114. števllka. Ljubljana. \ soboto 17. maja XVII. ieto, 1884. ^^^^^H ^^^^^1 ^^^^^1 ^^^^^B ^^^^^^fl ^^^^^1 hB^^I^^b ^^^^^b ^^^^h ^^1 ^^^^^h ^B ^^EQ1 ^^■CM ^Is^S ^^^^^K ^^^^^b i^B Ifvlv H ■■¥ K9flB PffffB 9hr^9 ■■■■■1 ^■■^■h ^|Hfl| ^h^^^I ■^■■■■■■■^■^■r ■^■^■^■■■^■^■^■l ^^■^■^Hb^BHt ^B^B^V ■^■HM^bVb^B^BI ■■^■■H ^■■^■■T ^^B^St^^^Btm ■^Bh^BK JbHhSb^bI ■^^■■^Hl ' ■^■^■H ^I^^BB^r ^H^l BEDfluS Mfi^DH ^EflB^Ba ^^EBB^Bn^B^ BbSb^S^K^Sb^^ B^B^bI Iihaja vsak dan iveJer, iziroši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za »vstrij ako-ogerake dožele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld,, za četrt letu 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijano brez pošiljanja na dom za vue leto 13 gld., ta cetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje delele toliko već, kolikur poAtnina znaša. Za oznanila plaCnje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr,, če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvolć frankirati. — Rukopisi se ne vra&njo. Uredni&tvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Eolmana hi6i, „GledsiliSka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pofiiljati naroćnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvtiri. Najnovejše gibanje ogerskih Srbov. (Konec.) V čem bi bilo izdajstvo? Mari v tem, da so izjavili, da ne bodo več pobijali članka zakona o po-ravnanji OgerBke * Avstrijo? Da pustimo na stran vprašanje : koliko je vrednn s staliSCa praktične politike, Će tamošnji Srbi pobijajo ali ne pobijajo ob-stoječe poravnanje mej Ogersko in Avstrijo — vpra-Samo samo to: kako nevoljo bi imeli tamošnji Srbi, da se zavzemajo za Se večjo nezavisnost in samostalnost Ogerske, ko je Madjarom samim, vsaj ve-likej većini njih, dosedanja samostalnost Ogerske dovolj ? Mari je Srbom treba, da so bolj madjarski, nego Madjari sami? Ali bi morda Srbom bolje bilo v Ogerskej, odcepljenej od Avstrije? StopvSi na tla zakonskega Članka 0 poravnanji, stopila je nova stranka na pozitivna državnopravna tla, a zapustila je tla opozicije v jednem vprašanji, v katerem bi Srbi niti kaj premeniti mogli, niti bi prememba bila njim na korist, a tuđi ne v korist OgerBke same. No, morda je izdajstvo v onih besedah no-vega programa, kjer se pravi, da bodo „Srbi zav-zeti domoljubnega duha kot ustavni ogerski državljani delovali vkupno z ostalimi prebivalci dežele po Bvobodomiselnih načelih na to, da se ogerska država v vsakem oziru razvija in jači, da tako do-Bpeje do občnega blagostanja?" Nad to točko se najbolj zadirajo. Ali pa z uzrokom? Nikakor. Kar se v tej točki izreka, s tem se napravi nobena koncesija ne vladi ogerakej, ne nobenej ogerBkej stranki, niti Madjarom samim, nego Be samo odrajta dolg državi, to pa so tamošnji Srbi bili dolžni storiti, kajti to store svoj ej očetnjavi. UćinivSi to, pomirili bo svojo narodnost z domovino in pomirivŠi jo na ta način, bode jira tem več možno, dajo ohn«nijo, ker bodo na ta način mnogo pre] došli do položaja, da bodo v avojej očetnjavi postali svoji gospodarji, in ne bodo, kakor do sedaj heloti in parije. S to točko tedaj Srbi neso izdali, ampak pridobili svojo narodnost, kajti patrijotizem, katerega se ne bode tunel nihče dotakniti, bodo veliko jačja ograja za njo, nego je bila dosedanja jalova borba, katera je brez vsakib, ćelo brez moraličnih vspehov unv-lekla vedno nečji naval na srbsko narodnost v OgerBkej. Ravno v tej tofiki je najveća tnoc, da bodo mnogo izdatneje in z izvestnim vspehom zanaprej delali za siguranje svoje narodnosti in da izvojujejo zase konceBijc, za katere so se do sedaj zaman trudili in trošili svoje sile. Ako v tem ni nobega izdajstva, ga je Se me nj v ostalih premembph Bečkerečkega programa. Da je v uovem programu izpuščeno obetanje po moči Rumunom, Hrvatom, Čehom in ostalim preklitav-skim Slovanom in vsem kršćanskim narodom na vzhodu, more li to komu čudno biti? Kako more drugemu pomagati oni, ki je sam v nadlogi, ki nema niti toliko moči, da sam sebi pomore? Naj-prej treba pomagati sebi, zase izvojevati ugodeo položaj in dobiti kolikor toliko moči, potem še le se more misliti na pomoč drugim. Sebičnost je do gotove meje opravićena v življi»nji naroda, kakor v življenji posamičnih ljudij. Angleži sami, tako silen in nioČen narod, potrjujejo nam to najbolje. Tuđi Srbom ne bode škodovalo, ako se malo omeje v velikodučnem daj a nj i svoje pomoći. V ostalem, koliko je dosedanji položaj Srbov v Ogerskej pomagal vzhodnim kriutijacom, to qmo, žal! videli v zadnjej srbsko-turžkej vojni I Je li izdajstvo v tem, da Be popušča Bečke-rečki program ? Ako je to izdajstvo, potem je Beč-kerečki program tuđi izdajstvo proti „blagovješteo-skom saboru", sledDji zopet izdajstvo proti majskej skupštini 1848 I., in zgodovina Srbov v Ogerskej ne bi imela druzega beležiti n"ga samo izdajstvu!" Nadalje povdarja omenjeni list, da se dan-danes ne more postavljati na tla revolucije 1848 1. niti na ukrepe „sabor«." 1861 1 , tedaj se je tuđi Bečkerećki program s 1890 leta preživel, in kakor mora vsacega boleti, ko vidi da srbska stvar v Ogerskej ide „deerescendo", bode vendar moral priznavati, da bi z Bečkerećkira programom še hitreje upadala. Potem pa preide k očitaoju nedoslednosti in pravi: Nikjer ni toliko krivih pojmov v politiki, kakor v Srbin. Misli se, da je politika isto, kar dogmatika, pa se po tem razvnemajo, jeze in delajo. Vrhu tega v naših (srbskih) očeh oni ni nikak po- litik, ki je „oedosleden". A baš v t«'ra je največa vrlina, prava virtuvogiteta politika, ki ume po pre-menjeuih odnošajib premeniti in pogoditi najbolja sredstva, s katerimi se najlagje in najgotoveje mo-rejo doseči smotri države in naroda, ki vseudar na veBi drži na jednoj strani silo odnošaj^v, na drugej strani sile svojega naroda ta po oseki in plini teh uil ukrepa razne pete in načine svoje politike. Poglejte za Boga, Bismarcka in Gladstona! Nesta mari ta dva prva državnika tega stoletja? Po naših poj mi b bila bi najslubša državnika, ker Bta nedosledna; Bismarck zdaj pa zdaj menjđ svojo pailamentno vojsko; Gladstone kot vodja opozicije govori vbc drugnče, drugače pa dela kot minister. Je li Bismarck za toga delj presti 1 biti državnik, ker drži sedaj z liberalci, z ultramontanci, sedaj zo-petjS»BocijalistiV Je li Gladstone vrgel pvoj'o dostojnoat pod noge, ko je pri nastopu ministerstva dvor Du-naJ8ki skoro odpušfeenja