarnico, kjer so delili golaž, se zdaleč ni zadoščala, da bi se lahko vsi posedli po pripravljenih klopeh Mnogi so se morali zadovoljili z bolj neudobno namestitvijo na tleh in nastavili so se tako zazeljenim sončnim žarkom. Pod nadstreškom mežnarije sla člana ansambla Veseli olerarji raztegnila harmoniko in igrala na gudalo. Nekaj parčkov pa se je kljub gneči zavrtelo v ritmu valčka in polke. Ostali pa smo se pogovarjali o raznih stvareh (še najmanj o vstopu v Evropsko unijo), o pripravah na sindikalni izlet, o kresovanju v Sno-viku, pa o snoviški savni, ko še ni imela zaves. Nekateri so povedali, da so se že danes pošteno nasavnali, ko so peš prišli na Goro, in bodo imeli zagotovo odlične savne polili doma na travnikih in njivah. Po nekaj urah veselega praznovanja in druženja s prijatelji in znanci smo se razšli v želji, da se 24. junija ob dvajsetih zopel srečamo na Gori, kjer bo proslava na predvečer dneva slovenske državnosti. ŠTEFKA LEGEDIČ Skrb za zdravje Farmacevtsko podjetje Pfizer je v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije ler Zdravstvenim domom Kamnik l i. aprila pripravilo DAN PREVENTIVE v Zl) Kamnik. Dopoldan in po poldan je potekalo brezplačno merjenje krvnega sladkorja, celo kupnega holesterola in krvnega pritiska, ki se ga je udeležilo 150 ljudi. Številna udeležba je bila tudi lako na dopoldanskem predavanju Zdrava sečila kol na popoldan skcnt.ko je o boleznih srca in ožilja ter o zdravem načinu življenja predaval specialist internist dr. Matija Cevc s Kliničnega centra - Klinike za žilne bolezni V akciji je sodelovala ludi predstavnica Z!) Kamnik za zdravo prehrano medicinska sešita Milena (»šolnik, ki končuje štu dij na Visoki zdravstveni šoli. V ZD kamnik predava o zdravi prehrani pacientom, ki jih ogrožajo srčne bolezni. Po diplomi namerava nadaljevati z delom na preventivi: dejavniki tveganja, telesna aktivnost, debelost, šola hujšanja. VERA MF.|AČ r Zanimanje za brezplačno merjenje krvnega pritiska, holesterola in krvnega sladkorja je bilo vsem, žal, niso mogli ustreči. Na sliki z. leve: medicinska sestra iz ZI) Kamnik Milena Osolnik tehnik Len Hočevar in medicinska seslra Marina Kovač iz Društva za zdravje srca in ožilja. laku veliko, da , laboratorijski Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si ' iupV'ii; planin KOLEDAR PRIREDITEV NAPOVEDUJEMO: Organizirane brezplačne oglede mesta Kamnik »SPOZNAJMO KAMNIK« Vodeni ogledi bodo v soboto, 29. maja in 5. junija ob 10. in 16. uri. Zbirno mesto na Glavnem trgu v Kamniku pri vodnjaku. Vabljeni! Informacije: TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER KAMNIK, tel: 01/839 14 70, e-mail: infocenter.kamnik@siol.net MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si. http://www.kam.sik.si Ponedeljek. 17. in 24. maia. od 18. do 19. ure v Veronikini sobi: Pravljične urice v knjižnici. Vodila jih bo Maja Urška Erazem Sreda. 19. maia. ob 19. 30 v dvorani knjižnice: V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik pripravljamo potopisno predavanje -Tolkienov Srednji svet - Nova Zelandija z biciklom. Predaval bo Boštjan Tanko. Sreda. 19. maia. ob 1 7. uri: Vila Čira-čara, ročno-umetniška delavnica z Rosano Kleindienst Premk. VVeronikini sobi. Sreda. 19. in 26. maia. od 10. do 11. ure v Veronikini sobi: Srečanje z Bibami (namenjena so otrokom, ki ne hodijo v vrtec). Vodi Helena Sterle. ♦ KUD PIKA - Center ustvarjalnih dejavnosti Glavni trg 9, Kamnik, GSM: 041/ 634 089 ORGANIZIRAMO: Enkrat tedensko /štiri tedne/ likovno šolo MALEGA AKTA Enkrat tedensko /devet tednov/ likovno šolo RISANJA IN SLIKANJA (sprejmemo še 4 tečajnike) Informacije in vpis: tel.: 041 634 089 (vsak dan) ali na sedežu društva. DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel.: 839 76 06, GSM 041/ 580 -818 www.domkulture.ora: e-mail: info@domkulture.org Petek. 14.maia. ob 19. uri MARLIZZ SHOV - nastop profesionalnega čarodeja, za izven Sobota. 15. maia. ob 20. uri KLAPA MALI GRAD - koncert dalmatinske glasbe, za izven, vstopnina 1500 SIT Torek. 18. maia. ob 19.30 Makedonski naroden teater HIŠNIK - gledališka komedija - za izven, vstopnina 1500 SIT Petek. 21. maia. ob 20. Uri MePZ ODMEV - letni koncert, za izven, vstopnina 1000 SIT MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, GSM: 041/ 957 609 Nedelia. 16. maia. od 15. ure dalie Budnarjeva muzejska hiša Ob dnevu družin in dnevu muzejev - druženje, petje, risanje, igranje različnih generacij. Prinesite stare igrače, spominske knjige, zanimive stare predmete ... Sobota. 22. maia od 10. -12. ure: Mercator Center Kamnik Tekmovanje mojstrov v YU- Gi- OH igri. Informacije - Direndaj tel.. 01/830 90 32 Sobota, 29. maia. od 15. - 18. ure, Dom kulture Kamnik Pisani ŽIV ŽAV, SREČANJE DVOJČKOV, PRISPEVKI ZA ALEŠA (glasbene, plesne, likovne delavnice, karate, taborniki, zbiralci, predstavitev igre BEYBLADE, lutkovne predstave, karaoke, medimedo ... ♦ MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 8317 647, 8317 662 Sobota. 15. maia. ob 10.00 na dvorišču gradu Zaprice Malešev otroški likovni salon Pod vodstvom kustosinje pedagoginje Slovenskega etnografskega muzeja Sonje Kogej Rus bomo izdelovali otroške igrače - punčke iz cunj. Prispevek za material: 500 SIT. ♦ Galerija Miha Maleš Glavni trg 2, Kamnik, tel. 8391 616 Sobota. 15. maia. ob 15.00 v Galeriji Mihe Maleša Zadnje javno vodstvo po razstavi Ustvarjeno s črto - Maleševe risbe. Po razstavi Vas bo popeljala Barbara Savenc. Torek, 25. maia. ob 19.00 v Galeriji Mihe Maleša Otvoritev razstave Pilon / Maleš, Pariško druženje, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Pilonovo galerijo v Ajdovščini. Razstavljene bodo risbe, gvaši, slike in grafike. ♦ ARBORETUM VOLČJI POTOK Volčji Potok 3, Radomlje Tel: 01/831 23 45 Sobota in nedelia. 22. in 23. maia. od 15.-17. ure PROGRAM ZA OTROKE: LUMPIJEVE OTROŠKE DELAVNICE SPOZNAVANJA NARAVE (delavnice so brezplačne, predšolski otroci prost vstop, za ostale vstopnina) 13. maja 2004 POGLEDI Kamniški OBČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II Tuhinjci so nas (z veselico) popeljali v Evropo. ]\Jo, po smo končno v letoš-1 ▼ njem cvetočem maju stopili v Evropo in postali enakopraven član velike evropske družine narodov. Lahko se malo pohahamo in zapišemo, da smo v občini pod kamniškimi planinami nekoliko prehiteli naše sosede, saj smo že štirinajst dni prej razglasili evropski park, v naš Volčji Potok sije za nekaj mesecev preselil ne samo del Evrope, p sreda, 19. maj - 20.00 > četrtek, 20. maj - 20.00 pelek, 21. maj - 20.00 > abonma ORANŽNI in IZVEN abonma RUMENI in IZVEN > abonma RDEČI in IZVEN abonma ZELENI in IZVEN I iiIx lliibncr: Marjelka, str. 89 > komedija Mestno gledališče Ptuj, igrata: Mojca Funkl, Gojmir Leš- njak - Gojc glasba četrtek, 27. maj - 20.00 > I/VI N TINKARA KOVAČ in SKAT > koru en sreda. 2. junij - 20.00 > abonma MODRI in I/VI N Simfonični orkester Domžale-Kamnik >koncert Na sporedu. S. Vremšak. G. Finzi in E. Grieg; dirigent: Štefan Garkov, solist: Dimitrij I^ederer - klarinet GALERIJA DOMŽALE Četrtek, 27. maj - 19.00 > Galerija Domžale - VSTOP PROSI SIGNS OF THE TIME Jože Stražar (Slovenija). Sumiko Kivohara (Japonska), Kaj-sa Haglund (Švedska). Mikael Bonnevie (Švedska), Barbel More (Nemčija), Heide Luhr llassels (Ncmčita) VVoo-Bock Lee (Koreja) > skupinsko razstava Razstava bo odprla do II. junija 2004. INFORMACIJE Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika. od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 SaiTI PC Jarše VABIMO VAS NA OTVORITEV v četrtek 20. maja ob 14. uri. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno, zabavali pa nas bodo ČUKI. BARVE LAKK0R0DJA BARVE, LAKI, ČISTILA, iVIJAKI ZAŠČITA, PLESKARSKO \ R0CN0 IN ELEKTRO ORODJE, SILIKONI, i ORODJE, VIJAKI, LEPILNI TRAKOVI. ■ ŽIČNIKI, OKOVJE, NOVO ■ MEŠALNICA \ KLJUKE, ZIDARSKO BARVJUB l ORODJE, KR0VSK0 -------------J ORODJE, HOBI J PROGRAM ISALON KERAMIKE SEMENA, ČEBULICE, SADIKE, LONČNICE, GNOJILA, ZEMLJA, KORITA IN OKRASNI LONCI ZA ROŽE, VRTNO ORODJE, KOSILNICE, HRANA ZA ŽIVALI TALNA IN |BHfH| STENSKA /. 'p'iJJ^^^SiflB; ICEkAMIIICAi Um SANITARNA 1 KERAMIKA IN IjjjjiHI08TALA VODOVOD OGREVANJE 'Hrti _ / VSE ZA OGREVANJE IN VODOVOD, KUHINJSKA KORITA, WC KOTLIČKI, ARMATURE, PEČI, BOJLERJI, HIDROPAKI, ČRPALKE, BAKRENI PROGRAM, ALUMPLAST PROGRAM ELEKTRO ODDELEK KABLI, ŽICE, STIKALA, SPOJNI ELEMENTI, DOZE, SVETILA, VAROVALKE, SKRATKA VSE ZA EL. INŠTALACIJE GRADBENI MATERIALI OPEKA, ZIDAKI, BETONSKI IZDELKI, BETONSKO ŽELEZO, ARMATURNE MREŽE, STREŠNE KRITINE, HIDRO IN TERMO IZOLACIJE, VSE ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO, CEMENT, APNO... cikcijci 14. 5. do 5.6. 2004 W VEČ KOT 100 ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH IZ KATALOGA TOPDOM V TRGOVINAH SAM SAM Prodajni center Jarše Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Telefon: 01/ 729 88 00, fax: 01/ 729 88 32 SAM Trgovina z gradbenim materialom Stranje Zg. Stranje la, 1242 Stahovica Telefon: 01/ 832 70 30, fax: 01/ 832 70 45 Kamniški OBČAN ŠPORT IN PROSTI ČAS 13. maja 2004 9 S potapljaškim klubom NOVA SUB ODKRIJTE SKRIVNOSTI PODVODNEGA SVETA Potapljanje se kot šport in način preživljanja prostega časa vedno bolj uveljavlja, saj z razvijanjem discipline in samospoštovanja ter obvladovanjem določenih stopenj usposabljanja tudi v poslovnem in zasebnem življenju pomaga pri uresničitvi zastavljenih ciljev. Na mednarodnem sejmu Počitnice na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v marcu se je širši javnosti prvič predstavil Potapljaški klub NOVA SUB iz Kamnika, relativno mlad klub, ki je v svojem delovanju zelo uspešen. Dejavnost so na ogled postavili na atraktivnem razstavnem prostoru ob vhodu v halo C, opremili so ga s potapljaško opremo in literaturo. Pozornost obiskovalcev so pritegnili tudi s predvajanjem filmov o organiziranih in no »moški šport«. Kot nam je na zanimivem razstavnem prostoru povedal Saš Dolinšck, predsednik kluba in navdušen potapljač, PK Nova suh svojim članom in članicam nudi potapljaške tečaje skozi vse lelo po programih SSI in CM AS. organiziram eno ali večdnevne aktivnosti, kot so klubska vikend potapljanja, tabori, potapljaška križarjenja in izleti v tropska in ostala morja, izposojo kvalitetne potapljaške opreme, razna pre- Predstavitev Potapljaškega kluba NOVA SDK iz Kamnika jc na mednarodnem sejmu turizma na Gospodarskem razstavišču pritegnila kar precej pozornosti. Potapljači NOVA SUB so nam povedali , "Varno potapljanje je geslo, ki ga potapljači radi uporabljamo, zalo smo v našem klubu s pomočjo sponzorja pridobili Dan komplet, tO je element, kije neizbežen za ohranitev človeškega življenja vini merit potapljaške nesreče in nitrox - mešalno enoto za mešanje raz ličnih plinskih mešanic, ki naredi potapljanje še varnejše in boljše, Krajevna sku/mosl Podgorje nam je odstopila v najem svoje prostore, kjer se lahko sestajamo, zato smo skupaj s krajani uredili okolico doma v Podgorju. Na rednem letnem občnem zboru smo pregledali naše aktivnosti v preteklem ittu, si zadali nove plane za leto 2004 in Saša Dolin ška izvolili za bnvega predsednika kluba, ki je obljubil, da bo klub vodil vestno in resno še tako naprej kot je bilo v preteklem obdob-M Pet naših članov sc je odpravilo na Mali Lošinj na 10-duevui in-štruklorski tečaj. Kandidate za not v inštruktorje čaka naporno delo, saj Programi potekajo /neko celega dne in jiozno v noč. Dnevno prebijejo najmanj o ur v bazenu, kjer spoznavajo in utrjujejo svoje potapljaško znanje, najmanj štiri ure pa je teoretičnih predavanj v zvezi s potapljanjem, Klubske potapljaške aktivnosti smo za vse člane pričeli sredi aprila S potapljanjem v okolici 1'ule. takoj zalem je M> naših članov za teden dni odšlo na zanimive potope na Rdeče morje, za prvomajske praznike pa jc naš klub organiziral teden sko potapljanje v okolici Mitrterja. I,i aprila