glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko '•ETO XII., ŠT. 64 — CENA 10 DIN KRANJ, 17. avgusta 1959 [EMU HAILE SELASIE MED Prisrčen sprejem visokega gosta v Pnlju Cesarja so pozdravili naši najvišji državniki — Ulice Pulja je napoflnila nepregledna množica ljudi z zastavami in Cyetjem — Prvi obisk pri predsedniku Titu — Počitek v vili Brionka Visoki gost, etiopski cesar Halle Selasie L, je na povabilo predsednika Tita prispel z letalom iz Stuttgarta v Pulj. To Je že drugi obisk cesarja Haile Selasia v Jugoslaviji tn njegovo četrto srečanje s predsednikom Titom. Predstavnika svobodoljubnega afriškega naroda so prebivalci Pulja in okolice nadvse veličastno pozdravili. Sprejemu so prisostvovali tudi naši najvišji državniki. Visoki gosi je s predsednikom Titom na Brionih, kjer je cesarju dodeljena vila Brionka za bivališče. Cesar Haile Selasie je bil že v soboto popoldne na obisku pri predsedniku republike na Brionih. Letalo k gosti je prispelo na Poljsko letališče v soboto dopoldne Uekaj minut po enajsti uni. Skupno 8 cesarjem je prispela tudi prince-®a Aida Desta, viceguverner pozajme Soa Ras Mesfina Selešija, dvorni (minister Tafara Vork, načelnik pose/bnega štaiba general ma- jor Monuget Bulija, cesarjev pribočnik — polkovnik Delbeba Haile-maria in cesarjev osebni tajnik Ata Hetema liri j a. Z naše strani pa so za predsednikom Titom in njegovo soprogo Jovanko pozdravili visoke goste tudi predsednik Zvezne ljudske skupštine Petar Stambolič, podpredsednika Izvršnega sveta FLRJ Edvard Kardelj in Alekander Ran-kovič s soprogama, predsednik Sabora LR Hrvatske dr.. Vladimir Bakarič, predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine Črne gore BJažo Jovanovič, državni sekretar za narodno obrambo Ivan Gošnjak, državni sekretar za zu- nanje zadeve Koča Popovič in državni sekretar za notranje zadeve Svetislav Stefanovič. Ko so gostje krenili skozi okrašeni Pulj proti pristanišču Istra, da bi se vkrcali na »Podgonkoc in od-pluli na Brione, jih je množica navdušeno pozdravljala in vzklikala prijateljstvu etiopskega in jugoslovanskih narodov. Visoki etiopski gost bo ostal predvidoma v naši deželi 10 dni. V tem času bo obiskal tudi Gorenjsko. Takrat bomo imeli v čast, da bomo lahko tudi mi osebno iz-raziJli svoje simpatije predstavniku da'ljne miroljubne Etiopije. II Počastili bodo 40-letnico KPJ in SKOJ j Proslava v Završnici V zveznem zavodu za %aspo-aarsko načrtovanje pripravljajo v $°delovanju z drugimi organi Predlo z perspektivnega načrta za c?Hh 20 let. Dosedan ji ekonom-sy uspehi in vsestranska pripravnost naših delovnih ljudi za na-. ,aynje napore pri ostvarjaniu °hse prihodnosti, nam daje mož-?°5f> da v prihodnje lahko dose- emo nove, zavidljive uspehe. V grobem predvideva predlog, da bi *e v prihodnjih 20 letih povečala lndu$trijska proizvodnja v držav-Ketn merilu za približno sedem- T?t. Skupni družbeni proizvod [Vstevši kmetijstvo in druge dednosti), naj bi se povečal v tem c«su za 5,5 do 6 krat. Prav tako ^fdvidevajo, da se bo v prihod-n)lb dveh desetletjih početvorila Sebna potrošnja in, kar je še po- f. "o važno za naše delovne Iju- '•iTT Zgradili naj bi približno tri l"lone novih stanovanj. Ys' ti in podobni predlogi za Prihodnji razvoj, pa nikakor ne *si}o v zraku, niso proizvod ab-s.traktnih Želja, marveč izhajajo * naših stvarnih možnosti. Indu-£ntska