prosit za one besede, katere je govoril kot vodja opozicije! Kdor služi svojemu narodu, mora slušati glaa svoje pameti, a ne svojega srcu: treba je, da je zmožen, tuđi ponižati se, da pozabi sebe in svoje 8poimne, de srce svoje zataji, kadar to zahtevajo interesi n'\roda. Politični razgled. \oiranje iz-Btopi pa polovica poslancev. Letos bode iz zbornice izstopno 40 poslaucev z desnice in 29 poslancev z levice, v zbornici bode pa ostalo 19 poslancev z desuice in 50 poslanctv z leviee. AleiiišUi državni zbor je predvČeraj v tret-jem branji vsprejel ?akou proti zlorabi dinamita. Potem se je državni zbor odložil na uedoločeui čas. Po poročil h iz Pariz;«, je Tientsinsku mirovna pogodba mej Vraiicosko iu liJtaJsKo že od obeh viad ratihkovani. Mej člane angJosli«? spodnje zbornice se je razdelila bili o nustanovljeuji posebuega ministra za Škotsko. Ta bili dovoljuie kraljici nastaviti takega uraduika z k*tuo plato 2000 fuutov šterlingov in ga obdržati v službi, kolikor rasa jo je volja. Novi mi-nister se ne bode prišteval k državnim ministrom. V njegov delukrog spadajo Jokalne škotske zadeve. Dopisi. % Jluuaja 15. maju. [Izv. dop.] (Wiesen-burg coutra „Kikiriki.") Zopet šumna pravda zavoljo Demčko-liberalne izkaženosti, zopet se je umazano periiu pralo ua tukajšnjem sodidči! Včeraj je stal pred porotnim sodom ioiani šaUvi list „Kikiriki," od državnega poslanca Wiesenburga tožeu zaradi razžaljenja časti. Ta nekedaj jako priljubljeni list je zadnja leta pravi trn v peti fakci-jozne opozije, ker neče vsega svojega dovtipa izli-vati na sećanjo vlado in ker dosledno biča krvosese priproatega prebivalstv«. Za to pa 86 dela na vse knplje, da bi «e ga bbodovalo vs&j gmotno. Iz-ku4nja pa uff, da takim namenom mej drugim kaj dobro služi tuđi pravda, ki jo sodijo porotniki Du-najski. Ta pot je bil odgovorni urednik „Kikerikija," T. Hrdlicka obdolžen in obtožen, da je na časti razžald državnega poslancu Wiesen6urga kot poseat-nika fabrike za svileniue v Ritte^feldu, ker je list njegov 28. due februvarja t. 1. v spisu (pod nadpi-som: „Petsto goldinarjev je poslanec Wiesenburg darovat za ubužne žend pregnanib anarhistov") oci tal mu, da pa za to grdo ravna z delavci v svoji fabriki, katerim za pogrešna dela odtrguje od za-služka, kar pa zopet gre za „fakcijozne židovske liste," ki jih le v interesu kapitala podpira in da pomagajo preoblastiti delavske kroge. Hrdlicka je pri obravnavi izjavil, da ae njegov spis opira na barona Vogelsanga delo „o gmotnem stanji avstrijskih delavcev v Avstriji" in pa na ofici-jaine zapisnike delavske enkčte v parlamentu, da torej s priča mi nastopi dokazivanje resnice. V za-pisnikih stoji, da moraju VVtesenburgu delavci delati od 6. ure zjutraj pa do 8. ure zvečer (cei ih šti-rinajst ur!), di se jim v fdbriki golf kakur da bi zaprti bili itd. Zasliš.uiih je prič 13. Opaža se, da čim „višja" je ptif-a v Wiesenburgovi fabrild, tem srečnejSa je, tako da vodja ne more prehva-liti dobrosrčuosti in skrbi gospoda poslanca za svoje delavce ! Ali pravi delavci prićajo, da si v vlažnih prostorih fabrike marsiklo dobi bolezen, da je pri Wiesenburgu treba najdalj delati. da se zasluži ko-maj po štiri do pet gld. na teden, da delavcn pre-tepajo, du njim plaćo uti*f,'ivajo za luc, za kazen, tako da je neki ženi iz celega tedna zaslužka ostalo dva krajcarja itd, Navzlic temu, navzlic zagovoru dra Markbreiterja, da so podatki v listu v< činoma nežaljfvi, vai da s prirami doka/,;ini, bil je Hrdlicka obsojen na dva meseca zapora iu na plutež stroškov. Kakor znano se porotnikov ne more vprašati po razlogih, ki so jh vodili pri sodbi! Ali javno mnenje, v katero padle so razglaaene izpovedbe pric bafi v pravem trenutku. — ker v očigled državno zborske debate o deluvsk'h razmerah, — uepopa-Ceno javno mnenje se bode lahko odločilo s svoji mi simpatijami na razpotji včerajšnje porotne obravave, kakor se je to tuđi zgodilo zadnjič v pravdi Re-schauerja proti „M Tiroler Stimmeu." Tuđi ta pot so se presnele ulo^e v pravdi pri dokazovanji, tako da je postalo razmerje: „Kikeriki" contra Wie3enburp.u Dostavljaje, da je tuđi včeraj nemSko-liberalno neplemenitost in skuženost braniti imel sedanji politični „deseti brat" dr. Kopp, „der Unvermeidliche," to okončujem svoje poročilo kot doneeek — „k moralni aituvaciji" nem^ko-liberalnih naSih poStenjakov. + ■z Zagreba 1G. maja. [Izv. dop.] Đanes priftela se je konečna obravnava proti tukajsnjim anarhistom: Fronc Srnec, Izidor Straub, Alojzij Mod-tanelli in Wolbeuk Hiža. Državni pravdnik stavil je z ozirom na vsebino obtožbe predlog, da bodi obravnava tajna. SodiŠče je ta predlog tuđi vzprejelo m dvorana se je izpramila, le žurualisti ostali so na prošnjo zatoženeev kot zaupni možje v njej. Ob-tožni povzamemo: Začetkom 1883 1. prikazal se je v Zagrebu socijalist lliža, rodom Moravec Ko se je popriuznil z drugimi delavci, poučeval jih je o 8ocijalno-demokrati6oih težajab. Osnovali ^o klub, y katerem se je raspravljalo bedoo stanje delavcev ia o sredstvih, kako bi se odpomogla. Klub dobival je naslednje časopise: „U^dicil, Organ der Socialisten Ungarns," BFreicheitu izhajajoĆo v Novem Yorku, „Socia'iiemokrat," „derRebeir, ki izhaj.* v „Nirgeodđ-beimu." Obtoženci dopisovali 80 redno kolovodjem socijalne revolucije: Petersonu v Luzeruu, Kodi-teku, Peokertu, ki je v zvezi z znanim anarhistom Most om, a v zvezi bili ao tuđi s Karaerer-om, ki je zaradi umora na Đunaji zaprt ia v čegar uri se je našla šifrirana adresa zntožencev. V zmislu navedenih 6a-sopisov sestavili so obtožeoci koncem I. 1. proglas z naslovom: „Em Mahuruf an de Kroatischen physi-schen und Kopf-Arbeiter", v katerem se pozivljejo delavci k zvezi » proletarijatom vseh drživljanov. Ta proglas bil je tiikan v „Freih^ii" v Novom Yorku. Napravili so še drug proglas z naslovom: „Braćo radnici !J, v katerem se opisuje dulavcav beduo stanje in krivda daje monirhićnemu uat*vu in vsem društvenim razmeram. Ta dva proglasa ia pa činjenica, da so obtoženci bili v zvezi z agenti socijalne revolucije povod so obtožbi zaradi zločina veleizdaje, razžaleuja VeliSaustva ia članov cesarake hiše. Hiža je popolnem polomljen starček, katerega so morali v dvorano prinesti. Niliče bi v njem ne iskal tako prenapetega radikalca. Drugi trije pa nemajo nič neprijetnega na sebi, mislilo bi se, da so prav mirni, uikomur nevarni ljudje. Vsi prizna-vajo, da so socijalisti, da so imeli navedene časopise. Hiža ćelo pove, du je on narekoval proglas r,Ein Mahnruf in dal preložiti proglas „Braćo radnici." 