smo v domu KS Podgorje organizirali potapljaški večer s predstavitvijo jamskega potapljanja s predavan/eni Duleta Oreh-ka, Aleša l.aharnarja in ekipe 11(11 leama Nova sub, ki so nazorno predstavili jamsko potapljanje, io izredno zahtevno vrsto tehničnega potapljanja. Predavanje so obogatili najnovejši filmi Toneta Stojka in ekipe, posneti V potopljenih slovenskih jamah Če vas ta nima karkoli v zvezi s potapljanjem, izveste na ivtcic.novasttb-klub.siali na (HI 724 370, Dtile." strokovnih oseb. Dejavnost potapljaškega centra Nova sub je tesno povezana s klubom, zato se tečajniki po opravljenih tečajih vključujejo v organizirana klub-ska potapljanja in tako pod stro- kovnim nadzorstvom pridobivajo potrebne izkušnje. V potapljaški klub Nova sub se lahko vključi cela družina in tako na aktiven način skupaj preživlja proste tre nutke. SAŠA MEJAČ i Potapljaški klub Nova suh iz Kamnika je v soboto, H. maja, skupaj s Potapljaško zvezo Slovenije in Občino Mengeš organiziral KKOI.OŠKO AKCIJO na Mengeškem Kajarju. KKO akcije se je udeležilo 120 udeležencev iz šestih potapljaških klubov, pod vodo pa se je podalo 27 potapljačev. vodenih potopih doma in v tujini, potapljaških križarjenjih, jamskem potapljanju v slovenskih potopljenih jamahE Vodilo kluba, ki deluje dve leti pod idejnim vodstvom izkušenega potapljaškega inštruktorja in športnega zanesenjaka Duleta Orehka in združuje že 110 ljubiteljev različnih vrst potapljanja, od potapljanja na vdih, SCUBA rekreativnega in športnega potapljanja, do jamskega potapljanja kot izredno zahtevne vrste tehničnega potapljanja, je čimveč VARNEGA in SPROŠČENEGA potapljanja. Tak pristop zagotavlja uspešno delovanje. Kot zanimivost naj omenimo, da je med člani kar polovica predstavnic lepšega spola, kljub splošnemu mnenju, da je potapljanja pretež- davanja, organizira potapljaške večere;' '^—m^m* V okviru kluba deluje SSI potapljaški center Nova sub, ki sc ukvarja z izobraževanjem potapljačev in zagotavljanjem vse potrebne logistike za varno in sproščeno potapljanje. Osnovna dejavnost je šolanje in izobraževanje potapljačev po različnih programih od začetnih, nadaljevalnih tečajev, pa do tečajev specialnosti, največ kandidatov sc šola po programih SSI . Scuha Schools International, ustanovljena v Ameriki pred šS-imi leti, je ena največjih in najuspešnejših mednarodno priznanih potapljaških organizacij, ki omogoča učenje potapljanja na enostaven, zabaven in varen način, v kontroliranih pogojih pod nadzorom Hitrostni motociklizem - supermoto Uspešna vrnitev Roka Sitarja -odličen tretji na svoji prvi dirki Kdor prej pride, prej pelje. P* I ■§*<>■ 10« I. H ttf* I.840.000SIT 1 ------ P 2.930.000SIT # 3.950.000SIT MED 1«. APRILOM IN 1$. MAJEM NE IZGUBLJAJTE CASAI V tam obdob|u vim namreč pri nekupu noveg« otebneg« voill« Peugeot nudimo poiebne «krljtk* cene ali p« ll lahko Irbereta dodatno opremo v vredno iti, ki |a odvlina od modela votli« ObUČIte nata prodajne lalona In m v7amlta fai la tetine vofnje tar poivat t nailmi prod»|*lel Bogata Itblr« modelov, privitem ponudb« in ugodna oblika financiranja vim omogočijo veliko molnottl ta tirat optimalan nakup Zato poikrbita, da bone Imeli dovolj eat« ti premltlek Ponudb« valj« le ta nova otebna Klima serijsko MtiK.tor —<*M. Total. PCUOfOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje - www. rodex.si 01/722 70 10, 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 1010 metrov dolga proga na kartodromu Špansko v hrvaški prestolnici je bila prizorišče prve dirke letošnjega državnega prvenstva v hitrostnem motociklizmu. Ob voznikih v razredih sku-ter in minimoto so za najzanimivejšo dirko poskrbeli dirkači v obeh razredih supermoto. Vse skupaj ne bi bilo nič posebnega, če ne bi med vozniki supermota imeli novega predstavnika tudi Kamničani. Roka Sitarja, člana kamniškega Sitar Dunlop Racing Teama, ki je lansko leto na dirki za pokal Dunlop na brniškem Dunlop moto parku uradno zaključil svojo športno pot na dveh kolesih. Bilo je težko. Njemu, njegovim navijačem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k njegovi uspešni poti. A Rok je bil neomajen, po nasvetu zdravnika je končal z dirkanjem. Bencin v Rokovih žilah pa ni dal miru... A to lahko razume le nekdo, ki sta ga ti presneti dve kolesi že zastrupili. In Rokova kronična bolezen se je zbudila, simptomi so se ponovili. Motor za laika skoraj enak, kot tisti, s katerim je zaključil moto-krosistično kariero, je bil hitro pri roki. Prvi poizkusi, vzbujeno zanimanje, prvi resni treningi, nekaj nasvetov klubskih kolegov in Rok je že postavljal dobre čase. Odvr-teli so se tedni, odločitev je padla. Zastrupitev je nazaj! Rok je dvignil novo dirkalno licenco in se podal v nov boj. Tokrat med vozniki supermota, športni panogi, ki vedno bolj pridobiva na veljavi. Prva vožnja v razredu supermoto 450, ki je novost letošnje sezone, je postregla s prepričljivo zmago povratnika v slovensko državno prvenstvo, Aleša Hlada iz kamniškega Sitar Dunlop Racing Teama. Za njim je v obeh vožnjah zaostal drugi favorit, Mariborčan Grega Milošič, ki tudi letos brani barve AMD Domžale. Z odličnim, skupno tretjim mestom pa je svoj premierni nastop v tem športu zaključil Hladov klubski kolega Rok Sitar. Po nekoliko slabi volji zaradi napačno izbrane pnevmatike je bil Rok na kvalifikacijskem treningu sicer sedmi, ob preudarni in borbeni vožnji pa se je prebil naprej in prvič skozi cilj privozil kot peti. V močnejšem razredu supermoto prestige je dirka ob točkah za državno prvenstvo štela tudi za pokal Alpe Adria. V prvi vožnji v tej kategoriji je po nekoliko zamujenem startu lanski slovenski državni prvak Marko Škarja zaostal le za domačim voznikom Gora-nom Gajičem. To je bil odličen obet pred drugo vožnjo, v kateri pa je Škarja še enkrat zamudil start in v prvi zavoj zapeljal šele kot četrti, skozi kot sedmi. Dirko je na koncu dobil Hrvat Goran Ga-jič. Kok Sitar ponovno v akciji Precej zanimivejša je bila zato finalna vožnja raz reci a 450 supermoto. Sitar je še enkrat startal iz sedmega mesta, Hlad pa je iz prve pozicije povedel še v dru go. Rok je bil tokrat še odločnejši. Preudarno je vozil za tekmeci in kmalu spoznal, da je hitrejši od tistih, ki vozijo pred njim. Še posebej je pridobival na terenskem delu, ki je vseboval tudi skok. Ker pa je na teh dirkah prehitevanje veliko težje, je moral biti hkrati vztrajnejšt, potrpežljivejši in tudi spretnejši. Rok se je tako dolgo prebijal naprej, da je na koncu vozil na tretjem mestu. Kot tretjemu mu je na koncu s ciljno zastavico zamahnil še finišer. To pa še ni bilo vse, saj je Rok več kot presenetljivo dirko tudi v seštevku obeh voženj končal na tretjem mestu: » Tega vsekakor nisem pričakoval, zato je veselje še toliko večje. Kako odlična motivacija je to zame za naslednje dirke pa si prav tako lahko le mislite!« nam je vesel povedal. ■ Za nameček pa je za odlične uvrstitve ostalih voznikov dobil pokal za najboljši klub na dirki tudi Janez Sitar, predsednik kamniškega kluba Sitar Dunlop Racing Team. Roku je torej vrnitev uspela - je pravi fenomen in redkost tudi med vsemi ostalimi športnimf povratniki, zato bomo o njem zagotovo še slišali in tudi pisali. S tem se ie strinial tudi Roman Jelen, Rokov najboljši prijatelj Je iz mo-tokrosističnih časov, ki si je dirko tudi ogledal. Rezultati: Supermoto prestige pokal Alpe Adria: 1. Goran Gajič 45, 2. Dejan Opet (oba Hrv) 38, 3. Gyorgy Ko-ekenvesi (Mad) 32,4. Marko Škarja 29, 5. Tadej Korošak (oba Slo) 24,... Supermoto prestige DP: 1. Tadei Korošak (Geodrill RT), 2. Marko Škarja (Sitar Dunlop Racing Team) oba 45 točk, 3. Janez Golmajer (AMD Orjaki) 32, 4. Marjan Habat 26, 5. Jure Kozole (oba AMD Kamnik) 22,... Supermoto 450 cem: 1. Aleš Hlad (Sitar Dunlop Ra cing Team) 50 točk, 2. Gregor Milošič (AMD Domžale) 40, 3. Rok Sitar (Sitar Dunlop Racing Team) 27, 4. Muharem Kovač (AMD Or jaki) 26,4. Miha Barle (AMD Šen tvid pri Stični) 23, 5. Rok Mihelčič (AMD Lukovica) 23,... BOR mesarstvo ^ Prt enkratm mesnih Izdelkov__ nad 5,000 SIT oam PODARIMO ZAVITEK ŽAR KLOBAS DUPLICA, KamniJc, Ljubljanska 21 c, tel: Q1/831-0M0 -,— KLIMA hlajenje + gretje + \ ionizator + montaža ZE OD 124.900 SIT brez DDV 10 13. maja 2004 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN DOBRODOŠLI VEU! www.itudtintski-klub.com MEDIMEDO IN MLADINSKI CENTER Kakšna je najmlajših v EU? prihodnost Datum in dogodek, ki sta nas vse zaznamovala, je bil vsekakor 1. maj, pa ne zaradi praznika dela, temveč zaradi vstopa naše male državice v Evropsko unijo. In ko po nekaj dneh premišljujem o tem, se mi zdi vse skupaj zelo podobno začetku 20. stoletja, ko so naši predniki odhajali čez lužo s trebuhom za kruhom. S polnimi ušesi obljub in lačnimi očmi. Pa so kaj kmalu ugotovili, da Amerika ni tako obljubljena dežela in da bo potrebno za ljubi kruhek ravno tako garati. In podobno je sedaj. V preteklih mesecih so nam obljubljali vse mogoče, tik pred zdajci pa smo imeli priložnost videti tudi bolj realno sliko. Izvedeli smo, da bo gorivo še dražje, ravno tako tudi avtomobilsko zavarovanje, nič cenejši ne bodo niti avtomobili, dražje bodo poštne storitve in cestnina, izdelki iz sladkorne baze, nekoliko pa naj bi se pocenil alkohol. Dobra vzpodbuda, kaj? In vse to so stvari, ki se tičejo tudi nas, študentov, ki dolgo časa delamo in še dlje varčujemo, da si lahko privoščimo nakup starega avtomobila in kakšno potovanje izven naših meja. Mnogi s(m)o upali tudi na boljše izobraževanje v tujini, pa se lahko še enkrat več obrišemo pod nosom, saj bo še vedno dostopno le najpremožnejšim. In da bi bilo vse še hujše, bomo šolnine kmalu uvedli tudi pri nas in kvalitetno srednješolsko in univerzitetno šolanje bo kmalu postalo stvar prestiža. Meje so se tako podrle le navidezno in če morda sodimo v Evropo, smo globoko v duši še vedno Slovani in naša mentaliteta ni evropska. In iz skoraj pozabljenega socializma smo široko nasmejani in objeti odšli v navidezni liberalni kapitalizem. Ne, za nas, majhne, nesamozavestne in vedno nevoščljive Slovence Evropska unija ne predstavlja Indije Koromandije. No, mesec maj tudi na Študentski klub Kamnik prinaša nekaj novosti in običajnih novosti. Četrtkovi filmski večeri postajajo Sodelujte na '"tografskem tečaju zvezda stalnica - ta mesec štirikrat in znova z nekaj resničnimi mojstrovinami, v sporede se je trdno usidral tudi cikel Študent & Muzika in pa seveda potopisna predavanja v Matični knjižnici Kamnik, ki se s tem mesecem do oktobra poslavljajo. Novost je vsekakor SiOL TV, s pomočjo katere si je moč ogledati kar sto različnih televizijskih programov, seveda na velikem zaslonu in ki bo še nekoliko popestrila urice, ki jih preživljamo v naših prostorih. Cosmic bovvling? Da, še enkrat več je za nami in še enkrat več fantastično, za mnoge že blizu ekstaze. Podobno bo najbrž tudi na koncertu Norah Jones, o katerem pa nekaj več naslednjič. Že prejšnjič smo vam napovedali zdaj že tradicionalno prireditev Pejmo se maja(t), ki jo pripravljamo skupaj s Študentskim klubom Domžale in še nekaterimi sodelavci in ki se bo potrjeno odvijala od 27. do 30. maja v Domžalah, natančen spored pa najdete na naši spletni strani. Lahko pa vam obljubimo, da bo kot vedno - pestro, zanimivo in nepozabno. Na spletni strani www.studentski-klub.com pa si lahko preberete tudi vse o fotonatečaju, katerega glavna tema so rožice, vseh barv, oblik in vrst. Kot vidite, nam pestrih projektov in prireditev ne manjka in če bi bili radi v njih aktivno udeleženi, ste vsi prav toplo vabljeni, saj je prostora vedno dovolj. Drugače pa boste o podrobnostih brali že v naslednji številki! Lep pozdrav do prihodnjič! MATIC SLAPŠAK, pr-kamnik@studentski-klub.com Glasbena šola Kamnik razpisuje vpis novih učencev v šolskem letu 2004/2005 INSTRUMENT Število novih učencev KLAVIR 2 ORGLE 2 HARMONIKA 4 VIOLINA 5 VIOLA 0 VIOLONČELO 4 KITARA 2 KLJUNASTA