proizvodnja je na primer, e ^ zadnjih letih naraščala povprečno za 13 odstotkov, medtem 0 nadaljnji perspektivni načrt ^°tkov. Prav tako je tudi druž-enl Proizvod v zadnjih letih na-T*SCal povprečno za 9,7 odstotka, pdjem ko predlog za prihodnje £ epvideva letno povečanje le za y° 9 odstotkov, kar je povsem I zno. Dosedanji uspehi in vedno fps.e. perspektive so neizpodbitna y%ltimacija našega novega druž-•ukl^? s'stcma in uspeh načrtnega VHČevanja vseh delovnih ljudi nostync nUy0re za boljšo prihod- K.M. ^ Zagrebu so odprli veliko restavracijo za družbeno prehrano 2V Ponedeljek, 10. avgusta so v »R^0^11 °^'Pr^ veliko restavracijo ^lsnjak«. j0 je prva samopo^trež-tev restaviari ja v Zagrebu. Uredi-j. J'n oprema zanjo izhajata iz skoletne razstave »Družina in y0sP(Klinjstvo 1958«. . restavraciji, ikatere kapaciteta 2° Pf<'^o 3000 obrokov, na dan, je P°slenih 44 ljudi. 'Njena osnovna Poc i(' v 101,11 ■ ^ g priučitvijo —_■ so ostale. Ni pa neumen kot go- Kot samostojen obrat oziroma vorijo ljudje. Nekateri ljudje podjetje je ostala še ed ,^^i>a. i »suji renjsKo, zlasti pa občine Tržič, nikakor ne krije potreb. Najbolj za sodobno opekarno so JOrej Škofja Loka, delno Medvode in druge na Gorenjskem. Pomanjkanje opeke pa je tolikšno, da ne moremo ustreči vsem prosilcem. Toda po letu 1961 bo naše podjetje proizvedlo že okoli 20 milijonov zidakov vseh vrst. Upam, da bomo takrat zadostili so se muhe itd. Toda zdaj so te mednarodnega festivala v franco-neprijetnosti odstranili. Na inicia- skem ,mestu charollesu. Prograrh je tlvo Komisije za male asanacije obsegal fcOMike, posarske, bunjev-pri Občinskem odboru RK Kranj, ke jn šobslke p]ese fc. jjh je obeio. ki je dala tudi denar za začetna stvo sprejelo z veiikim navduše-dela, so ta potok preuredili. Te dni nj,em Kritika, je bila našim plesal-končujejo zadnja dela. Potok teče cem zelo naldoTljena, saj je neki Ivonski dnevnik priobčil recenzijo z naslovom »Čudoviti Jugoslovani — najboljša amaterska skupina * Evropi«. f} Štab mladinskih delovnih brigad na avtomobilski cesti »Bratstvo in enotnost« je sklenil prikazati brigadirjem najboljše filme 1 letošnjega filmskega festivala v Puli. V letnem gledališču v Nišu bodo 17. in 18. avgusta predvajal' filme »Vlak brez voznega reda«-»Tri četrtine sonca« in »Pet minut raja«. Ob tej priložnosti bodo brigadirjem predstavljeni tudi režiserji filmov in nosilci glavnih vlog. Iste filme si bodo ogleda!' tudi brigadirji v okolici Aleksinca-© Mednarodni Svet nar. glasbe. k'i deluje pod okriljem UNESCO, je pred kratkim sklical v turističnem mestu Sinaju v Romunij' mednarodno konferenco, posvečeno folklorni glasbi in plesom. Konference so se udeležili predstavniki 52 držav. Namen konf''" renče je: razprava o strokovni^ problemih ohranitve in razvijanja tradicije folklore po vsem svetu. © V zvezi s kandidaturami za l*-tošnjo Nobelovo nagrado za književnost opozarja italijanska stracija »Rotosei« švedske akademike v Stockholmu, da je že ča*> da letos podele Nobelovo nagra" do Italijanskemu pesniku. Ta Pu' blikacija se zavzema za to, da b' Močno povečanje zadružnih sredstev v kmetijstvu Podatki o zaključnih računih za leto 1958, ki so jih te dni uredili v glavni zvezi kmetijskih zadrug Jugoslavije, zelo prepričljivo govore o tem, kako zelo se je lani razvile delo zadružnih organizacij — Njihova skupna sredstva so