POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE MILENA KOREN BOŽIČEK Vodja Galerije Velenje Raziskovalno delo je tisto, kar je, vsaj zame, najlepši del našega poklica. Že na začetnem seznamu smo imeli 274 Napotnikovih del, a prepričani smo bili, da je kiparjev opus mnogo večji. Pričeli smo s poizvedbami, po časopisih smo pozivali lastnike del, naj se javijo. Angažirali smo tudi naše znane umetnike. Izkazalo se je, da so nekatera dela z dediči odšla celo v Avstralijo in Ameriko. 3000 r c£Ljf $ i SfiOOo. XXXVIII, 19. MAJ 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR ŠTEVILKA 20 ISSN 0351-8140 770351 81401 Dobrodelni koncert v TEMA MESECA: Zgradimo si dom STRAN 16 Strokovno posredovanje pri PRODAJI, ODDAJI, NAKUPU in NAJEMU hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, vikendov in parcel; m sestavljanje pogodb in svetovanje; H vpisi v zemljiško knjigo; K! cenitve nepremičnin v okviru pooblaščenih sodnih cenilcev; m oglaševanje na internetu, ter v časopisnih medijih; 85 brezplačni ogledi za kupce in najemnike nepremičnin; H provizijo zaračunamo samo v primeru, če pride do sklenitve posla NAŠA STROKOVNOST IN ZANESLJIVOST BOSTA VAŠA VARNOST IN ZADOVOLJSTVO! /.ford .si OSREDNJ/ Tretja stran Delodajalci in delo-jemalci Kdor si je v nedeljo zvečer na najbolj gledanem komercialnem televizijskem kanalu v Sloveniji ogledal (sicer že večkrat predvajani) film Ti, ti lažnivec z Jimom Carreyjem v glavni vlogi, je lahko v sceni, ko uglednega odvetnika zapusti tajnica, nazorno videl, kako enostavno in hitro se v Ameriki razdirajo delovna razmerja. Šef lahko dobesedno v trenutku odpusti delavca, delavec pa lahko dobesedno v trenutku da odpoved. In življenje teče naprej. V Evropski uniji nimamo »kavbojskih« predpisov, ki bi dopuščali takšno zaposlovanje in odpuščanje, z izjemo individualnih pogodb managerjev, ki pa za take primere običajno predvidevajo mastne odpravnine. V minulih nekaj letih smo v Sloveniji beležili celo vrsto zamenjav na vodilnih mestih, ki so živ dokaz, da je temu tako, v nebo leteči zneski odpravnin pa so samo še prilili olje na ogenj že tako razgrete socialne bombe, ki jo lahko nekega dne res raznese, če ne bo prišlo do razumnega dialoga med državo, delodajalci in delavci. Pogajalska miza socialnih partnerjev se kar šibi pod težo številnih predlogov, o katerih se pogovarjajo. Ponedeljki so rezervirani za pripravo novega socialnega sporazuma, ob torkih iščejo stične točke pri predlaganih spremembah zdravstvenega zakona, v petek pa bo steklo usklajevanje novele zakona o delovnih razmerjih. Že nekaj časa se o plačah in višini letošnjega regresa v zasebnem sektorju, tokrat prvič brez vlade, pogajajo delodajalske organizacije in sindikati. Ker se pogajanja pri določitvi višine letošnjega regresa doslej niso premaknile z mrtve točke, so sindikalisti pred poslopjem Gospodarske zbornice Slovenije že protestirali. Opozorili so na kritičnost situacije, saj se zaradi neuspešnih pogajanj postavlja vprašanje, kdaj bodo delavci letos sploh prejeli regres. Prvi zakonski rok, 1. julij, se namreč hitro bliža. Medtem na drugi strani velike luže spet preštevajo milijarderje v dolarjih. Zadnjih dvanajst let je na prvem mestu ustanovitelj Microsofta Bill Gates, katerega premoženje trenutno ocenjujejo na 50 milijard ameriških zelencev, med najbogatejše pa se je letos z milijardo dolarjev prvič uvrstila tudi, avtorica knjig o Harryju Potterju, ki je še pred desetimi leti prejemala socialno pomoč. Pa naj še kdo reče, da je težko obogateti! IZ VSEBINE: 20 Aktualno: Delodajalci napovedali spremembo zakona o delovnih razmerjih.......4 Logarska dolina: Ocena škode posledic plazu zaradi snega ni možna....................5 Intervju: Pogovor z mag. Mileno Koren Božiček, vodjo Galerije Velenje............8 Nova Štifta: Mož in žena brez poročnega lista.13 Bočna: Pesem pomladi. Kulturno društvo Nazarje: Klavdij Tutta s soncem pripotoval v našo dolino..............14 Na naslovnici: Na Dnevih zgornjesavinjskih dobrot je bila komisija z zgornjesavinjskimi želodci zelo zadovoljna ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 20, 19. maj 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.0.0. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednis1vo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. DELODAJALCI NAPOVEDALI SPREMEMBO ZAKONA 0 DELOVNIH RAZMERJIH Delavcem vedno manj pravic Delodajalci, ki jih zastopa Gospodarska zbornica Slovenije, so napovedali spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki bi močno skrčile pravice delavcev, znižale bi predvsem delavske plače. Na zmanjšanje pravic delavcev je opozorila poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, ki opozarja, da bodo znova prizadeti delavci z že tako nizkim osebnim dohodkom. Gospodarska zbornica se »bode« tudi ssindikati in sicer glede višine letošnjega regresa. Delodajalci želijo s spremembo Zakona o delovnih razmerjih ukiniti dodatek na minulo delo, zmanjšati dajatve za stroške prevoza na delo in spremeniti pogoje za zaposlovanje tako, da bi lahko zaposlili tudi delavca, ki ne izpolnjuje razpisanih pogojev za zasedbo prostega delovnega mesta. Preprosto povedano, z zadnjo napo- vedano spremembo bi delodajalci na delovno mesto, ki zahteva višjo izobrazbo, postavili delavca z nižjo izobrazbo in tako omogočili izplačevanje nižje plače za zahtevnejša dela. Tudi vse ostale napovedane spremembe posledično peljejo k nižjemu osebnemu dohodku delavcev, ki plače prejemajo na osnovi kolektivne pogodbe. Poslanci SNS ob tem poudarjajo, da so iz sprememb znova izvzete direktorske plače in ostale plače, ki se izplačujejo na podlagi individualne pogodbe in so večinoma nekajkrat višje od plač navadnih delavcev. Opozarjajo tudi, da je bil zakon o delovnih razmerjih noveliran šele pred kratkim in zato še ni mogoče ovrednotiti njegovih dobrih ali slabih učinkov, ki bi morali predstavljati osnovo za eventualne spremembe zakona. Gospodarska zbornica Slovenije seje ob zaključku naše redakcije s predstavniki slovenskih sindikatov še vedno pogajala o letošnjem regresu za letni dopust. Pogajalci, ki se sicer strinjajo z višino regresa, letos naj bi znašal 145.000 sit bruto, so se razšli pri predlogu delodajalcev, da se v podjetjih z izgubo ali nižjo dodano vrednostjo na zaposlenega regres zniža na 122.000 sit bruto. Delodajalci poudarjajo, da lahko izplačevanje višjega regresa v omenjenih podjetjih pripelje tudi do izgube delovnih mest, kar pa delojemalci ogorčeno zavračajo. Po njihovem prepričanju povišanje regresa ne bi smelo povzročiti zmanjšanja delovnih mest, kaj šele propada podjetij, kot se sicer bojijo delodajalci. Tatiana Golob SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali podpirate študente v njihovih zahtevah? Tokratna anketa kaže, da imajo študenti skoraj 60-odstotno podporo anketirancev pri njihovih zahtevah. Zanimivo pa je, da skoraj 20 odstotkov anketirancev sploh ne ve, kaj študenti zahtevajo od vlade. Ne vem, kakšne so njihove zahteve 19% 22°/i 59% Tokrat vas sprašujemo, ali se strinjate, da se v podjetjih, ki poslujejo slabo, izplača nižji regres? Svoje odgovore nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 23. maja 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. Portal Savinjske doline fr S) Naša anketa Regres - lak ali drugoten Enako visok regres za vse. Ideja, s katero se mnogi strinjajo, malce manj navdušenja za to pa kažejo lastniki podjetij, ki so v slabšem finančnem položaju. V tokratni anketi smo spraševali, kaj ljudje menijo o tej ideji in kakšne so njihove dosedanje izkušnje z regresom. Je bil izplačan pravočasno, je bil izplačan v denarju ali seje "pretvoril v druge oblike" in ali je bil (bo) izplačan v enkratnem znesku? Silva Letojne, Mozirje Naj bo regres izplačan v celoti in za vse enako. Mi sicer dobimo regres v bonih. A še vedno je v redu, da ga dobimo. Ideja o regresu, enakem za vse, je vsekakor dobra. da ga nekateri dobijo več, nekateri manj. Trenutno nisem zaposlena, a ko sem bila, z njim nisem bila zadovoljna, saj ni bil zadosten. Janko Pek, Rečica ob Savinji Težko je za tista podjetja, ki tudi drugače nimajo denarja. Zanje izplačilo regresa gotovo predstavlja breme. Sam sem s svojim regresom zadovoljen, Andreja Pečnik, Rečica ob Savinji Strinjam se s tem, da bi moral biti regres enak za vse, ne glede na to, v kakšni firmi delaš, uspešni ali tisti, ki ji gre slabše. Ni delavec kriv za težave svojega podjetja, vsaj ponavadi je tako. Ni stvar delavcev, kako se bo pridobil denar za regres. Sama sem z njim zadovoljna, saj sem v državni službi. Regres je vedno izplačan pravočasno. Pošteno bi bilo, če bi vsi prišli v to situacijo. Jože Enei, Nova Štifta Sam kmetujem, tako da ga ne prejemam in s tem nimam izkušenj. Mora pa biti za vse enak, tako je najbolj pravično. Anton Fricelj, Nazarje Nekatera podjetja ga plačujejo kar v bonih, nekatera v obrokih. Seveda je najboljše, če ga dobiš v enem znesku in seveda čim več. Sam s trenutnim stanjem nisem zadovoljen, tako da sem zelo za idejo, da bi vsi dobili enotnega. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Na Javnem zavodu Socio iz Celja že dalj časa zaznavajo težave, ki jih povzročajo odvisniki od mamil. S programom dela z odvisniki na terenu želijo opraviti pregled stanja na območju, kjer se odvisniki zadržujejo, kakšne so njihove potrebe, s svetovanjem pa želijo vplivati na te ljudi tudi glede samega zdravljenja. Na kolegiju županov in županje zgornjesavinjskih občin je direktorica celjskega javnega zavoda Suzi Kvas prisotne seznanila z možnostjo pridobitve terenskega vozila (kombija), kije v celoti opremljen za delo z odvisniki na terenu kot svetovalna pisarna oziroma ambulanta. Avto naj bi bil na razpolago predvidoma septembra, po besedah Kvasove pa bodo v Sloveniji samo štirje takšni avtomobili. Nihče si dnevno obišče metadonsko ambulanto 150 odvisnikov, zato so prizadevanja, da bi čim več mladih spravili na pravo pot, upravičena in celo izredno potrebna. Tega se zavedajo tudi župani, ki bodo projekt podprli. Večje je vprašanje, koliko tukajšnjih odvisnikov bo tozadevne usluge sploh koristilo. V majhnih okoljih, kjer je vsako dogajanje na očeh, mladi mogoče ne bodo pristopili. Tega se zaveda tudi direktorica Centra za socialno delo iz Mozirja Marjana Veršnik- Fale, ki pravi, da se družba ukvarja z odvisniki šele, koti zakrivijo kaznivo dejanje. Po njenem je potrebno s temi ljudmi vzpostaviti stike na terenu, saj noben kraj ni neobčutljiv na ta vprašanja. In če se v določenem kraju reši ena sama življenjska zgodba, je vredno vloženega truda in denarja. KOLEGIJ ŽUPANOV ZGORNJESAVINJSKIH OBČIN Terensko vozilo zn odvisnike namreč ne zatiska oči pred realnostjo, da so odvisniki od mamil raztreseni po celotni celjski regiji, zato želijo pokrivati vse občine znotraj celjske statistične regije, kar naj bi pomenilo, da bodo stroške zavarovanja vozila in dveh zaposlenih oseb krile vse občine v regiji. Število mladih intudi starejših odvisnikov se povečuje, saj samo v Celju Marjana Veršnik - Fale (v sredini) je povedala, da se družba ukvarja z odvisniki šele, ko ti