2IVLJEN7E IN IVET
ŠTEV. 4._ V LJUBLJANI, 22. JANUARJA 1933.	KNJIGA 1*.
PETER 2ШТЕК:
ïV PONAVXJALNO SOLO«
DOLGA NOČ
RUDOLF KRESAL NADALJEVANJE
ocoj spet nihče ne spi. Ni ga doma. Očeta. Moža. Priti bi bil moral že ob osmih. Otroci ne i» . I morejo od strahu spati. Ona zdaj pa zdaj odpira okno, gleda, ali ne prihaja že on. Ne. Ne še! Spite! Za božjo voljo spite vendar! govori šepetaje otrokom in Mark Angelo sliši, da jim popravlja odejo in jih tolaži. Ali otroci ne morejo spati.
Mark Angelo sliši njene korake. Bosa hodi od otroka do otVoka. Čez nekaj časa močno zašumi. Da, ličje imajo. Tako se vse sliši. Legla je. In stena je zelo tenka.
Spet je vse tiho. Otroci so malo zadremali. Vendar govore v spanju, vzkri-kajo. In ona mora spet vstati. Tudi Nada vstaja in miri.
Ura je odbila eno. Z ulice so se za-čuli težki, opotekajoči se koraki in robati glasovi. Mark Angelo je planil s postelje. Ves nemir, ki je dušil ljudi v sosednji sobi, se je lotil tudi njega.
On je.
Gospodinja je stekla k oknu in ga naglo zaprla. Otroci so zajokali.
»Molčite!« je slišati sikajoč ženski glas, ki trepeče od strahu. In otroci so umolknili, preplašeni še od njenega glasu, iz katerega je govorila groza, sika-joča, brezumna. Mark Angelo sliši, kako klopočejo postelje v sklepih — od otroškega trepeta. Vsa hiša. je polna strahu. Od zunaj vpada skozi šipe ploha kletvin, divje zmerjanje.
Tresk!
Okno je razbito. Mark Angelu je, kakor da se mu pod nogami odpira pekel.* Na vrata padajo težke pesti
Ona teče odpirat. V ključavnici ropo-če ključ. Vrata škripljejo. On rohni. Naj bo vendar malo tišji, ga prosi ona. Začuje se plosk udarec. Otroci so zaje-čali, skočili s postelje in se stisnili skupaj. Lz veže je prihajal k njim skrivnosten šum. prerivanje. Potem je ona vzkliknila. Bil je mrzel, do kosti pre-tresujoč krik. V istem trenutku so vzkriknili tudi otroci. Mark Angelo je prebledel. Hotel je odpreti vrata, posvetiti v vežo S skrčenimi pestmi, tresoč se po vsem teiesu, z brezumno mislijo,
strahom, storiti konec njemu, nečemu, vsemu, tej noči. o tej noči! iz katere se krohočejo ubijajoče pošasti preteklosti in sedanjosti. V trenutku je videl pred seboj ostudno podoDo v krvi se valja-jočega pijanega človeka, njo, skoraj golo, z razpletenimi, črnimi lasmi na belem telesu, blazno zročo na razdejanje — in otroke okrog nje, okrog mrtvega trupla moža, očeta. Nado, ki strmi, s stisnjenimi ustnicami, molčečo, bledo, drobno in obtožujočo vse, vse, tudi njej ga, Mark Angela, s svojim hladnim, vse razumevajočim pogledom, za katerim se skriva srce, o, tudi pri njej je že misel ločena od srca.
Mark Angelo je vzkrilil z rokami in vroče zašepetal: Ne! Ne!
In potekla je sekunda obupnega boja. Planil je k vratom, ne ubijat, le, le...
Tedaj je iz veže prišel zamolkel, grozeč, od smrtnega strahu pridušen visok ženski glas: »Pusti me!«
Mark Angelu je bilo, kakor da mu je zledenela kri. V veži je trenutek hro-pelo dvoje človeških zveri. Začul se je top sunek, zamolkel udarec. In na tla se je zrušilo nekaj težkega. Nastala je grobna tišina. Mark Angelo je stal sredi sobe brez misli, do smrti utrujen. Zgodilo se je, si je dejal mirno. Zatem pa se je spomnil Nade. V glavi se mu je zvrtelo. Odsunil je. vrata in zavpil:
»Nada!«
Na pragu je omahnil na podboj. V oči mu je pljusnila slabotna luč majhne petrolejke. Za en trenutek je izgubil zavest. Potem pa je zagledal pred seboj razgaljeno žensko. Temni, divje raz-česani lasje so ji le napol zakrivali kipeče prsi. Pod njenim ostrim, svetlim pogledom ga je zapekel ves obraz. Buljil je v njo ves otrpel, kakor v sanjah, in čudno se mu je zdelo, da se ne smeje ona, temveč da ji drse solze po licu. Kakor iz neskončne daljave se mu je zazdel njen glas:
»Gospod Mark! Gospod Mark! Pomagajte!«
Ni je razumel. To minuto je bil on bolj potreben pomoči kakor kdorkoli drug človek. Slep od gladu, od trpljenja izmučen je gledal njo, ki je prosila njega pomoči. Ni je slišal. Videl je le njeno iztegnjeno desnico. Sledil ji je in ugledal na tleh moža, ki je krvavel. Spet je vztrepetal. Ali ženska, ki je stala pred njim, ni bila več njegova gospodinja, bila je prikazen njenega notranjega življenja, močna, silna, in njen blesteč pogled in čudovito telo nista razodevala proletarke, njena bela desnica je despotsko kazala na dejanje. In njen glas je bil bolj ukazujoč kakor proseč. In vendar je proletarka, navadna proletarka, mati petih, šestih, morda osmih otrok. In kakor blisk mu je šinilo spoznanje, da ona ve, da se pozna, zato pride včasi pozno, pozno domov. Ne, otroci ne morejo poginiti, njeni ne morejo poginiti od gladu!
Stopil je k možu, ga vzel na svoji roki in odnesel v sobo. Ko bi se bil v tem trenutku videl, čutil sebe, bi bil izpustil telo in zblaznel, ah pa storil karkoli. A ni bremena čutil, ni videl svojega počasnega, opotekajočega se koraka. Položil je moža na svoje ležišče. In tedaj se je zavedel, pričel je spet jasno misliti. Zbral je moči in pokleknil. K njemu je pritekla Nada in ga prijela za ramo. Hotel ji je reči, naj prinese vode. Njen pogled pa se mu je zahvaljeval,
ker očeta ni nesel k njim. Tam so otroci, da, tam so otroci, je bil tudi on pomislil. šepetaje je vprašal, ali so oni т postelji. Pokimal'a je. O, ta otrok je ve-
del vse, razumel vse. Do zadnjega je bila pri njih, jih mirila in jih potem spravila spat v posteljo. In ta otrok mu je bil tako hvaležen, da s svojo hvaležnostjo ni mogel čakati niti trenutka. Tedaj je prvič jasno pomislil, da je Nada en človek na njegovi poti. Morda edini, razen v grobu počivajoče matere edini in zadnji človek. Vedel je, da je oti*ok. In vendar ...
»Daj vode, Nada!« je prosil.
Pogledal je moža. Nad levim sencem je imel majhno rano. Bil je že prebujen. Mark Angelo se je zazdel samemu sebi smešen in majhen. Mož je bil tako daleč od smrti, kakor je bil on blizu nje. Nada je prinesla vode in belo ruto. Za njo je prišla mati že oblečena. Čez nekaj časa je oni vzdihnil. Z roko si je obrisal s krvjo zalite oči. Hotel je vstati, pa se je zgrudil spet na blazino. Ko se je razgledal, je začudeno dejal:
»Ah, pri vas sem, gospod Mark! — Nada, ne spiš!« — Ugledal je ženo in sklonil glavo. Hotela mu je premenjati ruto. On pa je odkimal. S tresočimi se rokami si je sam pomagal. V vodo je pomočil obe roki. Dobro mu je delo,- Potem si je mokro ruto spet položil na rano. Obraz se mu je spačil od bolečine.
»Ivanka,« je dejal ženi, »nocoj sem..« a glas mu je zastal. Mark Angelo mu
je pomagal na noge in ga spremil v njihovo sobo. Tam se mu je mož skušal opravičiti Pa je zaihtel kakor otrok.
Pustil ga je samega. Samega. Tam, v njihovi sobi je bil vsak zase sam. Otrok, žena in mož. Povezani v bedo in y molk.
Ko se je vrnil, je našel Nado pri svoji mizi. Šibko telesce se ji je stresalo v krčevitem joku. Tam mož, tu otrok. Po prstih se ji je približal. Ona pa ga je slišala in poiskala njegovo roko. Nenad-
nimi obrazi, motnimi očmi, z dolgimi nočmi v njih. Vsak zase pozna zgodovino enega, svojega življenja. In morda je marsikatero teh življenj zgodovina ljudstva.
Svita se.
Mesto se koplje v morju žarkov vzhajajočega sonca. Strehe se leskečejo, kakor da so krite z rdečim in zelenim zlatom. Nad mestom prepeva pomlad svojo pesem.
Ljudje pa hite na dela Hite, da se jim dopolnijo vse noči. A Mark Angelo dremlje s srečnim smehljajem. Ko se naspi, pojde iskat dela. Morda ve, da se vrne zvečer prav tako, kakor se vrača že dolga leta. Prazen. Ali vseeno pojde.
Zakaj daleč nekje je otrok.
doma je začutil njene vroče ustnice, še preden ji je utegnil roko zmekniti, je vstala in stekla iz sobe.
Zvezde ugašajo.
V Mark Angelu je vse tiho, vse mrtvo. Mimo okna hodijo ljudje. S trud-
O N C
ilustriral fran SKODLAB
BARVITE PADAVINE IN S1ICNI FENOMENI
Ob 2is knj. 13. str. 55. sem se spomnil, da bi morda kazalo opozoriti na slična sporočila o izrednih prirodnih pojavih, priob-čena po naših listih. Pred meseci sem pregledal domala vse Bleiweisove »Novice« in naletel na podobne sestavke v letnikih 1843 (68), 1847 ( 92). Rdeč dež, 1855 (376). Rib-nat dež v Eistrupu pri Bremenu, 1857 (30. V.). Kamenit dež, 1876 ( 74, 302). Krvav dež v Kovnu 14. 7. 1876 (Nov. 1876, 241). Rumen sneg, 1874 (88). Kamenit dež na Moravskem 26. XI. 1833 (Nov. 1876. 390). Crn sneg v Chicagu 1895-1896 (Nov. 1896). Slan dež v Sev. Ameriki, 1897 (302). Pesek je deževalo na Kanarskih otokih (Novice 1898. št. 189). O ribnatem dežju v Xionu je poročal Ljublj. časnik 1850, št. 27. Slov. Narod je 28. VIL 1874 priobčil članek »Krote je deževalo«. Večjo razpravo o kamenem dežju Je prispeval dr. S. Sublc v Ljublj. Zvon 1896. O izrednih vrstah dežja piše I. Pečar v Mladiki 1926. Ista Mladika je 1929 (71) prinesla sestavek: Kadar dežuje žabe in podgrane. — Ta seznam bi se dal kajpada še izpopolniti.	D. A.
PETELINI NISO POTREBNI
Najnovejša parola farmarjev in trgovcev z jajci je, da mora petelin izginiti 9 kokošjih farm. Izkušnja je namreč pokazala, da se ne zmanjša pridelek niti ne poslabša kakovost jajc, če na fairmi ni petelinov marveč baš obratno. Jajca, ki jih neso kokoši sam« od sebe, so v mnogih ozirih celo boljša. Oplojena jajca so za shranjevanje toliko neprimernejša, ker se začne zaplodak v njih razvijati že pri temperaturi 16 stopinj C. Nadalje so opazovali, da so oplojena jajca takoj ko so zle-žena, dokaj manj odporna proti okuženju z raznovrstnimi bakterijami m pleenivimi glivicami. Petelin je torej potreben samo za prirejo, v očeh suhega »pridobitnika« je pa škodljivec.
PROIZVODNJA ZLATA
Leta 1931 se je dvignila svetovna proizvodnje zlata za skoraj 1 milijon unč oziroma za pet in pol odstotka. Enako močan porast so poslednjikrat zabeležili 1908. K povečani proizvodnji je največ prispevala
BORIS GLEB
DR. B O 2 O SKEKLJ
VARD0 — INDUSTRIJA — BREZE IN VODA — MED RUSI — GOSPOD ABRAHAM L DR.