0 nadaljnej obravnavi iu obsodbi prihodnjič. Domaće stvari. — (Presvitli cesar) podaril je za novo solo v Prežganji 200 gld. — (Umri) je dne 19. maja t. I. dr. Ignao Kriatianović biskup in partibus infidelium v Zagrebu, poslednji pisatelj hrvatski v kajkavskem na-rečji. — Pokojnik zapustil je bogato numismašiko 2birko. — (Za „Savinski Sokol'1) delajo se na Ptuji trije traki. Trake bodo podelili: a. Ptujake Slovenke; b. Narodna čhalniea; c. Slovensko pevsko društvo. Obe ti uruštvi pošljeti k slavnosti posebej še deputaciji. Tuđi mnogo drugih narodujakov ude-leži se te slavnosti. — (Za loterijo „Narodnega doroa") v Ljubljani daroval je g. grof Harrach zaboj dra-gocenega stekleuega blaga. — (Najboljae sredstvo, kako aemore na tu ju stroške voziti v koći jun.) Doigo se je že v L]ubljanskem prebivalstvu ugibalo, ali tako zvane agenture res tako briljantno neso, da se njih zastopniki in njih rodovine v jednomer vo-zijo v ekvipažah? Reklo se je, saj konji po dnevu služi jo, ker vozijo razno blago, Ljubljanski rečeno „štrajfajo", kaj potem, če se gospa, ko gospod za nemale novce m.će „škisa", dostikrat pa tuđi „achte gut, neune besser", vozi po Ljubljani iu okolici? A velika množina temu ni pritrjevala in trdila je, da U^F" Dalje v prilogi. "^H besedami v nuznanjeni knjigi jeaiitski potegne za dar ter uaj ga v svojem imenu in v imenu podlist-karja „Sence" izroči odboru za „Narodni dom slovenski". Te, pravda, nadejam se, bode mej Slovenci odslej dognana; dognal je pa ni nepremišl j eni list kar v slovečem mestu Ubiibi, ampak dognal joje podlistkar „Slovenskega Naroda", ki ga je prvi le po nepotrebuem podrezal. Zato mu posebno priporočam, naj vsakdau pred pisanjem v časnike v roko vzume knjižico: „Časnikarstvo in naši časniki" ter naj čita str. 274 in gotovo bode drugi pot bolj premišljeuo izrazoval svoja ne-podprta očitanja in svoje neslttne šale. Z'". ponatis listkov pa ni odgovoren podlistkar, ki s pouatisom ni imel in nema prav nič opraviti. Založnik izpustil je uekatere opazke, zlasti pa daljši dve opomnji. V zadnji teh je podlistkar izrečno povdarjal, da je pripravljen vsako stvar zagovarjati. In vse dosedanje ravsanje in opotikanje nad lidtki spodbilo ni le jedne v njih označene ali oineujeue Btvari. V Ljubljani, 15. maja 1884. Stut vioniiiiiB uiubra. Nedeljska politika pod crto. Skoro dva meseca že se prepeljavamo po se-verui železnici, pa nikamor še nesmo prišli. Dolgočasno, grozno to popotovanje! „Cunjar", ki laži od Miirzzuschlaga do Trsta — pa nazaj, je pravi pravcati blisk proti temu poCasnemu strijcu, ki nas sedaj vozi — ostanimo pri navadni besedi, ker druge primerniše ne moremo dobiti za to Bcen-čanje", ali kako bi dejali, — ki sedaj stoka po severne železnice progi. Komaj se nekoliko osrči, da potegne za jedno ped naprej, pa zopet rukne za dve pedi nazaj. Mi upijemo, kaj vraga imajo na mašini spredaj V Taaffe, Pino, Dunajevski, naši vlako-vodje se tam pregovarjajo, poskušajo to in ono, od-pirajo, da potegne, zapi rajo, da nazaj omahne, to pa brez konca in kraja. Kurjač Schonerer pa kuri, da bi kmalu kotel počil. On ve, da to njim trem ni prav po volji, ali „tvoja glava, tvoj svet", si misli, tako boš podkuril, da bo samo po sebi šio, kadar bode iti zaćelo. Kam pa? „Kam pa?" so nas povpraševali naši kon-duktGrji. To vam je bil krik in vik, ko so nas prvič vprašdi, do katero postaje se je nas popeljati volja! „Na postajo državo!" „Na postajo vlado!" „Na postajo Rothschild!" Tako smo kričali vse vprek po vseh vozeh, kakor da bi se bližal sodni dan! Največji križ je to bil za gospode kondukterje Ti reveži se neso vedeli kam dejati. Nekateri so imeli slabo čulo; drugi so Bi že naprej zataknili ušesi, ker neso vlaku tako datječ spremljati hoteli, k&kor ae jiin je slutilo, da bode potnike volja. Ia to slabo ali poslabžano ćulo se je nekaterim kon-dukterjem pri tej priči slabo izplačalo! Naleteli so na voze, v katerih je hotelo vse priti na postajo „državo". Oni pa so mislili, da so v Avstriji, kjer nekateri bote, da je davkovec uatvarjen zavoljo uradnika, volilec zavoljo poslanca, in popotnik zavoljo kondukterja. Rekel je torej tak kondukter, da se bodo vsi popotniki peljali nazaj na postajo „Roth-scbild", zato ker on tako hoče, da boda poprej doma ali kaj tacega. To so ga kmalu prijeli predrz-neža, sto rok pa tisoč prstov (če ni komu katerega manjkalo)! Predno je vedel, kaj je govoril, ležal je na tleh. In ker je kurjac Schonerer baš v tistem trenutku s svojo kurjavo potisnil vlak naprej, priSel je predrzni kondukter (kar iskal, to dobil) — pod kolo. Ime mu je bilo dr. Joža Kopp, doma gori od Duuaja. Ni bilo drugače miru, da smo se presedli. Da Priloera ..Slovenskemn Narađu" St. 114. 17. maja 1884. se tako lahko izdani denar ne izvije kar a trte. In vox populi vox đei! Vender jedenkrat, akopram se je dolgo te to sumnifilo v mnogih krogih Ljubljan-skega prebivalstva, zaledila je nobel - gospoda agenta sv. hernrmmlad v podobi služnikov mest-nega užitninskega zakupa in rušena je sedaj zagonetka, od kod „noblesse" gospoda ageQta. SluŽ-niki mestnega užitninskegn zakupa so namre^ zadnje dui, ker se jim je tuđi nekoliko namignilo od strani poštenih slabo plaćanih Železničnih delavcev, jako radovedni in pregledali so opleteoi voz, ki je bil pro forma napolnen s sladorjem, od katerega ni plačati užitnine. In res našli so na dnu voza mnogo riža in kave, za katere, posebno pa za riž je užit-nina jako vino ka. Gospodu agentu določila se je od užitninskega zakupa, postavno določena globa, katpro bode moral pla?ati ali v polnem, ali če se mu kaj odpusti, v manjšem znesku. Kazen ostane le kazen, tihotapstvo, pa malo 8aptna obrt, za kavalir ja — agenta- — S tem bi bili poveđali fak-tum. ZabeleŽiti pa nam je veliki gnev vsega Ljub-Ijanskega prebivalstva temu činu nasproti. Vsakdo pravi, da je velika sramota ogoljufati boteti ■nosttil užitninski zakup, za katerega jam Mjo vsi davkoplaftevalci Ljubljanskoga mesta. SliSali smo te dni s kako odločnostjo so se izjavljnli mesarji in drugi, dn je to najbolj škan-dalozno prišlo parjen denar, ako se zdaj go-ljufati hoče me* to Lf uMfatmlto, ki ima že itak mnogo šknde po nrejšniih židovskih zakupnikih u£itninskega davkn. V tej