zakrivijo kaznivo dejanje (foto: EMS) zbornice Slovenije podprli protestniki. Tudi na območju Savinjsko-Šaleške regije smo v sindikatih prepričani, da izplačilo nižjega regresa ne bi rešilo delodajalcev, ki poslujejo z motnjami, ampak bi se nezadovoljstvo zaposlenih v teh podjetjih še bolj razmahnilo. Boljše poslovanje podjetij lahko omogočijo le sposobni kadri in menedžerji, ki pa jih v marsikateri sredini, kot ugotavljajo, ni. Dejstvo je, da plače v naši regiji bislveno zaostajajo za republiškim povprečjem, na območju Upravne enote Mozirje več kot 30 odstotkov in na območju Upravne enote Velenje za skoraj 12 odstotkov. V lesni in tekstilni industriji ter obrti in drobnem gospodarstvu večina zaposlenih prejema minimalne plače, zato je objektivno razumeti predlog sindikatov o spodnji meji regresa 145 tisoč tolarjev. Delavci z nizkimi plačami prejetega regresa že dolgo več ne uporabljajo za letovanje, temveč za preživetje in krpanje družinskega proračuna. Sindikati ostajamo po 26. novembru 2005 enotni. Upati je, da bodo pogajanja o regresu končana uspešno in da nadaljnje zaostrovanje ne bo potrebno,« SNEŽNI PLAZ V LOGARSKI DOLINI Ocena škode zaradi snega ni možna V Logarski dolini seje pred dobrima dvema mesecema sprožil snežni plaz, kije po oceni revirnega gozdarja za Logarsko dolino Alojza Lipnika velik pet hektarjev. Po besedah Lipnika ocenitev škode zaradi velike količine snega še ni možna. Ker je to območje gozdnega rezervata, se bodo uredile sprehajalne poti, poškodovana in podrta drevesa pa bodo verjetno ostala. Po večini gre tu za bukov gozd, ki ga lubadarji ne napadajo. Nadzornik v kra- jinskem parku Logarska dolina Grega Preprotnikje povedal, da ne pričakujejo zmanjšanega obiska doline. Uredile so se le table, ki označujejo novo pot proti slapu Rinka. Zaradi postopnega taljenja snega ni pričakovati, da bi prehudo narasla Savinja. Štefan Matjaž - Stepa Snežni plaz v Logarski dolini je naredil škodo predvsem na drevju (foto: Stepa) Andrej Kranjc, Sekretar 00 ZSSS Velenje: »V torek, 9. maja, so se nadaljevala pogajanja predstavnikov sindikatov in delodajalcev o višini regresa za letni dopust v letu 2006. Sindikati vztrajamo pri iz- plačilu najmanj 145 tisoč tolarjev. Delodajalska stran je prišla na pogajanja z dodatnim predlogom, po katerem bi se bilo v podjetjih, kjer so v preteklem letu poslovali z izgubo ali niso dosegli 80 odstotkov povprečne dodane vrednosti, možno med sindikati in delodajalci dogovoriti o nižjem izplačilu v višini 122 tisoč tolarjev, kar je le višina bruto minimalne plače. Predstavniki sindikatov so tak predlog odločno zavrnili, pri tem pa sojih pred zgradbo Gospodarske UPRAVNA ENOTA MOZIRJE S prostorom je potrebno ravnati odgovorno »Največji problem postopkovs področja okolja In prostora so nepopolne vloge, za kar so odgovorni projektanti. Obstaja primer, ko je bila stranka kars 25 točkami dopisa opozorjena na nepravilnosti in neusklajenosti v projektih. Stranke bi morale s projektanti sklepati pogodbe, iz katerih bi morala biti razvidna odgovornost in dokončno plačilo izdelave projekta, ko bi stranka prejela gradbeno dovoljenje,« opozarja na anomalije vodja oddelka za okolje in prostor, kmetijstvo, gospodarske in negospodarske dejavnosti na mozirski upravni enoti Stanislava Rozenstein Žnidar. S sprejetjem odloka o lokacijskem načrtu Krahelnovo bo možno v Mozirju graditi devet novih individualnih hiš. Za upravni organ je to precej vzpodbudna aktivnost občine, še posebej, ker je v prvih treh mesecih letošnjega leta gradbena inšpektorica napisala pet odločb zaradi nedovoljenih gradenj, kar za upravno enoto pomeni vodenje postopka za degradacijo in uzurpacijo prostora. Ob tem se je povečalo število vlog za pridobitev uporabnih dovoljenj za zgradbe, saj mora imeti vsak objekt, še posebno tisti, v katerih se opravlja kakršnakoli dejavnost, uporabno dovoljenje. Na podlagi zakona o kmetijstvu se večina zadev v zvezi z grafičnimi enotami rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (GERK) opravlja na upravnih enotah (nekaj tega dela je preneseno tudi na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS). »Lani je grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva usklajevalo več kot 1.000 kmetijskih gospodarstev, na naši upravni enoti je bilo teh primerov 382. Konec lanskega leta so bili izdelani novi posnetki in pri prenosu GERK-ov na te posnetke je prišlo do neskladja oziroma zamika posameznih GERK-ov, zato je do konca maja posamezne GERK-e ponovno usklajevalo 706 nosilcev kmetijskih gospodarstev. Samo usklajeni so osnova za izpolnitev vloge za subvencije na kmetijski svetovalni službi. Te aktivnosti potekajo do 15. maja. V letošnjem letu nas čaka še ena nova naloga, to je vodenje registra kmetijskih gospodarstev,« razlaga Rozenstein Žnidarjeva. Še letos je potrebno vse dopolnilne dejavnosti uskladiti z novo uredbo. Pomembnoje, da morajo izpolnjevati nove pogoje, predvsem je določena površina kmetijskih zemljišč, ki jih mora nosilec dejavnosti imeti v lasti ali zakupu, pri določenih dejavnostih mora izpolnjevati pogoj količine lastne pridelave itd. Posebej pomembno pa je navodilo ministrstva za okolje in prostor, ki v skladu z zakonom o graditvi objektov določa, da mora imeti vsak objekt, kjer se opravlja dejavnost, uporabno dovoljenje. Iz evidenc, ki se vodijo v upravni enoti, je razvidno, da več kot 10 objektov, kjer se opravlja dejavnost kmečkega turizma, tega dovoljenja nima. Rozenstein Žnidarjeva pravi, da so z dopisom vse opozorili in posamezniki že urejajo dokumentacijo za pridobitev. To velja tudi za ostale objekte, v katerih se opravlja dopolnilna dejavnost. Vodja oddelka pravi, da področje negospodarstva v uradniškem žargonu imenujejo kar »vojna zakonodaja« in običajno je, daje v prvem trimesečju leta največ del vezanih na postopek ugotavljanja upravičenosti do nadaljnjega izplačila za veteranske dodatke, invalidske in družinske dodatke. Vabljenih je bilo 137 oseb, v letošnjem letu so poiz-kusnoto opravljali tudi na krajevnem uradu Solčava. Na sedežu upravne enote pa so izvajali anketo, iz katere je razvidno, da so stranke zainteresirane za izvedbo zaslišanj na krajevnih uradih v Solčavi in Lučah. »Na osnovi teh želja, se bo prever-ba v naslednjem letu izvajala na Krajevneih uradih Solčava in Luče in to na točno določen dan, na sedežu upravne enote pa bo možno to opraviti na uradne dneve. Sprememba zakona o dohodnini bo omogočila vsem prejemnikom veteranskega dodatka, da bodo za leto 2005 dobili vrnjeno dohodnino, ki je bila plačana iz tega naslova, seveda v primeru, da so oddali napoved. Od 1. februarja letos dohodnine ne plačujejo več, dohodnino, kije bila plačana v mesecu januarju, pa bodo dobili vrnjeno pri izplačilu za mesec junij,« dodaja Stanka Rozenstein Žnidar Savinjčan VINOGRADNIŠTVO STEYER Steyerjeva vina odslej tudi na Švedskem Danilo Steyer (levo) je v sodelovanju z Nenadom ielišičem uspel plasirati svoja vina v tri najuglednejše švedske restavracije (foto: arhiv Danila Steyerja) Vinogradništvo Steyer je v Sloveniji že dobro znana in ugledna blagovna znamka, Danilo Steyer pa se zaveda, da brez prodora na tuje trge resničnega uspeha ni. Iz tega razloga se vse pogosteje pojavljajo na sejmih v tujini. Letos je za njimi že nekaj uspešnih predstavitev na sejmu Gast v Splitu, na vinskem festivalu Invino v Beogradu, na enem največjih strokovnih sejmov Prowein v Diisseldor-fu in na sejmu v Pragi. V prihodnjih mesecih jih čakajo še promocije na sejmih Vinovita v Zagrebu, Wievinum na Dunaju in v Feldkirchu v Avstriji. Poleg tega pa so pred kratkim preko izvoznega podjetja NJ Consulting&lmporf iz Eskilstune, ki ga vodi Nenad Jelišič, uspeli prodreti tudi na švedsko tržišče. Steyerjevo vino se je uspe- lo uvrstiti na vinsko karto v treh najboljših restavracijah v Stockholmu, in sicer gre za vina steyer mark cuvée, dišeči traminec exclusive in kraljevo vino dišeči traminec -ledeno vino. V prihodnje nameravajo vključili v prodajo še dišečo penino in steyer cuvée. Prva izmed omenjenih restavracij je Operakällaren poleg kraljeve palače. V njo zahaja predvsem visoka buržoazija in znane osebnosti iz celega sveta. Brez predhodne rezervacije ni mogoče dobiti proste mize. Druga restavracija se imenuje Pontus in the green house. Stoji v najstarejšem delu mesta, ki se ponaša s 700-lefno tradicijo. Lastnik restavracije je najboljši kuhar na Švedskem Pontus Frithiofsson, njeni stalni gostje pa so predvsem direktorji najuglednejših podjetij, kot na primer Ericsson, Astra (farmacevtsko podjetje), ABD (izdelujejo robote) itd. Tretja restavracija, kjer nudijo Steyerjeva vina, se imenuje Vas-sa Eggen. Locirana je poleg marine, v njej pa se zbirajo mladi poslovneži. Tukaj se kupujejo in prodajajo ladje ter sklepajo borzni posli. Franci Kotnik OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Spomin na prelomne dogodke osamosvajanja V petek, 19. maja, bo ob 18. uri pri gradu Vrbovec spominska slovesnost, s katero želijo veterani vojne za Slovenijo obeležiti spomin na 17. maj 1990, ko je občinski štab Teritorialne obrambe tedanje Občine Mozirje preprečil odvzem orožja TO s strani Jugoslovanske ljudske armade. Ob tej priložnosti bodo na obzidju gradu odkrili spominsko ploščo. 15. maja 1990je takratni komandant TO Zahodnoštajerske pokrajine Ivan Gorenjak na osnovi ukaza komandanta TO Republike Slovenije Ivana Hočevarja izdal ukaz, daje potrebno do 19. maja do 23. ure Jugoslovanski ljudski armadi predati vse orožje in strelivo TO izven objektov JLA. V petek, 17. maja, je bilo na vrsti za oddajo tudi skladišče orožja v nazorskem gradu Vrbovec, vendar je takratni poveljnik občinskega štaba TO Niko Purnat v sodelovanju z vodstvom občinske skupščine kljub velikemu tveganju uspel preprečiti odvzem. Kasneje je bilo orožje premeščeno v tajna skladišča po Zgornji Savinjski dolini, skupaj s še 15 občinskimi štabi pa je mozirski Teritorialni obrambi uspelo zadržati 27 tisoč kosov orožja, s katerim je bila nekaj mesecev kasneje oborožena manevrska struktura Narodne zaščite. Franci Kotnik RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Kalno voda zadušila ikre Ljubenski ribiči vlagajo precejšnje napore, da se v vodah Savinje poleg sulca in potočne postrvi ohranja tudi stalež lipana, zaradi katerega prihajajo na športni ribolov (muharjenje) največ turisti iz evropskih držav pa tudi ZDA in Japonske. Po besedah predsednika RD Ljubno Nikolaja Zagožna je lipan najbolj občutljiv v fazi drstenja, ljubenski ribiči pa so poleg ribiških družin Bled in Tolmin ter Zavoda za ribištvo edini, ki se ukvarjajo z vzrejo lipana v Sloveniji. V zadnjih petih letih vzgojijo dva do tri tisoč enoletnih mladic v lastni ribogojnici v Podvolovljeku, dodatnih tisoč (20 do 25 cm) jih kup- soč iker, kar naj bi zagotavljalo dovolj lipanov za domačo porabo, ostanek pa so nameravali prodati. Gospodar družine Janez Pod- li Ribiški družini Ljubno se ukvarjajo s problemom kalne vode v ribogojnici v Podvolovljeku (foto: EMS) ijo od Zavoda za ribištvo RS po 750 tolarjev za komad. Letos spomladi je odlovna ekipa ljubenskih ribičev v Lučnici »nasmukala« okoli 