Se dežuje in morje je stalno nemirno, ko se bližamo Vardpju, najvzhodnejšemu norveškemu _ mestu, ki leži na meridianu Kaira! Pusto je tu: vse je sivkasto rjavo, kakor da bi bilo umazano, blatno; morje, skale, oblaki in hiše. Ceste v Vardoju so pa bile prav res temeljito blatne. Stopil sem z ladje sam, ker je še vedno deževalo — saj nisem hotel nič drugega nego razglednico, sliko Vardeja za spomin, šel sem po mestecu, ki šteje pribl. 3600 duš, po trgovinah in trafikah — nič; ni-
Stara ruska cerkvica BORIS GLEB (Sv. Trifon)
mamo razglednic, vse smo razprodali Govoril sem sicer povsod že pogumno norveški (vsaj mislil sem, da je norveški), pa so mi v neki trgovini vendar kar odgovorili po nemški, in sicer celo dobro. Slik torej ni bilo dobiti; pa vendar škoda: če bi imel kakšno razglednico, bi vam lahko pokazal Vardo tudi na sliki. Videli bi, da je tu — vsaj če dežuje — neverjetno pusto; zamislili bi se in občudovali ljudi, ki živijo v tem kraju stalno! Videli bi lesene hiše in koče, večinoma pokrite z rušo, dalje visoke jambore radio postaje, dve veliki pristanišči, pomole kakor mostišča in tudi mostiščne stavbe — shrambe za ribe! Duh normalen kakor v vseh severno norveških mestih — pa tega ne bi videli niti na najboljši sliki... Tudi bi ne videli, da je januarska temperatura —5 do —6° C, niti da je tu odpotoval Nansen s svojo s>Fram« 1. 1893 na svojo znamenito vožnjo proti severnem tečaju, ki je trajala tri leta, kakor ne. da je tu po omenjenih treh letih prvič spet pristal na norve-
ških tleh. Spoznali bi pa morda, da je Vardo brez dvoma eno najvažnejših mest za ribjo trgovino na Norveškem, ki danes uspešno konkurira že z lofotskim ri-barstvom. Ribolova se tu udeleži do 25.000 ribičev s pribl. 5000 čolni — torej čisto impozantna armada, ki je 1. 1926 ujela 170 milijonov kg rib za ceno 17,6 milijonov norv. kron (ti poslednji podatki izvirajo iz Baedekerja).
Ob dežju smo se odpeljali spet na valovito morje in pluli okoli najvzhodnejše točke Norveške proti jugu preko širokega Varangerfjorda v ozek fjord, ob katerem leži na koncu mlado industrijsko mesto Kirkenes. Leseno — seveda —, razen tovaren, ki jih je tu nekaj, zakaj v bližnjem zaledju proti jugu so železni rudniki (največji na Norveškem), ki so z mestom zvezani po električni železnici
Še dežuje in prav pusta je vsa okolica, ko se izkrcamo, da se popeljemo na Finsko (Suomi). Avtomobili nas že čakajo; kaj kmalu smo iz mesta in se peljemo po dobri cesti s precejšnjo brzino ob čednem z brezami obdanem jezeru. Na desno nas nekaj časa spremlja električna železnica, toda kmalu zavijemo na levo v hrib po ostrih serpentinah navzgor. V brezovem gozdu žubore prijazni potočki tik ceste. Zdaj zavijemo spet navzdol proti reki Pasvikelv (finski: Patsjoki), že čisto blizu norveško-finske meje. Peljemo se še čez most in izstopimo, kajti zdaj bomo nadaljevali pot z malimi motornimi čolni po reki v Boris Gleb (ruski Boriso-gljebsk), blizu vodopada Koltta-kongâs.
Nas je menda 18, v čoln jih pa gre največ 10. Nastal je problem, kako se bomo zvrstili, zakaj čakal je le en čoln. Imeli smo s seboj nekega starejšega ogromnega Francoza, ki je težko hodil ob palici in ki smo ga morali podpirati, če je imel stopiti v čoln ali pa v avto; zabaval je pa vso družbo s svojimi ostrimi dovtipi. Prvi krmar se je pogajal za drugi čoln, in tako smo torej stali v dežju, podobni politim kuram, in čakali. Pa se zablisne nekomu izmed nas rešilna misel, da bi vendar sedli nazaj v avtomobile, ki itak čakajo. Tako smo torej — vsaj nekateri — zavzeli spet svoja mesta, potem ko smo imeli plašče že dobro mokre —>
seveda 90 nas šoferji nekoliko manj prijazno gledali.
Že v Tromsoju sem se nekoliko seznanil z nekim bivšim visokim oficirjem nemške kolonialne armade, ki je bil odslej naš stalni spremljevalec. Slučaj je tako nanesel, da so bili ostali »Nemci« sami Židje, s Francozi se ni ravno pobratil (tudi oni ne ž njim), tako da se je priključil rajši Slovanom. Nam je bilo prav ie zato, ker je bil izredno ljubezniv in izobražen mož, častnik, ki ni mogel nikoli
cerkvene bukve, v lepih usnjenih vezavah. Ko je mož spoznal, da more z mojo ženo govoriti ruski, je povedal marsikaj zanimivega, zlasti o sedanjem položaju Rusov pod finsko vlado; toda o teh problemih bomo razglabljali nekoč kasneje.
Z nami je potoval debel človek, o katerem sem ugibal, ali je Zid, ali ni: govoril je nemški; imel je s seboj ženo in bil stalno v družbi s še debelejšim berlinskim baronom (ki menda ni bil Žid) m njegovo boijšo polovico. Razen teh
NASELBINA BORIS GI.KH, kjer stanujejo &АШ (Lapoqcij
spadati v »Simplicissimusc, »Fliegende Blatter« in druge humoristične liste, т katerih je svoj čas briljiral pruski oficir.
Končno je prišel drugi čoln. » Vikingue deux« je zmagoslavno naznanjal debeli Francoz, ki se je ob pogledu na mali motorni čolnič spomnil slavnih norveških prednikov.
Zasedli smo oba čolna, v katerih sta ropotala dva mala bencinska motorja s tako vehemenćo, da je odmevalo z bregov. Pogumno sta se mala propelerja borila s tokom vode in še dosti hitro smo napredovali ob dobrih in slabih dovtipih Francozov in Židov.
Zdaj smo pred sabo opazili širok ogromen vodopad in že smo pristajali. Izko-bacali smo se iz čolnov in šli proti mali stari ruski cerkvici Boris Gleb. Cerkve-nik ni znal drugega jezika razen ruskega. Tako smo mi imeli prednost v tolmačenju. Odpri nam je pribl. 350 let staro cerkvico, ki hrani v notranjosti' mnoge dragocene ikone in stare debele
je hfl r družbi Se drug zopern Žid z nekoliko manj zoperno ženo — morda sta bila na poročnem potovanju? —, ki sta vse kritizirala in vse vedela.
Pa ostanimo pri onem malem debelušnem gospodu, ki je čital (tako mi je pravil upokojeni častnik) le nacionalistične liste in kljub temu ni izgubil svojega židovskega videza: vse je otipal v cerkvi, podobe, okvirje, ročna dela, preproge; in pri vsem je spraševal, če je pristno (zlato, volna, srebro itd.) — pozr. je je naš spremljevalec upokojeni častnik, povedal, da se mož piše Abraham! Seveda!
Ko smo prišli iz cerkvice spet na prosto, smo se še malo po blatu sprehajali proti velikemu vodopadu. Finske obmejne straže se za nas niso zmenile, šli smo po mali naselbini, kjer bivajo naseljeni Sami (Laponci), po norveški Skoltlapper. V primitivnih lesenih kočah, ki stoje na šestero koleh, in v katerih lahko le ležite in sedite, "tanujeio tu stalno Sami. Tudi tem se pozna že
močno pomešanje z belimi rasami. So sila nezaupljivi in se niso nič radi pokazali. V razmeroma velikem hotelu, kjer odirajo tujce na prav evropski način, smo napisali nekaj razglednic, ki so odšle v domovino s finskimi znamkami. Bodo vsaj vedeli, da smo bili tudi na Finskem. In to brez vizuma: saj nismo niti potnih listov imeli s seboj!
Ko smo se peljali po reki navzdol, se je začelo vedriti. Dež je že bil ponehal
in skoraj je sonce že prodiralo oblake, ko
smo pristajali pri mostu, kjer so nas čakali avtomobili V prehitri vožnji smo hiteli skozi prijazno in ljubko pokrajino proti Kirkenesu. Ko smo dosegli vrh, se nam je odprl krasen razgled na ves fjord pod nami in na enakomerno visoko skalnato pokrajino, ki se konča ob širokem Varangerf jordu. Oblaki so bili rdečkasto nadahnjeni, znak, da bo sonce kmalu dovolj močno, da prodre razmeroma le še tenko plast megle.
V Kirkenesu je stala naša »Lofoten« pripravljena na odhod, le še nekaj malenkosti je bilo treba naložiti. Zdaj че ladja že odmika od pomola; naenkrat vrišč ženske! Potniki smo postali pozorni na ženo, ki je z ladje obupno mahala proti obali ; stvar je bila enostavna ; spremila je svojce na ladjo, preslišala odhod-no zvonjenje in opazila, da se ladja že oddaljuje od brega, ko že n? več mosrla stopiti dol. Potniki so se prijazno in, ka-
kor zmerom v takih primerih, sočutno muzali; pa ne dolgo: ladjo so ustavili in žena je stopila v čoln, ki je prišel po njo za nami.
Na krovu sta se pojavila đva potnika, o katerih ni bilo mogoče dvomiti, da sta Nemca: temnomodre uniforme s kratkimi hlačami — gola kolena in uniforma: kdo še hodi sicer tako opremljen po civiliziranem svetu? Kasneje smo se ž njima seznanili in ju spoznali kot orav pri-
Jetaa In (starejši je bil inž. kemije) izobražena sopotnika. Prehodila sta z večjo skupino vso Finsko od juga do sem gori, kjer sta se ločila od ostalih in prišla na ladjo, da vidita tudi severno norveško obalo in Nordkap. Norveškega denarja nista imela, le nemške marke. Kljub temu so jima na ladji kreditirali prenočišče in hrano. Prvi večer nista sicer menda jedla nič in drugi dan tudi ne veliko, toda z večerjo drugega dne sta iznolnila izpraznjene želodce prav temeljito, tako da smo občudovali njihov blagoslovljen tek. Denarja pa na ladji nista mogla zamenjati, dasi so potovali, kakor vemo, nemški potniki z nami. Zaradi valutnih odredb (nemških) ni nihče imel mnogo denarja v gotovini s seboj in vsakdo je seveda rajši obdržal norveške krone, vsaj dokler je bil na Norveškem, ki bi jih tu le s ponovno izgubo dosti težko prodal.
Vožnja proti Vadsoju, elavnemu mestu okraja Finmarkeri, je bila izmed naj-
SKUPINA NASELJENIH LAPONCEV (Skoltlapper)
lepših in najmirnejših na vsem potovanju. Ves širok fjord je bil zalit v luč zahajajočega sonca za tenkimi meglami. Voda vijoličasta in rdečkasta; dolgi, široki in težki valovi so ladjo še vedno zibali — vendar to niso bili več valovi ob viharju, temveč oni, ki naznanjajo mir in tišino: zadnji valovi pred nekaj uranu še razburjenega morja.
Z veliko brzino smo se bližali obali na drugi strani, kjer se je že tu pa tam zasvetil svetilnik, čolnič nam prihaja naproti, samoten ribič. Ob mraku prista-

NOftDKYN, najsevernejša točka evropske celine
nemo v Vadseju, katerega prebivalstvo je napol finsko. Grem na višino za mestom, k veliki leseni cerkvi in okoli lesene palače kraljevega zastopnika za okraj Finmarken.
Razmišljam ob pogledu na ravan, ki se tu gori razprostre, ko sem dosegel cerkev in vladno palačo. Razmišljam, kako mora tu biti strašno življenje za izobraženega človeka, ki išče družbe in sveta in mora tukaj upravljati visoko uradno funkcijo. Tu ne raste nobeno drevje, tu piha polnočni vihar z neukročeno silo preko ravni, ki je le nekaj tednov na leto slabo poraščena s travo in mahovjem. Proti severu se izgublja ob slabi cesti telefonski vod v ravnini...
Obrnem se in pogledam dol. To je čisto drug razgled. Luči, morje, ladje, življenje. čudno, si mislim, zakaj stojita cerkev in vladno poslopje na tem mestu, kjer pozdravlja s severa preko puste ravnine smrt in onostranstvo, z juga pa življenje in realnost.
V pristanišču stoje ladje, katerih luči se zrcalijo v zmerom nemirni vodi. V mestu je še živo, čeprav je že ura 22, čeprav se je začela že mračna noč brez nočne teme.
Noč je bila mirna. Drugi dan smo pluli v sončnem siju ob severni strmi obali
Norveške, pristali v ribiški vasi, poklicali k sebi čoln iz druge, da prevzame pošto, in se končno ustavili na odprtem morju.
