Red je duša umnega gospodarstva.
Marsikter gospodar je zgubil pohištvo in premoženje, ker ni znal prerajtovati dohodkov in stroškov svojih; in marsikter, če še tako priden in delaven, nima sreće pri svojem početji, ker ne ve časa in dela uredovovati.
Nar boljši gospodar ni tisti, ki največ dela in skopari, ampak tisti, ki vse ob pravem časa opravlja, in kteri ne izdaja več, kakor toliko, kolikor mu dohodki njegovi pripušajo.
Veliko manj revšine bi na svetu bilo in imeli bi vec veselih ljudi, ako bi se bolj raj tati učili, ter bi bili bolj reda in natanjčnosti vajeni. Posebno kmetovavec, ki je še tako priden, če pa ni reda v njegovem gospodarstvu, ue bo obogatil, ampak obožal bo. Taki nikoli ne ve, kje mo glava stoji, opravlja tedaj zdaj to, zdaj uno, pa ne da bi bil prej potrebno premislil ali se pripravil k delu. Vsred dela potrebuje tega in unega orodja, pa ga ne more najti, tega ali uoega pomogleja, pa ga ni ravno na roko. To ga m erzi; začne godernjati in kali sebi in družini svoji veselje do dela.
. 30 kr.
List 8
Ako se primeri, da ima kak dan nenavadno veliko plačila, mu naredi to luknjo v mošnjo in gospodar se vstraši. Kje če en hip toliko dnarja vkup spraviti? Ga dobiti, mora potrebno delo zapustiti, ter po vsih kotih dnarja iskati. Tako ne pride nikoli iz zadrege, temoč vedno globokeje va-nje zagazuje.
Takih zmotnjav ogibati se, je dobro, da se gospodarske dela, družbinske opravila, dohodki pa stroški poredoma marljivo zapisujejo. Nemogoče je namreč, dobro hišovati će se gospodarstvo in gospodinstvo z nekoliko vpisnimi bukvami ne spremljate.
Jez poznam umnega in premožnega kmetovavca (in gotovo je več takih), ki v tem oziru ima sledeče bukve za vpisovanje:
1. Poljske bukve. V teh so zapisane vse zemljišča njegove: njive, polja, senožeti in gojzdi, njih velikost; kaj so to leto sejali in kaj se bo vprihodnje, koliko se vsako leto pridela žita, klaje ali lesa. On ima vse svoje zemljišče v svoji izbi. Knjigi pridjan je dodatek. V tega zapisuje stan živine: koliko je ima, koliko je vsako ži-vinče veljalo, počim se je to ali uno prodalo; kdaj je živina vergla; koliko in kakšine klaje je potreba, itd.
S. Bukve dohodkov in stroškov. V te zapisuje, kar skupuje in dobiva, in kar izdaja ali izplačuje, koliko je žita, sočivja, sadja itd. prodal, kaj mu mleko, slanina donaša itd., pa tudi kaj ima odrajtovati na davkih ia družin davšinah, za plačo hlapcem in deklam, za popravljanje hiše ali poljskega orodja itd.
3. Zapisna knjiga za razne opazke. V ti je zapisano: kaj ima vsaki dan opravljati ali dogotoviti sam ali družina njegova.
„Pa, moj Bog!a bo rekel marsikter bravec, „treba bi bilo tedaj, da bi človek vedno pri bukvah sedel in pisaril! To bi bilo vendar prav sitno in težavno".
Nikakor, prijatel! Kadar se je gospodar tega reda navadil, gre zapisovanje prav naglo spod rok. Oo se s temi bukvami tako dobro soznani, da z malo čerticami enkrat začeti red naprej prede, in da skorej živeti ne more, ako ni vsaki dan s peresom pri njih. Tako zapisovanje raz-svetluje mu, kakor večna luč, vae gospodarske razmere, ter mu kaže lepo plačilo neutrudljivega napredovanja njegovega. Veseli ga tudi vselej, kadar koli v te bukve pogleda.
Zapisuje se pa v bukve vsakokrat po dokončanem dnevnem opravilu, tedaj nar bolje na večer, in to takole:
1.  Kaj se ima na jutro in po kterem redu opravljati.
2.   Kaj je najpervo, kaj drugo itd. storiti. Pri tem je poglavitna reč, da se pervič nar bolj potrebno tudi najprej stori; drugič, da se nič na jutri ne odlaša, kar se utegne danes storiti; tretjič, da se vedno misli, kaj bi se moglo boljše narediti, kakor ec je doslej narejalo.
Gledati je dalje, da vse v hiši je na svojem odločenem mestu, od ključa dnarne skrinje noter do cepca, da vse se v tamnem lahko najde, kadar se potrebuje.
Ne verjel bi človek, kako lepši je večer in kako ve-selejša je nedelja gospodarju, kako je zadovoljen sam seboj, kadar je vse dela svoje poredoma in natanko bil doveršil.
Red in natanjčnost v vsih rečeh napravljata, da je serce mirno in zadovoljno, da človek je veselejši in boljši. Lože umira clo, ko mu je zadnja ura dotekla, ako je lepo uredjenarajtinga njegova.                             J. Š.
-   30   -