40 ti- križnik pravi, da bi ob normalnih pogojih moralo preživeti okoli 70 odstotkov iker, zaradi kalne vode pa seje kljub takojšnjemu ukrepa- nju večina iker zadušilo. »Po poplavi leta 1990 seje letos prvič zgodilo, daje bila Berložnica, ki napaja ribogojnico, kalna in to ravno v začetni fazi valjenja iker. Samo prizadevnemu in hitremu ukrepanju ribogojca Zdravka Kladnika gre zahvala, daje ostalo živih toliko iker, da jih ne bo potrebno kupovati,« pravi Podkrižnik. Sedaj se seveda postavlja vprašanje, kaj storiti, da se udar kalne vode ne bo ponovil. Ena od možnosti, o kateri razmišljajo ljubenski ribiči, je namestitev večjih filtrov, saj si ne morejo privoščiti, da bi prišel pod vprašaj stalež lipanov v Savinji. Savinjčan KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic LEPOSLOVJE-MLADINA Gibbins, David J. L: Atlantida, Applegate, K.: Premagana magija, Butcher, AJ.: Tovarna Frankensteinov, Stine, R.L.: Kamp groze, Jefferies, Cindy: Tekmeca, Petere, Jule Anne: Daleč od Xanadu, Sevljak, Jože: Načeta vrv. LEPOSLOVJE - ODRASLI Cogan, Priscilla: Stara pajkovka, Shakib, Šiba: Afganistan, kamor se Bog pride le zjokat, Picoult, Jodi: Rojena iz tvojega življenja, Hauptmann, Gaby: Laž v postelji, Leon, Donna: Nevarna zdravila, Parsons, Tony: Moški in fant, Hussaini Tungar Tudu, Safiya: Jaz, Safiya, Hofmann, Corinne: Zbogom, Afrika, Min, Anchee: Cesarica Orhideja. STROKOVNA LITERATURA Eco, Umberto:Zgodovina lepote, Veroli,Taja: (Po)moč numerologije, Gorope-všek, Branko: Štajerski Slovenci, kaj hočemo?, Plezalni vodnik Koroške. BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diitma.bestiianic@mra.si. htln://eic.mra.si EIC-maj-03: Danski proizvajalec tekstilnih izdelkov in dekorativnih izdelkov za gospodinjstva (dekorativnih blazin, pregrinjal, blazin za vrtno pohištvo, idr.) išče podizvajalce. EIC-maj-11: Švedsko svetovalno podjetja išče dobavitelje in podizvajalce elektromehanskih in elektronskih naprav. EIC-maj-20: Italijanski proizvaja- lec materialov in oblog za fasade nudi prenos know-howa in išče trgovinske posrednike. EIC-maj-23: Belgijski proizvajalec izdelkov iz aluminija, kot so prometni znaki in raznovrstne table, išče komercialne partnerje. EIC-maj-24: Italijanski proizvajalec ventilov za ogrevalne sisteme in kroglične ventile, išče posrednike. JVIZ OBČINE MOZIRJE, OE VRTEC MOZIRJE ŠOLSKA ULICA 25 3330 MOZIRJE OBVESTILO Obveščamo vse starše, ki potrebujejo popoldansko varstvo za svojega otroka, da predvidevamo z novim šolskim letom (1.9.2006) organizirati popoldanski oddelekv Vrtcu Mozirje. Če ste zainteresirani za popoldansko varstvo, se čimprej - do 25.5.2006, javite v tajništvu Vrtca Mozirje (telefon 839 53 06). Mag. Milena Koren Božiček (foto: Marija Lebar) Milena Koren Božiček je bila rojena v Velenju, nato je nekaj časa prebivala v Pesju, sedaj pa z družino živi v Mozirju. Ima hčerko, ki študira medicino, in sina, ki obiskuje devetletko, oba pa igrata pri Godbi Zgornje Savinjske doline. »Že od nekdaj sva si z možem, ki je tudi Velenjčan, želela živeti v Mozirju in ko seje ponudila priložnost, sva si tukaj zgradila dom,« pravi Korenova. Milena je že od malega vedela, da je umetnost tisto, s čimer bi se rada ukvarjala vse življenje. - So korenine vašega zanimanja za umetnost v vaši družini? Težko bi rekla. Oče se je sicer ukvarjal z glasbo, a drugače kakega izjemnega zanimanja za umetnost pri nas ni bilo. Sama sem se že v zgodnjih razredih osnovne šole odločila da bo moja življenjska in poklicna pot povezana z umetnostjo. Po končani gimnaziji sem se vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani - smer umetnostna zgodovina. - Kako je potekal vaš študij? Študij je potekal gladko, saj sem zelo pridno hodila na predavanja. Ta študij da res široko znanje, zlasti teoretično. Veliko manj je bilo praktičnega, tistega, ki bi ga lahko uporabila pozneje v poklicu. Spominjam se, da nasje profesor Šumi povabil v Moderno galerijo, nas postavil pred POGOVOR Z MAG. MILENO KOREN BOŽIČEK, VODJO GALERIJE VELENJE »Raziskovalno delo je zame najlepši del našega neko sliko in pozval, naj povemo kaj o njej. Sama sem čisto otrpnila in od začetka sploh nisem vedela, kaj naj bi rekla. - In kdaj ste potem študij dokončali? Diplomirala sem leta 1982. Prav na kulturni praznik, 8. februarja, sem se zaposlila v velenjskem kulturnem centru, poleg tega pa sem bila še profesorica na Centru srednjih šol v Velenju. - Kako to, da ste s poučevanjem prenehali? Pedagoško delo mije bilo všeč. Živ stikz mladimi ljudmi ima svoje čare, pa tudi slabosti, a čeprav sem bila profesionalna na obeh področjih, sem uvidela, daje vendarle galeristika tista, kjer sem se najbolj našla. Najbolj pri srcu mije raziskovalno delo, a se moram kot vodja galerije veliko ukvarjati tudi z operativnim in managerskim delom. Toda tudi to je izziv. - Kako dolgo že vodite galerijo? Galerijo v Velenju vodim že več kot petnajst let. Vodenje sem prevzela od akademskega slikarja Alojza Zavolovška. V teh letih je šla galerija skozi različne načine organiziranosti. Spadali smo pod kulturni center, skupaj s knjižnico, potem pod Muzej Velenje, kar je bilo zelo ustrezno, saj je po mojem mnenju galerija v bistvu umetnostni muzej, kjer so postavljeni eksponati, le da seti večkrat menjajo. Sedaj pa smo del strokovnih služb Mestne občine Velenje. - Se spominjate začetkov svojega dela v Galeriji Velenje, kako je vaše delo izgledalo takrat, pred petnajstimi leti? Kot sem že dejala, se začetkov, ko sem delala skupaj z Zavolovškom, rada spominjam. Ko sem potem prevzela vodenje galerije, sem imela na začetku res veliko dela, saj je bilo treba galerijo urediti sodobnim zahtevam primerno. V bistvu sem morala biti kustos in dokumentalist, predvsem pa se posvečati arhiviranju naših del. Treba je bilo urediti številne sezname eksponatov, ki so bili v lasti galerije in vzpostaviti začetni arhiv ter urediti zbirke. - Pravite, da je galerija v svojem bistvu muzej, kako to, da ste si delili prostore s Knjižnico Velenje? Res smo dolga leta »prebivali« skupaj s knjigami. To bi bilo sicer v redu, a prostorska stiska, zlasti ob razstavah, je bila precejšnja. Prostore smo poklica« si delili zato, ker je bila zasnova galerije zastavljena kot Galerijski kotiček v okviru knjižnice. Into je trajalo kartrideset let. Odkarseje knjižnica preselila na novo lokacijo, je za nas veliko bolje. Prostore smo prenovili, da ustrezajo sodobnim zahtevam. Prva razstava, ki smo jo pripravili v prenovljenih prostorih, je bila razstava mladih velenjskih slikarjev in velenjskih arhitektov, v letu 2006 pa ustvarjalcev kolonije Sinji Vrh nad Ajdovščino, med katerimi je bila tudi Gornjegrajčanka Terezija Bastelj. - Že takoj naslednji projekt je bila odmevna predstavitev del kiparja domačina Ivana Napotnika, ki je bila postavljena v dveh delih in sicer v Velenju in v Ljubljani. Že dalj časa sem premišljevala o Napotniku. Pričeli smo pripravljati koncept in vodilo postavitve. Skrajšan uvodni projekt smo poslali tudi Narodni galeriji v Ljubljani, kjer so na pobudo za razstavo v dveh delih pozitivno odgovorili. Tako smo že leta 2003 pričeli s pripravami in projekt vključili v načrt za leto 2004. Prijavili smo se na razpis Ministrstva za kulturo in dobili določena sredstva. - Nekaj del je že bilo v lasti galerij in muzejev, tokrat pa ste želeli javnosti pokazati tudi dela iz zasebne lastnine, ki so bila malokrat ali pa sploh še ne prikazana javnosti. Kako je potekalo terensko delo? Raziskovalno delo je tisto, kar je, vsaj zame, najlepši del našega poklica. Že na začetnem seznamu smo imeli 274 Napotnikovih del, a prepričani smo bili, daje kiparjev opus mnogo večji. Pričeli smo s poizvedbami, po časopisih smo pozivali lastnike del, naj se javijo. Angažirali smo tudi naše znane umetnike. Izkazalo seje, da so nekatera dela z dediči odšla celo v Avstralijo in Ameriko, veliko je bilo raztresenih po Evropi, kjer je kipartudi deloval. Pokazalo seje, da smo imeli prav, ko smo menili, daje še veliko kiparjevih del neznanih. Iz začetnih 274 znanih del je popis narasel kar na 400 kipov. - Kako sta torej zastavljeni razstavi v Velenju in Ljubljani, ki si ju je še vedno mogoče ogledati? Odločili smo se, da v Velenju predstavimo dela izjavnih zbirk, v Ljubljani pa tista, ki so nam jih posodili zasebniki. Seveda vsi niso bili pripravljeni, da bi svojo umetnino dali na ogled, a to smo Intervju, Ljudje in dogodki, Matična kronika f pač spoštovali. Tako smo v Narodni galeriji predstavili dela, katerih ena tretjina je bila prvič dostopna širši javnosti, ostala pa so bila tudi zelo redko razstavljana. Izdali smo tudi nov katalog s celotnim popisom Napotnikovih stvaritev. - Ideja za to zanimivo razstavo se je torej porodila vam. Koliko pa ste pri izbiri tematike in izvedbi postavitev svobodni? Lahko rečem, da imam kreativno svobodo in upam, da tudi dovolj znanja. Kar me veseli, saj je to tisto delo, zaradi katerega sem se odločila za tak poklic. Pri nas v Sloveniji je kar precej galerij in galeristov, konkurenca je močna, zato je potrebno biti izviren. V Galeriji Velenje smo se odločili posvetiti lokalnim avtorjem in dajemo prednost njihovi promociji. Pri tem smo odprti tudi za povezave na kulturnem področju v bodoči Sa-Ša regiji. Postavljamo tudi razstave manj znanih in zlasti že pozabljenih, a zato nič manj kvalitetnih avtorjev. Na tem področju smo v Sloveniji dosegli kar visok renome, kar je omenil tudi Damjan Prelovšek, direktor direktorata za kulturno dediščino pri ministrstvu za kulturo. - Kako pa je z izobraževanjem? Vam je fakulteta dala dovolj znanja ali pa je treba znanje osvežiti, dopolnjevati? Moram reči, da z nekaterimi strokovnjaki s fakultete sodelujem še sedaj. Večkrat pri njih iščem kake potrebne informacije in so mi vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Kar se tiče izobraževanja, pa bi ločila tisti formalni del in ostalo študijsko dejavnost, koje svoje znanje s pomočjo literature in ostalih medijev treba nenehno nadgrajevati. Taka je narava našega dela. Potrditev, da si na pravi poti, je potem uspešna postavitev razstave ali celotnega projekta in zadovoljni obiskovalci. Seveda pa sem opravila tudi precej tistega formalnega izobraževanja. Naredila sem tečaj risanja, čeprav sama ne rišem drugega kot skice postavitev, že pred več kot dvajsetimi leti sem opravila tečaj za kustosa. Pred petnajstimi leti sem pridobila naziv likovnega kritika in sem ves čas tudi aktivna članica društva likovnih kritikov. Že več kot desetletje pa imam licenco sodnega cenilca in izvedenca za likovna dela. Leta 2004 sem zagovarjala magistrsko nalogo, kjer sem raziskovala ustvarjanje slovenskih avtorjev, ki so diplomirali v letih od 1945 do 1965 na akademijah bivše Jugoslavije, v Zagrebu in Beogradu. Od leta 2005 pa sem muzejska svetovalka. - Zadnje čase smo precej slišali predvsem o razstavi Napotnikovih del. Kaj pa sicer, katere svoje postavitve razstav bi izpostavili? Koliko razstav ste do sedaj pripravili? Natančnega števila ne vem, samostojnih razstav tako v Sloveniji kot v tujini je bilo najbrž več sto, na katerih so bili predstavljeni tako tuji kot domači