Začel se je ribolov, ki se ga more udeležiti vsak potnik, če se mu ljubi. Tudi jaz sem potegnil ribo na palubo. V pol ure je bilo rib toliko, da sem se zgrozil ob misli, da jih bo treba pojesti in da bomo potniki prav za prav uboge žrtve nalovljenih rib. Tako se te maščujejo še po smrti. Rib tu nihče ne ubija, to bi bila nepotrebna potrata časa, saj pogine riba precej hitro kar sama od sebe in brez vsakega hrupa in dela, če jo položiš na zrak. Ribe so spravili v pločevinaste kadi in jih odnesli v kuhinjo; posledice tega ribolova smo čutili v prihodnjih dveh dneh na jedilnem listu. Vsak potnik, ki lovi prvič, je ponosen na svoj plen, toda večinoma se ne zadovolji le z eno ribo, marveč tekmuje z bolj izurjenimi mornarji in tako v svojem lovskem navdušenju niti ne opazi, da je pre-skrbel kuhinjo za prihodnje dni z mesom, ki se ga je bil že nekoliko naveličal.
Popoldne smo pluli zopet okoli Nord-kyna, ki je v sončnem siju bil videti mnogo bolj prijazen nego takrat v viharni noči, ko sem ga zagledal prvič.
Mimo starega laponskega božanstva smo pripluli v 0ksf jord. Božanstvo tvorita dve skali v obliki dveh tjulenjev, ki se s povzdignjenima glavama ošabno pogovarjata o transcendentalnih- stvareh. V 0ksfjordu so na bregu ogrodja polna polenovk in naš spremljevalec se je spomnil vinogradov, polnih zrelega grozdja. To ni bilo lepo od njega, nam tako raz-dražiti tek, nb. še pri tem prijetnem duhu, ki so ga širile brezglave polenovke.
HUD MRAZ DELA TENAK LED
Ribiči poznajo staro pravilo, da bo led tem bolj tenak, čim huje pritiska mraz. Ta navidezna prirodna uganka se takoj razjasni, če upoštevamo toplotno izolacijo megle. Ce pade temperatura globoko pod ničlo, potem voda, ki je dokaj toplejša, močno izpariva, kolikor je ni še zamrznjene in na led okoli se vleže plast megle. Pri dotiku z ledom megla tudi zmrzuje v ivje in na njem se tvori izolačna plast, ki varuje led pred nadaljno izgubo toplote. Izmenjavanje toplote med vodo in zrakom s« zelo zmanjša in debelina ledu le prav počasi narašča. Če pa vlada zmernejši mraz in piha veter, kar se pri zelo hudem mrazu skoraj nikoli ne opaža, potlej voda dokaj hitreje irrii-eva toploto in led se naglo debeli.
se, kar je živega v prirodi, ee mora nenehoma boriti za ljubi prostor in svetlobo, brez kate-
_ rih ni življenja. So organizmi,
ki se jim ne vidi, da bi jih težila ta skrb, zelo očiten pa je boj zlasti pri vseh višjih vrstah rastlin.
Najbolj potrebujejo rastline svetlobe, brez katere ne morejo asimilirati ogljikove kisline ozračja in je pretvoriti v hrano, v prvi vrsti v sladkor hi Škrob. Ta čudovita presnova neorganskih snovi v organske se vrši v listnem zelenilu ali klorofilu, od katerega ima listje zeleno barvo. Za tvorjenje tega barvila in za proces pretvarjanja pa je potrebna energija svetlobe. Žival se hrani od že pripravljenih organskih snovi, bodisi od mesa ali rastlin, rastlina pa si mora hrano šele sestaviti v kemičnih laboratorijih, ki jih ima brez števila urejenih v svojih listih. Rastlina ne živi od neorganskih snovi, kakor se navadno uči, marveč samo od organskih kakor vsako živo bitje, le z razliko, da si jih mora sama pripravljati. V to svrho pa je nujno potrebna svetloba in od tod večni boj rastlin za prostor na soncu.
Veôna borba za svetlobo je nazorno izražena že v ustroju rastline. Rastlina se v nasprotju z živaljo razvija navzven. Nje korenine rijejo globoko v zemljo, da pridejo do vode in rudninskih sodi, površinski organi pa streme po tem, da zavzamejo čim yeč prostora v ozračju. Razcepljenost drevja v nešteto vej in vejic ima zgolj namen pripraviti mesto za kar največ listov, in sicer tako, da so po možnosti vsi deležni sonca in da bi vsi lahko srkali iz zraka ogljikovo kislino. Rastline morajo pripravljati organsko hrano kar moči intenzivno, ker ne skrbe samo zase, marveč služijo posredno ali neposredno tudi za hrano vsemu živalstvu.
Kako ogromno delo se nenehoma opravlja v zelenju rastlin, se vidi iz računa, da vse rastline na zemlji asimilirajo letno kakih 50 do 80 bilijonov kg ogljikove kisline in izdelajo na ta način letno okoli 35 bilijonov kg novih organskih snovi. V primeri z 2100 bilijoni kg ogljikove kisline, ki se nahajajo v ozračju v plinastem stanju, pa je v vsem rastlinstvu na zemlji nakopičenega toliko ogljika, da odgovarja 1100 bilijonom kg ogljikove kisline. Skoraj 90 odstotkov tega ogljika je shranjenega v
lesu naših dreves, že zdavnaj bi morala biti potrošena vsa ogljikova kislina ozračja, če se ne bi nenehoma obnavljala z dihanjem. Pri tem pa ne štejejo toliko ljudje in višje razvite živali kolikor velikanske množine povsod navzočih zemeljskih bakterij. Bogate kolonije bakterij v hlevskem gnoju so po vsej priliki tudi vzrok, da je domači gnoj še zmerom boljši od vseh umetnih gnojil. Sicer pa je zelo verjetno, da je bilo т davnih dobah ozračje dokaj bolj nasičeno z ogljikovo kislino kakor zdaj, zakaj drugače si ne moremo misliti tistega bujnega rastlinstva, ki se je ohranilo do današnjih dni v obliki velikanskih skladov premoga, iz katerega še zdaj črpamo malce nekdanje sončne svetlobe in toplote.
Rastlinska asimilacija ogljikove kisline je obraten pojav kakor dihanje, pri katerem se ne tvorijo nove organske snovi, marveč celo razpadajo. Zaradi tega mora rastlina neodvisno od sprejemanja ogljikove kisline tudi še dihati, to se pravi vsrkavati kisik in izdihavati ogljikovo kislino. Je pa pri zeleni rastlini množina asimilirane ogljikove kisline dokaj večja kakor tista, ki jo rastlina nasope. Asimilacija in dihanje torej nista v ravnotežju, ampak ostane še nekaj snovi za napredujočo rast.
Dolgo je trajalo, preden se je znanost priborila do spoznanja, da rastline mimo asimilacije tudi še dihajo, da opravljajo rastlinasti listi hkrati dve funkciji, in sicer — v živalski svet preneseno — funkcijo želodca in pljuč, samo s to razliko, da se vrai presnavlja-nje samo pri sončni svetlobi, dihanje pa nepretrgoma noč in dan, kakor pri vseh živih organizmih.
Če ni sonca ali če je rastlina v senci, potem presnova preneha in rastlina mora »stradati«. Zaradi tega so njeni listi tako občutljivi, da reagirajo na prav malenkostne svetlobne razlike in se zmerom obrnejo kolikor moči proti luči Ritem dneva je zaradi tega tudi življenjski ritem rastline.
Ni treba ukega očesa, da opaziš, kako so drevesne krošnje povsod izoblikovane po lokalnih svetlobnih prilikah, kako skuša vsaka vejica izriniti vse svoje lističe na sonce. Tudi ustroj posameznih lističev je prikrojen obilici svetlobe. Lističi bukve, ki ostanejo v senci, imajo posebno tenko kožico in manj sta-
ZA PROSTORČEK NA SONCU
ničnih plasti, da svetloba laglje prodre do klorofila. Dalje se v močni svetlobi zbero zirnca listnega zelenila ob stranskih stenah stanic, dočim se pri med-lejši svetlobi postavijo pravokotno na svetlobne žarke, da jih kolikor mogoče vse posrkajo. Premočna svetloba je lahko tudi škodljiva, zlasti mladim po-gajnkom. Zato so navadno poraščeni z drobnimi laščki ali pa imajo varovalno barvo. Zaradi tega je tudi spomladi v oblačnih dneh rast bujnejša kakor ob sončnih. Iz tega vidika so posebno zanimive tako zvane kompasne rastline, pri katerih so listne ploskve obrnjene proti vzhodu ali zapadu, tako da jih vroče opoldansko sonce najmanj zadene. Zlasti višje razvite rastline so glede na jakost svetlobe prav različno občutljive, samo brez nje ne more živeti nobena. Pač! Tudi to pravilo ima izjeme. Ne glede na gobe, ki žive neposredno od razkrojenih organskih snovi, poznamo tudi še nekatere višje cvetne rastline, ki so se navadile živeti na lahek način. To so v prvi vrsti zajedalke, ki poganjajo korenine v staničevje drugih rastlin. Te ne potrebujejo listnega zelenila in zato so njih listi okrneli v brezlične izrastke, ki se jim komaj še pozna, da so bili vendarle nekoč pljuča in želodec poštenih rastlin Zakaj so opustile boj za prostorček na soncu in si poiskale drug način prehrane, se ne da povedati.
Najočitnejša je borba za svetlobo v gozdu. Vsako drevo je nema priča, kaj je moralo v njej presti zadnja desetletja. V njegovi rasti je zapisana vsa trda zgodovina. Vsak zavoj, vsaka krivina in vse veje pričajo, kako je moralo tekmovati s sosedi, preden je v tesnem prostoru prirastlo do sonca. Če bi ne bil cel gozd kot enoten organizem sestavljen iz toliko različnih vrst rastlin, ki so se prilagodile različni jakosti svetlobe, potem bi gozdov že zdavnaj več ne bilo. Tako pa je organizem gozda razdeljen v več nadstropij in v vsakem uspevajo tiste rastline, za katere je tamkaj ravno še življenjski minimum svetlobe. Je pa glede na potrebo po svetlobi tudi med posameznimi drevesi razlika. Robinija ali akacija je zadovoljna s pet in dvajsetinko tiste svetlobe, ki jo n. pr. potrebuje bukev, pa še celo pri bukvi se morajo spodnji lističi zadovoljiti le z osemdesetinko normalne svetlobe. Prav pri tleh se stiskajo izrazite senč-. ne rastline, ki že ne potrebujejo več sonca, marveč so hvaležne za nekaj žar-
kov dnevne svetlobe. Nekatere njih vrstnice v tropskih gozdovih shajajo samo še s stodvajsetinko normalne dnevne lučL
Po svetlobnih prilikah se ravna tudi zelenje in cvetenje naših listnatih gozdov spomladi. Ko je drevje še golo, da ne zastira sonca, se razprostre po gozdnih tleh najprej preproga živo pisanega cvetja, ki pa v nekaj tednih spet odmre in ohrani samo še čebulice in ko-renike v zemlji za drugo pomlad. Takoj za cvetjem poženo lističi mnogih vrst gozdnega grmičevja in nazadnje šele ozelem visoko drevje. V igličastih gozdovih je svetloba vse leto bolj enakomerno porazdeljena in v celoti dostikrat manjša kakor pod listnatim drevjem. Temu primerno skromno je tudi rastlinstvo pri tleh in često je rastlina vse življenje odvisna od nekaj svetlobnih lis, ki včasi slučajno šinejo čez njo.
V borbi za svetlobo je postalo rastlinstvo sila iznajdljivo. Nekateri mahovi in alge, ki jih je zaneslo v temo med skale, so se privadili na dvatisočinko dnevne svetlobe, druge so se razvile v plezalke in se vzpenjajo prav nad krošnje dreves, spet druge pa se vgnezdijo kar v rogovilah drevja in poženejo korenine v tamkaj nabrano prst. Nekatere senčne rastline v tropah so izoblikovale stanice listov v optične leče, da lahko svetlobo osredotočijo na klorofil, ali da se vsaj poveča niih občutljivost za svetlobne razlike. Oblika in razporedba teh leč je za čudo mnogovrstna in priča, kako prožna in prilagodna zna biti tudi večna narava, kadar bije boj za obstanek.