zna šala lani nad 295 milijanxi dinarjev ali 60 odstotkov več kot predlanskim. — Znatno so tudi narasla osnovne sredstva, za 110 odstotkov, pozornost pa vzbuja tudi njihova mnogo ugodnejša tehnična sestava. Važno je tudi, da so laii narasli zadružni skladi. Medtem ko so znašali ob koncu predlanskega leta 79,5 milijardne dinarjev, so dosegli lani znesek 113,6 milijarde eli za 43 odstotkov več. Lani je bila zelo živahna tudi investicijska dejavnost. Zadružne organizacije so investirale lani nad 48 milijard dinariev, predlanskim pa samo 29,5. Investicije so torej narasle za 63 odstotkov. Od skup- letos Italija kandidirala pesnik* je povedal nih investicij je prišlo na lastna Giuseppa Ungarettija, ki je nedav--an sredstva blizu 14 milijard dinarjev, no slavil svoj 70. rojstni dan. ma ope- delavcev na nov način proiz- včasih sploh veliko preveč govo- karna " na" Gorenjskem" Dvorska vodnJe itd- Za dokončno dogra- rijo, ne govorijo, opravljajo. vas v radovljiški občini. Lo-to ditev tega objekta bi potrebovali lakaj me Janez na cesti ni ho- so spomladi tudi pričeli obnav- še naJmanJ 10 milijonov din, da tel poznati? Kdaj in zakaj sem se ljati in mehanizirati tako da uredili oziroma, da bi lahko mu zameril? bo spomladi 1960., ko' bo začela delavcem nudili boljše življenj- ODGOVOR NA VPRAŠANJE: polno obratovati, dajala na trg ske P°g°Je- Podrli bi namreč Naslednjega dne sem ga obiskal, kar 5 milijonov zidakov in strop- stare prostore, uredili večjo sobo LJUDJE IN DOGODKI „Mala vojna" v Laosu da stvar razčistim. Našel sem ga njakov, kar pa pomeni za pri- za sestajanje delavcev, prostor »Položaj v Laosu je podoben dr- takšnega Izida je bila ustanovlje- tere sile, ki jim ni do popuščanj« v hlevu pri zivmi. Bil je prijazen bližno 3,400.000 kosov več kotz» .kuhinjo oziroma obednico, žarvljanski vojni«. S temi besedami na tudi koalicijska vlada. mednarodne napetosti, zaostril« kor vedno, kadar sva bila skupaj, doslej. ki je tam Se ni. Hkrati pa so je te dni označil stanje v tej jugo- Toda p0znejši prevrat je zrušil »dnose, da bi tako zavrle napredek viti ?bne kopalnice vzhodni aziski deželi Indijski pred- z oblasti koalio isko vlado, novi v mednarodnih odnosajlh. Bral sem mu pa na obrazu, da ne- Pozanimali smo se tudi za se- "~ ""i* \. . , . " ' , j ^ . j k l wnwi "v"ai' j3" Kako bodo zdai rešili »laos*0 , . £■ ■ i* Ui t„ v„J h.,„4~ of.^;„ ir. »™.«W,«wl«4„ „ in podobno. Namesto 3 milijo- sednik vlade Nehru. min strski predsednik pa e naglo fv"° ";3,1U . „.$" obsežnejši. jatelja. dobra prijatelja, pa ne bi zave, ker je vsako podjetje ime- v letošnjem proizvodnem na- Pred Pf*™ ,le" 50 nA ^enevsKl rad videl, da bi še tebe kdo za- lo različen proces dela, bodisi črtu 8 milijonov kosov opeke, konferenci sklenili premlre in tu- radi te^a zaničeval. Ne bi rad, da po tehnični strani, kakor tudi ,bodo mehanizirali in izboljšali « ustanovili komisijo ki naj bi bi ljudje v mestu, tisti tvoji kole- po načinu poslovanja in obrato- delovni postopek. Skupaj bo na««>rovala izvrševanje sKlepov gi, vedeli, s kakšnimi ljudmi se vanja. Edino, kar je bilo skup- novo združeno podjetje Kranj- sporazuma. V tem mednarodnem poznaš... in z njimi govoriš. Za- nega je bilo to, da so vse hudo Kke opekarne dalo že letos na "8™° 80 blli. l?daj K"1«da- Indlia ---i.