umetniki. Med večje projekte sodijo sodelovanje pri monografiji Ivana Napotnika leta 1984, razstava in katalog Cirila Cesarja 1990, retrospektivna razstava in katalog Mire Pregelj 1995, spominska razstava domačinke Majde Kurnik, kije ustvarjala v Beogradu 1997, pregledna razstava in monografija Alojza Zavolovška 1998, sodelovanje pri pregledni razstavi in katalogu Franceta Rotarja 1999, retrospektivna razstava in katalog Tržačanke Eide Piščanec 2002. Naj ob tem povem, da nam je življenjski sopotnik Majde Kurnik poklonil skoraj 150 njenih risb. - Omenili ste le nekaj svojega dela. Kako se porajajo ideje in kako pride potem do realizacije razstave? Ideje se porajajo kadarkoli, kjerkoli. Vzgibi za to so povsem različni. Veliko delam tudi izven »uradnega« delovnega časa, doma. Družina ima za to veliko razumevanje. Narava našega posla je taka, da delo vedno nosiš s seboj domov, če ne na papirju, pa v glavi in srcu. Ko je ideja rojena, se začne zbiranje informacij, potrebno je narediti spiske del avtorja, poiskati, kje se dela nahajajo, narediti program dela in predvsem vso energijo in znanje posvetiti zastavljenemu cilju. - Pravite, da je orientacija Galerije Velenje predvsem predstavljati domače, lokalne avtorje? Res je tako. Marsikateri začetnik nima veliko možnosti za razstavo. Naš cilj je odkrivanje takih Rotary klub Velenje ob prvi obletnici ustanovitve organizira dobrodelno prireditev z naslovom Mozartov dobrodelni večer, ki bo v petek, 19. maja, v velenjskem hotelu Paka. S sredstvi, ki jih bodo zbrali s prodajo vstopnic, dražbo na prireditvi in sponzorstvom, bodo pomagali dvema družinama, ki so ju izbrali s pomočjo centrov za socialno delo Mozirje, Šmartno ob Paki in Velenje. Prva družina je iz Nazarij. Šteje pet članov, od katerih so trije duševno manj razviti in vključeni v oblike dnevnega oziroma celodnevnega varstva. Oče prejema nadomestilo za brezposelnost, avtorjev in omogočanje njihovih prvih korakov v predstavitvah. Poleg tega pripravljamo od leta 1990 vsako leto kolonijo diplomantov Akademije za likovno umetnost, kervVelenju ni bilo veliko akademsko izobraženih likovnikov. Letošnja kolonija, ki poteka na Velenjskem gradu, bo že sedemnajsta po vrsti. Odločili smo se za mednarodno udeležbo. Kolonijo obiščejo tudi dijaki velenjskih šol in tako na terenu vidijo, kako izgleda takšno ustvarjanje in se nato lažje odločijo za študij na likovnem področju. Dela, ki nastanejo na koloniji, ocenimo in najboljša tri nagradimo. Na ta načinje nastala kar obsežna zbirka tristotih del v naši lasti. - Rekli ste, da ste v slovenskem likovnem prostoru kot galerija našli svoje mesto kljub konkurenci. Na Napotnikovi razstavi pa so bili lepo vidni rezultati sodelovanje dveh galerij? Seveda tudi mi radi sodelujemo z drugimi. Ravno zdaj štiri kolegice iz Velenja, Ajdovščine, Kamnika in Akademije za likovno umetnost pripravljamo razstavo pozabljenih likovnih ustvarjalk. Vemo, daje bilo polpreteklo obdobje do umetnikov, še posebej pa do umetnic bolj nenaklonjeno kot danes. Čeprav so bila dela kvalitetna, niso dobila primerne veljave. Tako se želimo malo oddolžiti in v naslednjem letu postaviti na ogled njihova dela. Razstava bo nosila malo starinski naslov, saj bodo tudi dela starejšega nastanka. Odločile smo se za naslov Slikarice. Pogovarjala se je Marija Lebar mati pa je nezaposlena. Druga družina je iz Malega vrha nad Šmartnim ob Paki. Od šestih članov so trije šoloobvezni otroci, ena deklica pa obiskuje predšolsko vzgojo. Matije brezposelna, oče je zaposlen kot strojnik v Galvani. Rotary klub Velenje bo prvi družini pomagal z nakupom dimnika, da se bodo lahko naslednjo zimo ogrevali, drugi družini pa bodo pomagali z zamenjavo sušilnega stroja, ki jim je zaradi dotrajanosti odpovedal, in nabavo izolacijskega materiala za hišo, ki jo je s svojim delom in pomočjo prijateljev zgradila družina. Pri nabavi gradbenega materiala je že do sedaj sodelovala Občina Šmartno ob Paki. Franci Kotnik Matična kronika za mesec april 2006 ROJSTVA: Rodilo seje 6 dečkov in 5 deklic. POROKE: Milovan Jovanovič iz Zavodic in Mojca Božiček iz Zavodic, Simon Kač iz Košnice pri Celju in Ana Budna iz Mozirja, Robert Sem z Ljubnega ob Savinji in Nataša Komar iz Radmirja, Ivan Lamprečnik in Tonika Enei iz Lenarta pri Gornjem Gradu. SMRTI: Ivanka Žmavc iz Bočne, Marija Klemenšek z Ljubnega ob Savinji. 0 ROTARY KLUB VELENJE Dobrodelni večer za družini iz Nazarij in Malega vrha [Organizacije, Oglasi ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA 3332 Rečica ob Savinji Rezultati ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev 2006 13. maj 2006 ÒÓS0ÉNÓ ODLIČJE PüdäTk? ' ò "fž5£l!0'vAL&IN Priimek in ime Domače ime Naslov MA PODLESNIK HENRIK KLADJE TIT53 ZLATA NAPOTNIK ANTON RBETI DOL SUHA 28 ZLATA SREBRNA TK ŠPEH ZG. JEZERNIK KRNICAH MLINAR LOVRO CEBULOVI ŠENTJANŽ 40A SREBRNA PODLESNIK ANA PETOVCNIK PRIMOŽ 41 SREBRNA STROJANSEK JOŽICA UD0VN1K DOBROVLJE 8 SREBRNA MIKEK ANDREJ MIKEK DELCE 12 SREBRNA MIKEK JOŽE BRLOZNIK C.NA VRHE 32, MO BRONASTA KOREN PETER KOKARJE 37 BRONASTA SMUĆISCE LOZEKAR LOZEKAR LOG.DOLINA 27 BRONASTA SPORIN STANE NOVZIT ROVT 29 BRONASTA KOREN PAVEL TK OTER HOMEC 26 BRONASTA KRAMER FRANC RASTOCNIK ŠMIHEL 19 BRONASTA PETEK ALOJZ SEUSNIK PODVOLOVLJEK 14 BRONASTA JARNOVIC MARJAN OŽBOLT RADMIRJE 36 BRONASTA PUSTOSLEMSEK JOŽE POGLEDNIK TIROSEK 66 BRONASTA ZVIR BERNARDA ŠENTJANŽ 25 BRONASTA MLINAR JULIJA ĆEBULOVI ŠENTJANŽ 40A BRONASTA MLINAR VALERIJA CEBULOVI ŠENTJANŽ 40A BRONASTA TEVŽ SLAVKO SIMNOV SMARTNO/DRET111 BRONASTA MLINAR ŠTEFKA CEBULOVI ŠENTJANŽ 40A BRONASTA TRATNIK BARBARA RAK PUSTO POLJE 12 BRONASTA HUDEJ FRANC POCINIK LEPA NJIVA 18 BRONASTA TRATNIK IVAN STRNAD SMIKLAVZ15 POTRDILO MIKEK ANTON PODFORSTNIK ŠMIHEL 17 1 POTRDILO NAPOTNIK ANDREJ RECICA 71 POTRDILO TK KLEMENSEK NAKLEMENČEM LOG.DOLINA 29 POTRDILO MLAČNIK JOŽE GRIČARJEV LUCE 50 A POTRDILO PREK VERA SKOK RADMIRJE 21 POTRDILO ATELŠEK IVAN RZENICNIK ŠMIHEL 3 POTRDILO GOLTNIK VINKO POTOČNIK ŠMIHEL 13 POTRDILO MLINAR JOŽE CEBULOVI ŠENTJANŽ 40A POTRDILO BRGLEZ JOŽE KUGOVNIK SAVINA 76 POTRDILO SLAPNIK MIRKO CIGALI VOLOG8 POTRDILO UGOVSEKSTANKO OZBICEVI VOLOG23 POTRDILO KAKER MARJAN LOZNIK TIROSEK 4 POTRDILO KUMER ANTON SP.JEROVĆNIK KRNICA 52 POTRDILO SLATINSEKMAKS VORH RADMIRJE 34 POTRDILO MATKO IVAN KONČNIK DOBROVLJE 11 POTRDILO MIKEK FRANC MIKEK DELCE 12 POTRDILO KRANJC POLONA RJAVC PUSTO POLJE 20 POTRDILO BASTL JOŽICA TONK DELCE 7 POTRDILO BEZOVNIK FRANJO HOJNIK SAVINA 59 POTRDILO OTOCNIKANA VOLOVSEK TIROSEK 18 POTRDILO UNCUHFRANC PUNČUHI SMIHELSKA 57,MO POTRDILO LATNIK SILVA GASPURJI ZG.POBREZJE 10 POTRDILO 30LICNIK MARJAN JESEVNIK ŠMIHEL 26 POTRDILO HTER BOŠTJAN SLAPNIK ZGORNJI DOL 18 POTRDILO /ENINSEK TOMAŽ KOSMAČEV REÜiCÄ POTRDILO JILINAR IVAN ČEBULOVI 3ENTJANZ 40 POTRDILO ’RESECNIK JANEZ KNEBL .ENART 2 POTRDILO ■OLIČNIK MARIJA REMSAK 3MIKLAVZ 32 Vodja projekta: Predsednik ocenjevalne komisije: Silvo ZDOLŠEK Dr. Stanko RENČELJ DNEVI ZGORNJESAVINJSKIH DOBROT Zlati želod« v oblinah Lule, Ljubno in Mozirje Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskih želodcev je drugi majski vikend pripravilo 16. ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev, ki so ga letos poimenovali Dnevi zgornjesavinjskih dobrot. Letošnja letina je bila po številu prinašalcev skoraj rekordna, saj so izdelovalci v oceno komisiji, ki ji je tudi tokrat predsednikoval dr. Stanko Renčelj, prinesli kar 58 vzorcev. Le šest primerkov je dobilo oceno manj kot 15 točk, 28 si jih je prislužilo potrdilo o kvaliteti, 16 je bilo bronastih, pet srebrnih in trije zlati. Z zlato plaketo se lahko pohvalijo Rbetovi v Dol Suhi, na turistični kmetiji Zgornji Jezernik v Krnici in v Kladju v Teru. Povprečna ocena je letos znašala 16,63 točke, kar je za 5 odstotkov več kot lani. Na sobotnem ocenjevanju so se ob zaključku zbrali prinašalci, ki so lahko vzorce poskusili ter slišali ugotovitve in analizo, ki jo je podal dr. Stanko Renčelj. »Letošnja bera želodcev, ki so prispeli na ocenjevanje, je pohvale vredna. Med tistimi, ki so se odločili na ogled postaviti svoj suhomesnati izdelek, je tudi kar precej novih. Povprečna ocena, kije bila dosežena, kaže, da večina želodcev že izpolnjuje pogoje za trženje, kar je seveda tudi cilj ocenjevanja. Osnovnih napak, ki so se ponavljale v preteklosti, ni več. Gre le za nekatere malenkosti, kot so negovanje in sušenje želodcev, kar bo v nasled-njih letih gotovo odpravljeno. Ocenjevalni in izobraževani del je dosegel svoj namen,« je med drugim povedal predsednik komisije dr. Stanko Renčelj. Po besedah vodje projekta Silva Zdolška lahko člani združenja na ocenjevanju vidijo, kako poteka delo komisije in se že vključujejo v operativno delo. Ugotavljajo, daje prinašalcev več kot lani, zaskrbljujoče pa je to, da interes za ocenjevanje upada v zgornjem delu naše doline, predvsem na Solčavskem in Lučah. Mnenja je, da se ti bojijo kontrole kvalitete. »Če ne bodo sledili kvaliteti, če ne bodo vključeni v združenje, se jim lahko zgodi, da sami ne bodo mogli uspeti pri trženju. Tisti, ki se bodo vključevali v združenje, bodo imeli večje možnosti na trgu. To je zlasti pomembno za certificiranje izdelkov, ki Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca čaka v prihodnje,« zatrjuje Zdolšek. Tudi predsednica združenja Vida Orlovič ni skrivala zadovoljstva ob različnih rekordih: po številu primerkov, po kvaliteti, po večletni udeležbi na ocenjevanju ... Vsem, ki so se več kot desetkrat udeležili Prejemniki zlatih priznanj (od leve:) Anton Napotnik, Henrik Podlesnik in Franc Špeh s predsednico združenja Vido Orlovič ter vodjo projekta Silvom Zdolškom (foto: Marija Šukalo) Organizacije, Ljudje in dogodki, Kultura ------------------------------------------/ Člani turističnega krožka nazarske osnovne šole so pripravili kratek kulturni program (foto: Ciril M. Sem) ocenjevanja, so podelili priznanja za zvestobo. Tako je priznanje za 16-kratno udeležbo dobil Franc Kramer, za 15-krat prineseni želodec pa Ivan Atelšek. Komisija je podelila tudi posebno priznanje, ki gaje za največ prinesenih zgornje-savinjskih želodcev prejel Jože Mlinar in se tako lahko sedaj pohvali z 11 različnimi plaketami. Nedeljsko dogajanje, kjer so se izdelovalci suhomesnatih izdelkov predstavili z ostalimi kulinaričnimi dobrotami, kijih na kmetijah pripravijo, je privabilo veliko obiskovalcev, ki so njihove dobrote poskušali in nekatere tudi kupili. Člani turističnega krožka nazarske osnovne šole so poskrbeli za popestritev predstavitve s kratkim kulturnim programom. S skečem, ki so ga predstavili na Rečici, so se predstavili tudi na regijskem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava v Bistrici ob Sotli. S svojim nas-topom, seminarsko nalogo in razstavo so si prislužili bronasto plaketo ter se tako uvrstili na državno tekmovanje v Bovec, kjer so z razstavo osvojili srebrno priznanje. Marija Sukalo DEKANIJA GORNJI GRAD ■■■ Dekanijski pastoralni dan V Nazarjah se je 6. maja v frančiškanskem samostanu zbralo okoli petdeset predstavnikov župnijskih pastoralnih svetov iz vse Zgornje Savinjske doline. Po uvodnem nagovoru in