RUDNIŠKE NESREČE
Varnost v rudniških obratih se je zadnja leta zelo povečala, čeprav je pogojev za nesreče zaradi naraščajoče globine rovov čedalje več. Na Pruskem so sestavili statistiko, ki kaže, da odpade na 15.000 delovnih izmen samo ena smrtna nesreča, na 1500 izmen pa ena nesreča sploh. Nepoučen človek misli, da preti rudarjem največja opasnost od treskavih plinov in da zahtevajo ti največ smrtnih žrtev Statistika pa kaže. da so drugačne nesreče dokaj številnejše. Tako n pr zakrivi 42 odstotkov vseh smrtnih nesreč posipava-joče se kamenje. 43 odstotkov žrtev zahteva izvažanje m spravljanje rude iz rovov, od ostalih 15 odstotkov jih slednjič odpade 10 na eksplozije plinov in premo-govega prahu, 3 na nesreče pri razstrelje-vanju. 2 odstotka pa na raznovrstne druge nezgode
"îhVLlENTEW Ш1V sm iINCU
(LEWIS Ê.LAWEO
ČETRTO POGLAVJE
r azor o rojenem zločincu, ki mu je po njegovem telesnem ustroju že v naprej določena zločin-j ska pot, je razvil Lombroso v posebno teorijo, izdelano in izpopolnjeno kasneje po dr. Karlu Goeringu. Današnji vodilni učenjaki, sociologi in kriminalisti so pa nasprotno mnenja, da ljudje, ki so prišli v nasprotje z zakonom,
vico v zakonskem smislu. Dobro delo z moralnega vidika je prav lahko zlo po črki zakona, kakor seveda tudi obratno. Poleg tega neke vrste ljudi kot so norci, slaboumneži, da celo neuki, često niso sposobni razlikovati kaj je dobro in zlo v pogledu morale in zakona.
V prejšnjih letih so radi pretiravali vlogo, ki jo igra slaboumnost in neved-

Ljudje morajo jesti, pa naj bodo na morju, v vili, v ječi ali kjerkoli. Slika kaže skupino jetnikov in stražnikov v veliki jedilnici Sing Singa.
niso nič manj normalni ali abnormalni od onih, ki sodijo pravico ter da »rojenega zločinca« ni, niti je kdaj obstojal.
Bajka o »rojenem zločincu« pa še živi, ker odgovarja ljudski domišljiji in ker so jo fikcija, gledališki oder, film in pero karikaturista znali popularizirati.
Kazenska teorija, na kateri je zgrajena večina današnjih zakonov in prakse, predpostavlja, da vsi ljudje navzlic svojim telesnim in duševnim posebnostim in neenakim razmeram, v katerih žive, enako razlikujejo med dobrim in zlim in so zaradi tega enako odgovorni pred zakonom.
Ta teorija v mnogih ozirih ne drži. Dobro in zlo v verskem in moralnem smislu nista' istovetna s pravico in kri-
nost na polju kazenskega prava. Verjetno je, da sta omenjena defekta važna či-nitelja, nista pa notranja in bistvena vzroka, iz katerih izvira zlo dejanje. Na podlagi statistike je namreč ugotovljeno, da se med navedenima skupinama ne najde nič več zločincev kot med sloji inteligentnih in dobro vzgojenih ljudi.
Visoki uradniki varnostne službe z bogatimi izkušnjami so mnenja, da se v devetih ljudeh med desetimi skrivajo zločinska nagnjenja in da so ženske manj nagnjene k zlu kot moški. Šefi velikih trgovskih hiš pa pravijo, da so moški večinoma poštenjaki in da. devet desetin tatvin zakrivijo ženske. Ravnatelji hotelov pa pripovedujejo, da moški in ženski gosti pokradejo od brisač navzgor in
navzdol vse, kar nI priklenjeno.
Z drugimi besedami: poljudne teorije o zločinu obstojajo iz neke čudne zmesi nasprotujočih si starih in novih verskih, socioloških, filozofskih in znanstvenih
Ravnatelj Lawes in poveljnik straže Sheehy pred vrati Sing Singa
ZAPUŠČINA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA
(Stcileka pripovedka)
Ko se je gospod Jezus Kristus moral ločiti od tega sveta, mu je bilo zelo neprijetno in neugodno ob misli, komu naj zapusti dobrine tega sveta.
Mislil je in razmišljal: »Komu neki naj jih zapustim ? . v če jih zapustim meščanom, kaj bodo počeli potem plemiči? ôe jih zapustim plemičem kaj porečejo na to meščani? In kmetje? Obrtniki? Delavci?«
Skratka: ni vedel, kaj naj stori.
Tedaj so se zbrali plemiči: »O, gospod! Zdaj ko se poslavljaš od tega sveta, napravi nas za svoje naslednike!« Gospod je nato vse razdelil med plemiče.
Zdaj pa so opaz'li tudi duhovniki, da se gospod poslavlja od tega sveta in prihiteli so k njemu: »Gospod gospod, zakaj nam nočeš pri svojem odhodu zapustiti ničesar?«
»PrišM ste prepozno,« odvrne gospod, »vse sem že razdelil med plemiče«.
»O, za vrçiga!« so psovall duhovniki.
»Dobro, prepuščam vam vraga!« reče gospod
Zdaj pa so priSli menihi, eden za dragim: »Ali nam ne boš, gospod naš, ob svojem odhodu zapustil ničesar?«
»Ne ničesar vam ne morem zapustiti,« reče gospod »ker so dobili vse že plemiči«.
»O, za vraga!« so začeli menihi jadi-kovati.
nazorov, ki se ne ujemajo 8 stvarnimi
dejstvi.
Kako naj torej pravilno zagrabimo to zamotano vprašanje?
Zločinec je vsak, ki izvrši dejanje za-branjeno po zakonu ali opusti neko dejanje, ki ga zakon zahteva.
Če je bil kdo obsojen zaradi kaznjive-ga dejanja, postane s tem obsojen zločinec, ne razlikuje se pa, izvzemši to dejstvo, niti za las od onega, ki je napravil zlo delo, ki pa iz enega ali drugega razloga ni bil nikoli pozvan na odgovornost.
Razpravljal sem o teh stvareh s stotinami velikih ljudi. Večina mi je priznala, ko sem jih pritiskal za odgovor, da so v svojem življenju prekršili zakon, kar bi jih gotovo privedlo v zapor, če bi jih oblast zaradi njihovega dela preganjala. Vsak človek ima svojo ranljivo točko. Gre samo za priliko, kjer preži na njega nepremagljiva skušnjava.
DALJI '
(COPYRIGHT BY КШО FEATURES 8ТД1ЛСАТЦ
(PONATIS ГПМ v BVLEOKD И DOVOLJEN)
»Vraga sem dođeHl že duStorofkovn, vam
pa dajem potrpežljivost.«
»Potrpežljivost?« so zastokali menihi.
»Da, njo prepudčam vam,« je dostavil ta potrdil gospod.
Tudi trgovcem je prdglo na oho, da odhaja gospod s sveta in prihiteli so preden j: »Gospod, kaj nam boš zapustil kot dedšči-no?«
»Prišli ste prepozno, ker sem vse še razdelil med plemič^.«
»O, za vraga!« so zagodrnjaH trgovci.
»Tega so dobili že duhovniki,« ee nasmehne gospod
»Tedaj potrpežljivost?«
»To so dobili menihi.«
»Kakšna prevara pa je to?« so se razjezili trgovci
»Prevara? Njo prepuščam vem,« reda Jezus Kristus.
Končno so prisil tudi kmetje. Siromašni in izmučeni. Govorili so ponižno in bojae-Ijivo: »Gospod, ti zapuščaš ta svet tn to zemljo, toda prej jo razdeli in daj nem naš del!«
»Prepozno, ker so plemiči dobili ie тво
zemljo.«
»O, za vraga!« so kmetje vzklfknffi.
»Potrpežljivost ..«
»Njo imajo že menihi.«
»Kakšna prevara!«
»Njo so dobili trgovci.«
»Zgodi se božja volja!« ao zastokeO kmetje.
»Vam preskrbim,« se je zamisM gospod, »voljo božjo«.
In tako se je zgodilo.	Cv. K.
IMENA PRVIN
Kemične prvine imenujemo one snovi, M se z navadnimi kemičnimi in fizikalnimi postopki ne dado več razkrojiti, človek je v teku stoletij odkril vse prvine, neznana je ostala le še ena edina. Novo odkritim snovem je bilo treba imen in pri krščeva-nju prvin vidimo, da je o njih imenih naj-češče odločalo golo naključje, neznanje ali pa krajevno domoljubje mož, ki so odkrili prvine.
Pred vsem^o bile seveda za poimenovanje merodajne vnanje lastnosti prvin. Brom je dobil ime zaradi svojega zoprnega duha, bromos namreč pomeni v grščini smrad. Tudi klor (chloros = rumenozelen) in jod (jodes = vijoličast) imata grški iraeni, kajti njihova para je omenjenih barv. Kovina krom, ki v zadnjem času prihaja močno v uporabo, ima takisto grško ime ( chroma = barva), ker so njegove soli zelo barvite. Na isti način sta prišla do imena iridij in pra-zeodim, kar prihaja od grškega iris (= ša-renica), oziroma prasimos (= zelen), lridl-jeve soli kažejo mavrične barve, prazeodi-move pa so zelene. Osmij, najtežja prvina, Ima svoje ime od grške besede osme, kar pomeni vonj. Logična zveza je nekoliko nenavadna, ker je osmij kovina in kovine običajno nimajo nikakega duha. Toda osmij Ima tako nizek parni tlak, da se izpremi-nja v paro že pri navadni toploti in ima v tem stanju kloru podoben duh.
Zanimiva so Imena onih prvin, ki so bile znane že v starem veku, bodisi čiste ali pa v soleh. Natrij se izvaja od egiptske besede neter, s katero so Egipčani zaznamovali sodo. Aluminij prihaja od latinske besede alumen, ki je pri Rimljanih označevala skupino soli, katerih okus je imel to posebnost, da je vlekel usta skupaj kakor zrela opar-nlca.
Nevednost je kumovala pri krstu štirih prvin. Pri pridobivanju srebra so topilnice redno naletele na neko srebru podobno kovino, o kateri so praznoverni rudarji trdili, da jo je začaral zavidni škrat (kobold). S te nemške besede je prešla oznaka kobalt na dotično nezaželjeoo kovino. Tudi nikelj je baje na isti način dobil svoje ime. Kovina, ki so jo odkrili pri taljenju srebra, Je bila sicer srebru podobna, bila pa je da-leko manj vredna. Pri nemških rudarjih pomeni beseda Nickel človeka, ki mu pravimo pridanič. Platina, danes najdragocenejša kovina, prihaja od španske besede plata (= srebro) in pomeni s svojo končnico »malo srebro« z odločnim naglasom manjvrednosti. Molibden je svincu sorodna kovina pa je zato tudi dobila svoje ime zaradi zamenjave s svincem, ki se po grško imenuje molybdos.
Nekatere prvine so dobile svoje nazive po rojstnih deželah svojih očetov. Galij (Francoska), Germanij (Nemčija), rutenij (Rusija), skandij (švedska), indij (Indija), ma-zurij (Mazursko) in končno evropij, s katerim je bila počaščena naša celina.
Pri proučevanju mavričnih barv so dognali obstoj nove prvine, ki na zemlji še ni bila znana. Krstili so jo po soncu (grško: helios) in nosi ime helij. Velikega pomena je pri zrakoplovstvu in spada med tk. zv. plemenite pline. Kemiki so opazili, da je dušik, pridobljen iz zraka težji od onega, ki je pridobljen iz raznih soli. Razlika je znašala nekoliko mlllgramov pri litru in je dovedla do odkritja novih plinov, ki so dobili grška imena argon (leni), neon (novi), xénon (tuji) in krypton (skriti). Slednji je prišel do svojega imena, ker se je toliko časa branil odkritju, dasi so vedeli, da je v zraku.	e. B.
PRAVI CAS
V zasebnem življenju zadostuje človeku, da je točen vsaj na minuto, le patološko točni ljudje nastavljajo svoje ure na sekunde natančno Za znanstvene institute in zvezdam« je pa taka točnost premajhna. Tu morajo računati s stotinkami sekunde in zaradi tega se naravnajo ure po avtomatičnih časovnih znakih, ki se največ brezžično oddajajo s posebnih observatorijev. Seveda tudi ti časovni znaki ne morejo biti matematično točni, ker se zmerom vrinejo malenkostne napake zaradi nestanovitnosti atmosfere med opazovanjem. Te napake pa. znašajo povprečno komaj štiri ali pet stotànk sekunde.
REBSTOCK: ZIMA v GORAH
Levo zgoraj: Varnostna centrala na berlinskem letališču, ki brezžično obvešča prometna letala o vremenu. — Levo spodaj : Drzen smučarski akrobat.
Desno zgoraj: Zimska gojitev šmarnic т modernem rastlinjaku. — Desno spodaj: župan v Sydneyu, največjem avstralskem mestu, poučuje brezposelne, kako je treba izpirati zlato, če ga bodo našli na »zlatih poljih«.