FLAVTA 4 FLAVTA 0 OBOA 1 KLARINET 2 SAKSOFON 0 ROG 1 TROBENTA 6 POZAVNA 4 TUBA 2 TOLKALA 0 CITRE 4 DIATONIČNA HARMONIKA 4 PETJE 4 BALET 10 PRED. GLAS. VZGOJA 20 GLAS. PRIPRAVNICA 20 Vpis bo potekal v tajništvu Glasbene sole Kamnik od 20. do 26. maja od 8. do 11. ure. ter 20. in 24. maja od 16. do 18. ure. Sprejemni izpiti bodo v četrtek, 27. maja, od 17. do 19. ure. Ravnateljstvo Glasbene sole Kamnik Naš iiiiild dela je bil že doslej: ustvarjalno, zabavno, zdravo in kvalitetno preživljanje prostega časa otrok. mladostnikov in njihovih staršev. Zanje pripravljamo različne programe, letos jut bo še poseben /)ottdarek na družinah in »novih« Katuuičauili. <)b svetovnem dnevu zdravja, 7. aprila, smo na Mladinskem Vsi smo hoteli hiti čimprej na vrsti pri zdravnici, saj so bile naše igračke bolne. Medvedek iz vrtca Marjetica je prišel na kontrolo zaradi »srčnih težav« centru pričeli s programom za večjo kvaliteto življenja. Začeli smo s prirejenim projektom Medimedo. V sodelovanju z Rdečim križem Kamnik in Zdravstvenim domom Kamnik smo z ga Jožico Lužar in gdč Te-jo Jeras pripravni celodnevno »bubulanto« in »zobolanto« za medvedke, /mucke in ostale igračke. Ob posebnih dnevih bomo Spoznali različne bolezni in preventivo, morda se bomo srečali s »sladkorčki«. gibalno oviranimi, X otroki z duševnimi motnjami, se učili strpnosti in spoštovanja različnosti. Nekaj izkušenj imamo že z delavnicami Rody image ali Dobro se počutim v svojem telesu, s sproščanjem, s tečaji zdrave prehrane...Vse to lahko ponovimo tudi za vas! letošnji svetovni dan zdravja je bil posvečen skrbi za večjo varnost otrok in drugih udeležencev V prometu. Skupaj Z RK Kamnik, in Svetom za preventivo Kamnik bomo posvetili tej problematiki kar nekaj akcij: Riti viden, varen; Kako ukrejtuti ol> nesrečah, nezgodah; Razstava likovnih del natečaja RK Kamnik - Samo eno življenje imaš, j/azi, kako z njim ravnaš!; Teden prometne varnosti, Dan brez avtomobila... Že smo pri gibanju in vseh oblikah telesne aktivnosti, ki pripomorejo k. boljšemu zdravju, odpornosti, utrjujejo družabnost in druženje različnih generacij. Zato načrtujemo sku/mo kolesarjenje, rolanje, pohode, />les, lokostrelstvo, odbojko na mivki, samoobrambo. Jeseni bomo vzpodbudili športne klube in društva za dan odprtih vrat, da se boste lažje odločili za indii ndualne akth m ost i. Poskrbimo tudi za ljudi okoli sebe! Namenimo jim prijazen pozdrav, ponudimo drobno pomoč, bodimo dober vzgled svojim otrokom, povabimo sosedove otroke k nam na delavnico, na izlet, opozarjajmo na nepravilnosti na igriščih, na težave v svojem bivalnem okolju... Potem bomo lahko nekoč ustvarili ()TR()K<)M PRIJAZNO IN VARNO MESTO, kar je naš dolgoročni cilj! Vsak zase, drug z drugim in vsi Skupaj bomo lahko veliko naredili za boljšo kvaliteto življenja. () jiosameznih prireditvah vas obveščamo v koledarju jmredi-tev. Vabljeni v našo družbo! za Mladinski center Helena Sterle PISANI ŽIV-ŽAV, SREČANJE DVOJČKOV, PRISPEVKI ZA ALEŠA Sc preden porabite zadnje atome energije v šoli, vrtcu in službi vam pripravljamo zadnjo soboto v maju veselo druženje za vse generacije V Domu kulture v Kamniku vas pričakujemo maja od 15. do 18. ure. Prireditev ho v vsa-kem vremenu, parkirišče in igrišče sta v bližini, s svojimi idejami lahko se dopolnite in sooblikujete program, povabite prijatelje in znance, vstop je prost. Posebej homo veseli vseh DVOJČKOV. Na prvem srečanju bomo poiskali najmlajši in najstarejši par. Ogledali si boste lahko dve predstavi: lutkovno - Kraljič-n;t na zrnu graha in odlomek iz mjuzikla Razbita Žoga, sami pa boste lahko zaigrali Žogico Maro-gico. Svojo ustvarjalnost boste lahko pokazali v »bitki talentov«, prepevali z Vrabčki in drugimi glasbenimi gosti, ustvarjali v likovnih delavnicah, se pridružili plesalcem, udeležili zabavnih iger, se preizkusili v namiznih družabnih igrah... Nekaj novih spretnosti pa nas bodo naučili taborniki iz rodu liis-triških gamsov in karatcisti iz karate kluba Virtus. Najmlajši lahko prinesejo svoje medvedke in druge igračke \ bit bulanto Medimedo. Vabimo zbiralce, da predstavijo svoje zbirke, možna bo menjava kart Pokemon, Yu-gi-oh Ma-gic in predstavitev igre BEYBLADE, Potrudili sc bomo šc za kakšno presenečenje, zato ne pozabite fotoaparatov! Organizatorji z, MC-ja. MI.D-ja, DAM-a. vsi gostje in nastopajoči smo se odločili, da prireditev posvetimo ALEŠU iz Podgorja, ki seje hudo poškodoval v prometni nesreči. Zbirajo sc sredstva za njegovo dvigalo, potrebuje pa še veliko posebnih pripomočkov, posebno hrano, nego... S prostovoljnimi prispevki na prireditvi mu boste lahko pomagali! HELENA Informacijske storitve v Matični knjižnici Kamnik KAJ LAHKO OPRA VITE DOMA NAMESTO V KNJIŽNICI? Ker želimo nekatere storitve približati uporabnikom, smo v naši knjižnici pripravili nekaj novosti. Z njimi sledimo zahtevam po azur nosti in kvaliteti poslovanja. Tako lahko od doma uredite nekatere knjižnične opravke in se izognete čakanju v vrsti, ki je zadnje čase zna čilno za popoldanski čas. Zalo smo uvedli obveščanje preko elektronske pošte. V primeru, da nam posredujete vaš elektronski naslov, boste pO elektronski pošti prejemali vabila na naše prireditve in obvestila o novostih v naši knjižnici. Tudi sporočila o za vas prispelem rezerviranem gradivu boste prejeli na elektronski naslov in vas v tem primeru nc bomo obveščali po telefonu. Svoj elektronski naslov lahko posredujete po elektron ski pošti na naslov mkk" kam.sik.si ali pa izpolnite obrazec v knjižnici. Radi bi vas opozorili tudi na nekatere naše storitve, ki jih lahko uporabljate 24 ur na dan. Podaljšanje roka vrnitve izposojenega gradiva prek interneta Za podaljšanje izposojevalnega roka gradivu prek interneta potre hujete geslo, ki vam ga na vašo željo v našo bazo bralcev v piše knjižničarka. Z njim se boste avtorizirali oh prijavi v elektronskem katalogu. Prek interneta roka Izposoje ne morete podaljšati, če nimate poravna nih obveznosti do knjižnice (članarina, zamudnina), če je gradiv u rok izposoje že potekel, če je gradivo že rezerviral drug uporabnik ali če imate izposojene zgoščenke-, v ideokasete oz. DVD. Podaljšanje roka vrnitve izposojenega gradiva preko avtomatskega odzivnika Pokličete na telefonsko stev ilko 031 90 90 32 in vtipkate številko I za kamniško knjižnico ali številko l za knjižnico v Štnarci. Nadaljujete tako, da vtipkate svojo 7-mestno stev ilko članske izkaznice in pritisnete tipko lestvica. Avioriziratc se s ■ i-mestnim rojstnim datumom vpisanega člana (brez letnice rojstva).Odzivnik vam nudi natančno informacijo 0 podaljšanem oz. nepoclaljšanem roku izposoje za gradivo, če pritisnete na tipko š. SMS obveščanje o roku vrnitve izposojenega gradiva Na Storitev se prijavite s klicem na mobilno številko hihliolona 031 90 90 32 in pritisnite I. Obveščeni boste o roku vrnitve izposojenega gradiva (tri dni pred iztekom roka vrnitve prejmete SMS sporočilo z informacijo o datumu vrnitve gradiva) in opozorilo pred 1. opominom (en dan po izteku roka vrnitve prejmete SMS sporočilo, da je potekel izposojcvalni rok). Storitev lahko uporabljale- uporabniki omrežja M<> hitel GSM, cena prejetega sporočila je 18 SIT. Rezervacije in naročanje gradiva preko interneta Potrebujete svojo 7-mestno številko članske izkaznice in gesle>, ki stega dobili v knjižnici. Za rezervacije) graeliva kliknite http://co-hiss.izum.si/ in poiščite v elektronskem katalogu Matične knjižnice Kamnik graelive). Vpišite svoje- iskalne zahteve-, preglejte- seznam zadetkov in s klikom izberite naslov. Kliknite- v ustrezen kvadratek in nate) gumb »želim rezervirati«. Če ste izbrali prosto gradivo, vas ho te> čakalo na izbranem oddelku dva delovna dneva. Če ste izbrali trenutne) izposojeno gradivo, boste uvrščeni na listo rezervacij. Ko bo gradivo na voljo, boste obveščeni bodisi pe> telefonu bodisi pe> elektronski posti. Graelive) be>stc prevzeli na oddelku, na katerem ste ga rezervirali. Podrobnejše Informacije lahko dobite na domači strani knjižnice www.kam.sik.si ali pa jih zahtevajte pri knjižničarjih na oddelku, Z uporabe) naših dodatnih steiritev vam be> take) ostale) več easa za druženje s knjige)! MAJA ŠINKOVEC RAJH Območno združenje Rdečega križa Kamnik razpisuje LETOVANJA 2004 ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE OBČIN KAMNIK IN KOMENDA V letošnjem letu so pripravljeni naslednji OKVIRNI termini: 1. izmena Savudrija 10. 7. do 20. 7. 2004 - 50 mest 2. izmena Debeli rtič 26. 7. do 5. 8. 2004 - 50 mest 3. izmena Debeli rtič 5. 8. do 15. 8. 2004 - 50 mest Zainteresirani starši oz. skrbniki lahko vloge za prijavo mi letovanje dvig nejo na Območnemu združenju Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska t, Kamnik, v ponedeljkih med 9. in 12. uro, v sredah med K), in 12. ter 14. in 16. uro ter V petkih med v. in 12. uro. Izpolnjeno vlogo morajo do 28. 5. 2004 vrniti osebno na OZ RK Kamnik, Ljubljanska 1. Komisija bo prispele vloge pregledala, sestavila prednostno listo I 'II Otrok in starše oz. njihove zakonite zastopnike povabila na podpis pogodbe. Pogoj za regresirano letovanje jc zdravstvena indikacija, prednost bodo imeli otroci, ki se v lanskem letu naših letovanj niso udeležili. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki OZ RK Kamnik HM 1-697 vsak dan med 10. in 12. uro. Organizator si pridržuje pravico do spremembe terminov na zahtevo lastnikov rezerviranih kapacitet. * h. srna LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel: 01/8341-660. I * Ob Dnevu zemlje so otroci (mucki, miške in marjetice iz VV/. Antona Medveda) ob pomoči svojih vzgojiteljic sestavljali Smrdozavra - iz materialov, ki v naravi ne razpadejo, se ne razgradijo. (Triumph;Maria-.Gakb) * NOGAVICE POSKRBLJENO Z/t PARKIRANJE, PESTRO PONVDIIO IN NIZKE CENE MED DOHRIMl! Kamniški OBČAN MED MLADIMI 13. maja 2004 Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Srčece v meni je glasno poskočilo V okviru prireditev oh vstopu v Evropsko unijo je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Kamnik pod pokroviteljstvom Občine Kamnik v četrtek, 22. aprila, v Domu kulture hrehla z Veroniko Božič, Otroški pevski Zbor »Vrabčki« DKI) Solidarnost z Marinko Apamik, otroški pevski zbor OŠ F, Albrehta, podružnica Nevljc z Matejo Kališnik, otroški pevski zbor OS I Alhreh če in osebnega zadovoljstva. Da bi jih le bilo v življenju čimveč! Ti pomladno sončece, ti si naredilo, daje v meni srčece glasno poskočilo. VERA MEJAČ Zan Potočnik in Lucija Šimenc, učenca 1. a razreda OS Stranje. Uspešen zaključek programa »Varnost za vse« V Pariz bodo odpotovali učenci zmagovitega 4. b razreda OŠ Stranje Na novinarski konferenci 14. aprila, ki je potekala v preddverju Državnega zbora RS, so predstavniki podjetja Renault Slovenija ter Sveta za preventivno in vzgojo v cestnem prometu RS predstavili rezultate letošnjega vzgojno-izobraže-valnega programa »Varnost za vse«. Novinarske konference so se udeležili tudi minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber, minister za notranje zadeve Rado Bohinc, kot častni gostitelj pa je nastopil Maksimiljan Lavrinc, predsednik odbora za notranjo politiko Državnega zbora. Na konferenci so razglasili letošnji zmagovalni raz- Zmagovalec v/.gojno-izobraževalnega red. To je 4. b razred z OŠ programa »Varnost za vse«: 4. b razred Stranje iz Stahovice, ki bo z OS Stranje z zmagovalnim plakatom na sredi junija letos Slovenijo temo Varna pol v Šolo. Otroški pevski zbor »Tuhinjčki« OŠ Šmartno v Tuhinju z zborovodki-ii jo Urško Kotnik. Kamnik organiziral Območno te vijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Strokovno jo je spremljal Karel l.cskovcc. Petje mladih in najmlajših, ki nabirajo prvo glasbeno znanje, je poslušalcem pričaralo prav prijetno glasbeno doživetje Tovrstni nastopi pomembno vplivajo na razvoj pevske dejavnosti med mladimi in bogatijo kulturno življenje. Na