molitvi dekana Martina Pušenjaka, so se sodelujoči razdelili po skupinah, v katerih so razpravljali na temo oddaljenih od Cerkve. Pogovorje tekel v šestih skupinah, v katere so se razdelili člani svetov. V Cerkvi je veliko oddaljenih, torej GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD tistih, ki so včasih redno sodelovali pri zakramentih, danes pa so se iz različnih vzrokov od vere oddaljili. Razprave so potekale na temo obhajanja cerkvenih praznikov in ljudskih pobožnosti, o oblikah srečevanja s starši in odraslimi, o dialogu z drugače verujočimi in neverujočimi ter o župnijah, ki so prostor za župnijske dneve. Po razpravi v skupinah so se vsi sodelujoči zbrali na plenumu, kjer so bila predstavljena poročila skupin. Martin Pušenjakje poskrbel še za skupen izvleček bogatih razprav, ki naj bi že v bližnji prihodnosti obrodile sadove. Benjamin Kanjir Predstavniki župnijskih pastoralnih svetov iz vse Zgornje Savinjske doline so razpravljali na temo oddaljenih od Cerkve (foto: Benjamin Kanjir) Začetek z drevesi Alenke Venišnik V Gornjem Gradu že celo desetletje namenjajo likovni umetnosti posebno pozornost, karsicer ni običajno v manjših slovenskih krajih. Z otvoritvijo razstave fotografij in keramike likovne pedagoginje Alenke Venišnik so pričeli programsko sezono 2006/07. REČIŠKI GLEDALIŠČNIKI POMAGAJO PO POŽARU Kdor prvi da, dvakrat da Preteklo soboto so člani gledališke skupine KUD Utrip Rečica na domačem odru ponovili igro Marka Kurata Darilo za rojstni dan pod režijsko palico Berta Savodnika. Nič nenavadnega, če igralci na vabilo, ki so ga poslali vsem gospodinjstvom v rečiški krajevni skupnosti, ne bi zapisali: »Izkažimo dobroto do sočloveka in pomagajmo z ogledom komedije.« Osrednja vsebina razstave je drevo, simbol življenja in ogledalo vseh letnih časov ter povezovalec štirih naravnih elementov: zemlje, vode, zraka in ognja, karje ob otvoritvi poudarila tudi akademska slikarka Terezija Bastelj. Po mnenju Bastljeve razstavljene fotografije očarajo s svojo stvarno razpoznavnostjo in žensko občuteno estetiko, prevladujejo tiste, ki so dognane v likovnem smislu in vzpostavljajo posamezne likovne prvine. »Razstava je postavljena preprosto in čisto, z vključeno bogato izraznostjo, ki nakazuje številne nove tehnične in tudi vsebinske možnosti. Drevo, za nas tako vsakdanja pojavnost, da ga niti dobro ne pogledamo, je zlasti zanimivo kot asociacija in kot simbol,« je med drugim povedala Terezija Bastelj in sklenila z željo, da bi delo avtorice razstave, ki seje vkoreninilo že v najnežnejših letih v Gornjem Gradu, raslo in se razvilo v bogato krošnjo z mnogoterimi sadovi. V Gornjem Gradu pripravijo na leto pet do šest razstav. Občina sicer vzpodbuja likovno dejavnost, vendar v tamkajšnjem kulturnem društvu ugotavljajo, bo za resničen razcvet potrebno nameniti več denarja iz občinskega proračuna, saj so razstave dobro obiskane in nenazadnje tudi turistična promocija. Savinjčan Izkupiček predstave, ki je ponovno nasmejala številno občinstvo, so namreč namenili družini Vršnak s Homca, da bi jim s sredstvi delno pomagali sanirati škodo, kije nastala zaradi nesreče. V zgodnjih jutranjih urah pred slabim mesecem so ognjeni zublji uničili gospodarsko poslopje in v njem vse, karje Draga počasi, a vztrajno obnavljala in posodabljala. Za leti trdega dela in odrekanja je ostalo le pogorišče. Krajani in ostali obiskovalci so znali prisluhniti, številni pa so poleg na- kupa vstopnice darovali tudi več, saj so k znesku od prodanih vstopnic primaknili tudi donatorska sredstva in tako Mojci Vršnak izročili nekaj več kot 306 tisoč tolarjev. Finančna sredstva je Leškim izročil vodja skupine Vinko Jeraj, kije prepričan, da nesreča nikoli ne pride sama, a kdor prvi da, dvakrat da. Za tako prijetno gesto svojih gledaliških kolegov in vseh, ki so prispevali k temu znesku, seje Mojca zahvalila v imenu svoje družine. Marija Sukalo Šmihelsfee zgodbe Piše: Aleksander Videčnik Nadaljujemo s pripovedjo o Kramarci iz prejšnje številke, kakor jo je zapisala upokojena učiteljice Franja Naraločnik iz Šmihela. Pred časom je tod potovala »kramarica« z obilo drobnarij za prodajo po hišah. Navadno je potovala iz Črne v Savinjski predel. Vendar je nekdo, koje počivala, planil po njej in jo ubil. Odvzel ji je culo z blagom in jo mahnil v dolino, kjer si je obetal dober zaslužek z ukradenim blagom. Ko je tako taval pogozduje nenadoma zagledal luč, kar mu je dalo upanje, daje le prišel med ljudi, kjer bo našel posteljo in toplo izbo. Izkazalo seje, daje pri Silvestru. Gostilničar mu je ponudil posteljo, potnik pa je hitro zaspal. Toda Silvester je bil povezan z roparji in jim je poslal sporočilo, daje pri njemu potnik z vrečo polno blaga. Res so kmalu prišli in potnika ubili. Vzeli so mu blago in denar, nekaj tega so dali tudi Silvestru za plačilo. Da bi umor prikrili, je gostilničar truplo pokopal kar v kleti. Kmalu je gostilničar umrl, gostilno pa je prevzel njegov sin, ki seveda o raznih zlih dogajanjih v hiši ni nič vedel. Kmalu je želel klet povečati inje med kopanjem našel kar nekaj okostnjakov. Tako je spoznal bridko resnico o svojem očetu ... Tudi roparski vodja v Zaloki je ostarel in je že davno razpustil roparsko bando. Starca je nenehno pekla vest in sklenil je zgraditi cerkvico, da bi si tako odkupil zločinsko dušo. Baje je pobral denar in se z njim napotil v Bele Vode, kjer še danes stoji cerkev z imenom njegovega krstnega svetnika Andreja. No? Kramarica pa bi naj dobila ime po nesrečni »kramarici«, ki je tako žalostno preminula na prehodu iz Koroške v naše kraje, Tam sojo dobro ljudje tudi pokopali. PRAVLJICA O JAMI KAMRICI Nekako sredi Golčke gore je velika skala imenovana Kačmanska peč. Pod to pečjo je velika jama, ki soje ljudje, posebno pa nepošteni, zelo bali. Nekoč so domači sodniki, »rihtarji« imenovani, ujeli hudega razbojnika in ga obsodili na smrt. Živega so odpeljali vjamo in mu dali živeža za kak mesec dni. Nato so jamo zazidali, razbojnik pa ni bil v skrbeh, saj je verjel, da bo lahko izjame pobegnil, tisti zid ga že ne bo zadržal... V starih izročilih pa je bilo povedano, »kdor se iz zazidane kamrice reši, je oproščen vsake kazni.« Tako je zločinec kmalu ostal v temi jame, zazidan, kot živi mrtvec v globokem grobu. Pa so ljudje vedeli povedati, ko je minilo dva meseca, da so v Železni Kapli videli človeka priti iz nekega jamskega hodnika. Bilje ves siv in upadlega lica, komaj seje še držal na nogah. Še govoriti ni mogel, tako je bil slab. Dobri ljudje so mu dali mleka in kruha, povsem izčrpanje kmalu zaspal in čez dva dni umrl. Prebivalci so kmalu izvedeli za usodo tega človeka, ki so ga štajerski rihtarji zazidali vjamo Kamrico inje po dolgem tavanju našel izhod na koroško stran. Kako mu je to uspelo, ni mogel več povedati, saj je prej umrl. RÄUBER-VITEZ IN TURKI Ljudje so zaradi varnosti gradili svoje domove na težko pristopnih krajih, premožnejši pa so hiše obdali z zidovi, posebno graščine so bile pravcate utrdbe. Preprosto ljudstvo je ostalo nezaščiteno in prepuščeno grozotam vojn in ne nazadnje - samemu sebi. Tako je na hribu pri Radegundi stal mogočen grad, za katerega so okoliški kmetje morali delati. Graščak pa je bil sila domišljav in pretirano željan Ni odveč poudarjati, kako so naši predniki živeli in predvsem v hribovskih predelih zelo trpeli. Tedanje razmera na naših kmetijah niso primerljive s sedanjimi. Ljudje so dobesedno živeli na svojih žuljih. Morda so bili prav zato izredno iznajdljivi, saj so si na ta način pomagali premagovati vseh vrst težav. Kako zdravje bil ta hribovski rod, nam potrjuje izredno nadarjen kmečki fant, ki je živel do leta 1941 na domačiji Zgornji Jamnik v Jamah. Anton Jamnik je postal med služenjem vojaščine invalid, zato je potem na domačiji ustvarjal na drugačen način. Sprva se je posvetil fotografiji, prijavil obrt in uspešno opravljal to delo. Poleg tega je bil odličen urar in tako rekoč strokovnjak bogaslva. V okolici Črne so živeli vitezi-roparji, ki so plenili potujoče trgovce in z njimi seje povezal tudi Radegundčan. Pogosto je hodil na gostije na Koroško, včasih pa so mu razbojniški vitezi vrnili obisk. Tako so pogosto zahajali križem, da so utrdili pot skozi goste gozdove, baje še danes uporabljajo domačini to pešpot. Pa so se nekoč pojavili Turki, ki so hoteli grad v Radegundi razrušiti. Postavili so top tam, kjer živijo danes Srebočnikovi. Da bi Turke jezila, je z obzidja gradu grajska gospa mahala z lisičjim repom. Turki so tudi zato še srditeje napadali grad. Graščak je med tem pobral vse bogastvo in se skozi rov podal v beg. Baje je ta rov imel izhod nad Trnavo nad Belo pečjo. Grad je postal lahek plen Turkov, ki pa niso našli nič plena. Grad so znotraj povsem uničili, niso pa ga zažgali. Graščak razdejane stavbe ni mogel več usposobiti za bivanje, zato je izginil iz naših krajev in se ni nikoli več vrnil... za cerkvene ure. Od blizu in daleč so ga iskali za popravila stolpnih ur. Tudi sicer seje lotil še tako zahtevne ure. Toda vse to delo mu ni zadoščalo, saj je v sebi nosil lastnost izumitelja. Nekdanja gospodinja na Jamnikovem mi je pripovedovala, kako je včasih zaradi bolečin v poškodovani nogi, cele noči presedel ob sveči in risal razne skice za reči, ki jih je potem izdelal. Za radmirskotamburaško skupino je izdelal glasbila, izdelal je harmonij, oprekelj, celo vrsto aparatov in si olajšal delo z iz lesa izdelano opremo za fotografijo. O Jamniku kot pevovodji smo že tudi pisali. Skratka, bil je tudi nadarjen rezbar in je naredil čudovito znamenje v obliki Kristusa na križu, ki stoji ob »cerkveni poti«. 