zađevi je v vseh Ljub-ljanskib kruejib mnenje jednoglasno, kajti vsakdo ve, da je užitninski zakup od strani mesta vsem davko-plačevalcem na korist. Kdor utihotaplja, škoduje vsem. Za d»inR* n^smo objavili nobenega imena, v bodoce pa bi se temu ne mogli izogibati, žuto bi nam bilo Ijubfie, da bi se nam ne dajalo več povoda. — (S Ptuja) se nam piše: K slovenskemu pevakemu društvu pnstopil jp prvi kot ustanovnik znani domoljub gosp. Mibael Vošnjak, inženir v Celji. Slava mu. Da bi ime! vu$ posnemovnlcev! — (Kranjskega deželnega zakonika) izSel je V. del, kateri v Številki 9. objavlja zakon z dne 17. aprila 1884 o lovskih kartah v naši vojvodini. — (Učiteljsku konferencija) za okraj Ljubljanski bode. po sklepu c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne* 15. t. m., v ŠiSki, v šolskem poalopji, dne 1G. juli ja t. I. — Spored: 1. Po-roCilo g. okrajnega nadzornika o nadziranji Sol in opoimije k temu 2. Slovnično obravnavanje be-rilft; praktično z irfenci viSjpgn oddolka poroča g. P, Ušeničnik. 3. „Katori so uzroki slabemu obisko-vanju šol v Ie-tem Šolskem okraji in kako bi se njim odpomoglo?" Poročevalec g. J. Crne, event. g. Fr. Govekar. 4. Katere šolske knjige naj bi se rabilo v bodočera šolskem letu? Poroča g. Ker-mavnar. 5. Posamezni nasveti. — (Učiteljska konferencija) za okraj NovomeŠki bode v sredo 2. dan julija v No-vem mestu. Program pozneje. — (Otroški vrt v Gorici) tako dobro napreduje, da odbor že resno misli na razširjenje si tuđi raej sabo nesmo bili posebno bratovski, gotovo to, kar nikakor nesmo v stanu v slogi popo-tovati vkupe, «v:e hoče jeden za nosom svojim, drugi pa ne za njegovim. In tako je bito pač prav, da smo ločili se. In tu smo videli, koliko nas je bilo vozov tistih, ki smo namenjeui bili za „državo". In prepričali smo se tuđi, kuko so popotniki z na-Bprotno nam smerjo kričati znali, da bi bili nas kmalu in lahko prevpili ter vstran zapeljali, oni, ki bi jih kmulu lahko na prste sešteli, nus, ćele trume! Od8tHvili smo se od te kričuške tovaršije in sedli vkupe. Bilo nas je dolga vrsta poluih voz do zud-ojegu, v kateretn lahko pfešejo tišti, ki jih nameni peljejo nti postajo „Rothachild" in postajo „vl»dna pogodba". Id ine ud a se res o tem že tnenita go-spod „I/st" pa gospa „N. fr. Presse", oba tako jedina v mislih! Vozita se pa ona-dva z drugimi tovariš k našemu vlaku pripreženn, ker mislita, da bode vse zdrčalo nazaj; če p% vse ne bode zdrčulo nazaj, izfltopila bosta tum, kjer mi, — „ubi bene". Vender se pa hrup nikakor še ni polegel. Kou-dukterji naši vedo, da hočemo pri ti nedaljefl proč od postaje „države", fce že ni zapeljati niožno prav na mesto, kamor bi pa bilo umestno. A mi sami godrnjamo, prečoj glasno godrnjumo, kaj počeujajo vlakovodje spredaj, da ne gre v noben kraj, ko vender i majo pravega kurjača ! . A. prostorov in nove ućne moSt. Upisanih je že nad 60 otrok. Miniaterstvo podarilo je raže n denarne podpore v znesku 20O gold., podobe cesarja, cesa-ricc. cesarjeviča Eudolfa, Štefanije in Še već druaih. — (ZborovanjavPasjivasi) udeležilo se je nad 400 voiilcev iz vseh krajev Istre. Sestavil se je centralni volilni odbor. Za vsak okraj pa je postavljen posebea volilni odbor. V dopoldanskem zboru sklenilo se je ustanoviti hranilnico in poF.ojil-nico za Koperski okraj. — (Iz Štanjela) porofia se „Sofii," da je v 11. dan t. m. ondu predaval kmetijstva popotni učitelj g. Kramar o vinarstvu nasvetoval osnovanjo vinarskega društva, ter povabil navzočne, katenh se je aeSlo okolu 100, naj se oglase tišti, ki mislijo k društvu pristopiti. Oglasilo in pristopilo jih je 34. Ti so volili začaani odbor, v katerem je naslednjih 7 mo>.: g. Fabiani (Štanjel), predsednik, g Klobovs (Štanjel), tajnik, g. Černe (Tomaj), g. Živic (Skopo), g. Fabiani (KobJilj), g. PoljSak (Vrtovce), g. Iludež (Kobiljuglav.i). Naloga teh mož je pregledati in fie treba, prdrugaciti pravila, katera se poteui od-pošljejo namestništvu v potrjenje. — (Poštne nakazuice.) Trgovinsko mi-uisterstvo je v sporazumu z ogerskim ministerđtvom za občenje razveljavilo naredbo z dne* 27. aprila 1867, katera voleva, da je postne nakaznice, ki Be jih štirinajst dni po prejemu ne predloži v izplaća nje, poslati nazaj oddatelju; naraestu tega bode s koncem maja 1884 zanaprej doba, v kateri se lahko priđe po denar za poStne nakaznice, dolocena na jeden mesec, kateri se računa od dne, koje poštna nakaznica bila stranki dostavljena. Ako stranka po preteku tega meseca predloži nakaznico v izplafianje, to jo oddajni poštni urad naavetuje k svojemu poštnemu in brzojavnemu vodstvu, pri katerem je dotično molbo uložiti, zadostno kolekovano. — (V Korminu) je razpisana služba obfin-skega zdravnika z letno plačo 1000 gld. Prošnje do koncu t. m. na ondašnji obfinski urad. Požar mestnega gledališča na Dunaji. Včeraj popoludne ob 5. uri navstal je v mest-nem gledališči — kako, ni znano — na levej gule-riji ogenj. Ob 5'/3 uri udrla Be je Btreha z luatrom. Požarne brambe z Dunaja in okolice 30 v največjej nevMiiosti in silnim naporom delovale, da se režijo sosnlna poslopja. Ob 6Va uri podrla se je kurtina, tier potera, ko se streha udrla ni imela nobene za-8lonibe več, kurtiuo so zjutraj pri poskuŠDji dol spustili. Ogenj je menda navstal v atelter-ji slikarjev po neprevidnosti. Ob 9Va uri podrla se je streha one^a dela, ki je v Schellinggasse. Štiri osebe so ranjene, petuajst ognjegascev in stražnikov vsled silnega dela v nezaveBti. Vest o požaru razširila se je blisko ma po mestu in od vseh strani) hitela jo množina ljudstva na požarišče. Že od dalefi videl se plamen. Ko je prihitela ob 51/* uri požarna bramba. bila je že tretja in četrta galerija v ognji. Oder bil je popolnem zaprt. Ognjegasci morali so se umak-niti, ker se je mej groznim ropotom udri strop nad parterjem in veliki luster. Še le tedaj, ko je pre-gorel strop, razširil se je požar tuđi na oder in h krati bilo je vse gledališče o ognji. S čest videl se ogromen iz strehe prihajAJoĆ dim, raej množtco oa-stal je strah in fin jeca, vse je bežalo v stranske uitce. Požarna oratnba, ki je delula s tremi parni mi brizgalnicitmi, ni mogla opraviti druzega, uego ome-jiti požar. Na požarišče prišli so: Nadvojvoda Albrecht, Viljem, Eugeu, miuiotri Taaffe, Bylandt in Pino, policijski predsednik tu veliko ineatnib odbornikov. Da bi bil kuk človek poginil, ni znano, a nekoliko