že tradicionalnem srečanju, ki je plod skupnih prizadevanj učencev in njihovih mentorjev - zborovodij in zborovodkinj, je letos nastopilo kar 16 otroških in mladinskih zborov: otroški pevski zbor Glasbene šole Kamnik s Simonom Skalarjem, pivski zbor oš 27. julij z Danico Grabnar, otroški pevski zbor OŠ F. Al- ta, podružnica Tunjicc z Marjeto Kočar, mladinski pevski zbor OŠ F. Albrehta z Veroniko Božič, Otroški pevski zbor »Tuhinjčki« OS Šmartno v Tuhinju z I rško Kol nik, otroški pevski zhor OS Stranje s Karlo Uril, otroški pivski zhor OS Šmartno v Tuhinju s Petrom Pogačarjcm, otroški pevski zbor OŠ Stranje, podružnica Gozd s Karlo Urh, pevski zbor OS Marije Vere z. Rokom Rakarjem in Jano Rovšek, otroško-mladinski pivski zhor OŠ Šmartno v Tuhinju / Ma rijo Snežko Podpečan in mladinski pevski zbor OŠ Stranje s Karlo Urh. S svojimi prisrčnimi nastopi so učenci navdušili poslušalce in jim podarili dragocene trenutke notranje radosti, vsesplošne src- ZARJA KOVISd.o.o. Molkov a pot 5 1240 KAMNIK mm Približuje se vroče poletje. ZARJA KOVIS v sodelovanju z JADRAN SEŽANO nudo dobavo in montažo Split in multi-split klimatskih naprav proizvajalca SANYO I i o-Multi klimatske naprave z močjo do 84 kVV Split klimatske naprave proizvajalca ACCORKONI Hladilne agregate Plinske peči za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode SANtVa OIMMERGAS MM| l/vajamo tudi vse strojne in elektro instalacije, kronsko vrtanje v železobeton, steklarska in pleskarska dela ter ključavničarska dela vključno z inox programom. NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE OB NAROČIM V MAJI PRI NAS DOBITE VI ( Brezplačno svetovanje za izvedbo strojnih in elektro instalacij Ob naročilu projektne dokumentacije vstopnico za kopanje v TERMAH SNOVIK Oh izvedbi plinske instalacije in klimatske naprave - vstopnica za kopanje z. ročno masažo v TERMAH SNOV I k I n formacije: H-,S*.tis.min. ti4l-:45-s>.V,. iMi.633.--y, mi-6"-341 Zborovodja Peler Pogaear je vodil otroški pevski zbor OŠ Šmartno v Tuhinju. Državni prvaki iz kamniške ekonomske gimnazije V Radovljici je 26. marca potekalo S. državno tekmovanje iz znanja ekonomije. ()rganizator je bila Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, ki je bila lanski zmagovalec. Tekmovanje je potekalo na dveh nivojih: maturitetno tekmovanje in tekmovanje ekonomski tehnik Dijaki naše ekonomske gimnazije Šolskega centra Rudolfa Maistra so se udeležili maturitetnega tekmovanja, na katerem lahko sodelujejo di jaki utrtih letnikov ekonomskih gimnazij in splošnih gimnazij. Prijavljenih je bilo 16 šol in š I dijakov. Sole lahko na državno tekmovanje prijavijo največ dva dijaka, ki jih izberejo na šolskem tekmovanju, kjer se opravi prva selekcija tekmovalcev. Pri nas sta se najbolje izkazala dijaka Simon Gfižofl in Jonatan U Čak ar, ki sla tU državnem tekmovanju predstavljala naso šolsko eki po pod mentorskim vodstvom profesorice Valerije Vilfan, Med posamezniki je največ točk zbral Jonatan Učakar in tako postal letošnji državni prvak v znanju ekonomije Z zbranim številom točk si je tUdI edini od tekmovalcev pridobil zlato priznanje. Naša ekipa (Simon Grlžon in Jonatan Učakar) pa je tudi sku paj zbrala največje število točk in zasedla prvo mesto in prejela ekipno zlato priznanje. Tako bo 6. državno tekmovanje iz znanja ekonomije prihodnje leto potekalo v Kamniku v Šolskem centru Rudolfa Maistra To je za nas lipo priznanje in dokaz, da v našem okolju prebivajo sposobni, ambiciozni mladi ljudje, ki se ne bojijo izzivov Nasprotno. Želijo si tekmova nja in dokazovanja. Za kamniško prihodnost tako ni strahu Valerija V. Vilfan Po novinarski konferenci ob zaključku programa Varnosl za vse (i desne): generalni direktor Renault Slovenija Jean-Pierre Kipoll, minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber, predsednik odbora /,a notranjo politiko Državnega zbora in gostitelj Maksimiljan Lavrinc, minister za notranje zadeve Rado Bohinc, predsednik Sveta /a preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojan Zlender. zastopal na mednarodnem sreča- razredov devetletne osnovne io- Di jak Jonatan Učakar, profesorici ekonomije Valerija Vitka Voljč ter dijak Simon Grižon V. Vilfan in nju v Disnevlandu pri Parizu. Njihov plakat ima zelo jasno, izrazito in univerzalno razumljivo sporočilo. Zmagovalni razred je bil izbran izmed 163 razredov, ki so v okviru prometne vzgoje v 4. razredih osemletke in 5. razredih devetletke pod vodstvom svojih učiteljev in mentorjev pripravili skupinski izdelek - plakat na temo »Varna pot v šolo« ter izvedli druge aktivnosti s področja prometne vzgoje. Mentorica prometne vzgoje na OŠ Stranje Frančiška Klemene je prva prejela vest o zmagi njihovega 4. b razreda in ob tem dejala: »Tako sem vesela, da težko zberem misli. Z razredničarko 4. b razreda Marto Omovšek sva se jeseni precej posvetovali in se odločili za sodelovanje v programu. Od začetka novembra pa do konca marca smo pridno delali in tudi sodelovali s policijsko postajo Kamnik. Na začetku smo bili malce zaskrbljeni, toda vsak dan nam je bilo delo na programu bolj všeč. Izvedli smo tudi nekaj akcij za starše in za lokalno javnost, na primer akcijo 'opazujemo in beležimo' (preverjali smo, kako starši pripeljejo otroke v šolo in kako pri tem skrbijo za njihovo varnost), pripravili smo kviz za starše. Izdelali smo pet različnih plakatov in jih pretehtali skupaj s starši. Vsi smo bili pri odločanju za najboljši plakat enakega mnenja. Zlasti potem, ko smo vse plakate obesili na stojala in preverili njihov učinek, smo bili mnenja, da ima izbrani plakat zelo jasno, učinkovito in hitro sporočilo ter da bi voznik ob pogledu nanj samodejno zmanjšal hitrost« V šolskem letu 200312004 se je k sodelovanju prijavilo 220 četrtih razredov osemletne in petih le, v predpisanem roku do 31. marca 2004 pa so organizatorji prejeli končne izdelke 163 razredov. To pomeni, da je letos izčrpno izobraževalno gradivo o var nosti v cestnem prometu in ustrezne vzgojne pripomočke prejelo prek 4.200 učencev, celoten program pa je uspešno zaključilo približno 3.300 slovenskih učencev. Na mednarodni ravni je letos v programu sodelovalo že 12 držav, v štirih letih pa je dosegel približno 6 milijonov evropskih osnovnošolcev. Vsak razred, ki se je prijavil k sodelovanju, je moral pripraviti izviren skupinski izdelek na temo prometne varnosti. Letos je bil to plakat velikosti 100 x 70 centimetrov, ki je moral biti zasnovan kot oglas za varno pot v šolo. Izvajanje programa se je pričelo ob začetku šolskega leta 2003/2004, zmagovalni razred pa se bo med 11. in 13. junijem letos udeležil mednarodnega srečanja razredov, ki bo potekalo v Disnevlandu pri Parizu. Poleg samega plakata je na končno izbiro zmagovalnega razreda vplivala tudi izvedba ostalih aktivnosti s področja prometne varnosti, ki so jih v tem šolskem letu uresničili na posamezni šoli. Med te aktivnosti tako sodi vsaj 10 obdelanih tem iz izobraževalnega kompleta »Otroci na cesti« v razredu, ki sodeluje v programu, izdelava načrta varnih šolskih poti na sodelujoči šoli, organizacija in izvedba akcije »Stopimo iz teme« v 3. razredih, organizacija in izvedba kolesarskih izpitov na šoli ter organizacija posebne akcije na temo prometne varnosti za starše (šola je lahko za pomoč pri izvedbi te akcije zaprosila Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. C I T RO £ N V TRZI m AvtomarkeT PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen/avtomarket-trzin/ CITROEN V MAJU ŠE STARE CENE! PRILOŽNOST. KI JE NE SMETE ZAMUDITI! PICASSO - od 3.475.000 SIT PLURIEL - od 2.953.000 SIT PUSTITE SE ZAPEUATI! Ljubljanska 21/e, Kamnik (TPC Duplica), tel.: 01/831-10-10, 839-55-19, www.gumiz.com 9 PLAŠČI ZA KOLESA od 12" d« 28": 1.100 - 2.070 SIT e MOPED PLAŠČI -zaAPN- SKUTER - ENDLRO - CROSS npr. a AVTOMATU 2 % z M ■ 1.740 SIT * PRIKLJUČKI - za PRANJE AVTA... • ZA ZALIVANJE... # CEVI ZA ZALIVANJE - KOLUTI L050 - 4.J30 SIT Obiščite nas od 8* do 19», ob sobotah od 8" do 12". 12 13. maja 2004 SPORT Kamniški OBČAN Avtomobilski navdušenci združeni v AŠD Kamniška Bistrica Odbojka NASLOV ODDALI PRED V leto 2004 smo skupina avtomobilskih navdušencev s kamniškega konca startali z velikimi načrti. Prvi cilj nam je že uspelo uresničiti z ustanovitvijo Avto športnega društva Kamniška Bistrica in vključitvijo v nacionalno zvezo za avto šport AŠ 2005- AŠD Kamniška Bistrica smo ustanovili z namenom, da omogočimo vsem ljubiteljem avtomobilizma in avto športa druženje in sodelovanje na družabnih in športnih prireditvah. V torek, IV aprila, smo pripravili predstavitev naših tekmovalcev v Gostilni pri Planinskem orlu, ki smo jo združili s predstavitvijo rallv-a PARI/, DA KAR 2004. To zanimivo dogodivščino sta opisala udeleženca rallv-a Miran Stanovnik in naš someščan Brane Kranjc. Najprej naj na kratko predstavim tekmovalce, ki bodo branili barve našega društva. Veseli nas, da bomo že v prvem letu nastopanja v prvenstvih lahko posegali tudi po najvišjih mestih, saj je v sezoni 2003 je pokal postal še bolj izenačen, saj vozila pred dirko izžrebajo. Asja pa je že posegla po najvišjih mestih in sezono zaključila kot prvakinja Pokala Seicento. V lanski sezoni se je preizkusila tudi v rallyu z atraktivnim vozilom Nissan Micra 1.3 skupina N in v naj-množičnejši diviziji I med 37 tekmovalci zasedla na koncu se zone 12 mesto.. Za sezono 2004 načrtuje nastope v Pokalu Seicento, kjer želi ubraniti naslov prvakinje in Kamničan Brane Kranjc (z mikrofonom) in Miran Stanovnik (spredaj v sredini) sta razkrila zanimive dogodivščine, na najtežjem vztrajnost-nem ralliju Pariz-Dakar. naše vrste prestopila ena naj-obetavnejših slovenskih tekmo valk Asja Zupane. Tudi Franci leras in rallv posadka Boštjan Nušnik-Robcrt Čimžar napovedujejo boj za najvišje uvrstitve. Asja Zupane se z avto športom ukvarja že štirinajst let. V sezoni 2002 je kot edina ženska predstavnica dobila sede/ v pokalnem prvenstvu Seicento in je v konkurenci petintridesetih voznikov dosegla solidno osmo mesto v skupnem seštevku.V pa tudi v rally-u, kjer po letu nabiranja izkušenj pričakuje naskok na najvišja mesta. Franci Jeras je že nekaj let prisoten v avto športu, sprva kot mehanik, zadnji dve leti pa kot voznik, prvo leto v Pokalu Seicento, za lansko sezono pa si je pripravil atraktivno vozilo Citroen Saxo 1,6. V lanskem letu je nastopal v gorsko hitrostnih dirkah in bil kar trikrat uvrščen na t mesto v diviziji IV. Po stopničkah pa nikakor ni mogel po- HO novice Poletje se bliža z vse večjimi koraki in vsi že komaj čakamo, da se preselimo v domači letni bazen. Naveličani smo že voženj v Kranj in Ljubljano. Vsi si želimo trenirati, imamo motivacijo in to nas žene naprej. Včasih se sprašujem, koliko časa se bomo še vozili v bližnja mesta, kjer imajo zimske bazene. Kamnik s svojo vaterpolsko in plavalno tradicijo si zimski bazen vsekakor zasluži. V tem času smo vaterpolisti odigrali kar nekaj tekem. Dečki do 11 let so igrali na dveh turnirjih. Zmagali so tri tekme, eno izgubili, ko jih je premagal kranjski Triglav. To je bila po letu in pol prva zmaga Triglava nad mladimi Kamničani. Dečki do 13 let so premagali Maribor. Kadeti do 17 let so bili polovično uspešni - zmagali so proti Kokri in Slovanu, poraženi pa so bili proti Žusterni in Kopru. V mesecu maju in juniju, ko se zaključujejo državna prvenstva, imajo mladi Kamničani še nekaj pomembnih tekem. Upamo, da se bodo odločilne tekme za mesta pri vrhu lahko odigrale tudi na kamniškem bazenu. Priprave za dan vaterpolistov, 19. junija, so že v polnem zagonu, zato že danes rezervirajte ta dan za obisk bazena. Lahko boste sami preizkusili svoje sposobnosti igranja vaterpola ali pa samo uživali ob gledanju klubskih in tudi reprezentančnih ekip. DARE Tečaj za varnejšo hojo v planine v kopnem Tudi letos vodniški odsek PD Kamnik prireja kratek tečaj varnejše hoje v planine