3ščemo stare fotografije Učitelj Branko Zemljič ob slovesu na rečički šoli leta 1926. Branko Zemljič je bil ožji sodelavec Frana Kocbeka in navdušen planinec. Kmet izumitelj DOBRODELNI KONCERT V ŠMARTNEM OB DRETI »Že majhen sončni žarek prežene temo« V organizaciji Krajevnega odbora Rdečega križa in karifas so preteklo nedeljo popoldne v dvorani osnovne šole v Šmartnem ob Dreti priredili dobrodelni koncert. Vsi nastopajoči, bilo je kar dvanajst točk, so se odpovedaii honorarju. dajemo, v resnici dobivamo in se tako tudi sami bogatimo,« je v svojem pozdravnem nagovoru dejala Ana Remic in se hkrati zahvalila vsem Letošnji koncert je bil tretji po vrsti in postaja že tradicionalen. Program je lahko zadovoljil še tako zahtevnega obiskovalca in je popeljal občinstvo vse od solz v očeh do spontanega smeha in burnih aplavzov. Organizatorji so za nastop pridobili celo tako zveneča imena, kot je ansambel Pogum iz Dolenjske, ki je z glasbo in šalami dodobra razvnel polno dvorano, kar pa nikakor ne pomeni, da se niso izkazali tudi vsi ostali nastopajoči in v resnici segli do src. Svoje sta dodala voditelja Janja Irman KolarinSebastjan Kamenik, ki je slep od rojstva, pa kljub temu veder in duhovit. Zbrane je nagovoril tudi domači župnik Peter Marčun Obisk koncerta je bil tisto popoldne res prava odločitev, o čemer je pričala polna dvorana. »Ko sem pred tre- Otroški pevski zbor Šmartno ob Dreti je zapel prikupno pesmico mi leti razmišljala o organizaciji take prireditve, sem se spraševala, ali bo sploh uspela. No, letos je to že tretja in moram reči, da se nastopajoči radi odzovejo. V svetu, kjer je toliko pomoči potrebnih, vsak žarek dobrote pomeni svetlobo v mnogih očeh. Če svojim sodelavcem, nastopajočim in obiskovalcem. »Z odzivom na naše vabilo smo zelo zadovoljni,« pravi »duša« prireditve Remičeva, predsednica Rdečega križa Slovenija Območnega združenja Mozirje - Kra- jevni odbor Šmartno ob Dreti, ki sodeluje tudi v karitasu. »Za sredstva, kijih zberemo na tak način, vodimo dokumentirane evidence. Sami poiščemo ljudi, ki so potrebni pomoči. Veliko denarja namenimo otrokom za šolo v naravi, za sofinanciranje prehrane in šolskih potrebščin, V naši okolici je tudi precej ostarelih in hudo bolnih. Vsak primer dobro pretehtamo, vsak tolar dvakrat obrnemo, preden se odločimo. Del teh sredstev pa podarimo tudi za mednarodne akcije,« nam je po koncertu povedala Ana Remic. Zdaj razmišljajo že za naprej. Že poleti imajo v načrtu novo prireditev, o kateri pa še ne morejo povedati kaj več. »Razlike med ljudmi so čedalje večje, v naši dolini je čedalje manj delovnih mest, potrebe so velike, nam pa nenehno primanjkuje sredstev, a s pomočjo dobrih ljudi nam vendarle uspeva,« je še dodala Remičeva. Marija Lebar KULTURNO DRUŠTVO LOJZE SAVINJŠEK NOVA ŠTIFTA Mož in žena brez poročnega lista Gledališka predstava Poročni list avtorja Efraima Kišona, ki je pred štirinajstimi dnevi doživela premiero, je pri gledalcih in strokovni javnosti naletela na dober odziv. Tri »poročene« igralke in »poročeni« gledalci v predstavi režiserke Anice Stakne pred gledalci »izgorijo« - povedano z nekoliko patosa - vognju strasti in iskanju izhoda iz zapleta, ki ga z vsako gesto in izgovorjeno besedo samo še dodatno zapletajo. Z univerzalno ljubeznijo moža in žene, ki sta ob vseh zakonskih tegobah založila še poročni list oziro- ma nanj preprosto pozabila, se občinstvu ni težko poistovetiti, zato je lahkotna predstava že v osnovi »obsojena« na odobravanje občinstva. Kakor živa soha plamti na vseh zakonskih odrih, »podstavku«, ki je hkrati njihov mikrokozmos. Na prvi pogled so si vsi podobni, a je v resnici vsak drugačen. V Ljubezni in trpljen- Novaštiftni gledališčniki so navdušili gledalce (foto: EMS) ju je vsakdo sam, pa čeprav ga h govorjenju sili krčevita nuja po izpovedi. Ob koncu, kose poročni list najde za četrt stoletja staro poročno sliko, vse akterje zajame nekakšna sreča, a nemara tudi napoved ponovitve zakonske »idile« v nedogled. Najbolj zgovorna je v predstavi, ki ji ritem dajeta glasba oziroma zvočna slika Rudija Stakneta, gospa Pr-vodnik (Branka Pistotnik), kije brez dlake na jeziku s skopimi opravili v svojem miniaturnem svetu. Klasično duhovit je njen mož (Ivo Tes-ovnik), ki trenutke »blažene krivde« zamenja za upor in s ponovnim pre- obratom zaide skoraj do popolnega kesanja. Prepričljiv je tudi sosed Berti (Stane Rojten), gladko, a premočrtno so svojo nalogo opravili debitanti Anka (Barbara Tesovnik), Robi (Štefan Šurk) in soseda Joža (Andreja Leben). Režiserka je jezikovno tudi tokratno predstavo umestila v domače okolje, kar je (še) garancija za uspeh. Čvrsta in lapidarna scena, zagotovo ogleda vredna scenska miniatura pa dokazuje, da so se novoštiftni kulturniki tuditokrat marljivo pripravili na »svojo« gledališko predstavo. Savinjčan ànxrfcf àevtftgtfp V soboto, 20. maja, praznuje rojstni dan Lea Rajh Za Leo dvakrat hura, ker boš na torti drugo svečko upihnila. Bodi vesela in razigrana še naprej, to ti želiva iz srca, tvoj ati in mamica ter vsi tvoji. PESEM POMLADI V BOČNI Delaj vedno to, v kar verjameš Vokalni kvartet Pella je občinstvo razvedril z glasbo iz Makedonije (foto: Ciril M. Sem) V Kulturnem društvu Bočna so drugo majsko soboto pripravili 11. tradicionalno prireditev Pesem pomadi. Na njej je letos nastopilo bistveno manj pevskih sestavov kot pretekla leta. Poleg domačih pevskih zborov -ženskega pod taktirko Jožeta Pus-toslemška in moškega pod umetniškim vodstvom Matjaža Železnika, so občinstvo razveseljevali še mešani pevski zbor Mato iz Črne na Koroškem z zborovodjem Tonetom Ivartnikom in moški iz Ljubečne, katerega je vodil Gorazd Železnik. Med nastopajočimi so bili tudi oktet Tosama in vokalna skupina Peila. Pozdravne besede je, tako nastopajočim kot obiskovalcem, namenil župan občine Gornji Grad Toni Rifelj, ki je prepričan, da je druženje in prepevanje za vse v Bočni zelo pomembno. To dokazu- je tudi stoletna pevska tradicija domačega moškega pevskega zbora. Kljub temu da seje na odru bočke-ga kulturnega doma zvrstilo le šest različnih pevskih sestavov, pa obiskovalci niso bili prikrajšani za glasbene užitke, ki so jim jih pričarali prijetni in ubrani glasovi. Pevci so si bili enotni, da je potrebno vedno delati to, v kar verjameš in verjeti v to, kar počneš, vse drugo pa je tratenje energije in časa. Ni nujno, da je dolžnost dolgočasna, ljubezen jo lahko naredi čudovito ter jo napolni z življenjem in energijo. In to pozitivno energijo so prenesli tudi na občinstvo. Marija Šukalo KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE Klavdij Tutta s soncem pripotoval v našo dolino Galerija Nazarje v Jakijevi hiši od prejšnjega petka dalje gosti razstavo slik slovenskega akademskega slikarja Klavdija Tutte. Razstavljena so njegova dela iz cikla Potovanje sonca, umetnika je na otvoritvi razstave predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Klavdij Tutta, ki se ukvarja s slikarstvom, grafiko in objekti, izhaja iz mediteranskega ambienta, ki veje tudi iz njegovega tokratnega cikla Potovanje sonca. Kot so lahko opazili obiskovalci inje poudarila tudi Stibilj Šajnova: »Tutta ljubi barve in do njih goji izostren, hedonističen občutek. Posega po vseh tistih, s katerimi pričara mediteranske milje in vzpostavi njegovo pristno atmosfero. Z njimi nadaljuje tradicijo primorskega slikarstva. Klavdija Tutto zanima tudi kolaž, likovna tehnika novih izraznih možnosti in vsebinskih dopolnitev. Kolažirani obrazi so sicer pomemben in enakovreden segment likovnega polja, a s svojo prikritostjo in prekritostjo učinkujejo palimpsestno. Avtor preseneča še z dinamičnimi postavitvenimi variacijami likovnih del v razstavni ambient, ki temeljijo na sistemu vertikalnih in navpičnih koordinat ter posameznih zanimivih prelomov.« Akademskemu slikarju Klavdiju Tutti je ob otvoritvi razstave čestitala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn (foto: Ciril M. Sem) Kot je za naš časopis povedala Vladimira Planovšek, predsednica Kulturnega društva Nazarje in organizatorka razstav, je pričujoča razstava le ena izmed večih postavitevTuttovih del, ki se bodo letos zgodile v širšem slovenskem likovnem prostoru. »Pravje,da se tudi priznana imena slovenske likovne scene odločajo za razstavljanje svojih del v manjših galerijah, kjer se lahko poznavalci likovne umetnosti srečajo z njimi.« V spremljajočem kulturnem programu je nastopila Mojca Bitenc, učenka solopetja na Glasbeni šoli Nazarje. Razstava Klavdija Tutte, kije za svoje delo prejel že 52 domačih in mednarodnih priznanj, bo v Galeriji Nazarje na ogled vse do 12. junija. TG kv/a sim u:cifel a kolta? ObisciicToKrgpcc^lni^BSha-čBkicr^am bcJćjcj postregli z okusnirnipaMcami. jH Zadrečka c. 6 lahko osvežili Ljudje in dogodki, Organizacije 11. CVETLIČNI SEJEM V VELENJU PRIVABIL TUDI PRODAJALCE IN KUPCE IZ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Vera Benda iz Spodnje Rečice je predstavila svoje izdeike iz Žgane gline (foto: Jože Miklavc) cvetju in grmovnicah, ki so hitro menjali lastnika so enajsto tradicionalno prireditev spremljali s kulturnim programom, razstavami izdelkov domače in umetne obrti, delavnica- Nekateri pridelovalci hortikulturnih sadik, sadja in zelenjave iz naše doline, pa so tudi tokrat ponujali kakovostne pridelke. Vsekakor je bila velenjska zelena tržnica prijetna tur- Tako po številu razstavljalcev in prodajalcev cvetja (enih in drugih je sodelovalo okrog štirideset), kot po obisku kupcev, je bil sejem minulo soboto osrednji velenjski dogodek, Titov trg pa pravi cvetlični bazar. Ob mi za miade, kmečkimi dobrotami, svetovanjem s področja hortikulture ter vzgoje in nege cvetja. Obiskje bil presenetljivo velik in tudi iz Zgornje Savinjske doline ni manjkalo kupcev ter občudovalcev rož. Ina Knez Iz Šmartnega ob Paki je predstavila slikarsko umetnost »bodypafting« (foto: Jože Miklavc) istična in družabna prireditev z občutnim gospodarskim učinkom. O sejmu so se pozitivno izrazili tako prodajalci kot kupci, le cene so bile, kot običajno na »placu«, za ene prenizke, za tiste, ki plačujejo pa... precej »zaribane«. Izvedli so tudi dobrodelno dražbo cvetličnih aranžmajev PUP d.d. iz Velenja, ki je zdaj že običajna humanitarna akcija v okviru sejma. Zbrana sredstva so organizatorji namenili Medobčinski zvezi pri- jateljev mladine Velenje za izvedbo počitniškega projekta Sončno mesto na Golteh. Velenje - mesto cvetja, projekt za pričetek akcije ocenjevanja okolja v Mestni občini Velenje, je bil ob tej priložnosti predstavljen tudi kot vzpodbuda za sodelovanje v največjem evropskem srečanju in tekmovanju vrtnarjev in cvetličarjev Floristika 2007 v prihodnjem letu v Velenju. Jože Miklavc FOTO KLUB DIANA NA LJUBNEM OB SAVINJI »Ko češnja zacveti, petelin zapoje« Na praznični torek, 2. maja, so se po dveh letih na Ljubnem ob Savinji spet srečali člani Foto kluba Diana. Tudi tokrat so prišli z namenom, da na Smrekovškem pogorju zasledijo malega divjega petelina ruševca pri njegovem svatbenem plesu in naredijo kvalitetne fotografije. Tisto popoldne so se povzpeli visoko pod Komen in narediti »širme«, toje nekakšne šotore, kjer lahko varno skriti spremljajo ruševčevsvatbeni ples. Ko so po večurnem pešačenju dospeli do lovske koče in si na izbranem mestu pričeli urejati kritja, se je vreme nenadoma poslabšalo in pričela je padati sodra, vendar seje čez čas vreme le uneslo in naredil se je lep večer, ki je obetal uspeh. Vstali so navsezgodaj, sajje treba biti »na položajih« pred petelinom, ta pa prileti na rastišče že ob zori. Kljub lepemu, a mrzlemu vremenu petelina na rastišče tokrat ni bilo. Nekajkrat so ga slišali, ko so se vračali. Sklepajo, da je letos številčnost še upadla, sajje svoj davek gotovo terjala tudi huda zima. družini Ljubno so na to opozarjali, že predenje postal zaščiten. Nekateri viri trdijo, daje na širšem Smrekovškem pogorju največji evropski Predsednik Lovske družine Ljubno Andrej Napotnik (na sredini), gostitelj Pavel Pukart (drugi z desne) in ekipa Foto kluba Diana Ruševec ali mali divji petelin spada poleg velikega petelina in jereba med gozdne kure. Včasih so ga streljali, saj so se ponašali z njihovimi krivčki za klobukom, A premočan odstrel in vse manjši življenjski prostor in nemir so ga ogrozili. V Lovski areal te perjadi. Delijo si ga tri lovske družine in sicer Črna, Šoštanj in Ljubno. »Zelo smo veseli, da z Lovsko družino Ljubno tako lepo sodelujemo in da nas gostoljubno sprejmejo, saj povsod ni tako. Marsikje trdijo, da »fotolovci« v lovišča prinašamo nemir, kar je čisti nesmisel. Gibati se moramo skrajno previdno, saj je divjad težje slikati, kot pa ustreliti; bolj