^redsednik republike v parlamentu, vlada na izredni seji Predsednik zanikal vpletenost v afere I dokaj ostrem govoru pred poslanci je predsednik republike Milan Kučan povedal, da se Jčgove besede namerno sprevračajo, da postaja za nekatere laž dokazilo in da je na ^pravilnosti večkrat opozarjal, nikdar pa ni govoril o nikakršnih scenarijih političnih jOgajanj v Sloveniji. Se naprej bo ravnal skladno z ustavo in moralnimi načeli. Vlada pa je na ^edni seji obravnavala "zadevo Smolnikar". Gorenjska^ Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM V ŠEFIH HRANILSICE-GLOBIS KRAS J i Mubljana, 22. aprila - Vlada J. v torek na izredni seji i^vnavala poročilo minis-komisije o dogodku v "'Pali vasi 20. marca oziroma 5eri Smolnikar" in ugotovila, i v tem primeru organi JDrambnega ministrstva niso »vnali zakonito. UgotovUa pa le> da j ftatva ni popolno in ga je treba predvsem ravnanja jadnike Poročilo notranjega min- * ~i popolno in ga je treba , predvsem glede za-i ravnanja nekaterih l%7"n0V, n°tranie8a ™ini?- • v«>dnem poročilu je y[aj popoldne razpravljal „ial državni zbor. vlad N Po oceni e se razmere in odnosi j ministrstvoma za obram-\JJ' notranje zadeve urejujejo, ^stavljena je nujna komu-k?^ja, v zakonih, ki nastajajo, o )e treba delovanje varnost-m natačno opredeliti in .jotoviti nadzor nad njihovim >njem. ^ zahtevo poslancev držav-pogzbora pa je v sredo v * Katerem je giajai lanu v|a°wt desno politiko in tudi i|L-v? Čeprav je soglašal z ■»JrPi premiera za prepreče-nezakonitosti, sproža ra-jJ* odmeve. Zanikal je svojo ij/^vno vpletenost v afere, v anje raznih političnih sce- narijev, prav tako pa tudi vple- predsednik nekaj zvedeti, tenost ljudi iz svojega urada, namesto, zakaj predsednik ni Svojevrstno spričevalo države vedel. Grajal je obračanje in je spraševanje, kako je mogel zlorabljanje njegovih izjav, po- novil bistvo vsebine svojega nastopa v Novi Gorici in dejal, da je njegova prva dolžnost spoštovanje tistega, kar so Slovenci večinsko sklenili na plebiscitu decembra leta 1990. Navedel je primere svojih opozoril vladi, ko naj bi šlo za kršenje zakonov in človekovih pravic in zagotovil, da bo še naprej, tako kot doslej, spoštoval ustavo in se držal svojih moralnih načel. Zavzel se je za hitrejšo popravo krivic, za odkrivanje nepravilnosti in zlorab, za hitrejše urejanje odnosov med državo in Cerkvijo. Nereševanje teh problemov kopiči protestno razpoloženje nezadovoljnih državljanov. Sicer bo nezadovoljstvo poskušalo samo vzeti svojo pravico. Pravočasno zaznavanje protestnega potenciala terja hitre, pravočasne in prepričljive odgovore, je dejal predsednik. Vlada pa je ta teden obravnavala predloge zakonov, ki naj bi razkrili in preprečili korupcijo. Posebnega zakona ne bo sprejela, ampak bo to dosegla s posameznimi področnimi zakoni. Vlada prav tako ne zavrača predloga opozicije, da bi za problematiko javnega dolga najelitujo neodvisno revizijsko hišo. • J. Košnjek, slika J. Pelko Zbornica se je sama lotila promocije na tujem Ministri vsak po svoje Zbornica je presekala, saj se v dveh letih in pol niso uspeli dogovoriti, kljub številnim poskusom. Ljubljana, 19. aprila - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je sprejel program gospodarske promocije v tujine, o čemer se z državo v dveh letih in pol niso uspeli dogovoriti. Ministri se s promocijo ukvarjajo vsak po svoje, brez programa, brez koncepta, brez strategije, praviloma diletantsko, prestižno, neučinkovito in pogosto škodljivo, je bil izjemno kritičen predsednik zbornice Dagmar Suster. Celovit program gospo- teme in nastal bo spor, je darske promocije na tujem dejal Šuster. ni le promocija in sodelo- V proračunu je bilo lani vanje na tujih sejmih, tem- za promocijo namenjenih 12 več program pospeševanja milijonov mark, slab milijon izvoza, saj potrebujemo dva je pred koncem lanskega do trikrat večji izvoz, če leta prejela zbornica. 90 želimo postati povprečna odstotkov denarja so torej evropska država. Gre torej porabili državni organi, pn opredelitev ciljnih trgov in delu pa je bilo ravno obrat- to je zbornica napravila v no' saJ 8a Je 90 odstotkov svojem programu, s katerim opravila zbornica. V sodob- je presekala dvoinpolletno "P dr*3™*1 « s promocijo neuspešno dogovarjanje z ukvarjajo profesionalne us- državo. Prepričan sem, da tanove m gospodarska zdru ima predsednik vlade že pol leta pozitivno stališče do tega, vendar se kljub temu nič ne zgodi, če zbornična staliSča ne bodo sprejeta, bomo odprli vse druge ženja, pn nas pa se za "promocijski" denar pulijo posamezna ministrstva in govori se, da ima vsak minister seznam eksotičnih dežel, ki jih namerava obiskati. • M. V. iZZČLlČEV DAR ZA KAŠČO - Včeraj je bil v kapeli Loškega gradu slovesni podpis J2/we ""ine, s katero je akademski slikar France Mihelič svojemu rojstnemu kraju &rll delo, ki je nastalo, kot piše v listini, "v zenitu ustvarialnostt nastalega opusa . 2?«* Mthellč je bil rojen 1907. leta v Vtrmašah prt Škofi Loki, veliki dar pa bo ^"»Ijen kot stalna zbirka v kaščL Ta objekt še prenavljajo In naj bi W jotov v juniju. Kranj 21 aprila - Tradicionalno tekmovanje za učence osnovnih šol in srednješolce Kaj veš o prometu je v torek pripravil Svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu občine Kranj skupaj z odborom Združenja šoferjev in avtomehanikov Kranj. Tekmovanje je bilo v Osnovni šoli Lucijana Seljaka v StražiŠču. Ocena strokovne komisije je bila, da učenci dobro poznajo cestno prometne predpise, kar je hkrati pohvala mentrojem v osnovnih šolah v kranjski občini Med srednjimi šolami je bil najboljši Matej Martelj Iz Srednje šole Iskra, med osnovnošolci pa je zmagal Gregor Saje z Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju. Oba se bosta udeležila državnega prvenstva, ki bo 14. maja v Murski Soboti • A. Z. N°vo vodstvo Kokre l4j?nJ\ 21. aprila - De- Svet -----_A vodenje podjetja v oranjem mandatnem iffV Za vrlilko dolž-tv!}1 direktorja je delavski 6niLimenoval dosedanjo C*n.° direktorico An-U° Luznar. Razpis pa \Z v tem primeru seve-**orau ponoviti. • M.V. 486/40 že od 153.478,00 SIT ali 8925,00 SIT mesečno! Tel./Faz: 064/ 22 10 40 CITROEN CELOVEC ■ NAD.DEU »DOD. OPREMA SERVIS ■TUDI POSEBNI MODELI VOZIL ZASTAVLJAL Koro**« <*« 41 K™nt*JZ'zi*12S3fr SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA. KOOPERACIJ, PODJETNIŠTVA ■ predstavitev obrtnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije ■ ponudba kooperacij - inovacije ■ predstavitev strokovnih šol PROST VSTOP - PROST VSTOP KRANJ, 26 - 29 .4. '94 SPAR - MARKET SPAROVEC STRUGA -Strau 27 tel.:0043-4227-23-49 < Q H < g VELIKA KOTNA BRUSILKA1230,2200 WAT 950 ATS • 115,500 WAT 415 ATS 189 ATS » IZVOZNE I g MALA KOTNA BRUSILKA O PAMPERS Iz govora predsednika republike Milana Kučana v državnem zboru Laž je postala dokazilo Državni zbor me sicer ne sprašuje neposredno po moji domnevni vpletenosti v zadevo Smolnikar, je pa to vprašanje javnosti tako rekoč vse čas vsiljevano s strani tistih, ki bi se po moji sodbi želeli razbremeniti odgovornosti zanjo. S polno odgovornostjo zagotavljam, da s to zadevo nisem povezan, niti ljudje iz mojega urada. In to velja tudi za vsa podobna nezakonita dejanja, je dejal med drugim predsednik države v sredinem nastopu v državnem zboru. Glede nastopa na Pahorjevem večeru v Novi Gorici je predsednik povedal, da je že večkrat pojasnjeval vsebino, in se vprašal, zakaj je bilo s tem nastopom toliko manipulacij in zakaj ni bil celovito predstavljen javnosti. Tako bi državljani zvedeli resnico, in to pravico imajo, kaj je v resnici govoril predsednik. Žal smo priča potvarjanju in kršitvi verodostojnosti izrečenih besed. Nekateri so vzeli laž kot dokazilo, je dejal Milan Kučan. "Moji nastopi v časnikih so vsakomur dosegljivi. V nobenem od teh zapisov ali nastopov ni bilo prav nobene podlage za trditve o napovedovanju kakršnihkoli scenarijev dogajanj in likvidacij in o zavzemanju za to, da bi bila za premagovanje političnega nasprotnika dovoljena vsa sredstva. Takšne razlage mojih besed so sprevračanje in namerno podtikanje prav tistega, kar sem izrecno zavračal. Res je prav nasprotno," pravi predsednik. Milan Kučan je državnemu zboru povedal, da je v preteklosti večkrat opozarjal na delovanje varnostnih služb in kršitve človekovih pravic. Govoril je o skupini, ki se razglaša za Civilno inicijativo in njenih anonimkah, o stalnih grožnjah z dosjeji, o mafijah, novih m starih, ter o pojavih ilegalnih skupin, ki delujejo kot paraobveščevalne službe. Opozarjal je, da naša država protiobveščevalno ni dovolj zaščitena, in da bi bilo pri vladi koristno ustanoviti svet za nacionalno varnost, ki bi ob parlamentu usmerjal, usklajeval in nadzoroval delo naših obveščevalnih služb. Nujna je takojšnja vzpostavitev vseh pravnih in institucionalnih temeljev in okvirov za učinkovito delovanje nadzornih mehanizmov nad represivnim aparatom države. Naštel je primere, ko je opozarjal vlado na, po njegovi sodbi, na samovoljo državnih organov in funkcionarjev: spornost vladne uredbe o činih in poviševanjih v ministrstvu za obrambo, spornost vladnega soglasja k razrešitvi načelnika štaba Teritorialneobrambe, sporno podeljevanje odlikovanj v obrambnem ministrstvu, nedopustno poseganje vojaških oseb v politiko, neobveščanje predsednika kot vrhovnega poveljnika o dejanskih razmerah v obrambnih silah, protipravno in samovoljno razporejanje častne enote, nezakonito prilaščanje pristojnosti za odpust vojakov. Smisel opozoril je bil, da se do sprejema novih zakonov spoštujejo stari. Predsednik Kučan je pozval politične sile k sodelovanju. Dejal pa je, da na volitvah nekdo vedno zgubi ali dobi manj, kot je pričakoval. V Sloveniji nekateri nočejo priznati ne prvih ne drugih volitev. Vprašal se ie, katere volitve bomo sploh priznali. "Kdor razume domovino kot deklino, ki si jo je moč prilastiti in jo samovoljno izrabljati za svoje cilje, za ozke cilje skupin ali posameznikov, ta jo bo v trenutku, ko mu bo odslužila, tudi zavrgel," je dejal na koncu govora.. • J.KoŠnjek, slika J. Pelko ISKRA STIKALA KRANJ, d.o.o. Savska cesta 14, 64000 Kranj POSTANITE DELNIČARJI PODJETJA ISKRA STIKALA V podjetju Iskra Stikala Kranj postopek lastninjenja res še teče, vendar ni razloga, da ne bi že začeli zbirati lastninskih certifikatov sedaj in nekdaj zaposlenih v podjetju ter upokojencev. Zato vas vabimo, da se odloČite, da postanete delničarji podjetja Iskra Stikala. Prvi korak v tej smeri je, da nam prinesete svoj lastninski certifikat, ki ga vam bomo kasneje zamenjali za delnico našega podjetja. KJE IN KDAJ VAS PRIČAKUJEMO? Lastninske certifikate, ki ste jih prejeli po pošti in ki uradno nosijo naslov Obvestilo o odprtju računa lastninskega certifikata državljana, lahko prinesete v Stikala vsak delavnik od 10. do 13. ure, in sicer od 18. aprila do 13. maja 1994. Lastninske certifikate sprejemamo v upravni stavbi ob glavnem vhodu 07/43 v ISKRO, I. nadstropje, Savska loka 4. Informacije dobite po tel. 221-321, interna 32-26. Za oddani certifikat boste prejeli potrdilo. Lastninski certifikat lahko prinesejo: - vsi sedaj zaposleni v Stikalih - vsi nekdaj zaposleni v Stikalih - vsi upokojenci podjetja Stikala - vsi, ki so bili kadarkoli zaposleni v Iskri Elektromehaniki Kranj ali Iskri Kibernetiki Kranj ali so še zaposleni pri njunih pravnih naslednikih Ko bomo imeli že tudi s strani pristojnih organov potrjen program lastninskega preoblikovanja, vas bomo ponovno povabili na obisk. Takrat boste lastninski certifikat zamenjali za delnico podjetja ISKRA STIKALA in postali boste pravi solastnik našega in vašega podjetja. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA % Državni zbor obravnaval nekatere pomembne zakone Dolg do žrtev političnega nasilja Državni zbor je v sredo opravil prvo obravnavo predloga zakona o popravi krivic, ki ga i*| imenu Združenja žrtev komunističnega nasilja predlagala v postopek Slovenska ljudska stranka. Za en dan je prehitela vladni predlog. Prva razprava je bila strpna, saj naj bi bil tu zakon tudi ena od oblik dejanske narodne sprave. Ljubljana, 22. aprila -Državni zbor marčnega zasedanja še ni končal, zato začetek aprilske seje še čaka. Poslanci so se odločili, da ga ne bodo začeli prej, preden ne bo končana marčna seja. Državni zbor je v torek brez večje razprave v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o političnih strankah, v drugi obravnavi pa z nekoliko več polemičnosti predlog zakona o kazenskem postopku in predlog zakona o državnem tožilstvu. V sredo so državnozborski poslanci dokaj strpno, kar je skoraj neverjetno glede na razgrete politične strasti in medsebojna očitanja, kdo je novi demokrat in kdo zastopnik starih sil, prvič obravnavali predlog zakona o popravi krivic Na predlog Združenja žrtev komunističnega nasilja ga je v postopek, dan pred vlado, posredovala Slovenska ljudska stranka. Ker je bil ta predlog prej vložen v proceduro kot vladni in ker sočasno ne moreta biti v postopku dva zakonska predloga na isto temo, so poslanci obravnavali predlog Slovenske ljudske stranke. V 45 letih starega režima je bilo Sestal se je državni svet Svetniki bi radi svoj proračun V sredo so se sestali tudi driavni svetniki. Ker jim driavni proračun odmerja vedno manj denarja za delo, so terjali, da naj bi imeli pravico do svojega proračuna tako, kot ga imajo urad predsednika republike, ustavno sodišče in driavni zbor. Drlavni svet bi letos potreboval za delovanje dobrih 168 milijonov tolarjev, vlada pa mu je namenila dobrih 130 milijonov tolarjev. Drlavnemu zboru bodo ponovno predlagali, da naj bi imel svet pravico do odložilnega veta tudi na posamezne člene zakona in ne le na zkon kot celoto. Glede lokalne samouprave pa so menili, da je treba čimprej sprejeti zakon o financiranju občin in da bo nujno povezovanje občin v pokrajine. STRANKARSKE KOVICE Slovenska nacionalna stranka Kranj Številne pobude državnemu zboru Kranj, 22. aprila • Slovenska nacionalna stranka je letos predlagala državnemu zboru kar šest predlogov zakonov: za spremembo grba in za določitev državnopravnega simbola, za ustanovitev državnega filmskega sklada, za večjo zaščiti gob, gozdnih sadežev in zelišč v okviru spremenjenega zakona o gozdovih, za praznike in dela proste dneve v Sloveniji, za zaščito podzemnih jam in spodbujanje jamarske dejavnosti in za spremembo zakona o Banki Slovenije. Stranka obvešča, da ima uradne ure vsak četrtek med 19. in 20. uro na sedežu stranke v Kranju, Poštna 3, soba 510. • J.K. Slovenski krščanski demokrati Ivan Oman ustanavlja ljudsko krilo Velik del članstva stranke Slovenskih krščanskih demokratov razmišlja tako kot mL K nam pristopajo ljudje, ki sicer niso člani stranke, pravi Ivan Oman, pobudnik ustanovitve ljudskega krila, in trdi, da njihov cilj ni razdelitev stranke, ampak prizadevanja, da bodo njihova stališča postala v stranki večinska. Ljubljana, 19. aprila - Razen Ivana Omana so člani iniciativnega odbora za ustanovitev ljudskega krila Primož Bule, sicer predsednik Mladih krščanskih demokratov, Janez Pogorelec, Igor Saksida, Igor Senčar in Bogomir Vnučec. Primož Bule je na torkovi časnikarski konferenci povedal, da namerava nastajajoče ljudsko krilo na jutrišnji konferenci stranke v Zagorju predlagati oblikovanje vladne koalicije LDS, SKD, Slovenske ljudske stranke in socialdemokratov. Ce je LDS sredinska stranka, potem se lahko povezuje tako levo kot desno, če že ne obeh pa bi bilo dobro dobiti vsaj eno od obeh strank v vlado. Nastajajoče ljudsko krilo se boji, da SKD zaradi nagovarjanja sredinskih in levosredinskih volivcev ne bi zgubila desnosredinske usmeritve in podpore volivcev, da ne bi zginil žlahtni konzervativi-zem, ki temelji na ohranjanju tradicionalnih vrednot, kot so poštenje, skromnost in delo za narodovo blagostanje in da stranka ne bi zgubila uravnoteženosti, zmernosti in prepoznavnosti. Zato krilo zagovarja bipolarnost slovenske politike, kar omogoča dialog in prepoznavnost različnih političnih opocij. Sedanja nepreglednost samo koristi starim političnim silam. Vzpostavitev demokracije in mehki prehod vanjo ne sme biti njihova legitimacija. Krilo se bo zavzemalo za odpravo privilegijev in za razčiščevanje preteklosti. Ker tega nismo štorih, smo v globoki moralni krizi. Cilj je ohranjanje tradicij in vrednot slovenskega naroda, sodelovanje, povezovanje in združevanje s sorodnimi strankami, jasna in prepoznavna politika stranke, pravičnejša porazdehtev družbenega premoženja in bremen prehoda v tržno gospodarstvo ter enakopraven dialog z vsemi političnimi silami, na pošteni in enakopravni osnovi. • J.Košnjek Združena lista socialnih demokratov Škof j a Loka Kako s certifikati Škofja Loka, 22. aprila • Združena lista socialnih demokratov Škofj a Loka vabi v ponedeljek, 25. aprila, na pogovor na temo Kako s certifikati. Pogovor bo ob 17. uri v veliki predavalnici osnovne šole Peter Kavčič v Škofj i Loki (za Namo). Sodeloval bo znani slovenski gospodarstvenik in finančni strokovnjak Sveto Kobal. med 5 in 6000 političnih zapornikov in deportirancev na osnovi sodnih in upravnih odločb. Okrog 2000 jih je opravljalo tako imenovano "družbeno koristno delo", okrog 600 Slovencev je bilo na Golem otoku, nad 1000 je bilo žrtev povojnih sodnih procesov, potem pa so bili še kaznovani kmetje, duhovniki, kulaki, desidenti in podobno. Večji del teh ljudi je Že pokojnih, živih naj bi jih bilo še med 2 in 3000. Povprečno so ljudje "sedeli" 44 mesecev. Poravnava krivic bi slovensko državo po mnenju predlagatelja stala maksimalno 40 milijonov mark. Zakonu v državnem zboru ni nihče nasprotoval, bili pa so pomisleki, da ta številka ni prava, ampak je bistveno večja, da je treba večji delež odškodnin poravnavati z državnimi vrednostnimi papirji, ker bi sicer po enem letu, ko bo zakon veljal, do dna načeli državni proračun. Gotovinska odškodnina bi preveč obremenila generacije, ki pri tem niso imele nič zraven. Zakon določa popravo krivic bivšim političnim zapornikom, bivšim političnim preganjan-cem, pomorjenim žrtvam vojne, ki imajo pravico do povrnitve dobrega imena do kulturnocivihzacijskega f kopa, in najožjim družinski«1 članom. Upravičenci naj bi o«e osebe, ki so imele med 6 aprilom 1941 in 8. april01" leta 1990, ko so bile p<7e svobodne volitve, stalno pJ*01' vališče v Sloveniji. V preo^ zakona so zapisali, da bi osew ki ji je bilaodvzeta prostost. ^ vsak mesec dobila pavšalno odškodnino 1.000 mark. gotovini oziroma tolarski pr^ tivrednosti naj bi izplačali W oziroma 600 mark, razliko f 1.000 mark pa naj bi po**®! obveznicami, delnicami in gim državnim premoženje1"' Cas zapora naj bi se v dvoj' nem štetju štel v pokojnins*" dobo. Pokojnina naj bi s ponovno odmerila in sicer n osnovi statusa, ki ga je lta. zapornik pred izrekom k?2"' ne pa na osnovi plače, ki )°> imel po izpustitvi iz zapfj* razen če je ta ugodnej^ Državni zbor bo o zakon« drugi obravnavi odločal to*r Zakon naj bi imel gmo1"0^ moralno vrednost, umir»."v naj bi politične napetosti slovenski državi. • J. ^ jek, foto J. Pelko -A\ Slovenska ljudska stranka predlaga Gospodarski program za Slovenijo Napisala ga je skupina, ki jo je organizirala sjove.nS^* ljudska stranka. Program so napisali mag. Andrej Ap'e Viktor Blažič, Miha Burger, Peter Lampič, Metka Kan»«F Lukač, Janez Podobnik, Edo Ravnikar, dr. Tone Stroj' ' Tit Tumšek, Janez VindiL dr. Franc Vodopivec, dr. rtv Zagožen in dr. Anton P. Železnikar. Ljubljana, 19. aprila - Gospodarski program za Sloveni-jo je nastajal v okviru programskega sveta Slovenske ljudske stranke v sodelovanju s Civilno incija-tivo. Predstavili so ga v torek zvečer v Cankarjevem domu, temelj programa pa je program Demosa in Slovenske ljudske stranke. Po njem naj bodo Slovenci lastniki slovenskega gospodarstva, kar zagotavlja politično in gospodarsko samostojnost. Program je, kot pravijo avtorji, jasen, nedvoumen in uresničljiv. Marsikaj iz sedanjega vladnega programa je nemogoče popraviti, zato je v večini primerov treba začeti znova, iz temeljev. Gospodarski program Slovenske ljudske stranke zahteva revizijo nezakonitih prenosov družbene lastnine, revizijo strukture javnega dolga in revizijo zunanje zadolženosti. Razveljaviti bi morali nezakonite privatizacije družbenega premoženja in ustanoviti posebno preiskovalno sodišče, ker obseg gospodars-kega kriminala presega zmožnosti sodišč. Prav tako Marjan Podobnik, P^Jjfe nik Slovenske «J»" |r stranke in pobudnik £ likovanje alternativnega, venskega gospodar«* » programa. ni ustrezna kadrovska s J tura na ključnih šestin k upravljanju države mg" TJ darstva. Večina teh 1]>»* j,j nesposobnih. Do 1.zf.Jrsp0' morali priti pošteni in sobnejši, so med ^ "Nezapisan' avtorji goSP°^0 • ga programa za Slovenij • !.Košnjek,slikaJ. P** Uredniika politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega Vaijavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji In uredniU: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Seuej, vuma sianuviu«.. iwauj« reVi, ur w Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisL Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in rev I UrednHtvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, teiefac 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivni*". ^ jtve. . svet* Ivan Bizjak / Direktor in glavniiure Japttgl Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Voiejak..CveJ° h^W(, (mmmma glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglas« KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. JsteMZ aprila 1994 PO GORENJSKEM 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Iskanje nove lokacije za odlagališče odpadkov Mariborski inštitut odsvetuje "prehitevanje" Nestrpnost, ki nastaja zaradi časovne stiske, je na ponedeljkovi seji izvršnega sveta spodbudila razpravo o tem, kdo je kriv, da občina še vedno nima lokacije za novo deponijo J**?vjj'ca, 20. aprila - Če bi sedanja občinska vlada ali vsaj ni dani, ki so glede na pokrivanje področja odgovorni za * nove lokacije za odlagališče odpadkov (tej na Črnivcu 'jem prihodnje leto "izteka mandat"), začeli iskati »J"»nje nove lokacij« J * majem prihodi ver ° na za*e*ku svojega mandata, na ponedeljkovi seji .fJetao ne bi prišlo do kar precej burne razprave o tem, kdo je H) in kdo manj odgovoren za to, da lokacija tudi zdaj še ni ~~a. livo je, da je razpravo lil ločena. Zanimi _ o odgovornosti spodbudil prav '»ako Jan, ki je v izvršnem ^etu odgovoren za prostorsko dejanje. Po njegovem mnenju 'e, za to, da v občini še vedno 5p poiskali lokacije za novo odlagališce odpadkov in pri-Pravili ustreznih gradiv za 0(NoČanje v skupščini, kriv Ve« izvršni svet, ki je raje P°trjeval oderuške najemnine ^zemljišča, na katerih je f^agališče, kot pa iskal novo 'Racijo. Na to je ostro reagiral Predsednik izvršnega sveta :°« Resman in poudaril, da le to govorjenje na pamet in brez dokazov. Izvršni svet je deponijo, sicer črno gradnjo, "podedoval", vendar so jo, kot je dejal Resman, v tem mandatu toliko uredili, da jih ni treba biti sram. Podpredsednik izvršnega sveta Srečo Vernig je menil, da se ob tem primeru ni mogoče pogovarjati o kolektivni odgovornosti, ampak lahko le objektivni odgovornosti članov izvršnega sveta, ki pokrivajo posamezna področja. Po njegovem mnenju naj vsak najprej pomete pred svojim pragom. In ker razprava o krivdi in (ne)odgovornosti ni in ni hotela "dati" nove lokacije, so se člani izvršnega sveta raje osredotočili na glavni problem: po kakšnem postopku priti do novega odlagališča. Želj ko Blažeka, direktor Inštituta za ekološki inženiring Maribor (to podjetje po naročilu izvršnega sveta pripravlja strokovne osnove za odločanje), je dejal, da je iskanje lokacije za deponijo predvsem sociološki in politični problem, ob katerem sta še posebej izrazita "nimby sindrom" (lokacija ne v moji bližini) in "politični nimby sindrom" (lokacija ne v mojem mandatu). Postopki morajo biti po njegovem mnenju javni, pregledni in razumljivi tudi nestrokovnjakom. Čeprav se jim v radovljiški občini že mudi z izbiro nove lokacije, je odsvetoval, da bi skrajševali postopek, ki predvideva štiri skupščinske obravnave. Kot je