ognjegascev bilo je v velikej ne var nos ti in iz Četr-tega uudstropja morali so poskakati v rešilno plahto. Vojaki obstavili so požarišče in bližnje ubode ulic. Pozno v no ft vrvila je ogromna množica po Riog-strause in gledala od daleć ogenj, ker ui bilo možno priti blizu. Iskre so letele na veliko daljavo, in ako-ravno ui bilo supe, padale so goreče cunje in goreči kosi lesa ćelo v Stadtpark. Ravnatelj Bukovics bil je ravno v stanovaiiji prijatelja, ko mu je došla vest o požaru. Hitel je na oder in se še jedenkrat praveril, da je kurtuin doli spuštena, uka^al zapreti gasometer in odpret hy-dranta, potem pa odredil, da so se resile ia gurde-robe obleke iii druge stvari tor nekoliko knjižnice. nGarteubuu-Gesellscbatf bila je v velikoj ne-varnoati. Vzduh bil je poln goreCih miuvij, cuuj in utriukov. Muožica na vrtu morala jo z groznim krikom večkrat se umi kuti, kudar je lahna sapa nagnala dim proti vrtu in pepel pađal je tako goato, da 80 bile obleke gledalcev kakor s saegom pobeljene. Drugo zasobno gledaliAče postalo je žrtev ognja. Dvorno gledaliSče stoji vefi nego 100 let, gtedališče ob DunajSici 80, gledališće v Josefstadt 50, Karlovo gledalište 40 tet, „Ringtheater" pa je pogorel po lOletnem, „Stadtheateru po 12letnem obstanku. „Stadttheater" je delo Ileorika Laube-ja, ki je b tem hotel napraviti konkurenco dvornemu gledališču. Gledališče bilo je okusno in elegantno zidano, stalo je vsega vkupe G50.000 gld. K sreči navstal je ogenj dve uri pred predstavo. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Dunaj 17. maja. Še le ob 1. uri po noči se je posrećilo ukrotiti požar gledališča, a zadnji del odra takrat še goreč, pogasil se je še le pozneje popolnem. Iz pritličja, raezza-nina in iz drugih prostorov, kakor tuđi iz garderobe iii bureaux se je mnogo predmetov otelo. Stanovanja ločena po zidih in želez-nih durih ostala so nepoškodovana. (Telegram v tem stavku je spakedran. Uredništvo.) No-tranji del gledališča ves^ zrušen in podrt, le fasada stoji še kvišku. Železna kurtina zadržavala je dve uri, da ogenj ni mogel na oder. Še le, ko se je podrla streha in ž njo kurtina, razširil se je ogenj tuđi na oder. Konstato-vano je, da se je ogenj iz gledališča sedem-najst minut pozneje naznanil nego je čuvaj na sv. Štefana zvoniku ga objavil. Že pred 4. uro popoludne čutil se je smod. Izmej raznih govoric, kako je navstal požar, ima ona najveČ verodostojnosti, da se je ogenj pričel v slikarskej dvorani pod streho. Kazen vseh požarnih bramb Dunajskih in iz okolice, bili so vsi stražniki, kar jih je bilo na razpolaganje, skoro 1000 mož vojaških in civilnih pri ognji. Pri gasenji in pri rešilnem delu poškodovanih je 5 osob, katerim je prosto voljna gasilna družba dala prva pomoč. Dvajset do petin-dvajset osob je omedlelo. Gledališče bilo je pri Franco-Hongroise za štiristo tisoč goldi-narjev zavarovano in bržkone ne bode več pozidano. Dunaj 17. maja. Policija zaslišala je tehnično gleđališko osobje ter skoro za gotovo konstatovala, da je kažnjiva lahkomiselnost te-sarja, ki je iniel v podstrešnih prostorih nad lustrom opravek, prouzročila požar gledališča. Ministerski predsednik ogledal si je danes do-poludne notranji prostor pogorišča. Lipsko 16. maja. Državni pravdnik predlaga, da se Hentsch in Kraszevvski kriva spoznata, da se prvi obsodi na deset let ječe in na izgubo časti skozi deset let, Kraszewski pa na pet let ječe in izgubo časti. Razne vesti. * (Kraszewski) zgotovil je v zaporu dva romana, vsacega po tri zvezke, baš sedaj pa bode dokončal tretji roman. Suov vzeta je iz poljske zgo-dovine, naslov pa „Banita". * (V Lo u donu) je 26.22G tiskarjev, (25.595 možkih, 631 žensk), 2379 kamnotiskarjev, 296 rez-barjev, 1722 pisateljev, uraduikov in žurnalistov, 1015 rrporterjov in stenogmfov. * (Pruska vseučiliSča.) Na vseh desetih pruskih vseui'iliščih bilo je v zimskem polletji upi-sauih 12,768 dijakuv. Mej njimi 1932 protestantov-skih in 335 katoličkih bogoslovcev, 2339 pruvdnikov, 2878 metiiciucev in 5114 modroslovcev. Število slušttteljttv nu [ioaemićnih vseu^iii^ujh je bilo ua-sk*dnje: v Berolinu 4635, v Halli 1544, v Vratm-iavi 1479. v G6ttiogeu-u 1064, v Bonu 1037, v Kraljevo 909, v Greifw« Idu 725. v Marburgu 720, v Ktelu 375 in v Miinstru (/. dveina fakultetu maj 280. * (Nenavadua hitrost.) Ko sta He dva američka škofu vračala iz Rima domov, je paroik ki ju je vossil, v G dneh in 10 urab prisel ?z An glije v Ameriko. Podpisani odbor nujno prosi vsa slavnu društva, katera so se za Biakoštuo slavuost v Mozirje objavila, da mu izvohjo prej ko nioguče gotovo število udeležencov naznaniti, ker je skrajni ćas, radi voz iu drugih podrobuostij potrebno ukreuiti. Vstopuice k bauketu dobivajo se od danes u a prej po 1 gld. 50 kr. za osobo pri slavnostuem odboru „Sttvinjskega Sokohi" v Mozitji. Na zdravje! V Mozirji, v dan 16. maja 1884. Slaviiostui odbor. ^Pjjfl&pta članom „Glaste Matice". ŠTsC '"VABILO k občnemu zboru ••Slasbeae Katiea", ki hode -V l>oiie>l* rtuo IO. mnja 1884 ob "/i^. uri zverer v čitalnični dvorani. Spored: 1. Ogovor predsednikov. 2. Tajnikovo poručilo o XI. društvenom letu. 3. Poručilo blagajnikovo o društvenom gospođarenji. 4. Posamičnih članov rutsveti. 5. Volitev prvosednika in blagajnika ter še 18 odbornikov; odbornikov mom biti najuiunj 12 Ljubljanskih l§. 10). V Ljubljani, dne ,r). maja 1884. Fr. Ravnihar, P. Stegnar, prvosednik. tajnik. nfigljnj nrađntNtvu. V velikom đulu sedečo životarenje je največkrat uzrok bolestim na jetrah, zlatej žili, zasedenju krvi itd., kateriiu bolcinim sigurno odpomore Moll-ov „Seidlitz - prašek". Škatljica z navodom rabe stane 1 gld. Vsak dan ga razpošilja proti poštneum povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. Uvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj bc izrecno Mollov preparat z njegovo varstvono znainko in pod-pisoin. 