---1- ~ in Poljska. Toda pred letom, ko Laoa. Vse to so vzroki za ponovno oživitev oboroženih akcij nekdanjega uporniškega gibanja, ki ga je vlada znova prisilila v opozicijo. Če bi pri tem šlo samo za Laos, vlada stvar verjetno ne bi zbudila tolikšne pozornosti. Očitno pa ima a---■-----r------ -j vsa zadeva mednarodno ozadje. da meje prizadelo. 2 milijona kosov opeke. Da bi ieta presegli postavljeni načrt ustalile, so mednarodno komisijo Velike sile so tu vmešale svoje ro- razpustlli. ke do komolcev. Medsebojno se to te nisem pozdravil. Bilo je pre- zastarele. Opekarna Stražišče je trg okoli 14 milijonov kosov ope več ljudi. Zaradi tebe, veš! Nič bila vse prej kakor urejeno pod- ke. Polletni načrt so presegli za ^® ™" J" IT" hudega nisem s tem mislil. Ne za- jetje. Plan proizvodnje v tem 2 odstotka. Kot upajo, vsaj če T "^«7, t J HežVli meri mi, prosim!« obratu vendar že predvideva kar bo vreme ugodno, bodo do konca *al°- »' Priznam, da me je prizadelo. 2 milijona kosov opeke. Da ibi Rekel sem mu, naj v prihodnje to dosegli, so kupili bager, za za io Jfe*; takega ne naredi več. Prav- katerega so plačali 5 milijonov zaprav: prosil sem ga! dinarjev. Hkrati so kupili avto- EPII.OG: Janez ni neumen, matično rezalno mizo. Mimo te- Ima pa v sebi nekaj, namreč ob- ga je bilo tam treba izmenjat iporniškega predstavniki gibanja Patet Lao, Vzhodu nasploh nočejo obno razpustil parlament in končno celo nekdanjo mednarodno komisij"' pozaprl najvidnejše voditelje Patet niedtem ko pa vlada v laoški pre' stolnici to odklanja. Bolj važno )e spoznanje, da Je treba nemudom* prekiniti spopad, ki iz dneva v d8* prerašča v nevarno državi j an«^ vojno. Ne samo zaradi kori*1' Laosa, pač pa tudi v prid sveto*' nega miru. MARTIN TOMAZJC »•Menim,-« je dejal tovariš Cerar, »da bi za modernizacijo čutek, da njegovo delo ni častno, tudi precej delovne sile in ji # da je postavljen zato, ker dela v nuditi stanovanja. Se ta mesec hlevu, ker ga nekateri meščani bodo pričeli v Stražišču graditi gledajo, ko da je mani vreden, tudi novo krožno peč, ki bo teh VREME Ves teden lepo vreme s prehod- Zato včasih tudi piie. Mu bomo nično še bolj izpopolnjena kot niml pooblačitvaml. Po 24. avgustu cejšnjo zmago na volitvah i ta spodrsljaj zamerili? Njemu ne... v Cešnjevku. Imela bo tudi poslabšanje vremena. Temperatura 1958, ko je od 21 sedežev v par-P. P. umetne sušilnice in najsodob- bo padla. lamentu dobilo 13. Na temelju Poznejši dogodki so pokazali, da obtožujejo za vmešavanje v notra- to ni bil niti razumen niti opravič- nje zadeve Laosa. Takšna nepo- Ijiv ukrep. Novo nastali položaj so mirljivost in propagandna vojma izkoristili nekateri kTogi v tujini, zbuja precejšnje sume v namene ki jim ni šlo v račun, da bi laoška velikih sil, saj nenavadno sovpada vlada zasledovala nevtralno smer. z važnimi političnimi dogodki, ki NJim tudi ni bilo všeč, da je uporniško gibanje zaznamovalo pre- potekajo na glavnem odru svetovne politike. Prav v trenutku, ko se svet pripravlja na velevažni sestanek med Elsenhowrom ln Hru-ščevom, so v Laosu očitno neka- Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Direktor S. Beznik — Odgovorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-135 — Izhaja ob ponedeljkih in petkih — Letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 din VR rRanj, 17. avgusta 1959 »glas gorenjske« * OBV£ŠČ£ VAL£C Prodam majhno hišico Z vr- j0rn od Kranja do Šenčurja