se moraš približati za kvaliteten posnetek. Poleg tega smo v našem klubu zbrani sami ljubitelji narave, ki vemo, kako se obnašati v lovišču,« je povedal Elo Mihevc, predsednik kluba, ki šteje okoli petdeset članov iz vse Slovenije, sedež pa ima v Ljjubljani. Fotografski zanesenjaki so se na Ljubnem dobili tokrat drugič. Za prvo srečanje pred dvema letoma je dal pobudo domačin, poznavalec narave in strastni fotograf Milan Cerar. Že takrat so se odločili, da bo srečanje tradicionalno. »Ne samo zaradi fotografiranja, tudi zaradi izmenjave izkušenj, predvsem pa zaradi druženja,« je dejal mednarodni mojster fotografije Marko Pogačnik. Marija Lebar Slovenci smo znani po tem, da si svojo hiško radi postavimo sami. Se pravi, s svojimi lastnimi rokami. Še vedno le redki svoj življenjski projekt zaupajo strokovnjaku ali podjetju, ki se ukvarja s celotnim postopkom gradnje. Vzrok je med drugim tudi denar, zidava veliko stane in zakaj bi dajali denar za stvari, ki jih lahko uredimo tudi sami. Že res, zavedati pa se moramo, da izpeljava takšnega projekta, kot je zidava lastnega doma, ni mačji kašelj. Napake, ki jih bomo zgrešili med procesom, bomo močno občutili vsaj na denarnici, lahko pa tudi na sami hiši. Zatorej, če želite zidati pretežno sami, se dobro izobrazite o tem, v kaj se spuščate, spoznajte gradnjo najprej na papigu in šele po izdelavi res podrobnega načrta, se lotite tudi konkretnih postopkov. Veliko koristnih informacij lahko dandanes najdemo tudi na internetu, na voljo je veliko prav gradnji namenjenih spletnih strani, zelo uporabne nasvete pa na svojih spletnih straneh ponujajo tudi različne z gradnjo povezane državne službe. Tudi mi smo se spodaj navedenih nasvetov poslužili s spletnega portala slo.nepremičnine in različnih spletnih strani z gradnjo povezanih podjetij in služb. instalacije za ogrevanje vodovodne instalacije plinske instalacije •«.oljne instalacije - sanitarna keramika irnabbmi latske na| io ogreval lotne črp< iktcft'ji soi jtažahsi vistali MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. /faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 1 o let garancije KBE OKENSKI SISTEMI PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT 0MG Tel.: 03-83 SO 360 Fax; 03-83 90 361 PVC okna vhodna vrata senčila PRAPROTNIKOV A 35, MOZIRJE E mail: ascEOOO@siol.net; www.asc-EOOO.com Delovni čas: od 7.00 do 17.00 ure, sobota od 7.00 do 12.00 ure TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis 411K Hm ■■ Ufi KAKO PRED SAMO GRADNJO? Strožji predpisi in večji nadzor črnih gradenj počasi izpodrivajo »domačo gradnjo« in marsikomu je danes že samoumevno, da se gradnja lastnega doma začne z izbiro arhitekta in nadaljuje s pridobivanjem dovoljenj. - Najprej si pripravite hišni proračun in se ga dosledno držite. Za morebitne dodatne in nepredvidene stroške prištejte še dodatnih 10 odstotkov. Preverite, koliko denarja in pod kakšnimi pogoji si lahko sposodite od bank in ali se vam splača vzeti hipoteko. Razmislite, ali so vaše želje v celoti uresničljive glede na finančna sredstva, kijih imate. - Drugi korakje nakup parcele, kjer bo naš dom stal, saj brez parcele le težko načrtujemo, kakšno hišico bomo imeli. Pred nakupom parcele obvezno preverite, alije zazidljiva oziroma ali boste v kratkem lahko dobili vsa potrebna dovoljenja za gradnjo na njej. Vedeti morate tudi, kako je opremljena s komunalnimi napeljavami, pred nakupom pa je pomembno natančno preverjanje lastništva. -Sledi izdelava načrta našega bodočega doma. Najcenejši način, s katerim pridemo do načrta hiše, je nakup tipskega načrta, ki pa je marsikdaj neprimeren za parcelo, ki jo imamo, veliko tipskih načrtov tudi nima najboljše razporeditve prostorov oziroma so precej neživljenjski. Če se odločite za izdelavo svojega načrta, morate pred obiskom arhitekta zelo dobro vedeti, kaj sploh hočete. In to ne zgolj, koliko spalnic in kopalnic naj bi bilo v vašem novem domu, ampak tudi v kakšnem okolju ga nameravate postaviti in koliko denarja boste lahko za to porabili. - Ko pa so načrti narejeni in dovoljenja zbrana, vas čaka iskanje izvajalca in pogajanje z njim. Vsekakorsevamzgradnjo nikoli ne sme takozelo muditi, da si ne bi vzeli čas in pridobili vsaj tri predračune oziroma ponudbe vsaj treh gradbenikov ali podjetij. Tudi če z denarjem ni težav, nikoli ne pristanite na celotno vplačilo vnaprej, pa četudi vam ponujajo mamljive popuste. Še več, takšnega izvajalca je koristno vzeti pod lupo in preveriti njegova priporočila. - Pred začetkom gradnje se še enkrat poglobite v načrte in se prepričajte, ali ste z načrtovanim v celoti zadovoljni. Spremembe, ki bi sijih omislili med zidavo, bi gradnjo zanesljivo precej podražile. ZIDATE SAMI? POSKRBITE ZA VARNOST PRI DELU! Preden vzamete v roko zidarsko žlico ali lopato, morate vedeti, da za vsa gradbena dela veljajo številni zakoni, predpisi, odredbe in razni pravilniki. O njih se prepričajte pred samim začetkom zidave. Tudi na še tako majhnem gradbišču, kotje vaša kopalnica ali dnevna soba, prežijo številne nevarnosti in najvažnejše pravilo, ki se ga morate držati, je vzdrževanje reda na gradbišču. Na razmetanih deskah se spotikajo sosedje, mimoidoči in predvsem otroci. Previdno z deskami, ki vsebujejo žeblje. Električno napeljavo položite tako, da izključite vse možne nesreče. Kabli, posebno pa vtičnice, ne smejo priti v dotikz vodo. Najpomembnejše seje zavedati, da odgovarjate za vse, ki vam pomagajo pri delu. Vse izko-panejameje potrebno dosledno pokrivati in zavarovati. Najbolje je, da se pravočasno pozanimate o vaših dolžnostih pri ustreznem ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška Stanovanjski Za več prostora in udobja. Izberite stanovanjski kredit NLB, ki vam ponuja vrsto prednosti: • dolgo dobo odplačevanja, • pokritje cele investicije, • možnost izplačila v gotovini, » posebne ugodnosti, ko kredit najame več kreditojemalcev hkrati, • kredit v tolarjih ali v evrih, • možnost sočasne sklenitve življenskega zavarovanja, • veliko izbiro različnih načinov zavarovanja ... Obširnejše informacije o stanovanjskih kreditih NLB pa dobite tudi na spletnih straneh www.stanovanjskikredit.si in na brezplačni številki 080 15 85. Do konca maja vam ob najemu stanovanjskega kredita podarimo kuverto presenečenja, v kateri najdete kupone z ugodnostmi. kredit NLB. PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.o.o.,.Braslovče. Parižlje 1; 3314: Braslovče Obiščite nas tudi v naši gradbeni trgovnč tel. 705 02 80. Kjer vam po ugodnih cenah nudimo gradbeni material, vijake, okovje, pohištveno železo, barve, lake, belo tehnik --------------- Montaža! Dostava na dom! Ugodni mini krediti! Poleg standardne ponudbe materiala za centralno ogrevanje m vodovod vam nudimo celotno adaptacijo kopalnice - kopalniška galanterija . ploščice - armature ARMAL bi HANSA MAVRIČ d.o.o. Podjetje za gradbeništvo Podvrh 18, 3330 Mozirje Td; 03/839 4 2 60 339 42 6 1 Gsm: 041/ 69 42 63 visoke g rad n j e .. ; : nizke ' gradnje ■ ' " z unanja ureditev ♦ ♦ Trgokop d.o.o. Paka 40/ i Velenje www.lrgokop.si Trgovina in storitve d.o.o. Velenje Generalni zastopnik kritine COVERSYS v Sloveniji in Vaš krovec Jeklena strešna kritina s posipomiz naravnega granulata GLAVNICO GARANTIRAMO J^IPRIZ FlexPensio naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo Prednost 080 WWW itili! i I I I I I 19 20 i i i i i i M.ZIVI prizma i i i i i i i i i i i i i i i i i i SREČNO IN BOGATO NOVO LETO 2016 GRADBENIŠTVO Pusto polje 5, Nazarje GSM: 041/631-174 S^ONZAV^g upravnem organu. Tam boste zvedeli, kdaj potrebujete gradbeno dovoljenje in vse druge dokumente, ki so vzvezi s tem. Četo zahteva zakon o graditvi objektov, vam bodo predpisali pogoje, pod katerimi boste lahko gradili objekt. V tem primeru boste morali pri pooblaščenem projektantu naročiti načrte, kijih boste pri upravnem organu vložili v potrditev. Šele na osnovi tega boste lahko pričeli z gradnjo. IZBERITE DOBREGA IZVAJALCA DEL Nemogočeje stalno nadzorovati ves potek del, zatoje nujno najti izvajalca, ki mu lahko vsaj večinoma zaupate. Ni prijetno, če vsako popoldne, ko pridete domov, najdete na svojem gradbišču kupe napak, storjenih medtem ko pač niste imeli časa stati poleg zidarjev. In kako najti dobrega izvajalca? - Povprašajte prijatelje, znance, kdo je bil njihov izvajalec in ali vam ga priporočajo. - Povprašajte pri lokalnih trgovcih z gradbenim materialom, kjeje kakšen izvajalec izdelal dober projekt. - Popeljite se naokoli in če vas kakšna hiša zelo pritegne, povprašajte po izvajalcu. - Iščite izkušenega izvajalca. Neizkušenost začetnikov se lahko pokaže v slabih delovnih navadah in slabih poslovnih odnosih, kar ima največkratza posledico slabo kvaliteto izvedenih del. Priporočamo vam, da izberete izvajalca z vsaj 5 let izkušenj. ZNAČILNOSTI DOBREGAIZVAJALCA Obrtno dovoljenje Pri registriranih izvajalcih, torej obrtnikih, podjetjih, dobite za opravljeno delo račun, kije hkrati, po zakonu o graditvi objektov, tudi garancija za dobro izvedbo del. Finančna sposobnost Izvajalec z najmanj petletnimi izkušnjami in pozitivnim poslovanjem, bo po vsej verjetnosti v poslu toliko časa, da bo dokončal vaš projekt. Neke vrste zagotovilo za toje tudi dovolj velik osnovni kapital (min. 2.100.000,00 SIT), kar naj bi pomenilo, da ima dovolj sredstev in ne potrebuje vašega projekta za plačilo svojih obveznosti za prejšnji mesec. Zavarovanje - Izvajalec del mora imeti zavarovane delavce ali sebe, če delo opravlja sam in splošno zavarovanje obrti oziroma podjetja. Pred izbiro vedno preverite, če ima izvajalec veljavno zavarovanje. Reference Preverite naključno izbrane reference oziroma tiste, ki so najbolj podobne vašemu projektu in se prepričajte o njegovi kvaliteti pri lastnikih objektov. Ribežl Samo s.p. Šiviljstvo in Salon zaves Julita Rozman s.p. 2310 Slov. Bistrica Ljubljanska 48 02 843 18 33 4000 Kranj c. Staneta Žagarja 47 04 234 44 30 ZAVESE, DEKORATIVA, ČIPKE, KARNISE, ODEJE, POSTEUNINA, PRTI. Pri nas jih oblečemo po meri in zadnji modi. Delovni čas: ponedeljek - petek od 9. do 18. ure sobota od 9. do 12. ure. • izkopi • kanalizacija • tlakovanje • asfaltiranje • razbijanje z udarnim kladivom Tudi okna potrebujejo nova oblačila. • prevozi • rezanje betona • storitve s kompresorjem P Velenje Trgolcop d.o.o Paka 40/i Velenje www.trgokop.si Tel.: 03/ 897 02 50 GSM: 041/627 362 Protivlomna vrata SUPER CENA ClT ( + DDV in montaža) 120.000 s**' its Nakup, gradnja ali prenova nepremičnine je pomembna življenjska odločitev in tudi velik finančni zalogaj. V SKB banki smo vam pripravili ponudbo stanovanjskih kreditov za vaš žep: za različne namene, v tolarjih in evrih ter po ugodni obrestni meri in kreditnih pogojih. Odplačilna doba tudi do 25 let za kredit, zavarovan prek zavarovalnice do 15 let. Kreditiramo do 100 % vrednosti investicije. Možnost 100 % gotovinskega izplačila v primeru zavarovanja s hipoteko. Družinski kredit - za isto nepremičnino lahko najame kredit več ožjih družinskih članov. Poskrbite za varnost družinskih članov s sklenitvijo Življenjskega zavarovanja