12 ((i90 r>) Mejnsirudna i'armaeevtUna razstuvu na Dunaji 1883. leta. Kazsodovalna komisija to specijulnu rastave je prvo odlikovanje za grenčico, zlato svetinjo, priznala tuđi pri nas tako priljubljenomu Frau Josipovetnu vreltu. Ta je žo trikrat odlikovana z zlato svetinjo in z jedno svetinjo za zasluge, ter z NajviŠjim priznanjem Njega Veličanstva, katerega ime iona vrelec. Mi toplo priporočamo izvrstno, naravno Fran Josipovo grenfiico, (GUsj iuserat.) -—_ dne 16. maja. Pri Nluua: Dr. Tnllinger iz Pulja. — pl. Garzaroli iz Senožeč. — Golob iz Kranja. Pri Muli«!: Wiuter, Mllazo, Brauchbar, Nomeezek in Pekari z Dunaja. Pri avMtrljakeui «t>sarjit Almazia iz Henctk. Meteorologično porocilo. - , I I ! I """"" •5» 7, zjutraj'74094mm. -f 130'C si. avz. jas. 9 2. pop. 73880mm. + 21 -O'O !b1. bvz. d.jas. OOOmtn. «5 9. zvefter 738 68 nm. -j-H-ti^U |b1. avz. jaB. ^ I Srednja temperatura + 16-2°, za 19° nad uormalom. dnć 17. maja t 1. (Izvirno telegrafično poroćilo.) Papirna tena......... 80 gld. 50 kr Srebrna lenta .... ..... 81 , 10 Zlata reu.......... 101 ,65 „ 5°/0 niarcna renta......... 95 , 95 „ Akcije narodne bankn ..... 855 „ — , Kreditne akcije........ 317 , 20 London . ....... 121 „ 90 , Srebro . ......... — „ — , Nnpoi. . . ......... 0 „ 67 „ 0. kr. cokiin. ...... . . a „ 73 „ Nemške marke ..... 59 „ 65 „ 4°/, državne arećke iz 1. 1854 250 gld. 124 ,— „ Državne srećke iz 1. 1S6£. 100 gld. 173 „ 75 „ 4°/0 avstr. alata renta, davka prosta. . 101 , 65 n Ogrska zlata renta 6°/0...... 122 , 55 „ „ 4-°/..... 92 „ 30 „ „ papirna renta 5«/0..... 88 » 90 „ ft°/0 štajerske zemljiSč. od/ez. oblig. . . 104 „50 „ Dunava reg. srećke- 5°/0 . . 100 gld. 115 „ 50 r Zemlj. obč, avstr. 41/«°/o *'«-*> z»8t. listi . 123 „ — Prior, odlig. EUzanetiiiu zapad, železuice 108 „30 „ Pri'>r. oblig. Perdinaudovu sev. *-nleznice 107 , 25 r Kreditne srećke......100 gld. 176 , 75 Rudolfove srećke .... 10 „ 19 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 113 „ 75 Tra-iinviiv■>".;■■■■ 7^ \>\}'. 170 --! 1. lt. ..-. . 218 . 75 ----- I Prežalostnega srca naznanjamo vsetu prija- 1 teljem in znancem žalosttio vest, daje na^aljub- I ljena aoproga, uziroma inati in tašča, goHpa I ANTONIJA v sredo 15. maja ob 5, uri popoludno po dolgi in I hudi bolezni v 62. letu svoje starosti, previđena I a tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. I Sv. maše zadušnice se bodo brale v fami cerkvi. I V Vi pa vi 16. dan maja 1884. (324) ,losi]> Bernot, c. kr. davkar, soprop. Foni, Adulbertina Dolžan roj. Bernot, Sliitii, učiteljica, Jonipina, li cere. Josip Dolžan, c. kr. telegrafski uradnik, zet. THonu Dolžan, vnukinja. dvonadstrodna, solidno zidana, z opukami krita, katera leži na prav ugodnem kraj i glavnoga trga v Rudolt'ovem a pri-zidanimi hlevi in zudej ležećim vrt«)in se takoj pod ugod-nimi pogoji proda. Pripravna je za vsako kupčijo, posebno krfimarstvo. Natančnojo se izvo pri c- kr. motarji dr. Al-bluu Poaullcu v Iludulfoveija. (345—1) Objava gosp. udom občnega veteranskoga društva. Po zapisniku o verifikaciji volitev obstoji dru&tveni odbor iz sledečili gospodov činovnikov: Predsednik: .Tnri,j Mibalif. Podpredsednik: Alojzij SchaflFenratU. I. tajnik : Jarnej Liolitene^ger. II. tajnik: Viljem HiMchotf. Blagajnik: Jnkob Čik. Kačunovodja: Janez Skube. Odborniki so: Lorenc Blaznik. Fran Lampel. Karol Broach. .lakob Milavc. Anton Hočevar. Junez Hclnnalhardt. Matija Horvath. Frnn JSkof. Andrej Ja^odnak. Alojzij liutter. Ferdinand Jauth. .Josip Velkavrh. Jurij .Sare. Mutija Žigur. Fran Kalan. Hcnrik Zirkelbach. Jiirij Klobims. (393) Vodstvo občnega veteranskega društva, v Ljubljani, v 15. dan maja 1884. 3 5 1 Zuhvaljevtije se svojini gostom in alav. občinatvu " za dosedanje mnogobrojno obiskovanje moje prejšnje gostiluice „pri Muksikaneuu, naznanjam, da z juter-njim dnem otvorim v lastnej hi5i t i v Vodnikovih ulicah št. 4 ! gostilnico, I in vabim slav. občinstvo k mnogobrojnomu obiskn, J zagotovlJHJe, da bodem postregel z *lol»r«» pi,nčo ^ ■ in okusno Jedjo. h T H spoštovanjem '' i 0". E-v. ČJinlcole, J (346) goatilnićar. | iVAAAAAAAAAAAAAAAAA < ADOLF EBERL, ► a stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec ^ J slikanih napisov. Lakirnik. T a Lustna f abi'lkaciju k \ oljnatili tiarv, lakov in flrnežev. ► A Prodaja na debelo in drobilo. ^ A X^ju.l>lja,iiai, (301—3) \ 4 Marijin trg, tik fran61ikan«kega mostti. ► \ C'enilniki ao poSiljajo na vsu Btrani, kdor jih želi. y F Važno za gostilničarje! 1 V Podpisani naznanjam, da imam v zalogi, kakor ,^J Svsako leto, vsake velikosti n ledenice (Eiskasten), v katerih se dado dobro hraniti jedi in pijace; tuđi f popravljam stare in zamenjam z novimi. i ^ Vnanja naroCila izvršnjem takoj iu točno. ^ | Janez Podkrajšek, f 1 (212—7) v Ljubljani, Trnovo it. 19. t JS ______________________ S ^feC Mejnaroflna linija. mstps^m li Trstu Novi-Jork inBidijo. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Paruik „Brita,n.:n.ia,", 4200 ton, v 15. dan maja. „Elast ^.ng-lia,", 3400 „ v 10. „ junija. Kajuta za potuike 2OO »lđ. — Vmesni krov «O «ld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano df Aut. Pogl&7en, generalni agent. Potniki naj se pa obrnejo na J- TERKUIIi£i, ge- neralnega pusažnega agenta, Via dell'Arsenale Nr. 13, Tuatr i Comunale, v Trstu. (291—9) 3rp<5ixa. prosila in kolesa za vozove vaake vrste. CARL MORGENSTERN & (fcSfc , Tovarua strojev za plinske vodne in tronibne naprave. (298—3) s Wleu» FUul'buuH, Ouskusmo tt. Št. 988. (336—2) Razglas. Meato Ljubljansko proda svoj ob Tržaškej cesti pod c. kr. tovarno za tobak ležeii, obgrajeni, spdaj za drevesmeo rabljeni vrt, ki meri 613 □ sežnjev Podpisani magistrat vsprejema v uradoih urah o SO kr* MrCfietalt. zot*ni ftraš&k »tori po k rat kej rabi zobe blesteče, ne da jih pokvari. Cena fika-tljici 63 kr. ^ln<*tltei'in'X0hntt pasta v steklcnih skle-nicah po 1 gld. 2 i kr., za ćiščenje in ohranjenje zob, odpravo slabega duha in zobnega kamena. M9i*i»i><>va aromatična xoltna pasta. Bleatefie beli zobje po kratkem uporabljenji. Zobje (pravi in umetui) se ohranijo in zabrani Be zobobolje. Po 35 kr. jeden kos. Xot*n*» plotntta, praktično in naj sigurnoj c sredstvo, a čemer si vsak lahko sam plombira otle zobe. Cena za zavitek 2 gld. 10 kr. M'ojtjHtvo milo t> jseliič. Že 18 let se rabi z velikim uspehom zoper hraste, liSaj in pege, za čiSčcnje in ohranjenje bele, oiate polti, coper ujedee, ogrce in kurjo polt. Cena 30 kr. |)V Preci ponarejatvami se svari, "W} s kuterimi si pomagajo nekateri fabrikantje, da ai osvojevajo tovarniško zuainko, ki je mojej jako podobna in izdelujejo blago, ki je po zunanjosti mojemu zelo jednako. Pri nakupu vsakega izdelka naj bo natanko pazi na firmo. (215—1) Dobiva se v Ljubljani pri lekatjih J. Svvoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoc;zy, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant, Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, TerČek & Nekrep; v Poatojni: A. Leban, lekar; v Skofjej Loki: C. Pabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Kr* ikein: F. BOmches, lekar; v Idriji: J. Warta, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar-, v Metlihi: Fr. "VVacha, lekar; v Novem mestu: D. Ri..