na ^Pem prostoru. Naslov v oglasim oddelku 4120 r°darn dromelje za voz, obroče K* l6-colske gume in večjo ko-cClr»o strojnega olja po ugodni etu- Kern, Pekarija, Kranj 4124 Pr»dam spalnico iz trdega le-*f in kuhinjsko kredenco. Na-0v V oglasnem oddelku 4143 prodam motorno kolo Special JJa* NSU 250 ccm, tipa 1954. ugled vsak dan od 15. do 17. ure. Naslov v oglasnem oddelku 4153 frođani kobilo lipicanko in * emenskega vola 450 kg težkega ' ^menjam za dobro kravo. °2rnan Ivana, Poljščica, Podprt 4154 Prodam kravo 8 mesecev bre-■ strahinj 20, Naklo 4155 Prodam šivalni stroj z dolgim psičkom. Novak, Poženk 12, ^klje 4156 Prodam 60 gajbic. Porenta, pJL22- SkofJa Loka silni ,prodam mopeda nsu in bru-* str°i za teraco. Ljubljanska Sta 30, Kranj 4158 Štedilnik emajliran malo rabljen poceni prodam. Vodopivče-va 2, Kranj 4159 Krojaško učenko sprejme Re-povž Anton, krojač, Vodopivčeva 2, Kranj 4160 200 pišk Lcghorn prodam. Teran, Bistrica, Podbrezje — Duplje 4161 Prodam drugo košnjo lucerne ali zamenjam za drva. Naslov v oglasnem oddelku. Rozman Než-ka, Trubarjev trg 1, Kranj 4162 Radio baterijski prenosljiv »Royal USA« prodam. Zupan, Proletarska 11, Tržič 4163 Kupim stiskalnico za mošt. Naslov v oglasnem oddelku 4164 Kupim NSU Prima ali novejšo Lambretto. Plačam takoj. Naslov v oglasnem oddelku 4165 Nudim brezplačno stanovanje tovarniškemu delavcu. Naslov v oglasnem oddelku 4166 Nudimo nagrado tistemu, ki preskrbi čimpreje opremljeno ali prazno sobo za leto dni. Gorenjski tisk, Kranj Tovarniška delavka išče sobo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4167 Zmenjam sobo v Ljubljani za sobo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. odkupujemo staro Železo, baker, medenino, aluminij, svinec, krpe, papir itd. Plačujemo po najvišjih dnevnih cenah. Trgovsko podjetje * odpadnim materialom »SUROVINA«, Maritbor, podružnica Kra,nj, Jezerska cesta 59, telefon 681. , Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj Taz-Plsuje mesto DIREKTORJA CEVLJARNE »STORŽlC«, VISOKO Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega °^ naslednjih pogojev: 1. da ima popolno srednjeekonomsko izobrazbo in 5 let ^rak,so /na vodilnih mestih v gospodarstvu; 2. da ima nepopolno srednješolsko izobrazbo in 5 let prakse na vodilnih mestih v gospodarstvu; 3- da je visokokvalificirani obrtni delavec iz čevljarske roke — čevljarski mojster z najmanj 5-letno prakso na v°dilnih mestih v podjetju iste stroke. Prošnje, kolekovane z 250 din državne in 90 din občinske Se> z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in dosedanji zaposlitvi, je poslati Občinskemu odboru Kranj ^ 31. avgusta 1959. Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj razsuje mesto . \ DIREKTORJA OBRTNEGA PODJETJA »INSTALATER«, KRANJ Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega °d naslednjih pogojev: ■ strojni inženir z znanjem projektiranja napeljav cenenih kurjav in vodovoda — s 5-letno prakso; 2. strojni tehnik z znanjem projektiranja napeljav central-7* kurjav in vodovoda — z 10-letno prakso; . 