BÀMBUTI, AFRIŠKI PRITLIKAVCI
nanl miséonar dr. Paul Schebe-sta, M se je nedavno vrnil z daljšega potovanja po Osrednji Afriki, je izdal o svojih doživljajih obširnejše delo, v katerem posebno opisuje skoraj nepoznane rodove črnih pritlikavcev ob gornjem teku Konga. Pater Schebesta je eden izmed onih redkih Evropcev, ki je poln razumevanja za življenje primitivnih rodov in jim posveča vso svojo skrb brez trohice obsodbe ali odklonilne kritike. Pritlikavi otroci divje prirode so mu to njegovo skrb tudi povračali s toplim čuvstvom, kar priča častni pridevek, ki si ga je pater Schebeeta pridobil pri njih. Splošno eo ga klicali »baba va Bambuti«, kar pomeni oče pritlikavcev.
Njegovi doživljaji začno z dnevom, ko se mu je neki dan sredi pragozda uprlo vse spremstvo, češ da noče več naprej v pragozd. Niti grožnje niti obljube niso mogle omajati sklepa črnih nosačev, tako da je moral misionar sam prodirati v notranjost Schebestovi črnci so začutili neodoljiv strah pred pragozdom in pred njegovimi nevarnostmi: boleznimi, strupenimi žuželkami, divjimi zvermi in kačami ter osobito pred tajinstvenimi pritlikavimi prebivalci.
Pogumni raziskovalec se je moral odločiti sam za nadaljnjo pot, ne glede na pretečo spalno bolezen, ki ima svoje ognjišče v senčnih in vlažnih pragozdovih, ter na strahovite klošče »kimpu-tu«, ki prenašajo mrzlico in slepoto, njihovi piki pa tudi lahko povzroče takojšnjo smrt. Popolnoma zapuščen je pater tudi ostavil na mestu vse orožje, uvidevajoč, da posamezniku v času nevarnosti tudi puška ni nič kaj zanesljiva pomoč.
Dasi je bil brez orožja in se je ▼ vsem zanesel samo na svojo srečo, vendar v Schebestovi knjigi ne manjka prizorov, ob katerih je pater spričo trdo-srčnosti zamorcev izgubil živce in pograbil za uspešnejšimi sredstvi nego je evangeljska milina oznanjevalca nauka ljubezni. Gotovo je v čast možu, ako prizna, da je često zašel v položaj, iz katerega je našel izhod edino s krepkimi batinami, ki so omečile trmo, lenobo in brezbrižnost črncev. Tudi je bil često primoran kakega upornika pograbiti za grlo in ga dušiti, dokler ni bil pripravljen znova lotiti se prevzetega
Išumi, poglavar Bađengov in njegov vazal iz plemena pritlikavcev
posla. »Krepka zaušnica stane ob Kongu 700 frankov ali devet dni zapora«, pravi pater Schebesta, »ali kdo se utegne brigati za tak zakon, kadar je bolan, truden in lačen ter ima skrbeti za 30 nosačev, ki hočejo jesti, domači zamorci pa niti za pretirano ceno nočejo prodati najmanjlše količine živil«.
Vseh takih križev in težav je bil misionar namah rešen, ko je moral sam nadaljevati pot v ozemlje pritlikavcev, ki živijo preprosto, toda srečno življenje človeka brez vsakih potreb. Res, da si mali črnci le z veliko težavo preskrbijo dovolj hrane, toda pri tem so tako srečni, da v omikanih državah ni najti ljudi, ki bi bili tako zadovoljni s svojim stanjem.
Najmanjši človek sveta je nedvomno ženska, ki jo je Schebesta našel v pragozdu ob reki Tturiju. Merila ie le do 118 cm in je imela šest let staro, zdra-
Trije mladeniči pritlikavskega plamena Baiikangw
w in dobro razvito dete. Skoraj neverjetno se čuje, da je človek lahko popolnoma zdrav in razvit ter brez sleda kake pokvečenosti, čeprav je tako majčken. Povprečna telesna višina Bambutijev znaša pri moških 144 cm, pri ženskah pa 133.3 cm. Pritlikavci ob
Konga so edino ljudstvo sveta, M m pozna ognja. Zanesljivega pojasnila za to nizko stopnjo omike raziskovalec ne more navesti. Sluti, da so pritlikavci nekdaj рокпаИ umetnost ognja, pa so jo v teku vekov spet izgubili. To je tem bolj čudno, ker so pritlikavci zelo nadarjeni ljudje. Posamezna plemena med njimi govore po pet jezikov sosednih rodov, tako da je sporazumevanje z njimi precej lažje nego z drugimi zamorci Poleg nadarjenosti odlikujejo pritlikavce tudi lastnosti njihovega značaja, pogum in zvestoba. Ti mali človečki prirejajo lov celo na orjaka slona. Da-si je njihov lov zelo krut, vendar je naravnost mojstrsko delo hrabrosti in zvijače, vsekako pa silno vzvišen nad načinom belih lovcev, M iz varne zasede neusmiljeno pokajo v čredo — za golo zabavo. Razmerje slona do pritlikavca ad je treba prav predstavljati. Višina 144 cm proti 4 m, teža : 40 kg proti 120 centom. Običajno se odpravijo dva do trije pritlikavci nad slona. Previdno in tiho izslede orjaka, M počiva v senčni goščavi človeček se priplazi do živali in ji z vso silo zabode sulico v pogačico na kolenu zadnje noge. V trenutku izgine lovec spet v varno zavetje. Bolestno zatrobi mučena žival, toda т tem že priskoči drugi lovec in zabode sulico v drugo nogo. Ako se je tudi ta napad posrečil, mora slon kmalu omagati,
Pritlikavci z mrežami pred odhodom ш ribji 1вк

žene pritlikavcev s svojimi otroki, ki jih nosijo najčešče v nekakem nahrbtniku
kajti prerezane kite ne vzdrže dolgo ogromne teže. Slon se zvali na zemljo in s tem je že glavno delo opravljena Zdaj mu pritlikavci odsekajo rilec, da žival izkrvavi in pogine.
V skladu s takimi dokazi poguma je ustno izročilo, ki pripoveduje, da so Bambuti v davnih časih pod poveljstvom nekega posebno hrabrega poglavarja napovedali vojno vsem sosednim rodovom pragozda ter jih tudi po vrsti premagali, šele ob reki Bieni so se ustavili. Ta pigmejska vojna je vsem črncem še danes v spominu.
Pritlikavci so polni zaničevanja za zamorce pragozda in jih imenujejo »divjake«, med seboj pa žive v idiličnem bratstvu. Vezi sorodstva so pri njih močneje razvite, nego pri marsikaterem omikanem narodu. Ako se enemu izmed njih slabo godi, mu pomaga iz težav vse pleme, pa tudi nasproti tujcu niso neprijazni, dokler spoštuje njihove šege in navade. Po svojem bistvu so namreč resnično miroljubni, dasi jih razbrzdani temperament večkrat zavede do hudih izbruhov. Veliko vlogo pri sporih med rodovi igra neka čudno oblikovana cevka, nekaka piščalka, ki ji pravijo »pikipiki«. Ta piščalka reši včasi celo pleme pred sovražnikom. Treba je le dobiti kako stvar, ki je last nasprotnika, in jo vtakniti v cev. Naj je nasprotnik še taJko razjarjen, ne bo napravil nikakega sovražnega poskusa, kadar sliši, da gre proti njemu sovražnik in piska na »pikipiki«.
Zakonski par dveh starih pritlikavcev
Nasprotstvo je takoj pozabljeno in vojne je konec. Pater Schebešta je mnenja, da bi taka piščalka bila potrebna današnjemu omikanemu svetu.
VARSTVO PTÎC
INŽ. JO S. RUSTIA NADALJEVANJE
Varstvo, nega, krmljenje ptic
~~ I akor je ptičji lov star kot človek, tako sega tudi varstvo ptic v davne čase. Svečeniki najsta-
t__I rejše dobe so stavili varstvo ptic
pod okrilje bogočastja. Tako se je častil ibis kot božanstvo, vrabec kot simbol boga Osiris. častila se je in varovala isto tako kukavica in štorklja (zaradi uničevanja kobilic). Pri Japoncih je bila pa-staričica v časteh, častili so tudi vrana kot simbol boga sonca. Istega ptiča tudi IUrci. Zoroaster, Mohamed in Mojzes so prepovedali pokončevati ptice. Rimljani, Grki in Germani so spoštovali neke koristne ptice.
V srednjem veku so bili ptiči v časti ali največ zaradi lova. Izdana je bila »lex salica« za varstvo ptic. V 15. stoletju so nastale policijske naredbe za ptičje varstvo, tako v Norimbergu, Stras-bourgu, Liibecku in Luzernu. 1686. je izdal veliki kne* v Potsdamu Iredbo, s katero je pre ovedal -lov slavcev. 1722. je bila v Frankenu določena varstvena doba za ptice. 1798. je vlada v Hessen-Casselu prepovedala lov koristnih ptic in uničevanje gnezd, ko se je c žila v vrtovih in sadovnjakih škoda po mrčesih, ker se je število ptic skrčilo. 1841. je opozarjal Ratzenburg, 1851. Lenz na potrebo varstva ptic ; isto sta propagirala Glo-ger in Liebe. Na kongresu kmetijcev in gozdarjev 1875. so sklenili, da se uredi z mednarodno pogodbo varstvo ptic. Istega leta je bila med Avstrijo in Italijo sklenjena pogodba, s katero so hoteli preprečiti uničevanje gnezd, pobiranje jajc in lov mladih ptic, a se, žal, praktično ni izvajala. V letih 1884, 1892, 1895 in 1898 so bili kongresi ornitologov na Dunaju, v Budimpešti, Parizu in Gradcu, kjer so zagovarjali prepoved mnoštvene-ga lova ptic ter lov le s posebnim dovoljenjem in s puško. 1902. je večje število držav pariški sklep iz 1. 1895 glede mednarodnega varstva ptic ratificiralo, vendar se isti ni uveljavil, ker se mu niso priključile Italija in severnoafriške dežele. Kakor poroča nadsvetnik Ponebšek v »Lovcu« št. 8-1932, je mednarodni poljedelski zavod v Rimu pripravil ves potrebni material, ki se nanaša na ptičjo zaštito in sklical konferenco za dan
5. oktobra 1931, da se podpiše nov mednarodni dogovor. Konferenca je pa bila zadnjo uro odpovedana.
Nemčija ima zakon za varstvo ptic iz 1. 1908, ki vsebuje precej stroge odredbe. Posamezne države Nemčije imajo posebne zakone za ptičje varstvo. Tako tudi Avstrija, še celo Italija, ta zaradi uničevanja ptic razupita dežela, ima v lovskem zakonu iz 1. 1931 (zakon Acerbo) razveseljive določbe v prid zaščite ptic. Zakon deli severni del države v dve coni. V alpski coni, kamor spada tudi Goriška, je lov koristnih ptic v vsakem času in s katerimi koli sredstvi sploh prepovedan.
SI. 2. Gnezdo črne žolne
V naši državi imamo kar devet zakonov, ki se nanašajo na zaščito ptic. V Srbiji imajo zakon za uničevanje škodljivih in zaščito koristnih živali iz t. 1898. Imenik teh živali je posnet iz lovskega zàkona istega leta. Za mesto Beograd pa velja že določba novega lovskega zakon* ki za našo banovino še ni u veljav Ijen. Po tem zakonu so zaščitene ptice pevke in za poljedelstvo in gozdarstvo koristne ptice, niih gnezda in mladiči 17.). Hrvatska Slavonija ima predmetni
zakon iz L 1893, 2. VIL Vojvodina iz L 1906, Dalmacija z dne 3. IV. 1913.
V naši banovini obstoja dež. zakon 20. VII. 1910, ki zabranjuje vsak čas lov in pokončevanje vseh koristnih ptic (škodljive so v dodatku zagona navedene), pobiranje jajc in mladičev. Pomembno je, da nalaga zakon v § 11 učiteljem
SI. 3.
dolžnost, da роибе šolsko mladež, posebno še vsakokrat pred valitvijo, kako škodljivo je pobirati jajca in mladiče iz gnezd in loviti in pokončevati koristne ptice. Za naš del Koroške in štajerske veljata zakona 12. IV. 1908 odnosno 26. VIL 1909, ki imata približno iste določbe kot cit. dež. zak. Imamo pa še zakon iz 1. 1922, 28. П. o zaščiti redkih rastlin in ptic. Neobično je, da našteva ta zakon nekatere ptice v zaščito, ki jih navaja-cit. de', zakon kot škodljivce, ki se jih sme pokončevati. Vse to kaže na nujno potrebo ustvaritve enotnega zakona za vso državo, ki naj bi nI kolikor mogoče kratek in "ahko razumljiv. Redke ptice naj bi bile zaščitene enotno za vso državo.