dejal, ne bi bilo pametno, če bi pri tem izpustili prvo in morda najpomembnejšo - skupščinsko raz- f>ravo o izločitvenih kriterijih, zvršni svet je nasvet upošteval in sklenil, da bo gradivo z izločitvenimi kriteriji še pred prvo obravnavo v skupščini poslal krajevnim skupnostim v javno razpravo. Kdaj bo skupščina sprejela sprejela odločitev o lokaciji, je odvisno predvsem od tega, za kakšen "rokovnik" se bodo delegati dogovorilina prvi seji. V najboljšem primeru bodo lokacijo določili na av- fustovski seji, sicer pa prido-itev lokacijskega dovoljenja in izgradnja deponije po oceni direktorja mariborskega inštituta Željka Blažeke m možna do konca letošnjega leta. • C. Zaplotnik Sej a jeseniškega izvršnega sveta Čigave so zaloge zdravil? ž(j 21. aprila • Na seji jeseniškega izvršnega sveta so Gor : 8^eP ° odprodaji zalog zdravil in sanitetnega materiala. s,fošk ooč'ne 80 namreč sklenile, da ne bodo več plačevale od leta 1907 do 1977, izdelana pa je bila v Linzu. Javno delo naj bi potekalo tri mesece. Na seji so podprli tudi pre- skun2PUli se^- izvrSne8a. sveta tiru jeseniške železarne. Vse dlog razdelitve finančnih sred pscine občine Jesenice so lokomotive so zaščitene kot stev za vzdrževalna del« ov za obnovo in hrambo zdravil. ^ \-'ne občine Jesenice dl drugim obravnavali pre-■H. za dopolnitev programa Fnjh del v jeseniški občini. Jdlagatelj javnega dela je J^tariat za gospodarstvo m gospodarstvo, izvajalec javila dela pa Steeltrans Zcle- Jesenice. ki Steeltransu imajo v lasti Q Parne in dve elektroaku-SToski lokomotivi, ki so *°č obratovale na ozkem lokomotive so zaščitene kot tehnična dediščina. Lokomotive že načenja zob časa, saj so že dolgo na prostem. Zato Steeltrans predlaga, da bi se sanacijska dela na lokomotivah izvajala v okviru javnih del pod nadzorom in ob sodelovanju njihovih strokovnjakov. Za začetek bi preko javnih del obnovili najstarejšo lokomotivo, ki je ta čas že v Železarni in ki je obratovala na Jesenicah stev za vzdrževalna dela vzgojnoizobraževalnih zavodov za leto 1994. Za vzdrževalna dela je letos namenjenih 16 milijonov tolarjev. Zelo zanimiva pa je bila tudi problematika odprodaje zalog zdravil in sanitetnega materiala. Klub predsednikov izvršnih svetov in skupščin gorenjskih občin je namreč sklenil, da se zaloge zdravil in sanitetnega materiala odprodajo. Gorenjske občine so v smislu dobrega gospodarjenja in skrbi za zaloge edine v Sloveniji, ki so hranile in obnavljale te zaloge, zdaj pa so stroški postali previsoki. Želijo tudi, naj stroške pokrije ministrstvo za zdravstvo. Ko so se z ministrstvom fiogovarjali, se je izkazalo, da astništvo teh zalog niti ni jasno in iskala se je pravna podlaga za to, če se zaloge odprodajo. Vendar so Gorenjci vztrajali in tako se je ministrstvo odločilo, da bo plačevalo stroške za zaloge. Zato so predvideni sklep o odprodaji zalog zdravil in sanitetnega materiala zadržali. Na seji so tudi sklenili, da zaradi nekaterih dezinformacij o poteku investicije karavanška voda pošljejo medijem javno izjavo. • D.Sedej hskovne konference kranjskega župana Vitomirja Grosa "Lahko dokažem, da zakona nisem kršil" / zakonu o referendumu za ustanovitev občin nikjer ne piše, da bi moral poslati zapisnike €D°rov občanov" kS» 22. aprila - Kranjski župan Vitomir G ros je na tiskovni Upltf "c* 1. aprila dejal, da iz protesta, ker izvršnik ni dal valcu • nadur tajniku zbora krajevnih skupnosti in sveto-Ljui-j. lzv*šnega sveta za področje krajevnih skupnosti, v ot> U»no namenoma ni ."Miho.. ....... Vitomir Gros je v svojem slogu "vrnil" tudi predsedniku kranjske Združene liste socialnih demokratov Stanetu Bošt- ugotovitvami predsednika nadzornega odbora Franca Goloreja o domnevnih nepravilnostih v javnem podjetju Komunala. "Franc Golorej je oo£ J*no namenoma ni poslal vsega gradiva z zborov jančiču, pravniku. "BoŠtjančič $v0jTOv ° določitvi referendumskih območij novih občin, je 1992. leta, že po uveljavitvi ugotovil, da je imelo podjetje Vj^nanje je po številnih hudih očitkih, tudi zbora zakona o denacionalizaciji, v ob zaključku lanske bilance **«ov?,h skuPn°sti, da je prekršil zakon, na včerajšnji imenu Planike prodajal slano- več kot 300 milijonov tolarjev ni1 konferenci dodatno razložil. vanja na Koroški cesti (nek- deponiranih v raznih drugih \,. danja tovarna Prešeren), podjetjih in bankah. S tem je C0mir Ust. dn? £ravi> aa "predloge SeSr tev referendumskih en 2Tlr Gros Je citiral 7- stan0v?tIlaor^ren?l?muz5 Zavračanje vitev občin, ki med ^Xut_____- predlogi nakar Je očitkov o nezakonitosti "Kdor je prepričan, da sem nezakonito, denacionalizacijski podjele sicer iztržilo nekaj upravičenec dr. Drago Zaje iz dohodka - tudi brez tega bi Ljubljane sprožil postopek za ugotavljanje ničnosti kupoprodajnih pogodb." poslovalo pozitivno - hkrati pa mimo sklepa upravnega organa kupila avtomobile, česar kot občinska firma pred plač- an, ?°*»tali «m zk-"""* 80 mi, da državne-N,,.^ nisem dal nobenih ?v" To ni res. 3L marca, t ao roka, sem poslal janja krive ovadbe." ^fični 8em m« priložil ^elii i?.en,,Jevid s spiskom H: :J"J «odijo v usklajene ^Jer rh 0D*in- V zakonu Nati >e da bi moral S K»!ap,.s,like zborov obča-? dvaufJe sem državni zbor ^erehrf 0P°*oriI, da so vsa >na \^s** območja tule. N dnTJ5b temu Je državni SjS' P? svoje, tudi !0v vffl? v"wntnih predlogu J*** službe. Na odlok >v0r; a?n,a Poslal ugovor, SjevniJ* P°s,a,o tudi 21 r?1 kr»J8,kHPnosti»"Jepove-V anjskl župan Vitomir "Zakaj je osemnajst kranjskih krajevnih skupnosti poslalo ugovore prek občinskega sekretariata, tri pa so ga poslale same, ne vem. Videl sem samo ugovor krajevne skupnosti Straiišče in domnevam, zakaj. V njem me grdo zmerjajo, niso pa toliko pokončni, da oi mi to naravnost povedali. Odločno zavračam tudi očitke, da sem zbore občanov skliceval ob neprimernih urah." na državnozborski odbor za lokalno samoupravo v imenu vseh slovenskih občin naslovil zahtevo za pokritje vse h stroškov v zvezi z referendumi. V kranjski občini so imeli s pripravami nanje doslej za okrog 1,3 milijona stroškov, vključno s spornimi nadurami tajnika in svetovalca izvršnega sveta. Odbor naj bi o tem razpravljal v sredo popoldne, vendar jo je ob prihodu predsednika Kučana v parlament "v stoje" odložil, češ da mora dati svoje mnenje ministrstvo za finance. Grosov komentar: "Iz občin se delajo norca." Nepravilnosti v podjetju Komunala? Na včerajšnji tiskovni konferenci je kranjski župan novinarje seznanil tudi z rešila precej žgočih komunalnih problemov." Revizije za proračun in njegove porabnike Vitomir Gros je napovedal, da bo še ta teden za javno podjetje Komunala zahteval revizijo SDK, poročilo predsednika nadzornega odbora (ostali člani so menili, da v poslovanju Komunale ni nič nezakonitega) pa bo poslal tudi kriminalistični službi in javnemu tožilstvu. "Hkrati bom zahteval revizijo za vse porabnike proračunskega denarja kot tudi za občinski proračun. Če se bo pokazalo, da je kaj narobe, bom zahteval poseg državnozborske nadzorne komisije." • H. Jelovčan Podelili občinska priznanja Jesenice, 20. aprila - V Kosovi graščini na Jesenicah ja predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brodar podelil občinska priznanja in mak plakete. To so občinska priznanja ob L avgustu, ki pa jih lani niso mogli podeliti, saj skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine, Id je odločala o kandidatih za nagrade, nI bila sklepčna. štiri male plakete občinske skupščine so dobili Jernej Ravnikar, Jože Bedič, Anton Sajn in Damjan Jensterle, pet občinskih priznanj pa so prejeli: za dolgoletno delo v planinstvu Avgust Delavec iz Mojstrane, za prizadevno delo na vzgojnoizobraževalnem področju Marjan Jemec iz Žirovnice, za likovno ustvarjanje France Kreuzer s Koroške Bele, dve kolektivni priznanji pa so podelili ženskemu Eevskemu zboru Milko Škoberne in likovnemu klubu »OLIK Jesenice. • DJS. Zasedanje tržiške skupščine Vrsta delovnih poročil in proračun Tržič, 22. aprila • Zaradi praznika bo 35. skupna seja zborov Skupščine občine Tržič že v ponedeljek, 25. aprila 1994, ob 17. uri. Dnevni red obsega kar dvanajst točk, med katerimi je vsebinsko najbolj obsežen predlog letošnjega proračuna občine. Pred to, gotovo najpomembnejšo točko, bo na vrsti kar pet različnih poročil. Lanskoletno delo bodo predstavili Javno pravobranilstvo Gorenjske, Policijska postaja Tržič, sodnik za prekrške občine Tržič, Uprava inšpekcijskih služb Gorenjske in stalna delovna telesa pri trziški skupščini. Glede na dosedanje zanimanje v skupščini utegne precej razprav spodbuditi tudi predlog plana Sklada stavbnih zemljišč za letos. Sledila bo še obravnava predloga za podelitev letošnjih plaket mesta Tržič, imenovali pa bodo tudi volilne komisije referendumskega območja in delegata v svet Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Kot ponavadi, bodo sejo sklenili z odgovori na vprašanja delegatov in morebitnimi novimi vprašanji, predlogi ter pobudami. • S. Saje V ponedeljek bo zasedala škofjeloške občinska skupščina Mimo odpadkov ne gre Škofj a Loka, 21. aprila - V ponedeljek, 25. aprila, se že drugič v tem mesecu sestaja škofjeloška občinska skupščina, ki pa ima tokrat le skromnih šest točk dnevnega reda. Poleg informacije o poslovanju škofjeloškega gospodarstva bo verjetno osrednja pozornost namenjena vmesnemu poročilu o iskanju lokacije centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki je z opredelitvijo treh možnih področij, kjer naj bi v ?rihodnje iskali to lokacijo, že vzbudil kar precej negodovanj, ako bo poročilo o sodelovanju občine z ministrstvom za okolje in prostor, kjer so glede zapiranja rudnika urana v Žirovskem vrhu našli skupni jezik in rešitve (brez odpadkov), verjetno v drugem planu, kar nekaj ironije pa je v tem, da se utegne spor okoli odpadkov le ponoviti na drugi ravni. • S. Z. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov škofia Loka Kidričeva cesta 1,64220 Škofia Loka rabi »a razgovor t SVETOM KOSMOM o tomi: "KAIO S CERTIFIKATI f * poMMjtk, 25. aprila IH4, ob 17. uri v veliki »rtanoiMri Oi Ptltr K«6c v Skoffi Loki ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: • VR£DNl UBV PARTNER Koroški. Škofja Loka Proizvodnja in trgovina, d.o.o. vabi k sodelovanju DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA s pravosodnim izpitom - ki ima 3 do 5 let delovnih izkušeni - in ga zanima raznoliko delo v podjetju, ki zahteva komunikativnega in fleksibilnega človeka Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: LOKASTAR, d.o.o., Kidričeva 55, Škofja Loka. SUPER POPUSTU V APRILU! A | Pokličite m7, t< 9CSI flŠTVC •-POSEBNA PONUDBA: J^ORTOPEDSKIJOGl EEsB fck.064/403-871 Sreča Kadar se lelja, lahko bi rekli celo prošnja mnoiice za priljubljeno dogajanje, srečanje, na neki način "prekrije" s ciljem prireditelja, da tistim, za katere na različne načine skuša skrbeti sicer celo leto (in takšno srečanje hkrati navrle ob prostovoljnem delu mnoiice še kakšen tolar), da se potem med letom lahko uresničuje malo širši program, bi temu lahko rekli Sreča. Takšna sreča je v preteklosti bila primer v marsikaterem kraju ali organizaciji oziroma društvu. Danes so primeri manj pogosti, saj največkrat ob dajatvah krajani še z dodatnimi prispevki omogočijo, da se naredi to ali ono. Otvoritev ceste, vodovoda ali druge pridobitve na takšen način so sicer prilolnost za skupno zadovojstvo, včasih tudi za dogovor za naslednjo akcijo, vendar pa največkrat izkazujejo le voljo in pripravljenost kraja, da nenehno napreduje. Na neki način je vendarle tudi to Sreča. Da pa krajevni organizaciji Rdečega krila, kot je na primer Primskovo, uspe tako številno in številčno zadovoljstvo njenih članov, sta priznanje, pohvala veliko presiromašni oceni za njeno delo. Ob tem, ko vodstvo s prostovoljnim delom poskrbi za nepopisno zadovoljstvo vseh, je Sreča za celotno krajevno organizacijo, da si na ta način hkrati opomore, da potem lahko med letom spet obdari najstarejše, bolne na domu, ali pa krvodajalce. Če bi čakali na dotacije in na plačilo za delo v odboru, potem ne bi bilo ne