3. visokokvalificirani delavec-mojster za inštalacije z zna-^Grn vodenja napeljav centralnih kurjav in vodovoda — " l5-letno prakso. Poleg gornjih pogojev je zaželena tudi praksa o upravnem °denju podjetja v enaki ali sorodni strdki. , Prošnjo, kolekovane z 250 din državne takse in 90 din cjnske takse, z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokov-in o dosedanji zaposlitvi je poslati Občinskemu ljudskemu ol, nosu o vnesel A0«' Se za časa skladateljevega življenja je bilo objavljeno 600 njegovih del in 125 izdaj v Av- 36 Visoka šola favnega prometa je prometni muzej v Luiernu (Švica), kjer se zlasti mladina lahko tudi seznanja z vsem, kar je v zvezi s prometom v preteklosti in sedanjosti. Na prvi sliki vidite ogled lokomotive iz leta 1858, ki omogoča zelo nazoren pouk. Na drugi strani pa so razstavljena kolesa — najstarejše iz leta 1817 in tvorijo nekako. surrealLstično sliko iz preteklega časa ATOMSKIH REAKTORJEV DO LETA 1962 Mednarodna atomska organizacija na Dunaju je objavila priročnik o atomskih reaktorjih. To je prva večja znanstvena publikacija te organizacije. V njej so objavljeni reaktorji, ki so v delu in za katere predpostavljajo, da bodo konec 1962. leta v pogonu in bodo proizvajali koristno električno energijo. Od 36 reaktorjev jih je 15 v ZDA, 8 v Veliki Britaniji, po 4 v Franciji in Sovjetski zvezi in po eden v Belgiji, Zapadni Nemčiji, Kanadi, Švedski in Čehoslovaški. striji, Nemčiji, Franciji, Angliji, Holandiji in v drugih državah. Število tiskanih in rokopisnih del, ki se nahajajo ▼ Tseh svetovnih knjižnicah, kljub raz-lskavanju še ni točno določeno. je zelo zanimiva. Avtor Sone« je napisal »Mali Mo kot filmski scenarij za FranC^, Deriera in za svojo hčerk0 y therine Anouilhe. Film so žc jpje čeli snemati, vendar so ^;lS -jj) z delom prenehali in An^jali' je scenarij spremenil v gle^ ški komad. Na NOVA JEZERA V JUGOSLAVIJI novih zemljevidih Po Havdnovi smrti je vrednost sllavije utegnemo najti J^^gja' njegovih del pričela padati. Za generacijo mladih romantikov je Havdnova glasba postala preveč preprosta, razumljiva in racionalna. Hoteli so nekaj, česar še niso nikoli slišali. V zadnjem času prihaja klasična glasba zopet v ospredje. Pokazalo se je tudi, da Hayd-novo klasično delo istočasno vse- jih prej ni bilo. Ta jezera *>-- 4 jajo šele v zadnjih letih zgrajeni s pomočjo novih jj< gotskih virov. Ob izgradnji ^ kih hidrocentral so na«t;1 '^ef jezera: Jablansko jezero v ,it. cegovini s površino 14,4 kv^ p nega kilometra, MavroVJj*^ Vlaeinsko jezero pa i^^gft jezera z lepo <"* ey površino trov. Ta huje mnogo raznovrstnosti, za radi katerih zasluži, da se po- predstavljajo tudi turističn ćn> novno vzdigne in njegova slava tre in so prav tako P1"1 obnovi. kot mnoga prirodna jezera- ROMAN II. del g ............ ■ 54 i Mirni Mulenšek Konic »Oče, ali ne moreš preboleti?« Dominik je zamahnil z roko in šel molče proti hiši. Iz hiše je vrel glasen smeh. Hlapci so se šalili z deklami. Šel je mimo vrat v zgornjo hišo. V zgornji hiši je našel Ano. Odprla je veliko rezljano skrinjo in zložila iz nje kup perila. Klečala je sredi bal in čeprav je pod stopom gorela luč, si je postavila zraven skrinje še svečo. Naočniki so ji zlezli na konec nosu in s svojimi kratkovidnimi očmi je ogledovala vsak kos posebej. Jemala je iz dna platnene rjuhe, poškrobljene prte in zavese, kopičila čipkasto perilo in nove, snežno bele pražnje. Ko je opazila Dominika, mu je samo malomarno pokimala, vsa je bila zaverovana v svoje opravilo. »Kaj pa brskaš?« je vprašal Dominik. Ana ga je začudeno pogledala iznad naočnikov. »Moram nekaj poiskati za mlada dva. Mislila sem že, da tega in onega ne bom več rabila, zdaj bo pa vse prav prišlo.