Kakor ze omenjeno, je koristnih ptic vedno manj kajti vzeli so se jim pogoji za obstanek in oploditev. Zaradi tega moramo nuditi pticam nadomestila in skrbeti ne sa: io za varstvo nego tudi za naseljevanje in razmnoževanje. Preskrbeti jim moramo primerna gnezdišča, posebna za duplarje, posebna za ptice,
ki gnezdijo na prostem. Ni to nič novega. 2e v starem času so nameščali na strehah štirivoglate.zabojčke, v katerih so gnezdile štorklje. V črnem lesu so že 1557. obešali na drevje in zidovje majhne košarice za pastolke. Prvi poskusi z valilnicami so se izvršili L 1824; 1. 1835 je L®nz uvedel primitivne valilnice za škorce; Berlepsch je pa svoje pravilne valilnice uvedel šele 1. 1897.
Ta veliki prijatelj ptic, kateremu je, kakor pravi, vse kar je storil a ptičje varstvo, narekovala narava, je daljšo dobo opazoval žolne in njih delo v gozdu, njih in drugih ptic -naselitev v izdolbenih luknjah. Preiskal je več nego 100 izdol-bin in ugotovil veliko sličnost med is^mi.
SI. 4.
Berlepschova valilnica
Na sliki 2 vidimo predočeno tako od črne in zelene žolne iztesano gnezdo. Posnemajoč delo žoln, je sam izdelal valilnico v modelih, kakor jo kaže slika 3. v prerezu. Po tem modelu in navodilu Ber-lepscha izdeluje tvrdka Hermann Scheid v Biirenu na Westfalskem valilnice različne velikosti, kakor je ena naslikana na sliki 4. Manjše valilnice, ki merijo v notranjosti 110—115 mm v premeru in 232 mm v višini z izletnico 32 mm premera služijo malim pticam kakor sinicam, brglezom, plezavčkom, vrtoglavkam, mu-harjem, pogorelčkom in malim detVm. Še manjše valilnice z izletnico 27 mm premera so le za najmanjše siničke kakor: plavčke, meniščeke, pezdičevke in čopaste sinice. Za škorce, velike detle, pa tudi za vrtoglavke, velike sinice, muharje, po-gorelčke nameščamo nekoliko večje valilnice z dimenzijami, navedenimi v stolpcu B slike 3. Za velike ptice duplarje. kakor velike žolne, smrdokavre, zlatovranke, postolke, kavke, lesne sove, pa one z dimenzijami pod C in D slike S .
Vse te valilnice imajo znotraj podobo steklenice s tremi zarezami okrog in okrog nad polovico višine, za katero se ptice oprijemljejo. Dno valilnice mora biti 6—7 cm močno (zaradi mraza), strani najmanj IV2 cm; na dnu je 6 mm prostorna luknja za odtok moče. Nekaj cm pred izletnico, ki je okrogla z 4% vzponom se namesti, kjer se je bati mačk ali podlasic, žična mrežica. Tudi se proti sovražnikom pritrdi na drevo pod valilnico obroč opremljen z ostrimi žeblji, ali se tako pritrdi v spodnjem delu valilnice. Les, ki se uporablja za valilnice, t. j. hrast, bor, jelša mora biti popolnoma suh in v premeru najmanj 15 cm debel. Po-
krita je valilnica s hrastovo deščico 2 cm debeline, ali cementno V/2 cm debelo ploščico, ali pa tudi s cinkovo pločevino, škorcem služi dobro pod izletnico pritrjena palčica. Baje so ptice zasedle tudi iz krajnikov zbite valilnice, vendar je gotovost popolne zasedbe dana le pri valilnicah, napravljenih iz hlodčkov, po vzorcu od žoln iztesanih dupel, odnosno po Berlepschovih modelih. Pticam, ki ostanejo tudi pozimi pri nas, kakor sini-ce, brglezi, plezavci, žolne, sove služijo valilnice v tem času za prenočišče. Zato je namestitev istih že v jeseni priporočljiva.
DALJE
KAKO RASTEJO TRAVNATE KORENINICE ?
Dasi je rast flore znana že v mnogih potankostih, nam je vendar v celoti še zmerom velika skrivnost. Znano je, kako srkajo rastline glavne sestavine svoje hrane iz zraka in kako jo v organskih laboratorijih svojih lističev s pomočjo zelenega listnatega barvila ali klorofila in pod vplivom sončne svetlobe pretvarjajo, v užitne snovi. Vemo, tudi, kako po koreninah sesajo vase raztopin neorganekih snovi iz zemlje, ki so jim potrebne pri gradnji njihovih komplicirano razčlenjenih organov. Razjasnjeni so nešteti načini njih oplojevanja in razmnoževanja, delitev stanic itd. Celo o mehanizmu dednosti, kako se skozi rodove ohranjuje n. pr. ista oblika in barva, so že postavljene nekatere teorije. Ali vse znanje je vendar le še zelo majhno v primeri s tistim, česar o rastlinah še ne vemo. Vendar pa tudi veda o rastlinstvu v najnovejšem času nagleje napreduje in prodira tudi globoko v taka vprašanja, ki se pred leti niti načeti ne bi bila mogla zaradi pomanjkanja pripravnih raziskovalnih pripomočkov.
Posebno zanimiva med pripravami, s katerimi si znanost prizadeva zajeti proces rasti, je tako zvana »opazovalna omarica«,, ki jo je konstruiral profesor na floridski univerzi v Gaines ville dr. V. A. Leukel. Je to nekakšen stisnjen laboratorij, katerega ena stena je iz stekla in ki se lahko pogrez-ne do ca. 15 m globoko v. zemljo. Leukel namerava opazovati v njem pred vsem rast koreninic travnatega bilja. Ko je omara v zemlji, se krog nje brž razplete mreža koreninic, ki se v jarki svetlobi močnih električnih luči lahko opazujejo skozi stekleno steno. V tem podzemeljskem laboratoriju so seveda tudi drugi raziskovalni instrumenti, pred vsem mikroskop, razna merila in aparati za fotografsko snemanje, tako da je mogoče rast koreninic zasledovati v vseh potankostih. Zanimive so zlasti primerjave glede rasti posameznih vrst trav
pod različnimi pogoji. V tem laboratorija se da lepo zasledovati, kako prija rastlinam. moča, kako se prilagajo suši in zlasti kako se počutijo v različnih vrstah zemlje ter pri dodajanju raznovrstnih umetnih gnojil.
Na sliki vidimo dr. Leukela, ki drži v roki travnato rušo. Jasno se vidi silna množi пч drobnih koreninic, v ozadju pa opazovalna omara.
BARVE GOB
VOJTEH LINDXNEK
i—r—t—lislim. da ni pogrešeno, če rabim za k A barve tudi izraz pigment. Pojem je l\l\ t menda isti. ker pigment ne znači / V % niti kako posebno skupino barv, IX T A niti ni vezan na obliko, v kateri barve nastopajo, niti ni s tem mišljena barvna snov, v rabi pa je tako v botaniki, kakor v zoologiji.
Pri vsem razmahu in naglimi koraki na vseh poljih, moramo priznati, da so barve, bodisi v rastlinstvu, bodisi v živalstvu, kakor strupi, znanstveno še nekaj nedovrše-nega, sodobni problem. Neumorno se raziskujejo spektroskopsko, v kemičnem, biološkem, fiziološkem, genetskem in sistematskem pogledu in v istini odkrivajo se tajne. Razumem, zakaj se celo na univerzi omenja le listno zelenilo (hlorofil) in rdeča barva (antociani, druge in drugo pa se kar zamolči. Tvarina je preobširna, barve gob pa so tako malo uvaževane. In vendar ...
Ce so pigmenti za rastlino važnega pomena, so vezani na protoplazmo ali pa so v staničnem soku, nalik potopljenemu mehurju, tudi obdani od protoplazmo. Listno zelenilo je enakomerno porazdeljeno v zrn-cih, krpah, zvezdicah, trakovih iz protoplaz-me. Ono je neobhodno potrebno in karakteristično za vse zelene rastline in poleg sta-ničnega jedra bistveni sestavni del. Sončni (barvno sestavljeni) žarki so obenem tudi loplotni ; zeleni list odbija zelene, rdeče upi-ja in druge žarke propušča. Toplotna energija se porabi v hlorofilu kot gonilna sila za cepitev ogljikovega dvokisa (CO») in vodene pare (HnO) ter v novo vezavo vseh treh elementov v sladkor (CeH10Og)n (tzv. fotosinteza). Zaradi tega in v zvezi z drugimi pojavi (transpiracija, slaba provod-nost) se list tudi na temperaturi 40 stopinj in več ne segreje. Zelena barva hlorofila je na eni strani komplementarna barva toplotno najjačjih rdečih žarkov in če bi bili v listu absorbirani še drugi žarki, bi se pro-toplazma razkrajala, torej je na drugi stra-Qi zaščita protoplazme. Glive nimajo Ustnega zelenila ali kot parasiti ter saprofiti žive na račun zelenih rastlin in kar so te absorbirale, to saprofiti izžarevajo. Znan je pojav, da se seno ir gnoj zaradi mikroorganizmov na hladu kadi ali tudi gobe izžarevajo precejšnjo toploto. V gozdu jih moramo lahko smatrati kot male lične peči, pod katerimi micel kuri. Neporaben les, listje in drugo v gozdu trohni, to je počasi zgoreva; kos les» da zmerom isto toploto, kolikor je je bilo absorbirane, v peči v par minutah, v gozriu v azdobju par iet. Izžarevajo se z?- di nizke tempe-ature i> nevidni. toplotno manj laki žarki. To toploto tvori goba izven sebe. je direktno zanjo ne-porahna in je ne smemo zamenjati s toploto, ki se, tvori v stariicâh zaradi dihanja, ki
je tudi zgorevanje ob nizki temperaturi. Vendar moramo sklepati, da še goba zaradi gorkih tal tudi ugreje. Ali ne bi imela tanka, barvana, gladka in svetla kožica klobuka vlogo zadržavati izžarevanje; kot plodovi micela so gobe iznad zemlje, iznad substrata, v ozračju z nižjo temperaturo. Za tajnost kemičnih spojin v stanici, zlasti ob navzočnosti kalija (zaradi večje množine pridejo gobe kot gnojilo v poštev), so potrebni ultravioletni žarki. Zaradi tega morajo dobiti gobe vsaj nekaj svetlobe. Imamo celo pigmente, ki so izključno produkti £0-tokemičnih reakcij in se v temi niti ne tvorijo, oziroma spremene v barve.
Ena glavnih in najpreprostejših lastnosti barv je njih vidnost, ki je z enotnimi ali kombinacijami barv tako podčrtana v cvetih in manj v plodovih. Tu je barva kažipot letečim žuželkam in živalim. Ta biološki vidik opraševanja in razširjanja pri gobah . seveda odpade. Mogoče ga zamenja drugi (ekološki), če upoštevamo, da je za kalitev trosov nekaterih gob potrebna pot skozi prebavne organe živali. Pomen barv pri gobah do danes C ni poznan, zdi se pa, da ni enoten, razširjen na vse vrste, to je ne smemo barve ceniti in posmàtrati samo iz enega stališča. Zmerom je treba imeti pred očmi za kakšno barvo gre ali je vezana za protoplazmo ali je izven nje.
Pri procesu asimilacije in dihanja se grade in rušijo snovi. Rastlina more spočetka enostavnim snovem toliko časa navezavati nove atome elementov C, H, O, N, Mg itd., dokler to ne gre več, ker je snov nasičena, ali ker so nastopile okoliščine, v katerih se snov izkristalizira ali postane drugače top. na, ali pa rastlini do nadaljnje predelave ni več ležeče. Tudi v naših obratih dobimo snovi, ki za dotično tovarno nimajo pomena. Isto je z rastlino, v njej se kopičijo snovi, ki so kot končni produkti nespremenljivi. To so ekskreti, ki so po večini barvani. Transportira jih rastlina na periferijo ali drugam, v stanice, ki jih napolni ali z njimi samo obloži stanične stene, bodisi od notranje, bodisi od vnanje strani ali pa vmes. Tu leže kot mrtvi deli, so pa še zmerom več ali manj važnega pomena. Taki ekskreti bi bili 'oljnate, čreslovinate, smolnate snovi, pa tudi lahko prave kisline. Raradi enostavne zgradbe in mogoče kratkega življenja so te snovi v gobah kar po vsem mesu, v maloštevilnih cevkah speljane skozi vrat in klobuk do himenialne plasti lamel. Ekskreti svetlobo seveda absorbirajo ali energije ne morejo vezati v spojine, zato so lahko tako v podzemnih kakor v globljih delih nadzemnih organov rastlin.
