IZ PREDHODNE RAZPRAVE O DOPOLNILIH SLOVENSKE USTAVE
Življenje prehiteva zakonodajo
23. februarja so o tem delovnem osnutku spre-govorili na seji odbora za družbenopolitični sistem družbenopolitičnega zbora, sveta za družbenopo-litični sistem pri OK SZDL, sveta za razvoj samo-upravljanja in uveljavljanja delavcev v delegat-skem sistemu pri občinskem sindikalnem svetu, delovne skupine za spremembe volilne zakonoda-je in občinski izvršni svet. Oblikovali so vrsto splošnih in povsem konkretnih ugotovitev ter stališč, katere objavljamo.
Vrsta odprtih vprašanj
Vsekakor bo potrebno o javni razpravi o osnut-ku amandmajev ugotoviti ali predloženi osnutek ustreza usmeritvam Predsedstva SR Slovenije, da se prične postopek za spremembo ustave SR Slo-venije. Rešitve ne smejo biti v nasprotju z zvezno ustavo, zato je potrebno ugotoviti koliko in na kakšen način je v predloženem osnutku dosežena skladnost med amandmaji, k zvezni ustavi in amandmaji k ustavi SRS, kar še posebej velja za družbenoekonoraski sistem. Prav tako v predlože-nem delovnem osnutku ni zadovoljivega odgovo-ra na pozive javnosti, ki zahtevajo drugačno ure-ditev na področju samoupravnih interesnih skup-nosti, še posebej SIS na področju gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti.
Na področju odnosov republika-občina je po-trebno rešiti vprašanje pristojnosti in odgovorno-sti za posamezna področja predvsem na področju urejanja prostora. Konkretni problemi glede ure-janja prostora naj bi se reševali tam, kjer so nastali kar pomeni, da bi se na nivoju republike reševali le skupni interesi. Prav tako je bilo oce-njeno, da v danem osnutku ni zadovoljivih rešitev glede vloge in položaja občine v družbenoeko-nomskem in družbenopolitičnem sistemu. Enaka ugotovitev velja tudi za krajevno skupnost. Dogo-vorjeno je bilo tudi, da v nekaterih določbah - verjetno tudi zaradi hitrosti nastajanja osnutka, ni dosežena potrebna skladnost in povezanost določb amandmajev ter veljavne ustave SR Slove-nije (planiranje, urejanje prostora...) Velik po-udarek pa je v amandmajih, še vedno dan samou-pravnemu sporazumevanju in družbenemu dogo-varjanju, tudi na področjih, ki jih nova sistemska zakonodaja drugače ureja.
Nekateri amandmaji so nedorečeni
Oblikovane pa so bile tudi pripombe k posa-meznim amandmajem. Tako so podprli rešitev XV. amandmaja, ki pravi, da se z akti družbeno-političnih skupnosti lahko zagotovi v skladu z družbenim planom občine obvezno financiranje ustavno in zakonsko zagotovljenih skupnih druž-benih potreb v obsegu, ki je nujen za uresničeva-nje pravic delovnih ljudi in občanov, oziroma, ki je nujen za doseganje drugih osnovnih ciljev druž-benega razvoja. Glede XXVII amandmaja je bil izražen dvom v obveznost javnega financiranja, saj bi se ta nanašal tudi na občane. Nekateri osebni dohodki so že tako preobremenjeni z dru-gimi prispevki. Podprta pa je bila možnost usta-navljanja skladov družbenopolitičnih skupnosti za financiranje razvojnih in drugih skupnih potreb (prav tako zapisana v istem amandmaju). Kaj je mišljeno s socialno sestavo delavskega sveta, je
vprašanje, ki se nanaša na amandma XXVIII. V zvezi z XXIX amandmajem (oblikovanje zbo-rov skupščin družbenopolitičnih skupnosti) je oblikovan predlog, da se uvedejo stalni delegati s štiriletno mandatno dobo, ki se volijo neposred-no in s tajnim glasovanjem. Nedorečen je tudi XXXII amandma, ki govori o posebni družbeno-politično skupnosti. Oblikovan je bil predlog, da glede na določene izvirne pristojnosti »mesta« kot posebne družbenopolitične skupnosti, pristojni organi v nadaljnji razpravi ocenijo položaj občine oziroma se zastavlja vprašanje, katere pristojnosti bodo imele občinske skupščine v okviru »mesta«. Glede XLV amandmaja pa je bilo predlagano, da skupščina občine določi posebno delovno telo, ki bi proučilo in eventuelno podalo dopolnitve tega amandmaja, tako, da bi bile pristojnosti skupščin družbenopolitičnih skupnosti jasno določene in razmejene. K LIV amandmaju pa so predlagali varianto, po kateri bi republika Slovenija imela predsednika predsedstva, s tem, da bi del funkcij, ki jih sedaj opravlja predsedstvo neposredno zav-zela ustrezna delovna telesa skupščine.
Posebej je bilo v razpravi opozorjeno, da bi bilo potrebno za javno razpravo o osnutku pripraviti posebno gradivo, ki bi problemsko po področjih prikazalo vsebino sprememb in dopolnitev slo-venske ustave.
Delegatska razprava
Delegati vseh treh zborov republiške skupščine so se seznanili z uvodno informacijo, ki jo je nazorno podal član skupščinske ustavne komisije dr. Miran Mihelčič. Podprli so zgoraj navedene ugotovitve razširjene seje odbora za družbenopo-litični sistem. Stane Vencelj iz KS Milan Česnik je v razpravi podčrta! nujnost ustreznejšega besedila z jasno obrazložitvijo, ki ga bo zahtevala najširša javna razprava o osnutku ustavnih dopolnil. Po-grešal je boljšo opredelitev komunalnega sistema s posebnim poudarkom na organiziranost samou-pravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupno-sti. Nedorečen ostaja tudi davčni sistem, pa tudi volitve in sam delegatski sistem. Delegatka iz Inštituta Jožef Stefan jc dejala, da delovni osnu-tek ni izpolnil pričakovanj delegatske baze in javnosti. Prinaša le malo izvirnega, čeprav že danes življenje ponuja veliko tega. Dopolnila nič ne povedo o političnem pluralizmu, življenje pre-hiteva zakonodajo, spremembe v delegatskem si-stemu so preohlapne pri čemer gre predlagati profesionalne delegate in ukinitev družbenopoli-tičnih zborov in preprečiti bohotenje samouprav-nih interesnih skupnosti. V mnogočem se je tem razmišljanjem, pridružil tudi Herman Grabner - delegat družbenopolitičnega zbora. Tak delov-ni osnutek še vedno ne dosega cilja, da bi bolje živeli, zato je treba težišče dela usmeriti v novo ustavo, pri čemer naj ustava ne predstavlja dozira-nje pravic politike kar pomeni, da politika ne sme po kapljicah na recept predpisovati svobode, usta-va pa ne sme biti trenutni ali kratkoročni doku-ment. Vrsto pomislekov je izrazil glede skladov, obveznega pcsojila ter se zavzel za popolno fi-nančno disciplino, ki naj bo ustavna kategorija ter bil proti tistim amandmajem, ki bohotijo loka-lizme.