-zoli iu J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J. Ruprecht, I lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Kanmiku: J. Moćnik, lekar; v Crnomlji: J. Blazek, lekar; v Vi-pavi: V. Kordas, lekar; v Potitajlu: P. Osaria, lekar. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pumui in ni treba mnogih beaedij, da ae dokaže njihova čudovita moe. Ce se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše želodčeve bolesti. Prav izvrstno uatrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrah in na vranići, proti čreveBtiim boleznim in proti gliatam, pri ženskih inlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjaat, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo Harno omenjenih bolczuij, ampak nns ob varaj ej o tuđi pred vsiiko boleznijo. Prortajejo se v vseh Kivnih lckarnAh na avetu; ta naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Cristo- loletti v Gorivi. V Ljubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Truko, n;i Mestnetn trgu št. 4- Steklenica stane 30 kr. (89—30) jpflT* Varovati se je pokvarjenih posnetkov, 8 kate- rimi se zaradi doDičkaželjuosti tu pa tam ljudstvo goljuta, dusi nemajo nobeno moči in vrednosti. Zaradi prehajajoće sezone { dobe su ] na „Dnnajstem liazarji" j solnčniki po jako ugodnih cenali. Solnčnike iz kretona ali Batina po 90 kr., 1 gld. 15 kr., 1 gld. 40 kr., 1 gld. 60 kr. Solnćniki iz kakor svila finega 3ati na po L gld. 7"» kr., 2 gld. 2"> kr., z moderniuii piilicami in čipkatni po 1 gld. 45 kr., 1 gld. 60 kr., 2 gld. 25 kr., 'i gld. G0 kr., 3 gld Elegantni solnčniki iz atlasa z mednimi votlimi • žicami 3 g!d. 30 kr., j:iko veliki po 4 gld. 2.') kr., 9 a čipkanu po 4 gld. 15 kr., 5 gld. f>0 kr., 6 gld., £ G gld. 50 Ur. i Solnćniki iz surove svile, brokata in polsvile J po .'i gld. 30 kr., 3 gld. H0 kr., 4 gld. 50 kr., J 4 gld. 85 kr. i Otroćji solnčniki po 45 kr., 50 kr., (H) kr , 70 kr., ] 70 kr., I gld. 80 kr. , Senčniki za gospode iz dvojnitke po 1 gld., i 1 gld. 2 > kr. J Senoniki iz podloženega dvojnega blaga po < 1 gld. ;>5 kr., 1 gld. 50 kr. < Senčniki iz nepremoćljive jadrovine a potnimi J palicatni sumo 1 g.d. 50 kr. a Dožniki, jako reelni izdelek. ] I Iz kretona po 8"> kr., 1 gld. f>0 kr. jako veliki. a 1 Iz angleškega klota po 1 gld. '25 kr., L gld. 40 kr., J ! a «ltl. J i Iz nepromočljivega kčpper-blaga po 2 gld. i • 15 kr., 2 gld. 10 kr., 2 gld. 70 kr. < ! Iz konjske zime trdnejši kakor svilnati po M gld. J I 8f> kr., 3 gld. 10 kr., ^ gld. (50 kr. (243—1) 3 l ( Prietna slivovka: 1383 leta »llvovka . gl. 39 1883. leta bel« vina gl. 10 1878. „ „ . „ 50 1879. „ » „ 18 1883. „ troplnec . „ 30 Pristni vln»WI jeftin n 9 prodaja po hl. (224—7) Jo». Krava? i u* v Ptnji, Štajersko. fc^^^tl C.k. privilegij ^VV za zboljšanje ______^^^1 IL šivalnih &Q£ stroja v. |\ JU j v Ljubljani, Hotel Evropa. fo \nj2M6» ffl Zaloga vsakovrstnih H/n1I Sivalnili strojev *},»/-—;—n|*v ft§ lik za ^ru*'ne 'n i"i>kodelce, rabljivih za J^T'.^^ra^i^™ vsaksitero Šivanje. (iu—io» T^M^^Ht 71 d. Q T7"l3-liOTT- |i ,M I^ek, pripravljen po Romanu Vlaliov-n |j ,,"■ v Šibeniku (v Dalmaciji). ^L^^^ PoddružnicH: V Trstu, Via della peaa St. 8. mf^^^n^ 'H 'e^ Je z ^6'11"6*0111 ot^ visokih c. kr. ■'\>BDIK.5jB ohlastij poakušen in od mnogih medicinskih pi^S^aS^B n'dkoati pviporočan. mliAl^rtB^M Patsntovala ga je vlaUii združenih držuv «J-AUsil^va Sevoro-Amerikanskih in odlikovala z zlato V*4WWlOll svetinjo!! \M,:$0£yl Kako se jo priljuhil ta lek v zadnjih do Scorrobora^^l set'n 'et''' Pr' velikem oVičiiiHtvu, knžejo mnogo-^V^^^ijffl hrojna spričevula in zahvalna pismu, ki so došla ij jir^ii'iilM '^'i^'J11- '■Ili' ^H'jl'lH 'lfl 'e^ g(jl;ovo pomaga pri slabem prebav-i I ''liiliiiB 'Jen-''' koliki, zlatij žili, pomanjkanju apetita, '■■■■■■■i^' preiiajalnej mrzlici, slabem in pokvarjenem že-lodci, ženskih holeznih, glavobolji, kroničnih Imleznih na jetrah in vranići in pri morskej holezni itd. itd. Zlasti služi zd notratijo čišćenje in sploh jsvko utrjuje zdravje. Vsakej steklenici pridana je brošura z nakazilotu, kuko rabiti. Da ae pa izogno ponarejanju, prosimo p. n. kupo- valce puziti na to, da je na stoklenici s:imoj, na napisnetn listku iu v brošuri imu Romuno Vluliov zaznamovano in ravno tako nžgano na ziinutšku. (.340—1) Zaloge imujo: v Ljubljani: H. L. \Venzel, M Kirbiscli, Ant. Stupati, Frau Ertcit, G. Gnesda, J. Trinker, Luka Tavćar, lukaruur (J. Pccolli, Ivan Caleari, M. Voltmann, Kud. Konig, i ruHtavrator južno žoleznice; t> haških Toplicah: Teodor Gun- j kel; v Lašk-em tri/u: W. Gedlicka, hotel Flosser; v Cclji: • Tom. Schuch, hoti-.l Klet'ant, A. Bareck, lekarnar liauoibach, 1 Karol Petricek; v Mariboru: M. Berdajs, Vilhelniina Irstitsch, J Ivan l'tiboBchin, Jos. Schiburt, sladćičar A. Keichman; v : Celovci: Jos. Ivoš; v Beljaku: Pet. J. Merlin, Marija Tur- I novsky; v Trbižu: A. Fiobingor, hotel de la Gar. Vinski sodi od ti—7 hektolilrov vsebine (329—2) se jalec po oeni prociSLđ.6- Več ae izv6 v Pr Miillcr-jpvriii iVnnoneen-Bureaii. ♦♦♦■#♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ XJnn«j!ti»o (32—37) ♦ : zebe In zabovja | j ustavlja po nainovejšem amerikanskom načinu £ 4» brez vsakih bolećin ter opravlja plouibovanja in + 4* vse zobne oper»«lje ♦ V> zobozdravnik A. Paichel, ♦ o poleg Hrideckjjevega mostu. I. nadstropje. X MOKA iz najboljSe pravft banaške pftenice, popolnera sulia, v lastnrm nmetnem mlinu na valarje napravljeim, prodaja po najuizjih cenah na debelo in drobno M. J. GVARDIA, (279-G> v Ljubljani, v Slonovih ulicah št. 50. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. Arei&OfjiMjivo ! a irtv Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri _ffjmT'fl»„ katerem ostane moj sigurno delujoči JMwfa ROBORANTIUM ^S^^^^SS^ (brado nstvarjajorp! sredstvo) m|J;/^-^^fflB ^)rez "sP°"a- H'ivno tako sigurno pri $iy,ft$!i '(j kr. in v steklenieah aa poakus po 1 gld. •T. Grvolicili v J31*1111. V ijjulttjani se dobiva pri g. Mćdvai'tlu .1f kr. £j)^~ Ni Bleparija! -3» (333—1) Vozne liste sloveusko-nemške in aemske 1 piiporoča pn najnižjcj ceni v Ljubljani. 