Jeseni, kadar listje odleti, ima gozd zaradi svojih barv posebno privlačnost. Listno zelenilo je zmes štirih pigmentov, hloro-
fila a in b, ki prekrivata rumene karotine in rdeče ksantotile. V kemični sestavi imata prva dva C, H, O, N, Mg in je drugi oksid prvega, ima torej atom kisika več. Barva korenja iDaucus carota;, po katerem je dobila ime karotin ima v formuli 40 ogljikovih atomov in 56 vodikovih; četrti je rdeči ksantofil, ki je oksid prvega, ima torej edini atom kisika več. Jeseni odtegne rastlina iz lista oba hlorofila, ker sta zaradi N zanjo dragocena; na ta način se pokažeta na mrtvem listju ostala dva pigmenta, ki jih rastlina žrtvuje. Na živih organih pa imamo samostojno rdečo barvo, antocian, kemično popolnoma nekaj drugega in ki nastopa v staničnem soku v večji ali manjši množini, kadar so popki ali listi izpostavljeni nizki temperaturi, kar se dogaja v nižinah spomladi ali jeseni. Antocian je tesno vezan na jačino fotosinteze; če je slednja slaba, se poveča produkcija, slaba pa je zaradi nizke temperature (Van t'Hofovo pravilo» ali pa ker so v stanici nakopičeni asimilacijski produkti. Pri gobah je nekaj sličnega s tkzv. pigmenti dihanja, ki so odvisni od jakosti dihanja; pri slabem se spremene brezbarvni ali slabo barvam pigmenti tkzv. hromogeni v vidnejše barve. Te tri skupine, hlorofil, antociani in hromogeni nas uče : I. V rastlinstvu so barvne snovi, neoksidirane in oksidirane ena poleg druge, ki z oksidiranjem spremene barve, ali pa oksidi šele zadobe barve. П. Pojemanje asimilacije in dihanja v organih je uvod v nastopajočo smrt. Lepo očitno se to pokaže zlasti pri belih gobah, ki postanejo na starost rumenkaste, rjavkaste, skratka, temnejše. Lahko pa pri mladi gobi mraz zavira dihanje in potem se bo tudi tvoril pigment.
Pomodritev mesa pri gobanih (Boletus), tem ljudskem strašilu, je že davno v bistvu objasnjeno. Tu gre za barvne spremembe hromogena luridus kisline, ki da odprtinam cevk (poram pod klobukom) in tudi vratu značilno rdečo barvo. Ker je kislina tudi po vsem mesu speljana in se pri prelomu ali prerezu stanice razpara, pride takoj v dotiko z zrakom, oksidira se in zavzame modro barvo. Dognano je, da je to mogoče le ob prisotnosti fermenta. To so specifične pomožne sile, jako razširjene v rastlinstvu, ki morejo zgrabiti molekule in jim iztrgati gotove elemente ter jih predati ▼ uporabo snovem, katerih spremstva se vedno drže. Dotični ferment iztrga iz zraka O, iz katerega roke ga sprejme luridus kislina, to je se oksidira. Luridus kislina je slaba kislina in ni strup. Skoraj tri četrtine vseh gobanov (okoli 50 vrst, od katerih mi je iz Slovenije poznanih 29) na ta način meso pomodri, porumeni, pozeleni ali počrni. Hromogeni so pigmenti dihanja; te barve pa so slučajne barve. Človek s svojo iznajdljivo radovednostjo poseže vmes in spelje pri rodne, nujne pojave v laboratorijske. Kisik, zaradi katerega dobimo te barvne spremembe, bi se v živi stanici porabil v pametnejše spojine, ki ne bi dale teh barv.
Spreminjaûje barv zelo otežkoča pravilno
določevanje gob. To variiranje je možno zaradi svetlobe, zaradi starosti in zaradi hrane. Različno jaka svetloba da različne pigmente, mladost in starost različne pigmente dihanja, bogata in slaba hrana različne pigmente substrata. V poštev pridejo pri zadnjih le gotovi elementi kakor N, Mg, Na, Li, fosforjeva kislina in dr. Vse te barvne spremembe so važne za sistematiko. V novejšem času pa mikologija vse bolj uporablja različne enostavne ali komplicirane reagente, ki izzovejo, politi na belo meso gobe, posebne jako lepe in žive barve, na podlagi katerih je mogoče ločiti slične vrste. Te barve za časa življenja sploh niso lastne gobam in v mnogih primerih te reakcije kemično niti niso razjasnjene, one so bolj tehnično-praktične pri določevanju.
Zanimivo je dejstvo, da so pri glivah različni pigmenti razširjeni v mnogo večjem številu nego pri cvetnih rastlinah, mnoge barve, za oko slične, so vendar kemično nekaj drugega. Barve rastlin in njih cvetov so nekaj drugega kot barve gob, v nekaterih primerih pa vendar samo fizikalno različne. Gobe so bogatejše še za črno barvo, ki jo cvetne rastline sploh nimajo. Kar je pri njih jrno, n. pr. plodovi, je prevar,a, v istini je to temno violetno ali žametno rdeče, med tem ko so pri glivah trosi tudi v debelini 5 i popolnoma črni in neprozorni. Ta pojav, melanoza imenovan, je jako pogost in velja za stanice, ki preidejo v mirujoče stanje ali pa tudi za mrtve. Ne redko pa so barvam gob vzrok bakterije, ki se naselijo na klobuku in povzročajo anilinsko plave ali rdeče madeže.
Kdor je pričakoval, da bom našteval vse mogoče barve, tega s epi prevaril. Veliko lažje bi mi res bilo, ako bi mogel navesti primere; naj mi gobarji oproste, če jih podcenjujem. Kar je dosedaj znanega o barvah gob, se nanaša na redko preiskane vrste. Iz vsega se jasno vidi ,kako so v pretežni večini barve odsev notranjih procesov in da šele z opazovanjem lahko presojamo barve, ki so skoraj samo rezultat vnanjih vplivov (dedni so le brezbarvni hromogeni). Barve gob so mnogo zgovornejše nego barve cvetov, ki so občudovanja vredne. Kadar odkrijemo prirodne tajne, radi govorimo o modrosti Vsemogočnega in se nam dobro zdi; občudujemo pa ono, o čemer nimam« »pojma.
OZlVLKJI V DŽUNGLI
FRAN K ʻU C K
4. POGLAVJE SPITFIRE — DIVJI ĆRNI LEOPARD
C mi leopard je zaradi svojega skrivnostnega življenja in svoje krvoločnosti že od nekdaj - izmed vseh živali najbolj privlačil ljudsko domišljijo in vendar imamo najmanj podatkov o njem. Kdor je imel kdaj z njim posla, ve, da je raaj-opasnejša in najzahrtrtnejša zver med vsemi velikimi mačkami.
Celo skromni podatki, ki jih imamo o tej malo znani živali, so nezanesljivi. Neko obširno naravoslovno delo, ki ip sicer v vseh ozirih na znanstveni višini, posvečuje črnemu leopardu samo nekaj vrstic in zaključuje s trditvijo, da ga najpogosteje najdemo v rožni Indiji. Ta navedba je netočna, ker je na Malajskem polotoku več črnih leopardov nego kjerkoli drugod na svetu.
Samo oni, ki imajo bogate in neposredne izkušnje z živalmi, lahko o njem kaj povedo. Ker 'sem pripeljal že nad dvajset črnih leopardov v Zedinjene države, mislim, da smem razpravljati o tem predmetu. Kljub temu moram priznati, da si tiudi sam ne znam tolmačiti nafvečie uganke, ki ga obdaia in sicer njegove nagle množitve na Malajskem polotoku, kjer danes črni leopard številčno že prekaša marogastega in kjer iz silediniega stalno nastajajo črni leopardi, med tem ko se obratni primeri le redko dogajajo. Nikjer na svetu ne opažamo sličnega pojava. V Indiji, Afriki, južni Kitajski in ostalih krajih, kjer živi leopard, se je le redko slišalo, da bi samica vrgla črne mladiče in edino na Malajskem polotoku se je ta pojav razvil v toliki meri, da je tam nastala prava vrsta črnega leoparda. Neki znanstveniki pripisujejo ta pojav podnebju. Drugi spët navajajo, da je to značilen primer zaščite narave, ker ie malajska džungla temnejša in gostejša . kot pokrajine, kjer sicer žive leopardi. Toda nihče ne more nuditi točne in vsestransko ustrežljive razlage.
črni leopard je lep primer za spontano odcepitev od vrste. Kako so nastali prvi primerki teh črnih »uskokov« v malajski džungli, ki so se poleg tega razvijali tako, da prekašajo že prvotno vrsto, je prirodoslovna tajnost. Ako se prelevljanje nadaljuje v sedanjem razmerju, tedaj bodo vsi leopardi na Malajskem polotoku v sto letih črni. Marsikomu se bo to mogoče zdelo ôudno, ne bo pa zmajal z glavo naravoslovec, ki ve, da se vse živalsko življenje stalno izpremšnja in'da je tapir edina žival, ki v teku vekov ni doživela nikakih razvojnih izprememfo.
L. 1921. sem dobil naročilo za dva črna leoparda. Naročnik dr. Raymond Ditmars, ravnatelj oddelka za sesalce in plazilce v newyorskem zoološkem vrtu, je stavil pogoj, da morata biti dorasla, v vsakem pogledu brezhibna in popolnega zobovja. Naročilo je zahtevalo potovanje v ono votlinsko ozemlje Malajskega polotoka, ki se razteza med severno mejo Johore in Kualo Lumpur, glavnim mestom zveznih malajskih držav. V teh krajih ie črni leopard najče-šči. Pokrajina ima neki tajinstven dah, kej jo tvori več dolgih skalnatih grebenov, pireraščeniih z divjo džunglo. Votline v skalovju, ki se zde od daleč kot mrtvaške oči, so najrazličnejše velikosti. Od malih razpoklin, kjer se komaj lahko skrije ena žival, do ogromnih iaim, kakor je znamenita votlina Batu, kjer bi lahko na več mesitih postavi] deset-nadstropno hišo.
Ta pokrajina je izredno prikladno zavetišče ogromnim udavom, raznim opicam, indskemu fazanu in majhni džungelski mački. Ker sem imel naročila 'tudi za neke vrste teh živali, sem imel dovolj dela in se mi ni bilo treba bati dolgega časa.
Lov na črnega leoparda je bil moj glavni posel. Najel sem naglo z Alijem, svojim glavnim malajskim pomočnikom, skupino domačih lovcev, v nekem
džungelskem naselju. Ko je naša maJla odprava dospela v bližino votlinskega ozemlja, sem se ogledal po ugodnih mestih, kjer so potem po mojih navodilih domačini postavili pasti.
Past je zgrajena iz krepkih lesenih gred. Razdeljena je v dva prostora. V enega se priveze za vabo mlada koza,
kosti in krvoločnosti. Ta zver mi je nekega dne skoraj odtrgala prst, ko smo pluli po kitajskem morju ter zavili ob severni strani rta Luzona. Bil sem baš pri kletkah in krmil živali, ko smo zašli v hudo nevihto. Ladlja — majhen tovorni parmik — se je sunkoma nagnila, kar se v teh izdajalskih vodah prav če»
Črni leopard in njegov marogasti sorodnik
ki začne na ves glas meketati po materi, kar je najsigurnejiši način, da se privabi leopard v bližino. Kozi ne preti nobena nevarnost, ker leopard ne more vdreti v njeno kletko, pač pa ima gotovo prav neprijetne občutke,, ko lomasti besna zverina tik nad njeno glavo. Sam princip pasti je zelo enostaven. Cim vstopi leopard v prvi predel pasti, sproži zanko in z njo vzvod, ki drži vrata pasti podprta, in ki se nato za njim zapro.
Imel sem razpostavljenih šest pasti, pri katerih je prežala po ena gruča domačih lovcev. Naš trud je bil poplačan s tremi črnimi leopardi, od katerih sta bila dva samca in ena samica. Morali smo dolgo čakati na plen, zlasti eden naših jetnikov je celih pet noči krožil okrog pasti, preden se je odločil vstopiti. Na to žival sem tudi najbolj pre-žal. ker je bila majvečia med vsemi. Do zdaj sem videl še samo enega leoparda, ki bi se mu dal primerjati po veli-
sfo zgodi in z veliko silo sem priletel ob železno rešetko kletke. V hipu кл sem zadel ob železno drogovje. se je črni leopard pognal proti meni, prerij nekako svojo šapo skozi mrežo ter za-ril svoje kremplje v mojo desno roko med dlanjo in palcem. Z velikim naporom sem se iztrgali in brazgotina, ki se mi še pozna na roki. je ostala skromen spomin, brez katerih gotovo ni lovca na divje zveri.