« »Oh,« je rekel Dominik in spet začutil, da ga stiska mrzla roka za srce, »torej jiima pripravljaš poročno posteljo?« »Saj.« Ana je hitela razgrinjati prevleke za blazine in ob sveči občudovati čipkaste vložke. »Poglej,« je rekla in mu pomolila prevleko z drobno izvezenim vzorcem, »to sem delala, ko sem bila še v samostanski šoli.« »Nazadnje boš poiskala še krstno one,« je nejevoljno dejal Dominik. Ana se je mladostno veselo zasmejala. »Tudi to se bo našlo, ko bo čas za to.« »Čudim se ti, da se ti ljubi,« je rekel Dominik. »Saj^.si vendar že stara.« »Nisem še tako stara, da bi se ne veselila snahe in vnukov.« Dominik je vzdihnil. Čutal je, da je v sobi odveč. — V kratkem bo še bolj odveč. V zgornji hiši bodo posedali Ana, Pavle in Vida. Če bo on prišel mednje, ga bodo trpeli, toda marali ga ne bodo. Tega ni mogoče pričakovati od njih. Moral bi jih sovražiti, pa niti tega ne zmorem več, je trpko pomislil. Tako slab sem postal, da celo sovražiti ne znam več, tako slab . .. Posedel je še nekaj časa, potem je vstal. , . » »Spat grem,« je rekel. »Lahko noč,« je rekla Ana, ne da bi se ozrla od dela. Dominik je počasi odšel iz sobe. Na mostovžu je postal. Zavedel se je, kako sam je, tako sam, da ga je zazeblo v duši. XII Na mali šmaren je bil Gašperinov Pavle že navsezgodaj na nogah. Dobre volje se je oblačil. Pravzaprav ni imel tako zgodaj kaj početi, toda nič več ni strpel v postelji. Odprl je okno in v nosnice mu je planil zdravi vonj' zgodnjega jesenskega jutra. Veselo se je nasmehnil. Ko si je pripel še poškrobljeni ovratnik in zavezal kravato, je šel tiho skozi spečo hišo. redjl Obšel je vigenc in si ogledal napis, ki ga je na j Jeršinov Andrej in je zdaj visel med zelenjem in barv ^ slovenske trobojnice. Potem je sedel na koncu vige,nca.e)i klop, se zagledal pnoti gozdu in nenadoma so se z vračati k njemu spomini, toliko spominov. ^ V tem poletju je dozorel in se čutil moža. Pomis1» kaj bi bilo iz njega, če bi ne bil srečal pametnega Gr° Natanko je vedel, kako bi se bile stvari razvijale: ^ lV časa bi bil kljuboval očetu, potem pa bi oče zlomu .-. odpor in vse bi bilo kakor prej, samo še veliko sla ii tfjE sla1 Dnevi bi se vlačili počasi in turobni kakor poznojeSe ^ megle, on pa bi stal v težkem delovnem predpasnik *% nakovalom in bil to, kar je bil prej: eden slabo p|aC , očetovih hlapcev. Potem pa sta se srečala z GrošlJernj, Pavle Grošlja nikoli ni maral. Njegovo ženo še Mimo svojega polbrata je hodil, kakor da ga ne vidi. ljeva družina je bila utelešena Gašperinova sra ^ Seveda je vedel, da tudi drugi trški bogatinci niso bil1 j:, krivde. Marsikatero dekle je moralo zapustiti viger^^ potem je rodilo otroka, ki ga je dalo na kmete v rejo- ^ nihče ni dosti govoril o teh rečeh in kmalu so bile P° * j, ljene. Grošelj pa je sedel v trgu in vodil Tončka s se y kakor bi bil njegov lastni sin, in še na svoje ime 9 ^ prepisal. Pavle se je še dobro spominjal materinega o j, v času, ko se je Tonček rodil, saj takrat ni bil več 0 B$ Nikoli ni mogel pozabiti, da se je njegova mati Sončeve Marjete hotela vreči v vodo. Pozneje jo je ve $ videl, kako je med otroki na trgu s pogledom Tončka, in če ga je našla, je kakor uročena strmela ^ Nekoč je tudi slišal buren razgovor med njo in °°e mati je rekla: »Nimaš se s čim ponašati. Tvoj sin berači p° KroP1