kreditojemalca, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Generali zavarovalnico, d.d. Zavarovanje omogoča dodatno varnost, saj v primeru smrti kreditojemalca odplačilo kredita ne bo bremenilo dedičev (npr zakonskega partnerja, otrok) in bo kredit v celoti poplačan iz tega zavarovanja. Posebna ponudba: do 15. junija 2006 za tretjino nižji stroški odobritve pri kreditu nad i 0 mio SIT. Za bančni, pravni ali prostorski nasvet smo vam v sodelovanju s podjetjema Metropola in Urbi na voljo v SKB svetovalnem stičišču: nasvet@skb.si 080 15 13. Svetujemo v sodelovanju z: Zeleni telefon 080 15 15 Vabimo vas. da se za več informacij ogiasite v poslovalnici SKB banke v Mozirju, Na trgu 19, tel.: 03 839 12 50. : . KAJ NAJ BI VSEBOVALA DOBRA PONUDBA IZVAJALCA? Ponudba mora vsebovati skupno ceno, kjer mora biti obvezno navedeno, ali je vtej ceni že upoštevana ustrezna stopnja davka na dodano vrednost, priporočljive so tudi cene za posamezne postavke del. Na ponudbi mora biti jasno razviden naziv in naslov ponudnika, višina osnovnega kapitala, številka registracije podjetja oziroma obrtnega dovoljenja. ENERGETSKI V1DIKGRADNJE HIŠE Z energetskega vidikaje oblika hiše pomemben dejavnik, ki lahko pripomore k nižji ali višji izrabi energije. Zavedati se moramo, da večja razgibanost obodnih konstrukcij prinaša tudi večjo porabo energije. Za izrabo en-ergijeje najbolj potratna atrijska oblika hiše, najmanj vrstna hiša,slediji dvojček. Seveda je zidava vrstne hiše ali dvojčka mogoča le kot del večjega projekta, kjer kupimo končni izdelek in ne zidamo sami. X Janez Krivec s. p. TIŠLERJEV KAMNOLOM Poljane 18, Rečica ob Savinji Tel.: 03/838 80 27, faks: 838 80 28 GSM: 041/634 514 Kljub temu je še precej dejavnikov, ki pripomorejo k boljši izrabi energije: - Poleg oblike hišeje pomembna tudi orientacija in naklon strehe. Smer slemena vzhod-zahod omogoča v južno streho postaviti sprejemnike sončne energije, idealen naklon je med 30 - 45 %. - Primeren razpored prostorov; dnevni prostori in večje okenske površine na jug, jugozahod, pomožni prostori, kot so stopnišče, garaža, kopalnica in manjša okna na sever, severovzhod. - Priporoča se uporaba vetrolovov na vhodih, grupiranje prostorov z istimi temperaturami in velikost prostorov glede na njihovo funkcijo. Velikosti prostorov določamo tudi glede na to, da jih je potrebno pozimi segrevati. - Dostikrat spregledan dejavnik porabe energije je tudi ureditevokolice in lokacija objekta na parceli. Tako se priporoča takšen razpored dreves, da so iglavci na severni strani, listavci na južni. Iglavci nudijo zaščito pred vetrom in soncem celo leto, medtem ko listavci le poleti, pozimi pa omogočajo zajem sončne energije skozi obodne konstrukcije in okna. NAKUP OKEN - LESENIH ALI PVC? Vprašanje o prednostih in slabostih lesenih oken in oken iz PVC ni enostavno. Lešje naravni material in kottak ima prednost pred PVC, kije ekološko manj primeren, Ker so okna iz PCV relativno novejši izdelek, tudi standardi, predvsem tisti, ki naj bi opredeljevali trajnost, še niso vceloti dorečeni. Če pa se zaradi cene odločimo za PVC okna, se odločimo za kakovostnega proizvajalca. Pravtakoje konstrukcija lesenih oken drugačna od PVC oken. Ta so narejena iz profilov, ki imajo različno število komor in ojačitve v notranji strukturi, zato je tudi kakovostteh profilov lahko različna. Toplotna prehodnost okna je v glavnem odvisna od vrste stekla, saj stekla TRADICIJA+KVALITETA=GARANCIJA www.kleparstvo.si info@ptpdiana.si ■ ■■-■i, ■',-,',1 li ■ 7 Gradbeništvo, trgovina in «prevozi fcAttemsov trg 22, 3342 GornwSM ile vedno ZUNANJI OPLESKI . M - opleski z lazurnimi - ’* PREMAZI (sandolin, beltop, siki liBELJEN-jrFASÄb S- f POLAGANJE TOPLIH PODOVg ^IN LAMINATOV - izposolS'delovnihodrov-^-OBDELAVA GIPS PLOŠČ ““•^ŠTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU GSM: 041 465 744 E - mdil : spetii, ton i@siol.oo' www. speh.toni .com Smo pooblaščeni izvajalci termoizolacijskih fasad s stiropor]em in kameno volno za TIM Laško (demit) in RÖFIX (Cenjene stranke «Inescamo. da smo se preobiikox ali iz Slikopleskarstx a Špeh Anton š.p. v ŠPF.M d o o in s tem spremenili tudi sede/ pod jet ja, ki je sedaj v Gornjem Gradu, Attemsos tri; 22. NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu RÖFIX in DEMIT s stiroporom in kameno volno) (zaključni sloj po sistemu RÖFIX in DEMIT, 500 barvnih odtenkov) Izdelava originalnih predračunov. . |p| t“-:> : 0% <©§»© oio Vas skrbijo dražje kurilno olje ali plin? Temu vprašanju se tudi v prihodnosti ne boste izognili v kolikor ne boste korenito spremenili vašega ogrevalnega sistema: *5nä v” TOSHIBA Pan__ MIZARSTVO jjAVBNO POHIŠTVO rOPNIK IN MONTER*|r AW IN ALU STAVBNO POHIŠTVO Letuš 6a, Šmartno ob Paki Tel.: 03/89-15-146 p' Faks: 03/89-15-147 GSM: 041/628-528 051/628-528 VABLJENI V NAS RAZSTAVNI SALON ATRIJ Stanovanjska zadruga z.o.o. Lava 7, Celje, Tel.: 42-63-122 GSM: 031/342-118, www.sz-atrij.si Prodamo 2 gradbeni parceli na Ljubnem (793 m2 in 856 m2). ODLIČNA LOKACIJA! sončni strani... Možnost financiranja, ureditev upravnega postopka, inženiring predstavljajo glavni del površine. Tako približno velja, da je toplotna prehodnost lesenih oken ekvivalentna tri komornemu sistemu pri PVC oknih. Pri dobro izdelanem oknu je prepustnost zraka na pripirah lesenega okna boljša kot pri PVC oknu. Zagovorniki naravnih materialov se lahko odločijo za vgradnjo lesenega okna, ki ga na zunanji strani varuje profil iz aluminija. Takšno okno združuje prednosti lesenega okna-toplino lesa, dobro toplotno izolacijo, dimenzijsko stabilnost, visoko obstojnost, zaščito lesa pred UV žarki, pojavom zmrzali in vročino. Zrak med lesenim in aluminijastim profilom omogoča tudi dobro prezračevanje in stem ugodno mikroklimo v prostoru. Pri nakupu PVC oken upoštevajmo sledeče: -Zeloje pomembna kakovostvarjenih spojev. Četa ni zagotovljena, lahko zrak, ki pride v komoro z armaturo, prične kondenzirati. - Pri vgradnji oken iz PVC na višjih legah, je UV sevanje močnejše, zato lahko pride do poškodb okvira, če nimamo vgrajenih kvalitetnih PVC profilov. SANACUASTREHE Tudi sanacija streheježesama zase velik projekt, ki se ga, za razliko od gradnje hiše, lotevamo večkrat, To je, glede na to, da naš dom varuje pred številnimi vremenskimi nevšečnostmi, tudi razumljivo. Seveda pa mora biti streha ravno iztega vzroka zanesljiva in dobro izdelana do vsake podrobnosti. Za sanacijo strehe se navadno odločimo, ko leta doseže svojo načrtovano življenjsko dobo. Če streha že pušča in se na objektu že dela škoda, je popravilo nujno, a hkrati že (pre)pozno. Sanacijo strehe opravimo tudi takrat, kadar menjamo namembnost prostora pod streho. Pri bivalnem podstrešju moramo zagotoviti vse pogoje za normalno bivanje. To pomeni, daje izolacija strehe dovolj kakovostna inje bivanje pod njo udobno tako pri -30°C kot pri 40°C zunanje temperature. Temperatura tik pod strešniki lahko v poletnih mesecih naraste tudi nad +70°C ali več. Ravno zatoje pravilna izolacija streheza bivalno podstrešje še kako pomembna. PREKRIVANJE STREH z različnimi pločevinastimi kritinami SKANDINAVSKA KRITINA - £020!) föZXEQ/GSßC? /A GERARD P** iilf/r (Ste v dilemi pred izbiro kritine - pokličite zdaj! KLEPARSTVO VREŠ Tel: 03 58 86188, GSM: 041 644 323 Loluä 81, 3327 Šmartno ob Paki Info o kritinah tudi na: www.kloparstvovrcs.com KOMU ZAUPATI SANACIJO STREHE? Popolna sanacija strehe vključuje zamenjavo strešne kritine in zamenjavo slabih delov ostrešja, tudi ustrezno izolacijo. Če je treba namestiti nove strešne letve, je priporočljivo, da se vgradi spodnja napenjalna folija ali spodnja streha s kontra letvami. Streho varuje pred vdorom snega in prahu in je priporočljiva za urejena podstrešja. Sanacijo strehe praviloma zaupamo podjetjem, ki takšne sanacije opravljajo in imajo z njimi izkušnje ter upoštevajo vsa najnovejša spoznanja s področja gradbene fizike streh. Poleg tega omogočajo plačilo s kreditom, ki olajšuje financiranje posega. ■ JEVŠNIK ZAKLJUČNA DELA - montaža visečih stropov - montaža predelnih sten - izdelava mansard kMllf m Rigips U, (Armstrong Telefon: 03 897 52 36, faks: 03 897 52 37 Mobitel: 041 639 316 Slavko Jevšnik s.p., Kraigherjeva 6b, 3320 Velenje SANJSKI Hl6m¥!l SeliVđ sc sigma barve odlikujejo vrhunska kvaliteta, konkurenčne cene, čisti barvni odtenki, majhna poraba, izredna prekrivnost, dolga obstojnost in enostavna uporaba. TRGOVINA JjSnS^ BARVE IAKI #1KIA d.o.o. Levec 56, Petrovče. 03/ 547 17 18 SIGMA COATINGS Stanovanjski kredit, da! -SV% banka celje Stroški odobritve www.banka-celje.si Ag3 design VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d.d. v Stane Ropotar, —i ^ h?™ SnU Soseska 15, Prebold ■ Wir te!.: OS 705 31 83 □ cLp.a 3 9sm: 041 646198 Lava 42, 3001 CELJE, p.p. 323 Telefon: 03/ 42 66 366, Telefax: 03/ 42 66 380 CVE LATKOVA VAS, tel: 03/ 70 00 122 izvajanje del nizkih gradenj -VZDRŽEVANJE CEST -IZGRADNJA CEST - UREJANJE IN IZGRADNJA HIŠNIH PRIKUUČK0V TER DVORIŠČ - IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV -IZDELAVA KANALIZACIJ -ASFALTIRANJE POVRŠIN -POSTAVITEV PROMETNE SIGNALIZACIJE -ZBIRANJE IN PREDELAVA INERTNIH GRADBENIH ODPADKOV PESED toplotna tehnika Justin Sedeljšak s.p. 3303 VRANSKO, Prapreče 25, Tel.: 03/703 84 90, faks: 03/703 84 95 OKROG EDINEGA SVETA Izšla fotomonografija in potopis Matevža Lenarčiča V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila 10. maja predstavitev potopisa in fofomonografije Zgomjesavinjčana Matevža Lenarčiča Okrog edinega sveta. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta. Na predstavitvi se je Rečičan predstavil z diapozitivi in zanimivim predavanjem, kako je v 80 dneh preletel svet v ultra lahkem letalu, kaj vse je občutil ob pogledu na čarobne, divje in neobljudene pokrajine ter s kakšnimi spoznanji se je vrnil domov. Znani slovenski letalec, alpinist in fotograf je na vznemirljivi poti fotografiral čarobno lepe in skrivnostne pokrajine, ki jemljejo dih. Avtorju uspe na vseh fotografijah Zemljo prikazati tako, da se ji čudimo in do nje začutimo globoko spoštovanje. Uvodne misli je v fotomonografijo, kjer je zbral vse slike s svoje dolge poti, zapisal Jože Lenič Potopis z istim naslovom pa prinaša informacije o njegovem podvigu. Leta 2002 je namreč nameraval obleteti svetz ultralahkim letalom, vendar ga je kanadska birokracija ustavila potem, ko je us- pešno preletel tri četrtine poti. Drugi poskus je uspešno izpeljal dve leti kasneje po malo spremenjeni poti. Spremno besedo je dodal Igor Škamperle. Pri tem je zapisal, da so spoznanja, ki jih pridobivamo ob srečevanju z drugimi kulturami, oddaljenimi pokrajinami in mnogoterimi potmi življenja, odvisna od zornega kota, iz katerega opazujemo svet, V vedno odprtem obzorju človek raziskovalnega duha laže dojema sebe in sprejema enkratnost svojega bivanja. Marija Šukalo Va6imo 'Vas na “Mozartov večer s slowfood-om”, ki bo v Jiotefu (Paka vpetekj, 19.maja 2006. (DoHrodeCna prireditev ‘Vas 60 popeljaCa v (as velilsga umetnica s tipičnimi jedmi, llavirsljm recitalom in cvetličnimi aranžmaji IgraCi Sodo učencigfas6ene šofe ‘Fran ‘Korun KpžeCjskj 'Rezervacije sprejemajo v 'Jfotefu