Največji med ujetimi črnuhi je bil tako močno podoben onemu roparju, ki me je skušal pripraviti ob prst, da sem ga nazval Spitfire, kakor je nekdo svoj čas dlal ime prvemu. Novi Spitfire je bil še malo večji kot njegov prednik ter je tehtal okrog 80 kg. Večina dorašcenih samcev se suče med 62 do 75 kg; samice, so tnalo manjiše in se vrste nekako med 45 do 50 kg. Črni leopard ie po velikosti približno enak progastemu. Zan:mivo i> tudi. da skriva črni leopard pod svojim črnim kožuhom maroge. ki
rih je pa mogoče opaziti le pri zelo močni svetlobi.
Moji trije ujetniki so se besno zaganjali ob lesene drogove in divje rjoveli, da je strahotno odmevalo po džungli. Ko sem gledal njih neutolažljivo željo po svobodi' sem razumel brezupnost krotilcev zveri, kadar se je govorilo o črnem leopardu. Vsi so'soglasno zatrjevali. da je vsak poskus ukrotiti to krvoločno in zahrbtno mačko zaman, obenem pa sitoo nevaren. Krotenije levov in tigrov je v primeri s.črnim leopardom prava igrača.
Kolikor mi ie znano-, je edini človek, ki se mu ie posrečilo priučiti črnega leoparda za cirkuški nastop. Luis Roth, glavni krotilec zverinjaka Luna Park v Los Angelesu, kjer tudi izposojujejo zveri za kinematografske predstave. Omenjeno žival sem prodal cirkusu Barnes. kjer ie Roth tedaj služil za krotilca. Ker žival še ni bila popolnoma dorasla, jo je dobil Roth v vzgojo, še preden je mogla razviti do polne mere
(LOVEK IN DOM
MIZA IN OMIZJA
Miza je poleg postelje in stola ali klopi najvažnejši del stanovanjske opreme. V človeškem življenju igra miza prav veliko Vlogo. Je različnih vrst, različnih veiikosf.i in oblik, iz različnega materiala, v preprosti-ali fini izdelavi in nam služi v različne namene. Imamo zelene mize, ki uživajo največji rešpekt, povzročajo pa tudi strah in trepet. So to mize v sodnih dvoranah, šolah, posvetovalnicah in drugih sličnih prostorih, kjer se zviška presojajo ljudje. So igTalne mize, ob katerih je že marsikdo pognal svoje premoženje, marsikdo za-igTal življenje, a malokdo obogatel. Ka-menite mize pod lipami so omenjane v zgodovini in opevane v pesmi. Operacijske v bolnicah in sanatorijih so tiste, katerih se poleg zelenih vsakdo najbolj boji. Ministrske mize, ob katerih se odločajo usode narodov in države, uradniške mize, kjer se kopiči akt nad akt, k* dolgo, predolgo ali sploh nikoli ne pride v rešitev. Poleg teh miz so namreč tudi koši. Potem so na svetu mize. ob katerih sedi zamišljen pisatelj in se trudi s svojo vsč ali manj bujno fantazijo in sposobnostjo, predstaviti svet in ljudi lepše in boljše ali tudi grše in slabše kakor je v resnici, ker nam tak lolj impo-nira kakor če bi nam predstavljal takega, kakršnega poznamo sami.
Potem imamo še različne druge mize in mizirp In končno pred vsem pogrnjeno mizo. Ta igra za vsakega človeka, od kralja,
vse prirojene nagone.
Ni bilo lahko delo spraviti ujete živali v kletke, postavili smo jih tesno ob pasti ter naganjali zveri, čim so se vrata med njimi dvignila, z debelimi drogovi vanje. Spitfire se ie med vsemi najupornejše obnašal. Večkrat je razjarjen planil na palico, s katero smo ga drezali in odigrizel njen konec kot bi bila iz papirja.
Kletke so bile domač izdelek, ter so obstojale iz pokončno in navpično položenih drogov, ki so bili med sabo povezani z ratanom, čvrsto malajsko močvirnato travo. Za vse te velike kurniike ni bilo niti enega žeblja. Spitfire je tudi tukai nadaljeval svoje divje početje. Z zobmi in šapami je trgal travnate vezi, ki smo jih morali neprestano popravliati in obnavljati, кет bi nam sicer kmalu raztrgal kletko na kose.
DALJE
(COPYRIGHT Bï KCvG FEATURES SODICATE)
bogataša do siromaka zelo važno vlogo. Pogrnjena miza! Tudi če ni pogrnjena z dragocenim prtom iz damasta, obložena s srebrnino, brušenim kristalom in dragocenim porcelanom in finimi jedili, pa magari, da se na nji kadijo v lončeni skledi duhteči žganci, zabeljeni z zlatormenimi ocvirki ali v mleku utopljena kaša, ta miza je izmed vseh miz človeku najljubša. Pa naj bo njena oblika taka ali taka, okrogla ali vo-glata.
V vsakem urejenem gospodinjstvu je miza tisti del pohištva, tako re. koč središče, kjer se vsa družin' vsaj po dvakrat na dan redno zbere. Ni veselo, če krog ni popoln ob mizi, če kdo izmed družine ob določeni uri obeda ali večerje manjka pri mizi. Toda še manj "veselo je, če so ob določenem času vsi člani družine okrog mize zbrani, miza pa še ni pogrnjena, gospodinje in onega kar vsi pričakujejo, to je obeda ali večerje ni! čim daljše je čakanje ob nepo-grnjeni mizi, tem slabše postaja razpoloženje čakajoče družine. Preko mize gre pot do srca. Zato nekaj važnih opomb glede te mize ne bo škodilo.
I.	Miza naj bo pogrnjena in pripravljena, še preden se mož in otroci, bodisi, da so še v šoli ali že v poklicih, sestanejo k obedu ali večerji.
II.	Pogrnjena naj bo z belim ali vsaj svetlobarvnim, čistim prtom, kajti vode ne manjka in milo ni drago. Prti iz povoščenega platna so morda praktični pri otrocih, a od njih veje hlad in neprijaznost. Otroke je treba zgodaj navaditi na snago in lepo veden1'- posebno pri mizi. Ako so prav majhni otroci, katerim se kljub vsej
pažnji še zmerom lahko ponesreči, da zamajejo prostor okrog svojega krožnika, se pogrne na njihov prostor čez beli prt mali prtič iz povoščenega platna.
OT. Posoda, kozarci za vodo in pribor naj bodo strogo snažni. Snaga spada med prve pogoje dobrega teka in vedrega razpoloženja ob mizi.
IV.	Krožniki naj bodo pogreti za vsa jedila, razen za juho in postavljeni tik pred serviranjem dotične jedi, za katero so namenjeni, na mizo.
V.	Vsa jedila naj bodo primerno topla ali vroča prinešena na mizo. Voda naj ne bo nikoli ledeno mrzla.
VI.	Ob času jlavnih obedov in vpričo otrok naj se ne govori o težkih problemih, ne o takih zadevah in rečeh, ki razburjajo živce in kvarijo -ek.
VII.	Pogovor bodi lahek, vesele narave in šaljiv. Vsak naj govori in pove le to, kar je med odsotnostjo lepega in prijetnega videl ali doživel. Težke zadeve naj se obrav-najo pozneje. Pogovori o boleznih naj med jedjo izostanejo.
VIII.	Jed naj bo okusna, pravilno kuhana, snažno pripravljena in lepo servirana; odgovarjajoča prilikam, razmeram in mošnji. Miza naj bo taka ali taka, okrogla ali voglata. V modi so sedaj okrogle ali ovalne, ne podajo pa se v vsako sobo. V veliko, prostorno sobo pride okrogla miza do veljave, če je postavljena v sredino. V kotu, kamor jo dandanes tudi radi postavimo, je oglata miza bolj smotrena. Ovalne mize spadajo v podolgaste sobe. Izven obednega časa ali večerje imamo lepe, politirane mize nepogrnjene, pač pa v sredino položimo mal prtič (ročno delo), na katerega postavimo vazo s cveticami ali košarico s sadjem. če je pa obednica obenem tudi delovna dnevna soba in rabimo mizo za druga dela, je dobro, da je pokrita s suknom, čigar rob je opremljen z elastično vrvico, da se ga lahko pričvrsti nepremakljivo pod mizni rob. Moderno pregrinjalo za mizo je mrežasta vezenina (filet) iz debelega sukanca. Prav lepi so pa tudi prti za mize v obednici za čez dan, v katere so na sivem ali rjavem platnu uvezeni narodni motivi v živih barvah. Par takih lepih prtov je predlanskem razstavilo na ljubljanskem ve-lesejmu mariborsko žensko društvo. Za zajtrk ali popoldansko južino so prav lepi beli prti v lahki pisani vezenini, izdelani s pralno pavolo.	U-a.
anekdota
V mestnem gledališču v Moskvi je bilo pred mnogimi leti. Igrali so Čehovega »Strica Vanjo«. Slavljeni avtor in njegov tovariš Gorkij sedita v parterju.
Sredi dejanja opazi Gorkij, da je gospod iz publike tik pred njim krepko zasmrčal.
—	Ti, je dejal Cehovu, tamle pa nekdo epi pri tvojem delu!
—	Motiš se, moj dragi, je odvrnil Cehov. Ta je bil že včeraj navzoč pri tvojem »Nočnem azilu« in se še dozdaj ni prebudil.
F OTO AMATER
»Fotorevij a«, glasilo organiziranih jugoslovanskih fotoamaterjev, je začela z januarsko številko svoj drugi letnik, kar je najboljši dokaz, da se je med ljubitelji fotografske umetnosti udomačila in da bo živela. že slikovita nova naslovna stran po načrtu našega priznanega slikarja-grafika P. Kocjančiča pa dokazuje, da misli v tem letniku tudi še napredovati. Kakor v prejšnjih številkah so tudi v tej zastopani slovenski fotoamaterji s članki in slikami, tako P. Kocjančič z zelo zanimivim, ilustriranim člankom o fotomontažah, ki so na prvi lanski razstavi Fotokluba Ljubljana vzbujale toliko pozornosti, L. Pengal s krasnim zimskim posnetkom ljubljanske cerkve sv. Jožefa, Švigelj z impozantno slikovno študijo »Pred snežnim viharjem«, »K molitvi«, i. dr. Med ostalim pisanim gradivom omenjamo Sauberjev članek o zimskem športu v fotografiji, Weissov o mehkoriscih, Lipov o nočnih posnetkih, Podvinčev o izdelovanju fotografskih leč, beležke za začetnike, o novostih v fotografski industriji in literaturi itd. itd. Iz te številke je razvidno, da si je tudi litijski fotoklub, najstarejši v naši banovini, izbral »Fotorevijo« za svoje uradno glasilo. Revija se naroča preko Fotokluba Ljubljana ali direktno iz Zagreba, Dalmatinska 6, in velja letno Din 60, polletno 30.
Balimel: Znamenje v snegu

ca i a н
PROBLEM i. D. Petrov
21.	Lfl—o4' Grozi Ta2.
22.	Lc4Xb3
23.	0-0
24.	Db2—h8+: 25 Dh8Xh7
b4—b3
Td8—bS Db6Xb3 Ke8—d7 Ta4—al
Beli na potezi dobi,
IZ МАТСНЛ EUWE-FLOHR Damski gambit Beli: Euwe	Orni: Fkkh»
Črni je prišel na svojevrsten način do ro-Sade in bi mogel sedaj s 16.. LXd4 17. ed, TXd4 18. Tc8+, Kd7 19. Tel, Td6 obdržati svojega kmeta, s katerim je bil v premoči. Vendar se je velikodušno odpovedal mali materialni prednosti, ker pride 8 hitrejšim eazvojem bolj naglo naprej
17.	Sd4Xc6	b7Xc6
18.	Ddl—bi	Lg7Xb21 Pametna taktika se kmalu izplača. Sltdi
zamenjalna kombinacija in omi izvojuje z nekaj krepkimi sunki zmago.
19 Tc4Xb4	a5Xb4
20. DblXb3	Ta3X*4
To stre vsak odpor. Na 26. TflXal? »ledi Dbl+, 27 Lel, DblXal.
26.	Ld2—el	Db3—c4
27.	Dh7—h3+;	Î7—Î5
28.	Dh3—g3	TbS—bi
29.	f2—f3	Dc4—e2
Beli kapitulira. Ta igra je bila nedvomno najlepša aa matehu med obema tekmovalcema.
Rešitev problema 3
l.Tc7—c8, De7 2. Te8!, Dh4 (2.....Dc5
3. Sd6+, Kg5 4. Se4+) 3. Sd6 + , Kg5 4. Th8!, Del! 5. Se4+, Kf5 6. Thl, DXH1 t, Sg3+ in dobi.
Naloga m nova, toda izvajanje je enako* vredno mojstrskim delom.
Popravek: Pod sestavkom »Rimbaud, latinski pesnik — in še kaj« v zadnji št. (str. 8n—81) morata stati začetnici našega odličnega sodelavca A. D,
Schneider: Družinsko posvetovanje
(izrezankaj