tovrstnih srečanj, ne obiskov, obdarovanj in najbrl, kar je najbolj pomembno, ne bi bilo tolikšne sreče in zadovoljstva med starejšimi. • A. Žalar Gorenjska je med najrazvitejšimi Novi telefonski priključki PTT podjetje Slovenije, Poslovna enota Kranj bo letos v posodobitev in razširitev telekomunikacijskega omrežja vložila več kot milijardo tolarjev. Kranj, 21. aprila - Projekt obsega izgradnjo in razširitev krajevnih omrežij, digitalizacijo prenosnih poti med centralami ter digitalizacijo telefonskih central. Tako se bo odzivni čas od vloge do realizacije priključka lahko skrajšal na manj kot mesec dni. Na Gorenjskem je v digitalno omrežje vključenih že več kot 40 odstotkov telefonskih priključkov, s čimer se Gorenjska uvršča med najrazvitejša območja v Sloveniji. Enako velja tudi za gostoto telefonskih priključkov na sto prebivalcev, ki se giblje okrog števila 30. Letos je predvidenih še 3500 novih telefonskih priključkov. To pa bo zahtevalo tudi razširitev prostora oštevilčenja in postopen prehod s pet na šestmestno oštevilčenje. Tako bo na Gorenjskem spremenjenih več kot 10.000 telefonskih številk. Zato bo konec maja 1994 izšel nov Telefonski imenik Republike Slovenije za leto 1994/95. Vsi uporabniki so bili o izidu imenika in spremenjenih telefonskih številkah že obveščeni. Ker je telefonski imenik že v postopku tiskanja, bo PE PTT Kranj dodatne zahteve uporabnikov upoštevala v naslednjem imeniku, ki bo izšel predvidoma v letu 1995. V novem imeniku pa so že upoštevane spremenjene telefonske številke za Zlato polje v Kranju, del Primskovega ter Bled. Na teh območjih že potekajo popravljalna dela za montažo opreme tako, da preključitve načrtujejo obenem z izidom imenika. Spremembe oštevilčenja pa bodo do konca leta 1994 izvedene tudi v Škofj i Loki, Podnartu, na Jesenicah - Plavžu in Lomu pri Tržiču. Te številke bodo v novem imeniku objavljene v oklepajih, njihovo veljavnost pa bo PE PTT Kranj naknadno objavila tudi v našem časopisu. • E. G. ZIDARSTVO IN IZDELAVA ESTRIH0V Jože Ovsenik Jezerska 78a, Kranj, telefon:064/242-674 Izdelujemo vsa gradbena dela, adaptacije, fasade... ^Wwfe:Strojna izdelava estrihov ^jPpo zdo ugodnih cenah! Izredna seja zbora KS kranjske skupščine ALPDOM RADOVLJICA INŽENIRING P.O. RADOVLJICA, CANKARJEVA 1 vabi k sodelovanju 1. DIPLOMIRANEGA GRADBENEGA INŽENIRJA Z PRAVNIKA ALI EKONOMISTA Smo podjetje s širokim spektrom dejavnosti in specializirani za stanovanjsko gospodarstvo. Vodimo celotne inženiringe (investitorstvo in nadzor) v gradbeništvu, upravljamo s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori, smo usposobljeni za cenitve in posredniške storitve v prometu z nepremičninami, opravljamo vpise v zemljiško knjigo, računovodske storitve in drugo. Kaj pričakujemo od Vas: - komunikativnost in solidno strokovno znanje - želje in ambicije za napredovanje v stroki - smisel za timsko delo - usposobljenost za delo z računalnikom Če menite, da izpolnjujete navedene pogoje, nam pošljite pismeno vlogo, ki jo pričakujemo do 6. maja 1994 leta. Povabili Vas bomo na razgovor. Tudi letos večina denarja za cerkve Za investicijsko vzdrževanje objektov skupne rabe bodo KS dobile 41 odstotkov več kot lani) krajevne skupnosti pa bodo same zagotovile več kot 81 milijonov tolarjev. - Predsednik skupščine Gros ni izpolnil svoje obveznosti. Kranj, 21. aprila - Denar, ld gaje lani iz občinskega proračuna za tako imenovano vzdrževanje objektov skupne rabe dobilo 20 krajevnih skupnosti, so le-te nekajkrat oplemenitile. Izjema je KS Primskovo, ki bo morala v poračun vrniti 200 tisoč tolarjev, ker še ni uresničila programa izpred dveh let. Pri oblikovanju predloga razdelitve denarja za letošnje programe KS za objekte skupne rabe pa se je komisija ponovno znašla v težavah. Čeprav 30 krajevnih skupnosti (vloge je dalo 33 KS) ne bo dobilo toliko iz poračuna, kot so zaprosile, pa komisija meni, da bodo načrtovane programe KS vendarle lahko uresničile. Skupna vrednost del, ki jih načrtujejo v krajevnih skupnostih presega 130 milijonov tolarjev. Na podlagi meril o lastni udeležbi bo 30 KS iz poračuna dobilo dobrih 17 milijonov tolarjev, hkrati pa so se te krajevne skupnosti obvezale, da bodo same zagotovile okrog 72 milijonov tolarjev. Predsednik komisije za delovanje KS Anton Presek je poudaril, da vseh 30 KS ne more biti zadovoljnih z zneski, ki jih bodo dobile za svoje programe, hkrati pa je izrazil upanje, da bodo vendarle uspele uresničiti začrtane akcije, ki so se ponekod že začele. Čeprav nobena krajevna skupnost ne bo dobila v celoti zaprošenih sredstev na podlagi lastne udeležbe, posebnih Pripomb na razdelitev ni bilo. ravzaprav edino pomembnejšo pripombo je imel delegat iz KS Center, ki je poudaril, da mestne KS pravzaprav v primerjavi z izven-mestnimi nimajo svojih prostorov. Sicer pa podobno kot letos pri investicijskem vzdrževanju objektov skupne rabe prevladuje obnove cerkva. Lani so cerkve prenavljali v 12 KS, letos pa jih ima v programu kar 19 KS (in ena novogradnja). V primerjavi z minulim letom, ko so v osmih KS obnavljali domove, so letos takšna dela načrtovali v 13 krajevnih skupnostih, vendar bo denar dobilo 11 krajevnih skupnosti. • A. Žalar Kritika županu, poziv državnemu zboru Po sprejetju poročila o lanski porabi in letošnji razdelitvi denarja pa je bila v zboru KS precej polemična razprava p» točki o delegatskih pobudah. Začela se je s pobudo delegoto KS Trboje (ki se je v uvodu pismenega predloga sklep predstavil kot podpredsedsnik SDSS odbora Kranj) Zdravkfi Kastelica, Zboru je predtolil sprejetje sklepa, da predsednic skupščine občine Kranj ni izpolnil svoje obveznosti j*° kranjskih občanov, saj ni pravočasno postat zapisnikov zborov krajanov, na katerih so kranjski občani oblikovatt predloge bodočih občin. Zato je zboru predlagal, dasprejtn* poziv driavnemu zboru, naj upošteva odločitve, ki so jj* sprejeli kranjski občani in naj razpiše referendumska obmocjo bodočih občin v obliki, Id so dobile podporo na zbori* občanov v občini. Oceni o kršitvi pristojnosti so se nedvoumno pridruži delegati iz KS Naklo, Bela in Golnik, ki so lupanu na pri*1**' očitali protizakonito ravnanje, na Golniku pa svet KS celo razmišlja o odstopu. Vprašanja, zakaj se je to zgodilo, & pomisleke pa so med drugim izrazili delegati iz KS Šenčur, Gorice in Cerklje. Tako je delegat iz KS Gorice menil, da se bo rezultat pokazal pri glasovanju na referendumu, delgat iz K* Cerklje pa je poudaril, da gre pri celotni zadevi za "mešanji megle", ker ljudje nazadnje tako ne bodo nič odločali Deleg® iz Zaloga pa je ocenil, da gremo spet v sistem, ki smo golf imeli Po pojasnilu predsednika IS sveta Petra Oreharja, ki le odklonil kakršnokoli odgovornost izvršnega sveta za t? dogajanje, saj IS po zakonu v ta postopek ni bil vključen, razlagi tajnika zbora Ivana Mihovca, da so vse KS oddal* oziroma odposlale ugovore, pa je zbor nazadnje z l glos0,rt. proti in in S vzdrlanimi sprejel ugotovitev o neizpobt)enl obveznosti lupana in poziv driavnemu zboru. Praznovanje v Šenčurju Čeprav počasi, pa se nek^ Delovno v pripravah na novo občino Pohvala vaščanom Srednje vasi in gradbenemu odboru za ureditev Mlakarjeve in Rožne ulice. Center pa dobiva tudi vse bolj urejen izgled. Šenčur, 2L aprila - Po prireditvah, ki so se začele sredi tega tedna, v krajevni skupnosti Šenčur v kranjski občini letos drugič praznujejo krajevni praznik, za katerega so se odločili lani. Na podlagi listine, ko se Šenčur prvič omenja leta 1221, so se odločili za praznovanje na Jurjevo. Osrednja akademija bo danes (petek) ob 19.30 v Domu krajanov, ko bodo med drugim podelili tudi priznanja, predstavili pa bodo tudi grb in zastavo bodoče občine Šenčur. V pripravah na letošnje praznovanje je predsednik sveta KS Franc Kern ugotavljal, da bo le-to bolj delovno, predvsem pa umirjeno. Po lanskih akcijah imajo tudi letos kar obsežen program. Prav ta teden so na primer urejali središče Šenčurja z obnovo in prestavitvijo javne razsvetljave, preureditvijo parkirnih prostorov, ureditvijo zelenic preo cerkvijo in osvetlitvijo cerkve. Franc Kern "Lani sta v krajevni skupnosti potekali dve večji akciji. V Srednji vasi so krajani z delom in prispevki obnavljali cerkev sv. Katarine, celotna akcija pa je veljala blizu 2J> milijona tolarjev. Še bolj zahtevno pa je bilo obnavljanje javne razsvetljave na Mlakarjevi m Rožni ulici ter na cesti za Bankom. Celotno omrežje je bilo namreč vzemljeno, vse tri ulice pa so bile tudi asfaltirane. Skupna investicija je znašala več kot 5 milijonov tolarjev. Sicer pa je z izgradnjo novega nakupovalnega centra Živila in z odstranitvijo stare Jegljeve hiše center Šenčurja že lani začel dobivati nov, urejenejši izgled. Hkrati so se na robu centra začela tudi dela na urejan- ju pokopališču. Oba programa pa sta zahtevna in obsežna. Tako se bodo dela nadaljevala tudi letos. Kar zadeva urejanje središča Šenčurja, bodo ta teden z ureditvijo zelenice pred cerkvijo v glavnem končana. Pri pokopališču pa se bodo začela konec tega ali pa v začetku prihodnjega meseca po načrtih za novo pokopališče s posebnim prostorom za žarne pokope. Hkrati s prostorsko ureditvijo in zasaditvijo cipres pa bodo letos urejali tudi cestne povezave. "Letos so v načrtu asfaltiranje Sveteljeve ulice, del Štefetove ceste, ceste od Štefetove na Kranjsko in dva odseka cest v Srednji vasi. Na Partizanski, Kuraltovi, Velesovski, Sveteljevi in Stružnikovi ulici ter v Srednji vasi pa je v programu tudi obnova javne razsvetljave. Kar 30 svetlobnih teles nameravamo obnoviti. Samo za ta dela bomo potrebovali več kot 3,6 milijona tolarjev, za asfaltiranje pa več kot 3,5 milijona." vendarle uresničuje tudi oTOpr*( za ureditev stavbe, v kateri J predvidena zdravstvena P°^S Ob tem, ko bo zunanja ured«1* prihodnji mesec končana, upaJM da bodo urejene tudi last0'?rft zadeve. Po tem pa bo sredi* Šenčuriaresnično imelo bolj *F jen izgled. "Res pa je, da zdaj £ izstopajo in narekujejo p°»* fy no ureditev nekateri objekti^ so še do včeraj dajali ntrJit izgled urejenosti, ludi parki«*™, v središču in nered na ^ območju sta vse bolj oČitn«- e so morda za koga nePon*^0 v stvari, vendar še kako sofl'J ^ urejenost občine, kar a*J, jj Šenčur iutri bil. Na to se » ^ pripravljamo, saj bomo drugim v Domu krajanov ur~'