v kopnem. V sredo, 26. maja, bosta predavanji o opremi in nevarnostih ter priprava na turo. V soboto, 30. maja, pa bodo praktične vaje med turo, ki bo predvidoma potekala skozi Kamniško Belo na Presedljaj in čez Konja na Rzenik, nato pa navzdol na Kopišča. Cena tečaja je 2500 SIT za člane PD Kamnik, 3.500 SIT za člane drugih PD in 5.000 SIT za nečlane planinske organizacije. Vključuje del pokrivanja stroškov predavanj, svetovanja, praktičnih vaj, vodenja na turi, morebitne izposoje delov opreme in ilustrirano bro-šurico s 34 stranmi, v kateri so zapisane osnovne informacije o opremi, nevarnostih in tehniki gibanja. Prijave na tečaj so na tel. št. 041 826-375 do vključno nedelje, 23. maja, do 20. ure. seči, predvsem zaradi šibkejšega motorja v primerjavi s konkurenti. Sezono je tako zaključil na 5.mestu v skupni uv rstitv i divizije IV. Za letošnjo sezono napoveduje izboljšave na motorju in boj za stopničke v diviziji IV. Posadka Boštjan Sušnik-Ro-bert Čimžar; Boštjan se je v sezoni 2002 preizkusil na sovoz-niškem sedežu v rally-u in odpeljal nekaj gorsko hitrostnih dirk. V sezoni 2003 pa je tudi v rally-u sedel za volan Lade Samare in skupaj s sovoznikom Andrejem Jordanom začel posegali po najvišjih mestih v diviziji III, kar je na koncu sezone zadostovalo /a 2. mesto. V letošnji sezoni Z novim sovoznikom Robertom Ciimžarjem načrtujeta ponovitev lanskih rezultatov, če bo uspela dobra priprava avtomobila, pa upala na boj za naslov prvaka. Miran Stanovnik in Brane Kranjc sta nam ob posnetkih predstavila nadv se zanimive dogodivščine, ki jih prinaša najtežji vztrajnostni rally. Miran je že izkušen tekmovalec na Dakarju in je letos z motociklom KTM, kljub neverjetnemu srečanju s kravo, zasedel odlično 15. mesto. Brane pa je skupaj z Barbaro Prislan nastopil z vozilom Mercedes Benz in sta tako kot prva slovenska avtomobilska posadka zaključila rally na 59. mestu. Veseli nas, da nam je uspelo privabiti zanimive goste in da so obiskovalci zadovoljni zapuščali predstavitev, hkrati pa vabimo vse ljubitelje avto športa, da se nam pridružijo na ogledu katere od dirk državnega prvenstva. SANDI URŠIČ SVOJIMI« NAVIJAČI! » Odbojkarji Calcit Kamnika so morali po treh zaporednih naslovih državnih prvakov v četrtem poizkusu priznati premoč ekipe Šoštanj Topoiščice in tako sestopiti z vrha slovenske odbojke. Daje seslop še bolj boleč, se je to zgodilo j>red doma čimi navijači. Resnici na ljubo pa so v tretji tekmi v kamniški Športni dvorani prevladovali navijači iz Šaleške doline, ki so skozi vso tretjo tekmo glasno spod bujali svoje igralce in Jih tudi popeljali do zasluženega naslova državnih prvakov, Sicer j>a so tretjo tekmo bolje začeli domači, ki so prvi sel dobili gladko in vse je kazalo, da so se Kamničani hitro pobrali {)<> katastrofi na drugi tekmi v Šoštanju. Gostje so na začetku sicer po-vedli, vendar so Kamničani od-goi orili z dobrimi servisi in odličnim (iašj)erjem Ribičem, ter tako ustavili navezo Satler, Fujs, Tot. Ko so vsi pričakovali, da bodo domači v takem tempu nadaljevali tudi drugi sel, pa so le ti padli v igri in gostje so ob razpoloženi udarni trojki zlahka dobili drugi sel. Prav gotovo pa je bit v boju za naslov /maka odločilen tretji set. le lega so bolje začeli gostje, ki so imeli ob koncu seta kar nekaj zaključnih žog. Prav ob koncu seta />a so napravili kar nekaj napak, j>rav tako i>a so Kamničani popravili igro ob mreži in ujeli goste na J i točki. Ko so ost pričakovali, da bodo domači nadaljevali z naj>adom, seje UStavilO in pO dveh ne/iolreb- nih najmkah je Šoštanjpovedel z 2:1. Odločilni četrti sel so gostje na krilih svoje /mblike držali jiod kontrolo in na koncu so se zasluženo veselili svojega prvega naslova državnih prvakov. Potem, ko so se lansko leto s »čudežno« zmago v zadnjem kola nad Salonitom rešili izjia-da iz lige, lega prav gotovo ni nihče pričakoval. Prave okrepitve in /iredvsem boljša pri pravljenost v zaključnih bojih pa so na koncu pripeljale do l>resenetljivega naslova. Kamničanom ostaja uteha, da so še naprej najboljša slovenska ekipa, saj so igrali v obeli finalih, v pokalu Top lc-ams /hi so zasedli končno sedmo mesto. Prav tako so se skozi celo sezono borili tudi s poškodbami, na najpomembnejših tekmah ob koncu sezone njihov najboljši igralec Milja Pleško s/doh ni stopil na igrišče. Poškodbe so dodobra krojile usodo kamniške eki/ie. Vseeno lahko odkrilo povemo, da so v letošnji sezoni razočarali predvsem 'tuji« igrah i. Pleško, Marinko, Perhaj, Mdlovlč in llič, razveseljuje pa dobra igra domačih igralcev Ribica, Kalisui ka, Makovca in Turka. Prav tako lahko rečemo, da kamniški trener v zaključnih bojih ni imel najbolj srečne roke. Vseeno so igralci lirav gotovo iz sebe iztisnili vse svoje -.nanje, tez ko pa je doseči kaj več, če v ekipi skoraj ui nepoškodovanega igralca. ,\a komu ostaja dejstvo, da so Kamničani/>red sezono imeli ekipo za obranita > naslova državnih prvakov, vse okoliščine /hi so na konca />ri-peljale do dveh drugih inesl in uvrstitve v evropski pokal Cev. Sicer /hi so v klubu trdno od /oceni, da z nekaterimi spremembami v ekipi v naslednji sezoni zopet vrnejo naslov prvakov pod kamniške jdan i ne. Cico 1. IRONMAN LANZAROTE - PONOVNO NA KRAJU ZLOČINA Kamniški triatlonec Matic Romšak po normo za svetovno prvenstvo Kanarski otoki, otoki večne pomladi, most med Afriko in Evropo in nenazadnje vsakoletno prizorišče prvega evropskega ironmana svetovne serije. Ironmanu Lanzarotc v Evropi sledijo še avstrijski, francoski, nemški in švicarski ter še devetnajst tekmovanj na drugih kontinentih - na 24. ironmanih svetovne serije vsako leto več kot 50.000 triatletov poskuša doseči eno od 1500 vozovnic za havajsko svetovno prvenstvo v oktobru. Slovenci smo se v zgodovino ironman triatlona ze zapisali z. zlatimi črkami, saj Igor Kogoj še vedno drži svetovni rekord v eni od starostnih kategorij, Franci- Čokati je večkratni zmagovalec v svoji veteranski kategoriji, zgodovino pa so s svojimi nastopi pisali tudi Nataša Nakrst. (roš Vele-pecjani Tomšič in Miro Kregar. Lani je ob 25, obletnici svetovnega prvenstva na Havajih, v petčlanski slovenski reprezentanci, za Kregarjem nastopil še drugi Kamničan Matic Romšak. Kvalifikacijsko normo je izpolnil na »najtežjem Ironmanu na svetu- - Ironmanu Lanzarotc, kamor se ze i ez nekaj dni ponovno odpravlja.po svojo drugo vozovnico za svetov no prvenstvo. Ob tem se nam poraja kar nekaj vprašanj za Matica; zakaj ponovno v kanarski pekel, od kod volja in čas za vrhunsko pripravo na zgodnje tekmovanje ... Začel bom z vtisi, ki jih je lanska tekma pustila nekje v meni. Nikoli ne bom pozabil prvih dni na neverjetno urejenem vulkanskem otoku, kjer se ilivjost nekdanjih vulkanskih izbruhov meša z naravnimi lepotami podzemnih jam, jezer, vulkanskih parkov, ki spominjajo na razbrazdano lunino pokrajino, prelepih peščenih plaz. redkih vinogradov in drugih rastlin, med katerimi izstopa neverjetna množica kaktusov... V srca pa se v sedejo tudi prijazna majhna mesta, ki jih turisti šc nismo okužili s tonami odpadkov, trgovinice s kulturnimi spominki in izdelki domače obrti in prijazni, prav nič vsiljivi domačini. Skratka, otok mi je ostal v srcu in ko sem izvedel, da je bila za Ironman Fvrope v Frankfurtu že konec meseca februarja zaključena lista iooo tekmovalcev, odločitev ni bila težka, Se enkrat v kanarski kotel, na preizkus forme in vzdržljivosti, tako fizične, kot psihične. Še posebej slednja bo letos igra la odločilno vlogo, saj se je pomladno vreme zarotilo proti tekmovalcem Ivi s<-' pripravljamo na Zgodnja tekmovanja. Mraz in ne nehne padavine, so mi povsem porušile sistem treninga, saj sem zunaj do konca aprila prekolesaril zgolj 500 kilometrov, ostalih 2500 km pa sem prevozil na enem kvadratnem metru dnevne sobe, na katerem stoji moje sobno kolo. in če tem kilometrom dodam še 500 pritei enih, 70 preplavanih in 400 pretečenih na sum Čeh, potem sem nekje na 85% op timalne pripravljenosti. Pa lanske poškodbe? Naj se ne sliši kol izgovor, vendar je iz lanske natrgane mišice v stegnu nastal išias. ki je dolge mesece povsem onemogočal trening pod polno obremenitvijo. Zato naj se na tem mestu zahvalim vsem terapevtom, še posebej dr. Vanji Vuga, dr. Nadi Kozjek Rotovnik in nevroliziolerapevtu Franju Kovačiču, ki so me ►obdelovali« zadnje leto in mi omogoči li. da grem na kvalifikacije z upa njem na uspeh in ne zgolj kol turist Ker se je Franjo Kovačič odločil, da me bo na tekmovanje tudi spremljal, je lo le dodaten kamenček v mozaiku, ki se mu reče - rezultat. In kako potekajo tvoje zadnje priprave pred tekmo leta? Vsak teden treniram med 15 in IH ur, ob vikendih pa svojo pri pravljenost preizkušam tudi na tekmovanjih. Kolikor se je le dalo sem upošteval ciklizacijo, kar pomeni, da je trem tednom resnega treninga sledil relaksacijski leden, v katerem so se mišice lahko oh uovile. Po K), maju pa bom količino treninga spuščal iz, dneva v dan, tako da bom lekmo, ki bo 22. maja, res pričakal spočit in pripravljen. Zakaj Ironman tekme? Ti običajni triatloni, ki trajajo uro ali dve, niso več pravi izziv? Rcciva, da človek veilno lezi k nečemu več. Ko sem prvič okusil čar triatlona, športa, ki v sebi združuje tri prvobitne športne discipline, sem posvojil ta šport. Dogaja se predvsem poleti, v meni ljubi sončni vročini, vedno snio poveza ni z vodo in če je ta morska, še to liko bolj uživam. In uživam tudi v izzivu dirke same; v naprezanju vsake mišice na telesu, v preliva nju potu in neskončnih prckole-sarjenih in pretečenih kilometrih, ugotavljajoč, koliko moči je še ostalo, za zadnje pospeševanje pred prihodom v cilj. In ker narava sili nas, starejše tekmovalce, v vzilržljivoslnc, veeurne discipline, mlajše pa v krajše, hitrejše in eksploziv -uejše, je bila naravna odloči tev za Ironman triatlon. Zakaj ti maksimalni napori, po katerih sc telo ne odpočije nekaj tednov? Se v tistih desetih urah tekme nikoli ne vprašaš, čemu mi je to potrebno? Pa dajva, poišiiva odgovor na to, nikoli do konca odgovorjeno vprašanje, Ko odplavaš štiri kilometre in se v prvi uri kolesarjenja odpočiješ od stresa, ki se mu reče "pretepanje v Vodi«, začneš uživali v vožnji in pomalem razmišljali kdaj sc bodo začele bolečine. Nekje po štirih urah kolesa /aine moč počasi odtekali iz telesa, prave svežine ni več, ril je oguljena in -- peče, glava pa razbeljena od sončnih žarkov in polu, ki se zliva po čelu. A naprej vrtimo pedala in Štejemo zadnje kilometre, ki se vedno zdijo še enkrat daljši. Takrat razmišljaš le o želji, da hi sestopil s kolesa, pretegnil noge in hrbet, pa čeprav le za minulo pa če prav zaradi počene gume... Tako se izteče I HO km kolesarjenja. Menjava opreme, nanašanje sončne kreme in žlampanje tekočine v menjalnem prostoru upočasni utrip in noge naredi še bolj Irde. Na maraton se zaženeš z drugimi nogami", prve kilometre jih sploh [K ČUtiŠ, pozneje eittis se vse kaj drugega, boleča kolena, razholel hrbet iti zakrčen vrat od kolesa, koraki so vse težji in manj konlro UranO padajo na asfaltno podlago. Telo peče in le še ledene kocke v kapi malce hladijo pordelo kožo. Želodec ne prenaša več ničesar, mišice pa zahtevajo hrano. Takrat trpiš in se sprašuješ, eeiiiu lo počnem' Ali zaradi sadomazohizma, sem morda prismojen ali gre za poseben užitek v trpljenju. < klgo vol" gre iskali v zadnji trditvi. Užitek in trpljenje na tehtnici odločitve se zdaleč nista izenačena, na svoj malce čudaški način uživamo v vsakem trenutku dirke, uživamo v trenutku samopotrditve, uživamo v dejstvu, da zmoremo, da na progi nismo sami in nenazadnje, da se v ccino dni v letu v svojem telesu zelo dobro počutimo. Pogovarjala) se je... SAŠA MEJAČ Kamniški {JBČAN ZANIMIVOSTI 13. maja 2004 13 Iz črne kronike meseca marca in aprila Draga šala Novomeščana o nesreči v Pasjih pečinah ... v mesecu marcu se |e na območju Policijske postaje Kamnik /godilo 61 prometnih nesreč, kar je nekoliko več kot lansko leto. 8. marca se je pred prehodom za pešce pri nekdanji Metalki na Šutni vo/.nik kombija zaradi prekratke varnostne ra/dalje zaletel V preti seboj vo/eči osebni avtomobil, ki je ustavil pred prehodom, nato pa pobegnil. Policisti so ga kmalu prijeli na njegovem domu in ga prijavili sodniku za prekrški 10. marca je voznik osebnega avtomobila zaradi prevelike hitrosti v GodiČU zapeljal S cesti' v odtočni kanal, pri čemer je nasla la le materialna škoda. 