1 Preselitev trgovine. j Podpisani a tom naznanja p. u. občinstvu, da jo svojo v Zvezdi št. 8 že !t:t let obstoječo ; urarska in aptieno trgovina { preselil 1 v Zeschkovo hišo, Mestni trg1 h. št. 8, ' vis a-vis kranjskej eskoinptnvj banki. — Zahvaljuje se za /.aupanje, ki se niu je I toliko let skazovalo, in se bode Ae nadalje prizadeval z dobrim blagom, najboljšo • poatrežbo in nizkiini uenauii k s<'Ui vabiti p. n. ktipovalce. | \II4I>\S ittJMIOI.Zeit, urar in optik, c. kr. uvstrijHki in o^er.ski lit'»i':tnt stružnih kontrolnih ur, zajtri-| {'vein, |irofcs«r tlr. llarrty v Pari/.n iti pn>l«-siste£a dobitka............. 168.625 „ 23 „ Za leto \HHii izplttčuje se na delnico (100 gld.) po 5 gld. „FONGlimiS", Peštansko zavarovalno društvo, se Steje mej najimoviteje I zavarovalne zavode. To društvo zavaruje po najugodnejSih pogojih I proti škodi po ognji: poslopja in premakljivo blago, i proti zlomu ali razpoki: zrcala in zrcalne sipe, in j (32*5-2) živenje človeško i. t. d. I VnakovrNtnc Akode oe talc»| in prav dobrci plačnjejo. Razjasnila daju in naručila vsprejema ter točno izvrSuje | Franc Drenik, glavni opravnik „F0NC1EHK'1, Peštanskega marovalnfiga društva. '^■^r^B^r ^■^^■I^^MiBr ^sslsBr^B^^^HiBr^l^^^HB^^Ms^^B^^ ^^■^^^^^BHr^l^^^^^^l^^^B^^^Bi^^^il^^^B^^^B^B' ^B^r^BiBr " ! Glavna zaloga i i naravnih rudninskih voda in studenčic: j I Adclnidin studenec, Bilinska kisla voda, Carinthia-studenec, Eniski 1 | Viktorin-studenec, Eniski hrenčeki, Franc Joaipov grenki vir, Frunlriclis- I I hallna j^renka voda, (»leichenbergski Konstantinov vir, Sv. Ivana vir, 3 ' Km i n vir, KlauaenHki jekleni vir, Uiustdiitblerska kisla voda, llallskn \ | jodna voda, Hunyndi-jeva grenka voda, Karlsbadska mlinsku, (iradska t . voda in vrelec, Marienbadska križna voda, Preblavska kisla voda, Kron- Z ' dort'ska kiBla voda, Bilnaska in SaidHchiidska grenka voda, Kodunjska I | kisla voda, Rakoczv grenka voda, ttogatiska kisla voda, Rimski studence, f j ()fen«ki Viktoria-stndenec, Selters voda, Sv. Ltovrenca jeklena kisliim, 3 ' Kailsbadska vrclska sol, Marienbadska in Hallska jodna sol, Enisku I | pastile, Bilinske pastil«; itd. t | Že 26 let obatojeća trgovinu /. rudiiinskimi vodami daje ne šarao sani- f [ tetnemu uradu, nego tuđi vaakeinu izmej nar<»čnikov izvirne fakturo na razpo- 1 | laganje, da ae vsakdo lahko preveri, da so sklenice napolnene a pravimi friš- I | ni ni i imenovanimi vodami. S spoštovanjem š j Peter Lassnik * LjMbljami. (3172) | (Popise o vociSLli. In. Toro^iar© zatston-j.) J Gostilnica „pri Yirantu", I St. Jakoba trg v Ljubljani. ; Odpretje vrta. | Svojim p. n. gospodom gostom in alav. občtnstvu zabvaljujem se za do- < sedanje muogohrojno obiskovanje moje gostilnice in naznunjam, da z jutrgnjitn ! dnem otvorim popolnem ntv novo opravljeni aenćnati ' vrt gostilnice „pri Virantu". l\ ToHl bodeni dobro znano izvrstno inareno pivo Mcngiško, prava \ Bizeljskii vina, ter služil z moj im i vseobče kot izvrstnimi priznali ini i ' ^orkiini in nirzliini jedili. l-totfljii«*«***?, ki je na novo u roj eno, da se posameznim društvom za jeden uli već večerov po dogovoru v najem. Skrbel sem za hitro in prijazno postrežbo in vabim slav. občinstvo na mnogobrojni obisk. V Ljubljani, v 16. dan maja 1884. Z odličnim spoštovanjem | Anton Miculinić, po domaće Tone, (337—1) g-ostilničar- I LUD. VVIDMAVER, j [ I Delavnica: I StflVbeili '\U IlUZai' I Prodajalnica: I J I |liosFk(; liliftl »*■ 10- z» llisno OpraVO, Na Bregn St. 10. 5 I priporoca svojo veliko zalogo li kane in lakirane t I w hišne oprave, ~mm j i divane, garniture, matrace na peresih in žimnate matrace, I i vozičke za otroke, kaniše za okna c I po jako nizklh oenah. r | Tuđi prevzame vna v njegovo stroko spadajoča dela, »tartoena in za r . lil su u opravo. Poprave izvrši točno in dobro in po najnižjih cenah. J 1 Za mnoga narodila se priporoča K | Ludovik Widinayer, J 1 (319—3) stavbeni in mizar za hiano opravo. \ f Zahvala In priparacila. 1 h Udano podpisani ao zahvaljuje svojim kupovulcetn za do aedaj akazano 1 U zanpanje in priporoča za to sezono svojo bogato zalogo \\ C solnčnikov za gospe in gospode a [j v iznenadno lepej in velikej izberi, priprosto in najelegantnejše upravljenih po ]J > najnižjih cenah; potem H u a«r dežnike "^ne 1 Tt v jako bogatoj i/.beri, vsake velikosti, barvo in snovi, kakor: bombaž, jj li alpaooa, olotb, botany (bbigo iz konjske žune), pol svila, svila, double- 4 ,. faoe-svlla itd., ravno ttiko na navudnih, kakor na M I patentovanih avtomatnih stojalih, I] f ki 8O se tako hitro priljubili, z modnimi palicumi po najnižjih oenah. 4 I Specijalitete đežnikov: patentovanl samootvornl, pa- [J tentovanl samozaporni, v kovčegu shranljlvl, dežniki s palico od jT tltanlja, uli pa % zlatim stojalom so vedno v znlo^i. i Jj Đezniki ae kaj na^lo in cerio na novo prevlafiljo ali poprav- \\ ljajo, ter naroeila z dežele izvršujcjo s« točno po volji naroćnika s poštnim f\ povzetjem. jf IJ Prekupcem posije ae na zahtevanje obširne centlnike. || . falurilctiiit đežniliov i*i s-*oliic*iiiliov, . fj v Ljubljani, Mestni trg št. 15. (197—4) |J n^y^Mjyyyrfi^^^ i767^i3rfM^pCp£M3iQa r^ ---■- ----_-----------y ? Svetinja za napredek T ana «lip«na Svetinja za zaNlago I f Dumij 1S73 LjepU UUI dlie Dunaj ,873i j \ zvonove } f z vso pripravo, J f gs^* /jamstvom za čisto t-ioj^ltiHje iu dobro »nov. "W ]| ? Signalni, hišni in cerkveni zvončki, s L 3 , 4-, in 5-glasni, po 6» 8 do IO «1*1. Dalje: J S cerkveni svečniki, svetilniki, svetilnice, stenski c c svečniki, kanonske table S L celotne, iz zlatu podobne kovinsko zraesi, ulite po priznano lepih, pravilno J f zložnih kalupih z zlatu podobnim aijajnim bleBkom, ki trpo nad sto let, pripo- j J roča po nizkej ceni in niijaolidnejše izdelane t •t ^S *^?B ^Bf^^i ^^^*T?y *^ST~J ^ST^S/ ^^SD ^^^^* ^r/ si J c. kr. dvorni zvonar, I ? tovarna za mašine 1§f* in gasilno orođje S JL (8H-2) v r^jiitoljani. C 5 j|Bj* Pri nakupovanji i^onov dovoljuje corkvenim predstojnikom in obeinam £ ft plučevanjc v v<*ćletiiil» obrokih. *^& J K Častna diploma INulrolmoji cenilnik llii zahte- Častna diploma r C Urnil(>« 1SS0. villljc Msloilj ili franko. Trst 1882, | 1 *U _ _ __ _ - — — — —__— — — ■■ Izciateli i'i odgovorni urednik: Ivan Žele^nikur. L»stni»a in tisk „Naroaue Tiskarae".