21. marca je na križišču Klavči-Čeve in Ljubljanske ulice voznik izsilil prednost voznici osebnega avtomobila, pri čemer je nastala materialna škoda. . 27. marca je voznik avtomobila na Kranjski cesti trčil v parkirani avtomobil in nato odpeljal naprej, a so ga policisti kmalu izsledili. Policisti so marca zabeležili 51 kaznivih dejanj, med njimi je bilo največ (39) tatvin in ostalih kaznivih dejanj. 8 vlomov in 4 tatvini- motornih vozil. 2. marca je doslej neznani storilec na Duplici ukradel terensko vozilo II I P ( III ROKI I in tako lastnika oškodoval za 12 milijonov SIT. 5. marca je občanka na banko malu pri zdravstvenem domu hotela dvignili 20 tisočakov. Medtem ji je neka mlajša ženska iz reže bankomata izpulila denar in pobegnila. 6. marca je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Trdinovi v Kamniku ter odnesel tehnične predmete in zlatnino v vrednosti 700 tisočakov 28. marca v jutranjih urah je policijska patrulja skozi Crno zasledovala osebni avtomobil Ford Fscort l,|- 88-8" . Ko je voznik opazil policiste, je izven naselja Crna ustavil in s se dvema ni znancema pobegnil neznano kam. Policisti so ugotovili, da je bil osebni avtomobil malo pred tem ukraden na Tunjiški cesti v Kamniku Zaradi kršitev javnega reda In miru so policisti v marcu morali posredovati 23-krat, od tega v 14 primerih v gostinskih lokalih in na drugih javnih mestih. 16. marca so krajani Gollc obvestili Policijsko postajo Kamnik, da ima voda iz njihovega vodovoda okus po fekalijah. Ugotovili so, da je bila lo posledica okvare dotrajanih cevi na sta rem izviru, kamor se je sleklo tudi nekaj gnojnice, ki so jo kmetje polivali po okoliški travnikih. 1. marca so kamniški gorski reševalci po obvestilu iz. republiškega centra za obveščanje pohiteli na reševalno akcijo proti Pasjim pečinam pod Malo planino, kjer naj bi se izgubil moški, ki je potreboval pomoč. Naslednji dan so iskanje nadaljevali s pomočjo helikopterja, vendar so akcijo, v kateri je sodelovalo 15 gorskih reševalcev kmalu prekinili, ker so bili obveščeni ila je šlo le za neslano (hkrati pa ne poceni)šalo nekega moškega, ki je klical iz okolice Novega mes ta. Zoper njega so podali kazen- Neprimerna hitrost in prekratka varnostna razdalja Čeprav je po zgraditvi obvoznice Ljubljanska cesta postala mestna ulica, se zaradi gostega prometa in premalo upoštevanih prometnih predpisov na relaciji od ožjega mesta do Duplice zgodi kar precej prometnih nesreč. V petek, 16. aprila, sta se v razmaku dobre ure zgodili kar dve nesreči. V jutranjih urah je najprej nek voznik zaradi prevelike nitrosti (največja dovoljena hitrost je 50 km na uro) trčil v obcestno svetilko na betonskem podstavku in jo podrl s podstavkom vred. Malo pozneje je dobrih sto metrov višje, pri nekdanji bencinski črpalki, zaradi prekratke varnostne razdalje voznica z avtomobilom zadela v vozilo, ki je pred njo zavijalo na levo na parkirišče ob nekdanji črpalki. Zato še enkrat, prometne predpise je treba spoštovati tudi na mestnih ulicah... F. S. POGORELA OKREPČEVALN V TIHI DOLI V nedeljo, 25. aprila, je med I 2. in I V uro iz ne znanega vzroka izbruhnil ogenj v okrepčevalnici v lihi dolini Prizailcv ni stranjski gasilci niso mogli storiti kaj več, kot pa preprečili, da ne hi ogenj zajel še strojnico Vlečnice, Od prijetne ko če je ostal samo se dimnik. (loto: Bojan Pollak) 20 nageljnov za 20 let Robert I.ukač, novi komandir Policijske postaje Kamnik 15. marca je nastopil službo komandirja Policijske postaje Kamnik ^ I Tet ni mag. Robert I.ukač iz Zagorja, ki je doslej šest let opravljal dolžnost pomočnika komandirja Policijske postaje Ljubljana Cen ler. Novega komandirja, ki je zamenjal dosedanjega komandirja Jo žela Iv kovica, bomo predstavili v pogovoru o aktualnih varnostnih vprašanjih na našem območju v eni prihodnjih štev ilk Kamniškega občana sko ovadbo, prav pa hi bilo. da bi mu zaračunali tudi vse stroš ke, ki jih je s tem povzročil. Aprila poprečno dve prometni nesreči na dan Kot nam je povedal Robert I.ukač. novi komandir Policij ske postaje Kamnik, se je v prv ih treh mesecih lelos na območju Policijske postaje Kamnik zgodilo I I i prometnih nesreč, pri čemer sta dva udeleženca umrla. V Šestih primerih so bili udeleženci telesno poškodovani. Največjemu delu prometnih nesreč (31) je botrovala neprimerna hitrost, med ostalimi vzroki jim sledita neupoštevanje prednosti (IH) in nepravilna stran in smer vožnje (16). Zanimivo je, da se je v tem obdobju največ nesreč /godilo na kamniških mestnih ulicah, /a njimi je regionalna ušla Men ge.š - Kamnik Črnivec -Še nt rupe rt. na tretjem mestu pa je cesta Kamnik - I.očica ali Tuhinjska cesta. V mesecu aprilu so policisti zabeležili 57 prometnih nesreč, pri čemer je bilo sedem nesreč, v katerih so bili udeleženci težje ali lažje poškodovani, 50 nesreč pa se je končalo z. razbitimi vozili. i. aprila je na parkirnem pros toru na Si.trem gradu voznik trčil v parkirano vozilo, nato pa odpeljal. Po /hiranju obvestil so policisti ugotovili, da je poškod be povzročil neki mladoletnik, /oper katerega (kot ludi /oper njegovega očeta) so polti isti poslali predlog sodniku /a prekrš ke. 7. aprila je voznik osebnega avtomobila izven naselja Žaga zaradi prehitre vožnje zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v lovorno vozilo, pri i emir je nastala materialna škoda. 8. aprila je voznik osebnega avtomobila v 'Pesnicah zaradi prevelike hitrosti trčil v stoječe lovorno vozilo, ki ga je nato odbilo v drugo tovorno vozilo, nato pa še v dva osebna avtomobila Na vozilih je nastala precejšnja materialna škoda 25. aprila je voznica osebnega avtomobila Zaradi prehitre vožnje v Smarei trčila v vrtno ogra jo Preizkus z alkotestom je po kazal, da je vozila pod vplivom alkohola. Zato se ho morala srečali s sodnikom za prekrške Aprila so policisti zabeležili 46 kaznivih dejanj, kar je precej manj kot aprila lansko leto. Z 3 I primeri sov osprcil|ii razne tatvine, vlomov v stanovanjske in druge objekte ler v avtomobile pa je bilo It 6. aprila je neznanec na lla/o v iski v lomil v stanovanjsko hišo, kjer je našel kontaktne ključe in se odpeljal z, osebnim avtom PEUGEOT, ki je stal pod nailsins kom. 9. aprila je neznance z beton skim valjem razbil izložbeno okno Av loaktistikc na Peroveni in s seboj odnesel večje število GSM aparatov in drugih artiklov. 19. aprila je neznanec vlomil stanovanjsko hišo v Spodnjih Stranjah in s seboj odnesel zlat nakit in mobilni telefon.. 29. aprila sta dva neznanca vlomila v stanovanjsko niso v Volčjem Potoku Ko sla zapuščala hišo. so sosedje ujeli enega izmed vlomilcev in ga zadržali do prihoda policistov. Vlomilca sla v hiši nabrala denar, zlatnino, čeke in očala V aprilu so morali policisti zaradi kršitev javnega reda in miru posredovati 36 krat, od tega so na javnih krajih morali mirili razboriteže v 22 primerih, I i krat pa so morali vstopiti v zasebne prostore. Policisti so morali 2. aprila posredoval i v Špitaliču, kjer je pijani sin razgrajal in grozil staršem, vendar je pred prihodom policistov odšel neznano kam. 5. aprila pa na Fužinah, kjer je pijani inoz ti/M/no obra čunaval z ženo, 7. aprila v Mekinjah, kjer je pijani oče vpil nad domačimi in sinu grozil z nožem, Zato so ga policisti pridržali in kazensko ovadili. 8 aprila so pridržali tudi občana v Smarei, ki je grozil bivši ženi in se tudi po prihodu policistov ni pomiril. Med ostalimi dogodki naj omenimo intervencijo policistov v gostinskem lokalu na Šut-ni, kjer so K), aprila pri nekem občanu našli vrečko z večjo količino posušene zelene rastline, za katero sumijo, da je prepovedana droga Zato so mu vsebino vrečke zasegli in jo poslali v analizo. 25. aprila je na brunarici ob vlečnici v Tihi dolini na Veliki planini prišlo do požara. Koi a |< pogorela do tal. Komisija kritni nalistiitie policije ugotavlja vzrok požara. F. S. Društvo upokojencev Kamnik nudi svojim .3.300 članom izjemne možnosti, da si v družbi vrstnikov polepšajo jesen življenja. Na številnih samostojnih izletih, pohodih, tudi v povezavi s Planinskim društvom, ter kolesarjenjem so mnogi /e dodobra spoznali lepote domovine. Člani Folkorne skupine in Mešanega pevskega zbora se lahko pohvalijo s številnimi nastopi. Veliko zadovoljstva in tekmovalnega duha imajo Člani v raznih športnih sekcijah. Zdravega gibanja torej ne manjka. Nekateri pa najdejo višek zadovoljstva v igranju šaha. Ljubiteljice ročnih del kvačkajo, pletejo in celo klekljajo prave mojstrovine. Še posebno prijetni so kultur-no-zabavni popoldnevi vsak pr- vi petek v mesecu v lastnih prostorih »Pri Marjanci«, kamor so povabljeni tudi zlatoporo-čenci. Njim je s skromnim darilom namenjena posebna pozornost. Štiriletni mandat dosedanjim organom Skupščine Društva upokojencev Kamnik je potekel. Zato so bili v marcu na delnih občnih zborih po krajevnih skupnostih izvoljeni novi člani. V sredo, 14. aprila, je bila v društvenih prostorih gostišča volilna seja SKUPŠČINE Društva upokojencev Kamnik. Podano je bilo obširno poročilo o dose- danjem uspešnem delovanju organov upravljanja in vodenja, finančno poročilo, poročilo Nadzornega odbora ter razprava. Sledila je razrešnica članom, ki jim je potekel mandat Stane Simšič, ki je bil doslej že 20 f predsednik Društva upokoje cev Kamnik, in je bil ponov predlagan, je prejel iz rok pre sednika Zveze društev upok jencev Slovenije Vinka Gobta VELIKO PLAKETO za izjemne zasluge Prejel je tudi šopek dvajsetih nageljnov, v imenu Društva upokojencev v znak spoštovanja in zahvalo za trud. Z javnim glasovanjem je bil potrjen nov odbor in za predsednika STANE SIMŠIČ. Podan je bil program dela in finančni načrt za obdobje 2004 - 2008. Sledilo je sproščeno druženje. Zanimiv je pogled na Program akcij in prireditev Društva upokojencev Kamnik za leto 2004, saj nudi 27 izletov z avtobusom, 14 smeri s kolesi, 10 primernih pohodov, 26 tur in pohodov povezavi s Planinskim druš vom Kamnik, krajše sprehode vsak prvi in tretji ponedeljek ter možnost počitnikovanja v zdravilišču Topolšica, 2-krat v zdravilišču Banovci in 2-krat v Hotelu »Delfin« v Izoli. Upokojenci Kamnika in okolice, ne ždite sami med štirimi stenami - PRIDRI ZlTE SE NAM! MARIJA GOLOB STANK SIMŠIČ je za 20-letno uspešno vodenje Društva upokojencev Kamnik prejel Veliko plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije i/ rok predsednika Vinka Gobca, šopek nageljnov v zahvalo mu je i/m« i la Marija Golob. Uspešno delo Društva^ upokojencev Motnik-Špitalič Društvo upokojencev Motnik-Špitalič že vrsto let organizira svoj letni občni zbor na materinski dan - 25. marca. Tudi letos je bilo tako. V uvodnem kulturnem programu so sodelovali tretješolci iz Motnika. Predstavili so lep in prazniku primeren vsebinski nastop, ki sta ga usmerjali mentorica Vida Kovačič in Mojca Kolar. Predsednik društva Janez Trebušak je izrekel zahvalo nastopajočim in nadaljevali z rednim delom. Po poročilu tajnika Jožeta Semprimožnika in blagajničarke Kristine Bresk-var je stekla zanimiva razprava o delovnem programu, pa tudi o praznovanju 50. obletnice društva v avgustu. Društvo sedaj šteje blizu 120 članic in članov, a naloge so kljub temu zahtevne in pomembne. V RENAULT NIKOLI CENEJE!!! CLIO EXTREME že za 2.116.000,00 SIT (KLIMA, ABS, 4XAIR BAG, SERVO VOLAN, ELEKTR. PAKET......) CENTER RABLJENIH VOZIL NA ZALOGI VEDNO VEČ KOT 30 TEHNIČNO BREZHIBNIH RABLJENIH VOZIL Z ZNANIM POREKLOM IN GARANCIJO DO 24 MESECEV. AVTO SET „o. Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 E-mail: info@avtoset.si Internet: www.avtoset.si Avtovleka: 031 / 795 600 13. maja 2004 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Poročilo poveljnika o dejavnosti gasilcev GZ Kamnik V lanskem letu kar 848 akcij V lanskem letu je imelo poveljstvo GZ Kamnik 4 razširjene seje poveljstva, 2 seji ožjega poveljstva in sejo skupaj s predsedstvom ter sejo tehnične komisije, na katerih smo obravnavali program izobraževanja, operativno delu po društvih, aktivnosti v mesecu požarne varnosti in tekmovanje GZ Kamnik, pokalno tekmovanje GZS in tekmovanje za pokal Kamnika, tekočo problematiko v društvih in zvezi. Pri pregledu delovanja gasilcev GZ Kamnik v letu 2003 ugotovimo, da število akcij tehničnega reševanja in reševanja ob izlitju nevarnih snovi, v primerjavi s številom požarov, še vedno narašča. V lanskem letu je bilo v GZ Kamnik 848 akcij. Skupaj je bilo 49 požarov, od tega 9 večjih, 22 srednjih požarov, 16 manjših in 2 lažna požara. Prometnih nesreč je bilo 19 in 9 nesreč oh izlitju nevarnih snovi. Imeli smo tudi 41 požarnih straž. Drugih nesreč, kot so odpiranje stanovanj, zapiranje vode in ostale tehnične pomoči, je bilo 75. Izvedli smo tudi 606 prevozov vode v sušnem obdobju. Pri vseh akcijah je sodelovalo 2783 gasilcev 11154 ur. V mesecu maju smo imeli velik požar pod Brano. V akciji, ki je trajala 8 dni, je sodelovalo 272 gasilcev iz PGD Kamnik, Kamniška Bistrica, Gozd, Nevlje, Srednja vas, Špitalič. Tunjice, Duplica in Šmar-ce. 606 prevozov in s tem 8929 kilometrov je bilo potrebnih, da smo v sušnem obdobju pripeljali 2143 m3 vode v odročne kraje: Studenec, Palovče, Menina planina. Velika planina, Gojška planina, Mala planina, Črna, Gozd, Lase-no.„. Številni prevozi so močno povečala obrabo vozil in gum ter porabo goriva in s tem stroške vzdrževanja vozil. Iz zgoraj navedenih vzrokov menim, da je na teh področjih nujno potrebno pospešeno opremljanje s pomočjo lokalne samouprave in zato nameniti bistveno večja sredstva kot doslej, saj po podpisani pogodbi do leta 2009 nikakor ne bomo mogli opremiti vseh gasilcev s potrebno zaščitno opremo in obnoviti vozni park. V letu 2003 smo iz dela proračuna GZ Kamnik, namenjenega za nabavo vozil, financirali del sredstev za nabavo gasilskega vozila za PGD Kamnik GV 2, preostanek po pogodbi med GZ Kamnik in PGD Kamnik pa bomo nakazali iz sredstev za nabavo vozil v letu 2004. Velika pozornost izobraževanju Začetni tečaj za gasilca je opravilo 33 gasilcev in gasilk, nadaljevalni tečaj pa 40 gasilcev. Oba tečaja skupaj imata 155 ur teoretičnega in praktičnega dela. Tečaj za vodjo skupine (55 ur teoretičnega in praktičnega dela) je obisko- valo in uspešno opravilo zaključni izpit 15 gasilk in gasilcev.Tečaj za vodjo enot, ki je imel 80 ur teoretičnega in praktičnega dela, je uspešno zaključilo 17 gasilcev. Tečaj za poveljnika so uspešno zaključili 4 gasilci. Poleg splošnih tečajev so se naši člani v lanskem letu udeležili tudi tečajev specialnosti, ki so organizirana v izobraževalnem centu na Igu: tečaja za nevarne snovi so se udeležili 4 gasilci, obnovitvenega tečaja za nevarne snovi sta se udeležila 2 gasilca, tečaja za tehnično reševanje - osnovni so se udeležili 4 gasilci, tečaja za inštruktorja sta se udeležila 2 gasilca, tečaja za dihalni aparati se je udeležilo 45 gasilcev, tečaja za gašenje notranjih požarov 5 gasilcev, tečaja za praktične vaje se je udeležilo 22 gasilcev, tečaja za informatika se je udeležilo 9 gasilcev, tečaja za vodjo članic se je udeležila 1 gasilka. V GZ Kamnik je bil organiziran tečaj za vodjo skupine in za vodjo enot. Če vse zgoraj navedene podatke zberemo skupaj, lahko ugotovimo, da se je v lanskem letu v GZ Kamnik izobraževalo 207 gasilcev in za to porabilo 9022 ur. Tekmovanja kot preizkus usposobljenosti V lanskem letu smo izvedli dvodnevno tekmovanje GZ Kamnik skupaj z GZ Komenda. Tekmovanja na nogometnem stadionu v Mekinjah se je udeležilo 79 ekip. Regijskega tekmovanja za veterane v organizaciji GZ Mengeš se je iz naše gasilske zveze udeležila ekipa iz PGD Kamniška Bistrica. Na regijsko tekmovanje pionirjev in mladincev, ki je potekalo v Jevnici, so se uvrstile 2 ekipe pionirjev, 3 ekipe pionirk ter 3 ekipe mladincev in 2 ekipe mladink. Regijskega tekmovanja članov in članic v organizaciji GZ Domžale se je iz naše zveze udeležilo 5 kip članov in 3 ekipe članic. Na državno tekmovanje so se uvrstile sledeče ekipe: pionirke iz PGD Srednja vas, mladinci Zanimiva druščina starodobnih vozil tudi skozi Kamnik Društvo starodobnih vozil Kamnik pripravlja to soboto, 15. maja, drugi festival izbranih starodobnih vozil. Kot ocenjujejo organizatorji, bo na festivalu sodelovalo od 140 do 150 starih vozil, ki bodo razdeljena v štiri skupine. Tako bomo v kategoriji avtomobilov lahko videli od 60 do 80 starodob-nikov, poleg tega pa pričakujejo še okrog 40 motornih koles. V pisani povorki avtomobilizma starih časov se bo zvrstilo še 30 do 40 vojaških vozil, na omenjeni festival pa se pripravljajo tudi slovenski gasilci, ki bodo predstavili okrog deset starodobnih gasilskih vozil. Celotna trasa, po kateri bodo vozili lastniki izbranih starodobnih vozil, bo dolga okoli 100 kilometrov, start in cilj pa bosta na hipodromu v Komendi. Vmes se bodo popeljali po sedmih občinah ljubljanske regije, ki podpirajo festival izbranih starodobnih vozil. Iz Komende se bodo starodobniki najprej peljali v Kamniško Bistrico, kjer bodo pri planinskem domu pripravili pogostitev z glasbo. Po enournem počitku bo starodobnike pot peljala v Domžale, kjer se bodo za eno uro ustavili pred blagovnico Vele. Od tu bodo krenili do Mengša in prek Šinkovega turna do središča občine Vodice ter od tu naprej do glavne ceste Mengeš-Brnik in križišča v Spodnjem Brniku. Mimo letališča Brnik se bodo starodobniki zapeljali do Šenčurja in nato še do Cerkelj na Gorenjskem. V zadnji etapi se bodo prek Zaloga odpravili nazaj v Komendo, kjer bo tudi cilj drugega festivala starodobnih vozil 2004. Ob razglasitvi rezultatov bodo izbrali še najlepša tri vozila v vsaki kategoriji, lastniki pa bodo prejeli posebne medalje občine Komenda, ki prav na dan festivala praznuje svoj občinski praznik. Poleg tega bodo izbrali še najstarejšega voznika in najstarejšo voznico v vsaki od štirih kategorij. Društvo starodobnih vozil Kamnik ima v svojih vrstah tudi avtobus starodobnik znamke Mercedes iz leta 1968, ki lahko pelje 54 potnikov. Po trasi festivala bo vozil predstavnike sponzorjev in sodelujoče v programu. iz PGD Nevlje, mladinke iz PGD Srednja vas, članice A iz PGD Sela in članice B iz PGD Kamnik. Organizirali smo tudi Pokalno tekmovanje GZ Slovenije in tekmovanje za Pokal mesta Kamnik. Za pokalno tekmovanje GZ Slovenije so nas zastopale 4 ekipe in sicer članice iz PGD Kamnik in PGD Sela in člani iz PGD Srednja vas in PGD Kamnik. Za Pokal Kamnika nas je zastopalo 6 ekip članov in 2 ekipe članic. Ocena predstavnika GZ Slovenije in tekmovalcev je bilo, da je bilo tekmovanje dobro organizirano. Članice A iz PGD Sela so v skupnem seštevku pokalnega tekmovanja za Pokal GZ Slovenije zasedle 2. mesto. Vsem za dosežene rezultate iskreno čestitam. Bili smo tudi organizatorji državnega tekmovanja Mladi gasilec, ki je potekalo v prostorih OŠ Šmartno v Tuhinju. V mesecu oktobru - mesecu požarne varnosti je priložnost, ko posvetimo nekoliko več pozornosti praktičnim vajam, preventivnim pregledom in izobraževanju sokrajanov, predvsem mlajših. Tudi v preteklem letu so obiskali gasilske domove otroci iz vrtcev in šol, kjer smo jim pokazali opremo in jim povedali marsikaj koristnega o požarni preventivi. Prav tako smo imeli 3 sektorske vaje in 44 društvenih vaj. Pri tem je sodelovalo 580 gasilcev, ll6o ur. Opremljanje z gasilsko opremo je skromno Opremljanje v naši GZ Kamnik poteka zelo počasi, predvsem zaradi nizkih dotacij Občine Kamnik. Zaostajamo z osebno opremo operativnih gasilcev, zdravniški- mi pregledi in ostalo gasilsko opremo ter z nabavo prepotreb-nih novih vozil, saj je povprečna starost preko 16 let. Zaradi zastarelega voznega parka prihaja do večjih okvar in s tem se povečujejo stroški za vzdrževanje le tega. Glede na kategorizacijo gasilskih društev in opreme, ki je z Uredbo s strani vlade Republike Slovenije predpisana za operativne gasilske enote, smo v lanskem letu ugotovili, da ne zagotavljamo niti minimalnih zahtev Zakona o varstvu pri delu. Kljub temu, da smo vsoto v občinskem proračunu Občine Kamnik za leto 2004 povečali za 29,15 % glede na leto prej, to še vedno ne zadošča za vse naše potrebe, ki nam jih nalaga zakonodaja in predpisi, saj to pomeni v skupnem znesku samo 1,475 % občinskega proračuna. Vsa nabava zaščitne in reševalne opreme se bo zato premaknila tudi v obdobje po letu 2009, če bo le še zdržala do takrat. Upamo, da bomo z uspešnim sodelovanjem z Občino Kamnik na vseh nivojih prebrodili tudi to težavo in do leta 2009 izpolnili obveznost do gasilskih društev in gasilcev, kot je bilo podpisano v pogodbi za opremljanje gasilskih enot med občino Kamnik, ki jo je zastopal župan Anton Tone Smolnikar, in GZ Kamnik, ki jo je zastopal takratni predsednik Franc Resnik. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali izpeljati zastavljene naloge, posebno še tistim, ki so se udeleževali akcij in izobraževanja, kar predstavlja veliko odrekanje v korist vseh občanov občine Kamnik. Poveljnik GZ Kamnik: Janez Repanšek VGČII. Plinske stenske peči s prisilnim vlekom V novejšem času se vedno bolj uporabljajo za ogrevanje stanovanj plinske stenske peči s prisilnim vlekom (v predpisih označenim z oznako C). Te peči delujejo tako, da zrak za zgorevanje zajemajo na zunanji strani objekta, dimni plini pa se z vgrajenim ventilatorjem odvajajo na zunanjo stran objekta. Takšne peči delujejo neodvisno od zraka v prostoru. Ravno tako pa mora biti izvedba usklajena z veljavnimi predpisi glede odvoda dima, ki je lahko v dimniku, nad streho ali steno (glej sliko). Teh peči ni nujno namestiti v vsa stanovanja, ki se adaptirajo in ki so nameščena v večstano-vanjskih objektih. .Če se sedaj vrnemo na plinske peči, ki za svoje delovanje uporabljajo zrak iz prostora, moramo v teh primerih pregledatj možne napake, ki lahko vplivajo na nevarnost zastrupitve. Zmanjševanje kisika v prostoru ali širjenje dimnih plinov po prostoru lahko povzroča nepravilna dimovodna napeljava. Dimnik ni sposoben odvesti celotne količine dimnih plinov. Zato je na rednem letnem servisu vselej nujno preveriti vlek dimnika pri vseh območjih delovanja peči. Prostor, v katerem je nameščena plinska peč, nima primernih prezračevalnih odprtin ali pa so te založene ali zakrite z obleko, opremo itd. V prostoru, v katerem je nameščena plinska peč, imamo tudi ventilator za odvod zraka iz prostora. Le to pri svojem delovanju v prostoru povzroča pod-tlak in s tem preusmerja dimne pline, da se namesto v dimnik širijo po prostoru. Podoben efekt ima tudi kuhinjska napa. Le te so vedno močnejše in v današnjem času odvedejo do 500 mVh zraka, kar pa v manjših stanovanjih s kvalitetnimi okni ali vrati povzroča precejšen podtlak v prostoru. Zato je nujno pri vseh takšnih ali podobnih spremembah pred samo uporabo izvesti tudi meritve, kako te naprave delujejo na odvod dimnih plinov. Najhitreje se laično opazi, da je z odvodom dimnih plinov nekaj narobe, če v prostoru v katerem se nahaja vaša ogrevalna naprava, zaznamo vonj po dimnih plinih, v tem primeru je potrebno prostor takoj prezračiti in poklicati servisno službo. Članek je pripravilo podjetje I.S.P. d.o.o.. ™ ' ^"S[ ■If d.o.o. Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik tel.:(01)839 45 87, fax:(01)839 45 88, e-mail: isp@siol.net, www.isp.si Kot pooblaščeni serviser in monter opreme VIE^MANN poleg dobave vseh vrst kotlov omogočamo našim strankam: - takojšnje posredovanje okvirnih ponudb - izvedbe strojnih instalacij - servisiranje skozi celotno življenjsko dobo - svetovanje, projektiranje. Vabimo vse naše stalne in druge stranke, da si v našem salonu ogledajo stalno razstavo proizvodnega programa Viessmann. Od 3. JUNIJA dalj* bo razstava dopolnjena z najnovejšimi artikli sodobnih ogrevalnih sistemov. Obiščite nas tudi v soboto. 5. JUNIJA, do 14. ure, ko bo potekalo žrebanj« za praktične nagrade, v katerem bodo sodelovali vst obiskovalci v času hišnega sejma. Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik (Ur. list RS, št. 68/03 in 34/04) objavlja SKLEP O RAZPISU za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2004 1. Namen razpisa: Občina Kamnik v letu 2004 v obliki nepovratnih sredstev finančno spodbuja izvedbo investicijskih ukrepov za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: A) vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode, B) vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode, C) vgradnjo kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso - polena. 2. Višina razpisanih sredstev: 3.000.000,00 SIT 3. Upravičenci: Za pridobitev sredstev lahko zaprosijo občani, ki imajo stalno prebivališče v občini Kamnik in: - so lastniki oziroma solastniki stanovanjskih objektov, - so najemniki stanovanjskih objektov, ki imajo z lastnikom objekta sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ali ustrezno soglasje lastnika stanovanjskega objekta k izvedbi predvidenih ukrepov oziroma investicije v sisteme za izrabo obnovljivih virov energije. 4. Pogoji za pridobitev sredstev: - Objekti, na katerih se izvajajo posegi iz 1. točke, morajo biti locirani na območju občine Kamnik in namenjeni stanovanjski rabi. - Objekti morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnim dovoljenjem za gradnjo. - Investicija mora biti začeta in končana v letu 2004. - Sredstva se ne bodo dodeljevala za obnovo obstoječih naprav. 5. Vloga za dodelitev sredstev: Vloga mora biti oddana na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Izpolnjena mora biti v skladu z navodili v razpisni dokumentaciji, priložena ji morajo biti vsa zahtevana dokazila. Vloge morajo prosilci v zaprti ovojnici oddati v sprejemno-informacij-ski pisarni Občine Kamnik ali poslati po pošti na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. V levem spodnjem kotu ovojnice mora biti pripis »Vloga URE - Ne odpiraj!«. V levem zgornjem kotu ovojnice mora biti naveden polni naslov prosilca. Neustrezno dostavljene ali nepopolno označene vloge ne bodo uvrščene v vrstni red prispetja, ne bodo obravnavane in bodo vrnjene vlagateljem. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, v skladu s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Ur.l.RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 41 /01, 45/01, 42/02 in 18/04), kar znaša 850,00 SIT. Prvi rok za predložitevvlog je 30. 6. 2004, zadnji rok pa 15. 10. 2004. Obravnavane bodo vloge, ki bodo na Občino Kamnik prispele do datuma za predložitev do 10. ure. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala do porabe sredstev po zaporedju predloženih popolnih vlog. 6. Merila in postopek za dodelitev sredstev: Višina nepovratnih sredstev za posamezen ukrep je naslednja: A) vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje vode: največ 17.000,00 SIT/m? vgrajenega sprejemnika sončne energije (SSE) oziroma 100.000,00 SIT za celoten sistem, B) vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode: do 20% cene toplotne črpalke s hranilnikom tople vode, vendar največ 50.000,00 SIT. C) vgradnja kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso - polena: do 10% cene kurilne naprave, vendar največ 100.000,00 SIT. Za pridobitev sredstev iz te točke mora biti izpolnjen naslednji pogoj: Kurilni napravi morata biti prigrajena vmesni hranilnik toplote velikosti vsaj 50 l/kW toplotne moči kurilne naprave in lambda sonda za regulacijo zgorevanja. Odobrena sredstva bodo nakazana na račun prosilca. Po vsakem odpiranju prejetih vlog bo komisija, ki jo imenuje župan, vloge obravnavala in pripravila predlog za dodelitev sredstev. Sklep o dodelitvi sredstev bo izdala občinska uprava in ga posredovala prosilcem najkasneje v 30 dneh po zaključku posameznega razpisnega roka. Dopolnitev vloge bo prosilcem omogočena samo enkrat. Vsaka nepopolna ali neustrezno dopolnjena vloga bo zavržena. Dokumentacija, poslana z vlogo, se prosilcem ne bo vračala. V razpisni dokumentaciji so navedena podrobnejša pojasnila o pogojih in merilih za dodelitev sredstev ter o izpolnjevanju vloge. Razpisno dokumentacijo prosilci lahko dobijo v sprejemno-informa-cijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Objavljena bo tudi na spletni strani Občine Kamnik: www.kamnik.si v rubriki »novice«. Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (tel. št. 8318-123, Mihela Veternik). ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN OBČINE KAMNIK Iskrica za varčno rabo energije Koliko se izplača ogrevanje vode s kolektor j i ali toplotno črpalko • naprava vam vsako leto povrne I Odo 15% vloženega denarja in je več kot konkurenčna vsaki banki. • Peč je izklopljena pol leta in v tem času ne onesnažuje zraka s škodljivimi plini. • Cena postavljenega solarnega sistema s 3 kolektorji od 450.000 SIT, ee že imate velik bojler iti od 700.000 SIT z hojlerjem. • Cena toplotne črpalke z hojlerjem 200 I: 260.000 SIT. Izkoristite možnost povračila za znaten del stroškov Pri nas dobite brezplačne nasvete o sončnih kolektorjih, 0 varčnem ogrevanju, o plinu, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike. Imamo največjo i/hiro ko-lektorjev v Sloveniji. KonTiki EHEH" PODJITJI ZA tOMCHO IMROIJO Ljubljanska 21 K, ob pekami Duplica, tel. 01/8310-380 www.kontiki-solar.si DOM V KAMNIŠKI DI&TBICI V soboto, 15* maja, nas ob 11. uri obiščejo STARODOBNA VOZILA Zanimivo in veselo bo, poskrbljeno za živo glasbo! Vabljene zaključene družbe do 70 oseb, pri nas lahko tudi prenočite. Informacije: tr 01/83 25 544, 031/684 147 Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni v tednu, od nedelje do četrtka od 8. do 20. ure, ob petkih in sobotah od 8. do 22. ure. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene • UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - v prodaji še SEMENSKA KORUZA - semenske trave Na zalogi seno - BRIKETIRANO RENAULT Zapeljite v višjo tehnologijo s pomočjo TEHNO BONUSA * Clio extreme že od 2.137.000 SIT bogata športna oprema, klimatska naprava serijsko * Megane Berline, Coupe ali Sedan do 509.000 SIT prihranka * Laguna AUDITORIUM prihranek do 700.000 SIT * Omejena serija lahkih gospodarskih vozil klima in radio s CD-jem, ugodna financiranja prihranek do 580.000 SIT NA ZALOGI RABLJENA VOZILA Z GARANCIJO PO POSEBNO UGODNIH CENAH! AvtO Car d.o.o., Svetčeva 1 -1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01 /723 72 79 MALI OGLASI Sobo s souporabo kopalnice, 10 m . na Duplin oddam, i vi.: 0038 540/660 441. Iščemo mlajšo upokojenko iz okolice Kamnika za nekajurno dnevno pomoč pri nef>i starejše delno pokretne osebe. Tel.: 839-20-41. Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57. 041/322-571. Varstvo zu I-letno deklico {občasno tudi za 4-letnega dečka) v Kamniku iščem, po motnosti na našem domu. Tel.: 8313-137, 031/731-078. mmmwm RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov I Prodaja na obroke | TECH do o., Ljubljanska c 21e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) . wwwtechsi Prazen dom je in dvorile, naše oko zaman le išče, ni več tvojega smehljaja, lš trud m delo tvojih pridnih tok ostaja. ZAHVALA Ob prezgodaj sklenjeni življenjski poti REZKE HLADE roj. Balantič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji kadarkoli na kakršenkoli način pomagali, vsem. ki ste se je v lako velikem šlevilu spomnili na njeni zadnji pol i. darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sozalje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Našo Rezko homo ohranili v trajnem lepem spominu. Vsi njeni Kri;., april 2004 ZAHVALA Prav potiho jc odšla od nas naša sestra in teta MARIJA STARE iz (imajnice 25, Komenda skreno se zahvaljujemo sosedom in vsem. ki sle jo spremili na njeni zadnji poli. ji podarili cvetje, sveče, nam pa izrekli sožalje. Zahvaia ludi dr.Logarjevi za ogled na domu, pogrebniku iz Dvorij, kamniški Komunali, /upniku i/ Komende za lepo opravljen obred in pevcem iz Tunjic za lepo zapete pesmi. Se posebej pa se zahvaljujemo Anici in Janezu Juhanl, ki sta vedno bedela nad njo. Hvala ker ste jo imeli radi takšno, kot je bila. Žalujoči: brata Jože in I ranic / družinama Kamnik, Skofja Loka, april 2004 Skrb, delo m trpljenje bilo tvoje je tivljenje. Mnogo, mnogo bolečin rtprestal, a sedaj boi v grobu Mirno spal. ZAHVALA P0 le/ki bolezni nas je v 74. letu življenja zapustil naš dragi NEJČE DOLAR i/. Godiča Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem /a i/rečena sozalja, podarjeno cvetje, sveče in za svele mase ter spremstvo na njegovi zadnji poli. Hvala gospodu župniku za lepo Opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču in govornikoma g. Jožetu Vahtarju in Irancu Spruku za besede slovesa Žalujoči: vsi njegovi Maj 2004 Megla pade na ravnine meni talosi na srce megla iz ravnine izgine talosi iz. srca ne gre. ZAHVALA V 100. letu starosti je tiho odšla od nas naša draga mama. stara mama, sestra in teta MARIJA POLJANSEK p. d. Klemenčeva iz Markovega 11 Iskreno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoć, osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego. g. župniku Danijelu Kaštrunu za lepo opravljen obred in pevcem. Žalujoči: vsi njeni Maj 2004 uumtmjMmMPmiiMJcmjii! TEHNIČNA TRGOVINA JPERNE^* Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 PESTRA PONUDBA! • BELA TEHNIKA GORENJE, B0SCH, ELECTROLUJL ZANUSSI, BEK0 •MALI GOSPODINJSKI APARATI ■t. j........ •SVETILA, LESTENCI 4 TELEVIZORJI • AVTOAKUSTIKA GLASBENI STOLPI, RADI0KASET0F0NI •VODOVODNEARMATURE iffe • KOPALNIŠKA OPREMA ELEKTRIČNO ORODJE VRTNE KOSILNICE . IH: I • MATERIAL ZA CENTRALNO REZERVNI DELI GORENJE KURJAVO AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE I +6 ALI I > 12, OBRESTI VAM PODARIMO ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-l&' torek, petek 9h-12h l H H H Kamniški OBČAN 01/ 83 91 311 041/662 450 Spoštovani! Ko ob izgubi vašega Nudimo vam najbližjega ne veste kam, kompletne so vam naše usluge na voljo pogrebne storitve Neprekinjeno Noč in Dan! POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DV0RJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 m B Prenehalo je biti plemeniio srce naše žene, mame, babice in prababice ROZKE KOB A V roj. Marinko (19IK-2004) Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu. Iskrena hvala vsem. ki ste našo Rozko imeli radi in se je spominjate. Vsi njeni April 2004 ZAHVALA V 83. letu je umrla nasa draga ROZIKA NOVAK roj. Rečnik iz Kamnika, Drnovškova pot lf> Prav lepa hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in se poklonili njenemu spominu. Sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Drnovškove poti, sodelavcem Ete Kamnik in znancem se zahvaljujemo za izraze sožalja. za cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala družini Vidmar-Berlec za nesebično pomoč naši Roziki. Zahvaljujemo se neveljskemu župniku Vinku Podbevšku za svečano opravljen pogrebni obred, pevcem pa za lepe pesmi. Vsi njeni VELE darilo čaka na VELE prijeten nakup Nagradna igra poteka od 6. maja do 6. junija, v vseh živilskih prodajalnah Vele Več o poteku nagradne igre izveste pri blagajnah v vseh živilskih prodajalnah družbe Vele d.d. Gat* jđtfnšr ELANTRA MATRDC 1.3 GL EURO 2004, klima 1.3 GL EURO 2004, klima 1.6 GL EURO 2004, klima 1.6 GLS EURO 2004, klima 2,127.188 SIT 2,371.250 SIT 2,842.200 SIT 3.134.800 SIT ^