aniziranem varstvu deležen. Otroci niso več izbirčni Otroci v vrtcih dandanes vse pojedo, ugotavlja Mihaela Renko, s čimer se tudi odraža slabši materialni položaj druiin. Zlasti ob ponedeljkih v jedilnicah zmanjka kruha, otroci pa se h kuharicam velikokrat vračajo po "repete". Otrokom, ki v vrtcih prebijejo več kot osem ur dnevno, tam s tremi obroki hrane pokrijejo dve tretjini dnevnih prehrambenih potreb. Če ne drugega, tam zadostijo 70 odstotkom njegovih dnevnih potreb po hrani, kar je za mnoge slabše materialno situirane družine tudi vse bolj pomembno. Sicer pa le kaka petina staršev plačuje polno oskrbno ceno v vrtcih, v jaslih vrtcem imena otroških junakov Svet Vzgojnovarstvenega zavoda Kranj je spremenil Jfotera imena svojih vrtcev. Gre predvsem za vrtce, ki so se o$/e/ ponašali z imeni ljudi, pomembnih zlasti iz NOB. Vrtci, ' so namenjeni otrokom, dobivajo imena junakov iz l*°*kega sveta, ki so otrokom čustveno bližji. Tako se vrtec otov VUfan preimenuje v vrtec Biba, vrtec Makse Rozman ftWne v vrtec Živ-žav, vrtec Pavle Mede Katarine v vrtec Vid vrtec ^vo ^vec v vrtec Tinkara, vrtec Tugo Wmar v vrtec Čira-čara, vrtec Tatjane Odar v vrtec Sonček, / *f Klanec v vrtec Čenča, vrtec Vide Šinkovec Janine v vrtec j^10* varstveni oddelek v Tomšičevi ulici pa dobiva ime j\ »nca. Imena vrtcev Golnik, Voklo in Cirče ostajajo. • H. prepuščena milosti ah nemilosti občinskih struktur. Te pa ponekod niso ničkaj naklonjene dosedanjemu načinu organiziranega varstva otrok. Ali bo "razbitje občin na prafaktorje" na enak način razparceliralo tudi vrtce? Bodo s preštevanjem otrok iz različnih občin določali merila zafinanciranje te dejavnosti? Ob tako negotovi usodi vrtcev v novi lokalni samoupravi Ženski forum ZL predlaga, naj se zakonski položaj vrtcev temeljiteje uredi. Prek svojih poslancev ( na javni tribuni je sodelovala tudi poslanka te stranke Mateja Kožuh - Novak) bodo pritisnili na vlado, na ministrstvo za šolstvo in šport, kamor zdaj sodi tudi predšolska vzgoja, da bo čimprej predlagalo ustrezen zakon (najbolje kar interventni), ki bo financiranje vrtcev spravil pod republiško streho. Ob obilju majhnih občin, ki ne bodo imele denarja, se res lahko zgodi, da bodo _ vrtce začeli Financiranje predšolske vzgoje poteka iz dveh virov: iz občinskega proračuna (ki pokrije polovico ekonomske cene za jasli, 45 odstotkov za vrtec, medtem ko stoodstotno prispeva za razvojne oddelke) in iz prispevka staršev. Predstavnica Ženskega foruma Andreja Čer-nak - Meglic je izrazila bojazen, da bo iz občinskih virov vse manj denarja za vrtce, saj se občinski proračuni krčijo, ob razdrobljenosti, ki jo obeta nova lokalna samouprava, pa bodo proračuni še skromnejši, zapirati, je sodil Želj ko Čigler~ Ce bo predšolska vzgoja financ- gost jz Celja, sicer pa tudi no ostala na plečih občin in če predsednik Zveze družin pri ne bo obvezujočih zakonskih Zveri prijateljev mladine Slove-meril za njeno financiranje, bo mje. • D.Ž. Žlebir Skupščina škofjeloškega Rdečega križa Od krvodajalstva do skrbi za begunce Škofja Loka, 22. aprila - Drevi ob 18. uri bo v sejni sobi Skupščine občine Škofja Loka skupščina občinske organizacije Rdečega križa. Njeni aktivisti se ukvarjajo s krvodajalstvom, solidarno pomočjo sočloveku, delajo z mladimi in begunci, RK prireja tečaje prve pomoči in zdravstvene vzgoje, dela z ostarelimi.- V loški občini se odlikujejo po velikem številu krvodajalcev, saj Ustava maturitetnih katalogov ynje je moč ^ravin*' 22' apri,a ' Prihodnje leto bodo srednješolci prvič opravf: ' eksterno maturo. V tretjih letnikih gimnazijci že S,'"^. predmaturitetne teste. Matura pa je tudi tema »Vli vi * 80 J° P00* naslovom Znanje je moč v začetku tedna je prejšnja leta domala vsak zaaJ Nubija .nformacijsko dokumentacijskem centru za oblikovanje v deseti prebivalec daroval kri. ""nt ^*loo 1 H*x 80 nastavili tudi oblikovno privlačne maturitetne Lani je v dveh krvodajalskih °d t «e m knjižico Vabilo k maturi. akcijah darovalo kri 3137 ljudi, Katalo,,- • torej vsak osmi, s čimer se še velja prepričanje, da je poleg vedno uvrščajo med prvih pet vsebine odločilna tudi prepoz- občin v državi, navna zunanja podoba. Katalo- Zadnji dve leti ima škofjeloš- gi so tiskani na ekološkem ki Rdeči križ veliko opraviti z papirju, kar pri veliki nakladi begunci. V Sloveniji je 28 (natiskanih je bilo že 140 tisoč zbirnih centrov v 23 občinah, izvodov) in več kot 20 tonah med katerimi je škofjeloški porabljenega papirja ni majhen center po številu beguncev prispevek varovanju okolja. Sesti po vrsti, občina z vsemi Poskrbeli so tudi za dijakom begunci pa na štirinajstem. Do dostopno ceno katalogov, ki so konca minulega leta so v občini nrpfkf ilVP 70 ftlillrlp izdani neprofitno. Pravijo, da je sprejeli 2718 beguncev. Marca Flct*8M,TC luoivac nižja od cene fotokopiranja, s so dva zbirna centra, v dijaškem Tržič, 20. aprila - Letos so se za maturo in insti- čimer naj bi ustrezno zaščitili domu in v delavskem naselju tudi avtorske pravice. • D.Z. Tehnika zaprli, begunce pa 5e|taT «°ge in knjižico ter še Vja rok°vnih gradiv s polniš ;2UnanJega preverjanja "W?;el993 izdal Republiški »i kataunter Maturitetni izpit- *a 33 °8 ie predmetni katalog Jijaki predmetov, ki jih bodo piede n?ravlJal» na maturi. v.ani v J? tematiko so obliko-0yje n skuPinah: družbo- Movnaravos,ovie> ieziki in pedstavipredmeti- Katalogi NidatiJaj0 Pogodbo med i? k 2 naselili v druge center po Sloveniji. Beguncev je v občini zdaj že veliko manj, ob koncu minulega leta jih j bilo še 825, tega 308 pri 136 družinah gostiteljicah in 517 v zbirnem centru. To in ostale dejavnosti občinskega Rdečega križa bo drevi tehtala skupščina te organizacije. Aktivistom pa bodo za zahvalo in spodbudo podelili priznanja. • D.Ž. Abonmajske Sje. *v Pnever^a nie8°vo >?lo?eno \3lh Je natanko Ni, kat * mora kandidat en n mora to znati in na Bri»uaVn.?e bo znanje katalogi predstavl- ?tr. za , - razvoj izobraževalne Ch - sP°dbuden prispevek, jr4 aaJcjo na eni strani učitelju Wa dn*gi učencu večjo svo-Pti ?xtako Pri poučevanju kot vjJ^nju in uporabi različnih W-mcni direktor RepubliŠ-Q^ ^pitnega centra dr. Sergij C« ek- Pomembna postaja wcn znanja in ne več toliko ld° njega, k^ikacije sta za Republiški k£g» center oblikovala Zdrav-raPič in Eduard Čehovin, saj Srednja gostinsko turistična in ekonomska šola Bled Maja začetek gradnje v Radovljici Bled, 22. aprila - Srednja gostinsko turistična in ekonomska šola Bled sta svetu staršev predstavili novogradnjo pri šoli v Radovljici. Zdaj je na Šoli v 37 oddelkih bhzu tisoč dijakov. Kot je staršem povedal ravnatelj šole prof. lože Pogačar, bodo z gradbenimi deli začeli sredi maja, končali naj bi jih novembra, vselitev v nove prostore pa je predvidena 15. decembra letos. Pouk bo ta čas potekal v dveh izmenah. Največ težav bo zaradi avtobusnih prevozov, posebej še večernih povratkov domov. Vodstvo šole in starši upajo, da bodo našli skupno rešitev z avtobusnima prevoznikoma Aleptour in Integral. • J. Kuhar v Vzgojnovarstvenem zavodu Tržič prvič odločili za organizacijo abonmaja, ki ie vrtcem omogočil ogled raznih predstav Eod ugodnejšimi pogoji. Lut-ovno gledališče z Jesenic je prvič obiskalo tržiške malčke že decembra lani, ko je zanje pripravilo Butalce v režiji Mitje Milčinskega. Februarja jih je glasbenik Leon Leskošek spoznaval s pozavno. Abonmajske nastope so sklenili to sredo, ko so jeseniški gledališč-niki razveselili otroke v štirih tržiških vrtcih z lutkovno predstavo Poldi in Leopoldina. Kot so se odločili v vodstvu zavoda, bodo s takim načinom organiziranja predstav nadaljevali tudi v prihodnje. * S. Saje Upokojence je strah slabšega položaja Manj aktivnih, več upokojenih Upokojenci so se z ogorčenjem odzvali na predlog interventnega zakona o usklajevanju pokojnin in vseh nadomestil, ki predvideva četrtletno usklajevanje glede na rast življenjskih stroškov. Bojijo se namreč, da se bo njihov gmotni položaj poslabšal. Konec minulega tedna so se predstavniki upokojenskih organizacij o tem pogovarjali tudi s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom. Predlagatelj interventnega zakona s takim načinom usklajevanja želi poenotiti izplačila za živo delo s pokojninami. Slednje ne morejo biti višje od plač za polno delo, usklajevanje na podlagi izhodiščne (in ne več povprečne) plače pa ima vlada za pravičnejše. Upokojenci pa se ob tem bojijo, da bi se njihov materialni položaj poslabšal. Strah jih je tudi novosti, ki jih prinašajo napovedane spremembe pokojninskega zakona, ki po njihovem močno posega v pravice. Interventni zakon o usklajevanju pokojnin in spremembe v pokojninskem zakonu pa sta dve različni stvari. V sistemskem zakonu se namreč napovedujejo spremembe, ki naj bi vse upokojence postavile v enakopraven položaj, tiste, ki so se upokojili po ugodnejši zakonodaji v Času, ko sedanji zakon še ni veljal, m upokojene po sedanji zakonodaji. Prvi, ki so ujeli ugodnejši vlak za v pokoj, bi bili po novem res v slabšem položaju kot prej. Predvidenih pa je še nekaj sprememb, med njimi tudi ukinitev dvojnega statusa, ko je bil lahko upokojenec tudi podjetnik. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve trdijo, da se položaj upokojencev z zakonskimi spremembami (novim usklajevanjem pokojnin) ne bo poslabšal. Tudi doslej menda niso imeli razloga, da bi se čutili prikrajšane. Ministrtsvo je postreglo s podatkom, da je leta 1991 povprečna pokojnina znašala 73,8 odstotka povprečne plače, letos pa 74,5 odstotka. Pač pa država vse teže obvladuje zadnja leta poslabšano razmerje med aktivnim in pasivnim prebivalstvom. 1987 je v Sloveniji 837.000 aktivnih zavarovancev plačevalo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, iz njega pa so črpali prejemke za 253.000 upokojencev. Lani je ta sklad polnilo še 626.000 zaposlenih, število upokojencev pa se je do lani domala podvojilo. Povprečna pokojninska doba je manj kot 30 let. Zadnja leta je priložnost za zgodnejšo (predčasno) upokojitev izkoristilo veliko ljudi, zlasti odvečnih delavcev v gospodarstvu. Nič čudnega, če so zaradi spremenjenih razmerij med aktivnim in upokojenim prebivalstvom (več pa je tudi brezposelnih) višje tudi obremenitve še zaposlenih. Pred petimi leti so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znašali 28,5 odstotka neto plače, leta 1992 43 odstotkov, lani pa že polovico. • D.Ž. Pokojnine višje za 3,6 odstotka Ljubljana, 19. aprila - Pred prvomajskimi prazniki bodo upokojenci dobih za kanec višje pokojnine, namreč za 3,6 odstotka, k temu pa še rekreacijski dodatek. Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je ta teden sklenil, da se skladno s februarsko ravnjo plač in z zahtevo po 85-odstotnem razmerju med Eovprečno plačo in povprečno pokojnino za polno pokoj nins-o dobo, da se aprilske pokojnine povečajo za 3,6 odstotka. Za 4,1 odstotka, kolikor je znašala rast februarskih plač, pa se povečajo pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove in od njih odmerjena nadomestila. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znaša zdaj 29.645 tolarjev, najnižja pokojnina sploh 12.207, kmečka starostna pokojnina 14.823, najvišja pokojnina pa (glede na datum upokojitve) med 136.130 in 150.329 tolarji. Dodatka za pomoč in postrežbo znašata 20.752 in 10.376 tolarjev, invalidnine za telesno okvaro pa med 2.075 in 7.115 tolarjev. Poleg pokojnin bodo ob koncu meseca dobili izplačano tudi razliko za marec (ne pa tudi za februar, saj je bilo gibanje negativno), k vsemu pa še "upokojenski regres". Reakreacijski dodatek znaša 11.303 tolarje za tiste, ki dobe pokojnino do zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, in 7.535 tolarjev za ostale. * D.Ž. PHARE PROGRAM ZA BREZPOSELNE TUDI V KRANJU Te dni je v Kranju potekal seminar Brezposelnost je lahko izziv, na katerem so bile udeležencem z aktivnimi oblikami dela predstavljene pravice brezposelnih oseb, soočenje in razumevanje izgube delovnega mesta kot stresne situacije, iskanje delovnega mesta, načrtovanje osebnega in poklicnega življenja. Pri izvedbi seminarja je sodeloval Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Kranj z nosilcem projekta, to je z Andragoškim centrom Slovenije in podjetjem za izobraževanje Much. S tem se tudi Kranj vključuje v projekt, ki nastaja s pomočjo Phare programa Evropske skupnosti (SUPPORTED BY PHARE PROGRAMME OF THE EUROPEAN COMMUNITIES). za vsak oi in vsak z< to je JELOVICA po KONKURENČNIH CENAH t (D^MO tako^eplačilo brezplačen prevoz SP za večje nakupe jft JELOVICA itriji Uka, tok044/431-Ml, fuAU/UMil KRANJ, 064/211 -232 UUBUANA, TEL/FAX: 061 /18-51 -500 TAJLES TRZIN, METALKA KAMNIK, JERNEJ, d.o.o. Litija KOTNIKTRADE Vrhnika, MURKA Lesce KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Franca Novinca. V galeriji Prešernove hiše razstavlja fotografije na temo Portreti 1979-1994 Tomaž Lunder. V prostorih Zavarovalnice Triglav, Bleiweisova 20, je na ogled razstava slik gorenjskih slikarjev. V galeriji Pungert razstavlja Barbara Demšar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava ročnih del in razstava oblikovanja v steklu oblikovalke Jane Hrovat. V galeriji Kosove graščine Sta na ogled razstavi Arhitektura črk Metke Žerovnik in Črkovna vrsta "Jesenice" Janeza Suhadolca. V bistroju Želva so predstavljene fotografije kmečke ohceti leta 1938 na Jesenicah avtorja Iva Koželja. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja barvne fotografije Boris Praprotnik, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled črno bele fotografije Mika Merklina iz Ljubljane. BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled likovna dela akad. slikarja Barda Iucundusa. BREZJE - V gostišču Zvon razstavlja slike Vtšna Grubišič z Jesenic. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike in ilustracije slikarka VVang Huiatn. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Edi Gntlšak. V prostorih Gorenjske banke razstavlja slikar Leopold Gros iz Lesc. BLED - V vili Prešeren razstavlja grafike in slike z naslovom Spomin na karneval v Benetkah in mačkare v Ponikvah akad. slikarka Alenka Kham Pičman. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akademska slikarka Apolonija Stmon.V galeriji ZKO -Knjižnica razstavlja akad. slikar Milan Batista.V galeriji Fara razstavljajo grafike študenti 4. letnika likovne pedagogike na temo Igra struktur. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja akvarele Edi Sever, v galeriji Mravljica razstavljajo unikatno keramiko Zoltan Gabor, Zdenko Huzjan, Niko Rinbič, Nikolaj Beer in Vladimir Potočnik. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja slike na temo Barvni signali slikar Piero Conestabo iz Trsta. ŽIRI - V galeriji Svobode so na ogled likovna dela Dušana Sedeja. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava akvarelov in risb Antona Gosaria. V kavarni Veronika je na ogled razstava fotografij Marka Trobevška. LJUBLJANA - V Poslovnem centru Mercator, Dunajska 107, razstavlja akad. slikar France Mihellč. POPOTNE SKICE Gorenja vas, Ljubljana - V sredo popoldne si je mednarodno priznano šolo fotografiranja v Gorenji vasi ogledal Toshiki Ozawa, mojster umetniške fotografije, ki prav zdaj razstavlja svoje barvne fotografije v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. V Fotoklubu Gorenja vas so japonskemu fotografskemu mojstru pripravili predstavitev petin tehnik ustvarjanja fotografije brez fotografskega aparata, ogledal pa si Je tudi muzej Vlastje Simončiča in fotogalerijo v osnovni šoli Gorenja vas. Toshiki Ozawa se na ljubljanski razstavi predstavlja z izborom stotih fotografij na temo Popotne skice. Svoje fotografije v tako imenovanem sekundarnem ustvarjalnem Erocesu opravi s pomočjo računalnika, s katerim je nadomestil lasične fotografske tehnike, kot je na primer solarizacija. S te vrste računalniškim eksperimentom se je začel ukvarjati pred šestimi leti. Elektronska tehnika je umetniku zagotovila učinkovito in precizno orodje, umetniški učinek pa še naprej seveda ostaja odvisen od njegovih ustvarjalnih sposobnosti. PLEČNIKOVE NAGRADE Ljubljana - V začetku tega tedna so v Narodni galeriji v Ljubljani podelili Plečnikova odličja za leto 1994 Plečnikovo medaljo je prejel prof. Dušan Ogrin za knjigo Vrtna umetnost sveta, ki je izšla pri ljubljanski založbi EWO in londonski Thames and Hudson. Avtor v knjigi uravnoteženo obravnava krajinsko arhitekturo. Strokovno besedilo, ki ga je napisal prof. Ogrin, ne vključuje samo slovenskih vrtov, pač pa je zajel tudi zahodno Evropo, ves slovanski svet, islamske dežele in Daljni vzhod ter Ameriko. Vesna in Matej Vozlič sta prejela Plečnikovo medaljo za ureditev talnih površin Cankarjevega nabrežja v Ljubljani. Med Plečnikovo Tromostovje in Čevljarski most sta vpela človeku prilagojeno sprehajališče ob vodi, kar odpira nove poglede na predhodno Plečnikovo ureditev nabrežij Ljubljanice .Plečnikovi priznanji sta prejela tudi Galerija Dessa za reprint Plečnikovih knjig in nadpovprečen prispevek pri promociji slovenske arhitekture doma in v svetu. Arhitekt Darko LeČnik pa je prejel medaljo za skrbno oblikovanje fasadnih elementov na stavbi Avtocommerca v Ljubljani. • L.M. Štirideset let Loških razgledov Svet zavoda Osnovne šole Lucijana Seljaka šolska ulica 3 64000 Kranj razpisuje v skladu s statutom delovno mesto RAVNATELJA OŠ Lucijana Seljaka Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 137. člena zakona o osnovni šoli. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek dela 1. avgusta 1994. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, program dela in vizijo razvoja šole pošljite v 15 dneh na gornji naslov s pripisom "prijava na razpis . O izbiri boste obveščeni pisno po pridobitvi soglasja ustanovitelja. ZBORNIK ZGODOVINE IN SEDANJOSTI Škofja Loka - Loški razgledi prav gotovo sodijo med tiste slovenske zbornike, ki so se v svojem dolgoletnem predstavljanj« gradiva o zgodovinskem in sočasnem dogajanju na območju nekdanjega loškega gospostva, zapisali kot edina publikacij* • vrste, ki od nastanka v letu 1954 pa do danes, ko je izšla z malenkostno enomesečno zamudo, ni izpustila niti enega izi"8. Pobudo za zbornik je dalo škofjeloško Muzejsko društvo. V štirih desetletjih izhajanja je zbornik obdržal prvotno zasnovo ureditve na tri oziroma štiri vsebinske dele. Na to so bili pozorni tudi vsi dosedanji glavni in odgovorni uredniki -France Planina, dr. Branko Berčič, dr. France Leben in Franc Podnar, ki to zadolžitev opravlja šele tri leta. "Da je Loški zbornik redno izhajal vsa štiri desetletja, ne vidim tudi razloga, da ne bo tako tudi naslednja, imajo veliko zaslug prav moji predhodniki tako glavni in odgovorni uredniki in predsedniki Muzejskega društva in seveda društvo samo. Prav gotovo se zborniku vsa ta leta ni vedno enako godilo, včasih je bil tudi taniši, pa tudi vsebina ni bila vedno najzanimivejša. Vendar pa se je zadnje desetletje ustalila ne le naklada, ki se suče okoli 1300, tudi obseg je praviloma kar enak, kar pa se mi zdi najpomembnejše - nenehna prizadevanja za kvalitetne prispevke so zbornik obdržala na dostojni kvalitetni ravni," je ob jubilejni številki povedal sedanji urednik Franc Podnar. Loški razgledi so svoje neprekinjeno izhajanje lahko zagotovili ob velikem razumevanju škofjeloške občine, zadnja leta pa z določenimi deleži publikaciji pomaga tudi loško gospodarstvo. Med prispevki, ki jih prinašajo najnovejši Loški razgledi z letnico 1993, je prav gotovo izredno zanimiv članek Doro- Škofjeloški grad pred adaptacijo, leto 1893, naslovnica tokratnih jubilejnih Loških razgledov 1993. oziroma uredniški odbor m nikoli imel težav s pomanjkafl' jem gradiva, prej obratno - vse6 prispevkov skoraj nikoli nis.fl° mogli objaviti. Tudi za tokratn" jubilejno je bilo nekaj orisv^' kov preveč, tako da smo jihiC pripravili za naslednjo številko Čeprav domala nimamo finančnih problemov, pa si kaksne posebno obsežne izdaje pač ne moremo privoščiti niti večkrat letno," je poved«! Franc Podnar, ki še posebej poudarja uveljavitev Loških razgledov tako doma kot tudi v tujini. Loške razglede narnrec pošiljajo na tudi na 144 tujjj naslovov v Evropi in Ameriki 1» nemalokrat se zato dogaja, d« tujih znanstvenih publikacij«" citirajo avtorje in prispevk« objavljene prav v Loških raZ gledih. "Skratka, zdi se, da je zbornik vsaj za naše področje postaJ jsarnez; teje Gorišek o gradbenih spre- dvobarvno z rastrom. O tej temi membah Loškega gradu. Pred so se pred nedavnim znova stotimi leti so namreč uršulinke pogovarjali v Škofji Loki, kjer tako pomemben," da si posa^. predlagale preureditev gradu v je padla celo ideja o ponovni ni avtorji prizadevajo, da v, gradnji stolpa. Vsekakor zani- njihovi sestavki bih objavIje, miva ideja, ki bi gradu z prav v našem zborniku. Žara* razpadajočo streho znova dala tega je zbornik seveda cenj* nekdanjo podobo in nekaj novih prostorov. Brez dvoma bodo bralce zanimali tudi prispevki o nado- moderen vzgojni in šolski zavod, zato so porušili osrednji stolp znotraj grajskega kompleksa. S tem so se izrazito spremenile ne le podoba gradu, pač pa tudi mestne vedute. Avtorica objavlja prvikrat tudi nekatere dokumente posegu, ki ga je pospremilo dovoljenje takratnega spomeniškega varstva, uredniškemu odboru pa se je zdelo pomembno, da prav ta tema - grad v svoji nekdanji podobi (brez grajskega dvorišča) ovekoveči-jo tudi na naslovnici in to (tudi prvikrat v zgodovini zbornika) tato med strokovno javno!stj • zanimiv pa seveda ostaja tudi vse ostalo bralstvo še P0?6^! zaradi svoje pestrosti, saj op* o tem mestnem kovinskem denarju v nava tako etnologijo, geolog«' iremilo Železnikih, o prihodu kapucins- rastlinstvo, živalstvo, zdravst*' kega reda v Škof jo Loko in urbanizem, varstvo naravne drugem iz preteklosti, pa tudi kulturne dediščine, arhitekt^ literarni del, v katerem so umetnosti, zadnje čase tudi * predstavljeni današnji loški ust- z glasbenega področja. To L varjalci, v poglavju Gradivo in seveda pomeni, da je zbor* spomini pa so predstavljeni lahko le odsev okolja, in da P jubileji zlatomašnikov, drugih torej za pestro življenja HAENDLOV ORATORIJ MESIJA Tržič - Georg Friedrich HaendeL oratorij MESIJA na letošnjo tretjo velikonočno nedeljo v tržiški župni cerkvi Marijinega oznanjenja. Tržiško Združenje prijateljev umetnosti LUMEN, ki deluje pod okriljem cerkvene dekanije Tržič, si je za vrhunec letošnjih aktivnosti zastavilo nalogo predstaviti obsežno baročno vokalno-inštrumentalno delo - oratorij MESIJA skladatelja Georga Friedricha Haendla (1685 - 1759). Ne celoten oratorij, pač pa njegov tretji del v celoti ter po nekaj simfonij, recitativov, arij in zborov iz prvega in drugega dela Mesije, je torej zazvenelo v Tržiču. Izvajala so bih: pevski solisti: sopranistki Helena Maurič in Barbara Tišler, tenorist Marjan Trček, basist Ivica Trubić, Cerkveni mešani pevski zbor "Ignacij Hladnik" iz Tržiča (zborovodja: Vito Primožič), izvajalka bassa continua Nedka Petkova (špinet), Komorni orkester in mariborski dirigent - gost Maksimilijan Feguš. znamenitih ljudi in dogodkov, razmišljanje o zapiranju rudnika urana v Žirovskem vrhu, kronika škofjeloške občine in drugo. Jubilejna številka Je opreml- 1'ena tudi z bibliografijo prispev-:ov za zadnje desetletje. Že bežen pogled na seznam pove, da se med avtorje Loških razgledov, več kot 400 jih je bilo v teh štiridesetih številkah, vse bolj uvrščajo tudi mladi umetnostni zgodovinarji, etnologi, zgodovinarji, ki so naleteli na gostoljubno publikacijo, ki je odprta za vse, ki znajo pripraviti kvalitetne in zanimive prispevke z najrazličnejših področij. "Moram reči, da uredniki dejavnost na Loškem - vecn;^ ma seveda s pogledom nazaj zgodovino, s tem mislim tudi fl novejšo zgodovino, ostalo V literarni prispevki nekdaj ali tudi sedanjih ustvarjaj preostali prostor pa zapolni, sedanjost - sociološka vpr**8 ja, gospodarstvo in drugo." ^ Medtem ko naročniki V>% razgledov že prebirajo jubuf J v številko, naprodaj je tuoLj knjigarnah DZS, pa uredjj odbor že pripravlja vse.% novega zbornika. V njem med drugim prispevki o *M>\. in navadah na Loškem, o jencih v Ameriko, pregled * dovine kapucinskega samo*1' in drugo. • Lea Mencingcf aksimiiijan tegus. V navedeni paleti zelo različnih izvajalcev smo lahko slišali in tj ir*j TlVriT TC YI C* A I 17 D T ¥1 A\7CI?N1^ ieli povsem nove obraze slovenskega in tržiškega "glasbenega lUv^UllLJ\JO V VJ/\Lll/JvlJl j\V^> i a izred"" Begunje - V galeriji Avsenik v Begunjah je na ogleo »*j q$ zanimiva razstava del akademskega slikarja Barda Iucundus za posthumno razstavo umetnika s pravim imenom M^)* Oblak, ki je do svoje prezgodnje smrti leta 1986 (rojen * g t svojimi deli odločno posegal v slovenski likovni P^^Ljsti^0 sooblikoval na način, ki je bil v nasprotju z modern ^(j usmeritvijo, ki je prevladovala v sedemdesetih in osC^l„rs^' letih. Njegove risbe in slike se vračajo h klasičnemu sUK^j, črpajo iz umetnin Boscha, Rembrandta, Goye, "^h^oV* Daumiera itd. Značilno pa je, da jih bogati s P°Egjnj, modernističnimi elementi, kot so npr. napisi v hebrejs^^c videli povsem nove obraze slovenskega in tržiškega "glasbeneg odra", pa tudi precej prekaljenih poustvarjalcev tudi večjih vokalno-inštrumentalnih (baročnih glasbenih) del, kamor Haen-dlov oratorij Mesija (iz leta 1742) vsekakor sodi. Med prvimi -novimi izvajalci sta bili gotovo obe pevki - sopranistki Mauričeva in Tišlerjeva, čeprav tudi ti dve nista čisto neznani imeni s slovenske glasbene scene. Potem je bil tukaj še domači pevski zbor "Ignacij Hladnik", ki ga je kljub fragmentarni predstavitvi ogromnega vokalno-inštrumentalnega H,aendlovega zalogaja pripravil prav tako domačin V Primožič. V tem vokalnem ansamblu smo našteli skoraj petdeset po večini mladih pevk in pevcev, kar je za nadaljnji razvoj slovenskega cerkvenega petja vsekakor razveseljivo. V vrstah Komornega orkestra smo lahko zasledili po večini simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije -----»"""">"""" *»«»•»»»«•, ~ »hi. " krajanov, odločala pa bo usoda pritožbe KS Trata na 0r*»vnirtH>r. vas, medtem ko naj bi bila Sorica v glasovalnem območju nove občine Železniki. Za ponoven zbor pa se niso odločili v Davči, saj so po posvetu v svetu KS ocenili, da bodo vztrajali pri prvotnem. pa so se na odlok Državnega Čeprav je vprašljivih odločiva! \kamPanji določanja glaso-»alnih območij v začetku marca {do več, se je škofjeloški župan peter Hawhna odločil, da opo-*°ri le na najbolj sporne: na ^ločitev Lučm ter Davče in Sorice, ki jih je že državni zbor označil za vprašljive z vidika ttPolnjevanja pogojev za novo °Wino, ter Trate, za katero je žuPan prepričan, da njihov Predlog pomeni delitev naselja ^ofja Loka. V nedeljo sta bila ponovna zbora: v Lučinah, kier je sodeloval tudi sekretar sekretariata za občo upravo in Poračun Milko Okorn in zbra-mrn predstavil tudi finančne Jtožnosti in posledice odločitve Lu&n kot samostojne občine, festali pa so se tudi krajani korice, ki naj bi skupaj z Davčo oblikovala svojo občino (z am-^cijo po statusu gorske in demografsko ogrožene občine). v obeh primerih so se odločili sPremeniti prvotno odločitev, in Sl£er tako, da naj bi se Lučine ^ključile v glasovalno območje "odočc nove občine Gorenja Naša ocena, da je za odločitvami o glasovalnih območjih tudi strankarski račun (kar Je seveda logično in predvsem legitimno!), ki je bila deležna ostrih protestov In pisem bralcev, se je v nedeljo v Lučinah (verjetno nehote) potrdila: predstavnik krajevnega odbora SKD je povedal, da je bil predlog za samostojno občino Lučine oblikovan na njihovem pripravljalnem sestanku, kot varianta pa priključitev Lučin Škofji Loki in ne Gorenji vasi V ponedeljek zvečer pa je bil tudi ponovni zbor krajanov na Trati, ki ga je župan Hawlina tudi sklical (za ostale je dal le pobudo) in sicer brez krajanov Frankovega in Hafnerjevega naselja, za katere župan vztraja, da spadajo v Škofjo Loko. Burna razprava, mestoma na ravni prepira, je na eni strani pokazala na neprimerni način in rok sklica tega zbora, ter dejstvo, da župan za to ni imel nikakršne pravne podlage (s tem se je zbor krajanov tudi zaključil), na drugi strani pa je župan izsilil v nadaljevanju še en zbor krajanov nekaterih vasi v KS Trata, na katerem so sprejeli sklep, da se (Suha, TrataJ?ungart, Lipica in Hosta) vključijo v referendumsko območje Škofje Loke, če Državni zbor ne bo ugodil pritožbi sveta KS Trata in spornih naselij ne bo vključil v marcu predlagano glasovalno območje. Že na prvem zboru je bilo namreč sporočeno, da so na odlok Državnega zbora vložili pritožbo, saj vodstvo KS Trata vztraja pri tem, da Frankovo in Hafnerjevo naselje nista bila nikdar priključena Škofji Loki, akt o preimenovanju iz dotedanje Suhe (ta vas še danes ni del Škofje Loke) pa za razglašanje priključitve škofji Loki, po njihovem mnenju ne zadostuje. Pritožb iz občine Škofja Loka pa s tem še ni konec. Kot smo izvedeli, je na pobudo vaškega odbora Podgore in Grape pri Stari Oselici KS Trebija v Poljanski dolini predlagala, da Ko smo na škofjeloški Geodetski upravi (ki vodi register naselij) preverjali dejansko stanje, smo ugotovili, da je status spornih naselij pravnoformafno nejasen: sklep o priključitvi v letu i969 ni bil uradno objavljen (in torej ne velja), prav tako je zato brez pravne podlage sklep o preimenovanju. Ko so leta 1984 to napako skušali popraviti Z novim odlokom, pa ie pri objavi prav tako prišlo ao napake, saj je Hafnerjevo naselje bilo pri tem izpuščeno. In še najvažnejše: vodstvo KS Trata je v Službi za Lokalno samoupravo Državnega zbora izvedelo, da Frankovo in Hafnerjevo naselje nista bili izpuščeni iz odloka zaradi vsebinskih razlogov (preprečevanja delitve Škofje Loke) pač pa preproste računalniške napake. V eni od variant za glasovalna območja so tako območje, vključno s temi naselji celo predlagali se ti dve naselji vključita v glasovalno območje za novo občino Gorenja vas. Svojo pritožbo utemeljujejo z dejstvom, da so veliko bolj povezani (šolski okoliš, zaposlitev, prir-očnost) z Gorenjo vasjo, kot z Žirmi. • Š. Žargi ^Kranja 21 ugovorov na republiški zemljevid novih občin župana Grosa so omehčali ^ pismenem zagotovilu, da bo republiška komisija za lokalno samoupravo 20. aprila ^Dravnavala Grosovo zahtevo za plačilo izrednega dela občinskih sekretarjev, je kranjski upan zapisnike zborov občanov o določanju referendumskih območij novih občin 13. aprila Vendarle poslal v Ljubljano. 22. aprila - Kljub temu so morah kar v 21 krajevnih *ttPnostih kranjske občine ugovarjati na meje referendumskih JJ^oČij, ki jih je zaradi županove "zamude" določil driavni zbor po republiSkih strokovnih podlagah. Pret° vklJueno torka Je ugovore nasl občinskega sekretariata nam Illo-na državni ZDor osem-so 11 .aJevnm skupnosti, tri pa obči 7ub,iano ubrale pot brez »nskega posredništva. užov 00 državni zbor njihove kolilr°re- upošteval oziroma v °dDrt meri' Je seveda 5e v vprašanje. Vse bo jasno zbSJn5,deljek popoldne, ko bo stane vi°*al ° ug°vorih- Ma&-^ lot , aJ> yodja vladne službe veda, \no samoupravo, je pozvan bodo Predloge, obli-Vla^ria podlagi ugovorov, brjfc °ddali v nedeljo ponoči, opred- elila bo vlada do njih naslednji dan do- Poldne „ nefta •»uPred zasedanjem držav- *2cir Sicer pa mag- Vlaj "ran spoznava, da vladna služba zdaj po nedolžnem postaja kriva za tolikšno število občin v Sloveniji ("na vsak dan v letu ena občina"). O konceptu 163 večjih občin, ki ga je prav tako ponudila, namreč tedaj, ko je bil pravi čas, nihče ni resno razmišljal. Primerjava med republiškimi strokovnimi podlagami, po katerih je za kranjsko občino potegnil meje bodočih občin državni zbor, in mejami, za katere so se dogovorili ljudje na zborih občanov, pokaže, da so identične samo meje bodoče gorske občine Jezersko. Občini Cerklje je državni zbor dodal naselja v krajevnih skupnostih Velesovo, Zg. in Sp. Brnik, Zalog, Poženik in Šen-turska gora, v katerih so se krajani odločili za pripojitev k mestni občini Kanj. Občina Šenčur, kot jo je zarisal državni zbor, dobiva krajevno skupnost Visoko, kjer želijo lastno občino, Voklo, Trboje in Voglje, kjer so se odločili za Kranj, ter Olševek-Hotemaže, kjer bi raje občino Preddvor. Občina Naklo dobiva krajevni skupnosti Duplje in Podbrezje, kjer tudi želijo h Kranju. Državni zbor je "črtal" občino Visoko, na novo pa začrtal meje referendumske - ta območja Gorice, ki obsega rajevne skupnosti Gorice, Golnik, Trstenik, Tenetiše, čeprav so se tu ljudje odločili za pripojitev h Kranju. Državni zbor je črtal tudi občino Stra-žišče, ki jo je kot del mesta umestil v meje občine Kranj. Na ta zemljevid je, kot rečeno, oddalo ugovore 21 krajevnih skupnosti, in sicer iz bodoče občine Preddvor Bela, Preddvor, Kokra, Olševek-Hotemaže, iz bodoče občine Naklo Duplje in Podbrezje, iz bodoče občine Cerklje Šenturška gora, Poženik, Zalog, Sp. Brnik in Zg. Brnik, iz bodoče občine Šenčur Voglje, Voklo, Trboje in Visoko, iz bodoče mestne občine Kranj krajevna skupnost Stražišče, proti bodoči občini Gorice pa so ugovarjale tudi vse štiri krajevneskupnosti Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik. Zemljevid razdelitve kranjske občine na sedem novih občin, ki ga je po republiških strokovnih podlagah sprejel državni zbor, je v pri-j merjavi z željami krajanov v večini primerov bolj smiselen, racionalen, logičen. Za nepristranskega opazovalca seveda. Različne izkušnje z veliko kranjsko občino, sosedska nestrpnost in politika so ga pač Srekrojile po svoje. • H. elovčan Radovljica Plameni Prisluhnil željam Radovljica - Občani sedanje radovljiške občine »o fta zborih krajanov predla-da bi občino razdelili ?ft sedem novih občih. Ker li državni zbor pn-Juhrul njihovim željam in v odloku o določitvi referendumskih območij za us-^hovitev novih občin Jplocii sedem takih obmo-gl (Radovljica, Bled, Bo-SLl&i, Lesce, Kropa, ^Sunje in Kropa), je ra-jutnljivo, da iz krajevnih ^upnosti oz, posameznih naselij na odlok ni bilo govorov. • CZ. Ugovori tudi "Na meji" Gorenjske Moste predlagajo svoje območje, Radomlje podpirajo predlog vlade, več ugovorov pa je tudi na območju Ljubljane-Siška. Kranj, 21. aprila - Nekaj ugovorov v zvezi z opredelitvijo referendumskih območij je bdo tudi na tako imenovanem geografsko mejnem področju sedanje Gorenjske, ali kot mu pravimo v Gorenjskem glasu "Na meji". Tako na primer Tacen želi svoje referendumsko območje, vas Bela in Setnica se opredeljujeta za referendumsklo območje Medvode, medtem ko Toško čelo ne želi biti v medvoškem referendumskem območju. Na območju sedanje občine Kamnik posebnih ugovorov ni. Krajevna skupnost Moste, ki so se na zboru opredelili za območje Kamnika, v odloku o določitvi referendumskih območij pa so bile Moste opredeljene pod Komendo, ker kamniško območje zanje ni bilo ozemeljsko sklenjeno, so se zdaj opredelile za svoje referendumsko območje. V sedanji občini Domžale pa se želi iz referendumskega območja Črni graben izločiti Krašnja, ki se opredeljuje za svoje območje, Radomlje pa podpirajo predlog vlade, ki vključuje še Preserje, Homec in Nožice. • A.Z. Vftžiču brez ugovorov Tržič; 21. aprila - Na zborih krajanov v tržiški občini so se odločili, da bo kot referendumsko območje predlagana dosedanja občina v celoti. Tak predlog je potrdil tudi državni zbor, zato do predvidenega roka niso prejeli nobenega ugovora na sprejeti odlok o določitvi referendumskih območij. Volilne komisije bodo imenovali na skupnem zasedanju zborov tržiške občinske skupščine, ki bo v ponedeljek, 25. aprila 1994, ob 17. uri. • S. S. Mercator Preskrba Tržič BLAGOVNICA - TEKSTIL Ur 53-202 m n TRGOVINA DOM ' trade d.o.o., ŽABNICA Cenjeni kupci Ob peti obletnici poslovanja vas vabimo v PRENOVLJENO TRGOVINO Z GRADBENIM MATERIALOM, V času od 6.4. do 25.4.1994 vam nudimo akcijski popust od 3 do 10%. Med naše kupce, ki bodo v času popustov kupili nad 10.000 SIT materiala, bomo izžrebali nagrade v skupni vrednosti 100.000 SIT. Javno žrebanje nagrad bo dne 25.4.1994 ob 18. uri v trgovini DOM Žabnico. Predstavljamo se tudi na sejmu Kmetijstva in gozdarstva v Kranju od 8. do 15.4.1994 v hali A. Obiščite nas v trgovini ali na sejmu In se prepričajte o naši ponudbi. TelJfax064/312-266,064/311-545 Ch&dimo vam k\psila iz našega bifeja, kjerCafik\p izbirate med hladno toplimi, mesnimi in zelenjavnimi jedrni. Za odrasli 1.500S IT zaotrokj 800 SIT GURMANOM PRIPOROČAMO.- sojini f&lčkj z jajcem čebulna juha telečji zrezekj šf&mpi hrušrlpvapita Vabljeni v naš nočni klub, da se zavrtite ob dobri glasbi in ogledate ■polnočni program. Vabljeni na naša teniška igrišča. Informaciji po tilifonu 78-661 ERC - ŽJ, d.o.o. C. Železarjev 8 64270 Jesenice vabi k sodelovanju PROGRAMERJA Prednost imajo kandidati z naslednjimi izkušnjami: - visoka ali višja šola - poznavanje dela na velikih sistemih - poznavanje CICS-a - poznavanje relacijskih baz - znanje angleškega jezika PRIPRAVNIKA - visoka ali višja šola - znanje angleškega jezika Ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom sprejemamo 8 dni po objavi na naslov podjetja, s pripisom ZA RAZPIS. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. CELOVEC - Roža z Vrbskega jezera je geslo, s katerim tudi letos ekipa celovškega turizma z mestnim svetnikom dr. Dietrom Jandlom na čelu vabi turiste od vsepovsod v koroško prestolnico in na bližnje jezero. Za obiskovalce so poleg izredno bogatega tiskanega gradiva v vseh svetovnih jezikih na voljo tudi druge informacije v mestnem turističnem uradu v mestni hiši na Neuer platz vsak delavnik od 8. do 20. ure in ob sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure (od maja do septembra). Turistični urad pa je obiskovalcem na voljo tudi pri Minimundusu vsak delavnik od 9. do 20. ure (od maja do septembra). CELOVEC z Vr6sk\eg a jezera MINIMUNDUS - majhen svet ob Vrbskem jezeru A-9020 KU6B*FU8T VILLACHER RING §S VERKAUF ■ VERLEIH - SERVICE TEL 104631 m 8 1 HAVEKOST AVTOMATI CELOVEC VILLAGHER RING 59 Tel.: 0043-463-56895 ■ BILJARD ■ PIKADO ■ VIDEO ■ FLIPPER ■ DOD. OPREMA Hofer BELL A jedilna čokolada, 400g BELLA mlečna čokolada, 100g ROZINE 500g BELINO vanilljev sladkor, 10 zav. BELINO pecilni prašek, 6 zav. OS AN A delikatesna margarina, 250g FRISA delikatesna margarina, 500g BELLASAN margarina Iz sončnic, 500g OSANA delikatesno olje, 4 litre JESS zobna ičetka, 1 kos DENTOFIT ATS 14,90 zobna pasta, 90 ml tuba ATS 7,90 TOILETTE ATS 4,90 MILO (Fee ali Cllvfa), I50g ATS 4,90 OLANA ATS 6,90 krema za obraz in telo, 250 ml ATS 19,90 MORANA ROBČKI ATS 3,90 (4 - slojni, 10 x 10 kosov), 1 zav. ATS 9,90 MORANA ROBČKI ATS 3,90 (100 kosov, v zavoju), 1 zavoj ATS 9,90 SMREKOVA KOPEL ATS 9,90 2 litra ATS 19,90 ČISTILEC POSODE ATS 9,90 10 kosov ATS 9,90 ATS 9,90 GOBASTE KRPE, 5 kosov ATS 9,90 ZEKOL-ZITRO, ATS 54,90 za pomivanje posode, 21 ATS 24,90 ATS 7,90 Obisk popularne znamenitosti ob Vrbskem jezeru je svojevrstno doživetje za vso družino. Več kot 150 miniaturnih modelov avstrijskih in največjih poznanih svetovnih palač, gradov, cerkva ipd. popestrijo modeli vlakov, ki vozijo po Minimundusu in modeli plovil v kanalih. Minimundus je odprt vsak dan: aprila in oktobra od 8.30 do 17. ure maja, junija in septembra od 8.30 do 18. ure julija in avgusta od 8. do 19. (ob sredah in nedeljah do 21. ure) Cene vstopnic so: odrasli 75 ATS otroci 20 ATS (6 do 15 let) skupine 58 ATS (nad 10 oseb) starejši nad 60 let 45 ATS (skupine) TUDI LETOS Z GORENJSKIM GLASOM V CELOVEC Ker zanimanje za naše izlete v Celovec ne pojenjuje - v dveh poletjih ga je z nami obiskalo skoraj 1000 naših bralcev - bomo tudi letošnje poletje organizirali vsako prvo soboto od junija do septembra avtobusni izlet v Celovec. Železni del programa: ogled Celovca z vodstvom in vožnjo z ladjo po Vrbskem jezeru bo letos dopolnilo nekaj novosti, ki zaenkrat ostajajo še skrivnost. Prav tako bomo tudi letos s seboj povabili muzikante, ne bo manjkalo osvežila... O vsem v zvezi z izletom vas bomo v Gorenjskem glasu pravočasno obvestili! 4 x Celovec 10.- Oktoberstr. 25 Lodeng.22 St. Velterstr. 70 Steing. 209 3 x Beljak Osslacherzelle 56. b Italieneratr. 14 Maria - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahrungsstr. 6 VVolfsberg Packerstr. 2xŠpital Obersdorf erstr. 4-6 Vlllacherstr. 106 Upoštevajte, prosimo, da so tile artikli samo prehodno v našem sortimentu. Cene vsebujejo vse davke. Program prireditev v Celovcu - maj 94 3. maja ob 19.30 Koroški simfonični orkester - RAVEL, MILHAUD, MOZART Koncertna hiša. Miesstelerstrasse 8 4., 6., 11., 13., 26. in 28. maja Smrt v Benetkah - oper v dveh dejanjih, Mestno gledališče, Theaterplatz 4 14. maja ob 19. cerkveni koncert z deli Josepa Havdna Mestna farna cerkev, Pfarrp'atz 4 27. maja KONCERTI GODB DELAVCEV POŠTE 10. - 11. in 14. - 15. Alter platz in Neuer platz 28. maja ob 9.30 .... POVORKA SODELUJOČIH GODB DELAVCEV POŠTE To je le del prireditev iz bogatega programa! AKCIJA: •SONČNE STREHE •KLIMATSKE NAPRAVE • ŠIROKE GUME • ALIMNIASTA PLATIŠČA • VLEČNE KLJUKE • GUMIJASTE PREPROGE ■NADOMESTNI DELI ■SERVIS IN POPRAVILA i GARANCIJSKA DELA PRI AUTOHAUS TREFF CELOVEC ROSENTALER STR.48 TEL0043-463-511745 um Hofer CELOVEC, Burggasse 23, Tel.: 0043-463-57991 KEVBOARDS, SYNTHESIZER - VAMAHA, IBAN^2' CNENCA. TECHNICS, ROLAND, OJAČEVALCI - ZVOČNIKI, MIKROFONI. KlTA^ - KONCERTNE In ELEKTRIČNE - YAMAHA, ARIA. B l-O K FLAVTE - M O E C K FLAVTE - VAMAHA VELIKA IZBIRA - NIZKE CENE * GOVORIMO SLOVEJ^SKgJ VOLVO NAJVEČJI KOROŠKI ZASTOPNIK ZA MITSUBISHI IN VOLVO VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV VELIKA IZBIRA DODATNE OPREME MEHANIČNA IN KAROSERIJSKA DELAVNICA Z LAKIRNICO EKSKLUZIVNI ASESOAREN POVRNJEN PROMETNI DAVEK - U34 ALARMNE NAPRAVE MITSUBISHI od ATS 10.000 (* davkom) ALARMNE NAPRAVE volvo od ATS 8.990 (z davkom) AKCIJSKA PRODAJA: VOLVO ... ORIGINALNI AVTORAP^ DENZEL KLAGENFURT CELOVEC, ST. VEITER STRASSE 209, tel.: 0043 - 463 - 43200-0 petek, 22. aprila 1994 CELOVEC - ROŽA Z VRBSKEGA JEZERA 9. STRAN • GORENJSKI GLAS POSOJILNICA - BANK CELOVEC V NOVIH POSLOVNIH PROSTORIH Posojilnica - Bank Celovec šteje med najstarejše bančne ustanove na Koroškem. Ustanovljena je bila leta 1889. Prvotno je imela banka svoj sedež na Pavličevi ulici, leta 1975 pa se je preselila v današnje prostore, ki pa so bili pravkar popolnoma preurejeni in posodobljeni, tako da ustrezajo vsem zakonom sodobne banke. Posojilnica - Bank Celovec je včlanjena v Zvezo slov. zadrug in je članica Avstrijske Raiffeisnove zveze. Kljub neugodni legi banke je Posojilnica - Bank Celovec v zadnjih desetih letih močno napredovala. Nekaj številk, ki to potrjujejo: V zadnjih petih letih od 1988 do 1993 je bilančna vsota narasla na 225,0 Mio ATS, hranilne vloge so narasle od 80,0 Mio na 195 Mio Ats, posojila pa od 50,0 Mio na 137,0 Mio ATS. Posojilnica - Bank Celovec ima poslovne stranke po celi Koroški, zelo močan je pa tudi delež poslovnih partnerjev iz Slovenije, in je tako postala Posojilnica - Bank Celovec zanesljiv partner za prekomejno poslovanje. Glede na močno razširitev poslovnega obsega je bila nujno potrebna tudi obnova in razširitev poslovnih prostorov. Prostorska ožina je bila precejšnja obremenitev za odvijanje poslov. Ker se je nudila priložnost za pridobitev dodatnih prostorov v 1. nadstropju hiše, so se odborniki takoj odločili za pregradnjo in povečanje poslovnih prostorov. Posojilnica - Bank Celovec je februarja 1993 vložila pri pristojnem uradu prošnjo za obnovo in povečanje poslovnih prostorov. Pregradnja se je močno zavlekla, ker nekateri solastniki v hiši niso hoteli dati soglasja za pregradnjo in šele novembra lanskega leta so končno mogli začeti z obnovo prostorov. Dela so bila zaključena februarja letos. Načrte za obnovo in povečanje prostorov je naredil arch. mag. Hermann Traer iz Krive Vrbe. Dela so izvedla med drugim tudi domača slov. podjetja kot npr. gradbeno podjetje Tomaž Sabotnik iz Plešerke pri Hodišah, ali mizarstvo Anton Kimovec v Mokrinah. Bančni prostori so sedaj sodobno opremljeni z vsem tehničnim in operativnim komfortom, tako da uslužbenci lahko opravljajo in nudijo vse posle, ki jih sodobna banka izvaja. Posojilnica - Bank Celovec pričakuje od obnove in povečanja poslovnih prostorov močen porast poslov, glede na to bo pa seveda tudi potrebno povečanje števila sodelavcev. Posojilnica - Bank Celovec seveda tudi skrbi za stalno strokovno izobraževanje sodelavcev. Za prihodnost Posojilnice - Bank Celovec ima manjša banka zaradi svoje fleksibilnosti dobre možnosti poslovanja v evropskem prostoru. Posojilnica - Bank Celovec bo tudi v prihodnje skušala pridobivati čimveč poslovnih partnerjev iz Slovenije in seveda tudi iz drugih držav. Posojilnica - Bank Celovec bo pa seveda predvsem tudi namenila svojo pozornost na pridobivanje novih članov in bo s tem zviševala deležni kapital, ki je potreben za krepitev lastnega kapitala in s tem izpolnila predpise novega bančnega zakona, ki je že usklajen z normami EU. Glede na to, da je konkurenčni boj med bankami v Celovcu zelo velik, Posojilnica -Bank Celovec načrtuje razširitev poslovanja in sicer odprtje nadaljnje poslovalnice v Celovcu. Posojilnica - Bank Celovec bo pa tudi vnaprej podpirala umetniško in športno dejavnost. POSLOVODJA - g. ALEX ŠIMENC POSEBNO PRIPOROČILO ZA: % VARČEVALNE NALOŽBE - VISOKE OBRESTI 'N 100 % BANČNA TAJNOST * DEVIZNE NALOŽBE * ZELO UGODNA MENJAVA * HITRO UREJANJE BANČNIH POSLOV - 'N SEVEDA SLOVENSKA POSTREŽBA PARKIRNI PROSTOR OB KAPUCINSKI CERKVI Alter Platz Viktringer Ring Bahnhofstr. 1 iz smeri Ljubelj POSOJILNICA - BANK CELOVEC CELOVEC - CENTER, BAHNHOFSTRASSE 1, tel. 0043-463-57356, fax + 8 °dprto: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.15 ure in od 13.15 do 16.00 ure. 461445 Kranj, aprila - Pred mesecem dni je bila priložnostna slovesnost ob zaključku širitve in obnove poslovne stavbe Območne enote Kranj Zavarovalnice Triglav. Na tej slovesnosti sta na primer generalna direktorica Zavarovalnice Triglav Nada Kle-menčič in predsednik predstojništva Save Kranj Viljem Žener ugotovila, da je Območna enota Kranj po rezultatih v vrhu območnih enot Triglava v Sloveniji. Kako komentira to visoko in strokovno priznanje, smo vprašali direktorja Območne enote Triglava v Kranju Franca Lotriča. Pred razlago poslovnja pa morda najprej beseda dve o prenavljanju in gradnji v Kranju, ki je nekako "tiho" potekala kar lep čas. Zakaj ste se v Območni enoti sploh odločili zanjo; čeprav je res, da zdaj stavba že navzven daje videz trdne in varne hiše, kar je v zavarovalnem svetu prav gotovo tudi pomembno. Kranj pa je z njo, recimo, nekako obogatil dosedanjo veduto? "Misel, da se je prenova za fasadnimi odri dogajala nekako "tiho", sprejemam kot dobronamerno. To pomeni, da naši zavarovanci pri iskanju storitev ob dobri dve leti in pol dolgi prenovi niso preveč čutili teh problemov. Trudili smo se, da zavarovanci ne bi bili preveč prikrajšani pri zadovoljevanju potreb in storitev. No, sicer pa smo zadnjih deset let ugotavljali, da smo v precejšnji prostorski stiski; še bolj pa, da so prostori nefunkcionalni. Zavarovancem nismo mogli nuditi pravega servisa. Stvari so se dogajale po nadstropjih, zdaj pa smo osnovni in nujni stik z zavarovanci prenesli v pritličje. Prenova pa je zajela celotno hišo, od vrha do tal. Najprej pa je zrasel prizidek k hiši, v katerem zdaj rešujemo avtomobilske škode. Naj povem, da se zaradi povečanja in prenove število zaposlenih ni povečalo. Smo pa na ta način urediti računalniško oziroma ustrezno tehnično podporo ter opremo. Prenova pa je sicer projekt Zavarovalnice Triglav oziroma celotne hiše. Nenazadnje pa to pomeni, da se danes Zavarovalnica Triglav ne le po kvaliteti in obsegu zavarovanj, marveč tudi po izgledu, prijaznosti, trdnosti,... lahko primerja s poznanimi evropskimi zavarovalnimi hišami. Ljudje smo nenazadnje takšni, da se odločamo in recimo iščemo varnost tudi na podlagi izgleda hiše, v katero vstopamo. To pa ne pomeni, da je pritem šlo za neko "nerazumno zapravljanje ali razkošno izstopanje." Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana, Območna enota Kranj Zavarovanje namesto nekdanje socialne varnosti Ni pomembno, da zavarujemo tisto, kar je s strani države obvezno, ampak tisto, za kar ugotovimo, da je gospodarno. Sicer pa v podjetjih postaja zavarovanje vse pomembnejši strošek, zato odgovorni že razmišljajo, kakšno zavarovanje DA in kakšno NE. Ohranila se bodo tista, ki še zagotavljajo potrebno varnost, opuščena pa bodo tista, kjer so ocene, da varno poslovanje ni ogroženo. Podobno se dogaja tudi pri občanih, kjer med drugim tudi družinski prihodki narekujejo, v kolikšni meri zaščititi premoženje in sebe. V prihodnje bo nekakšna stalnica v Zavarovalnici Triglav, da se udeležuje vseh pomembnejših sejemskih prireditev v Sloveniji. V Kranju sta za zdaj takšna sejma mednarodni sejem kmetijstva in gozdarstva ter tradicionalni mednarodni avgustovski sejem. ju zavarovanja skozi škodo smo najbolj občutljivi. Vsakdo, ki ga prizadene takšna ali drugačna nesreča, ima že drugih težav dovolj, in naš cilj je, da mu del tega bremena odvzamemo, če imamo z njim pravilno dogovorjena ustrezna razmerjanje za povračilo škode. Lani smo zbrali nekako 3,5 milijarde premij. Za to je bilo treba skleniti na novo ali Obnoviti okrog četrt milijona zavarovanj. Če vemo, da več kot polovico teh zavarovanj sklepamo na domovih, so to velike in zgovorne številke. Vsa ta zavarovanja je treba potem tudi dodatno obdelati. Po drugi strani smo obravnavali skoraj 31 tisoč škodnih primerov in jih dokončno zaključili več kot 29 tisoč. Izplačil za oškodnine je bilo 2,2 milijarde tolarjev. Seveda pa razlika med premijami in izplačili ne pomeni že kar avtomatsko dobiček v Območni enoti Triglava v Kranju. Precejšnja sredstva gredo namreč za pokrivanje oziroma izravnavo nevarnosti izven območne enote v sistemu Triglav, ali pa izven sistema preko pozavarovalne hiše Sava tudi do tujine. Tu so potem še poslovni stroški za 211 zaposlenih v območni enoti, materialni stroški, dajatve in nenazadnje seveda tudi sredstva za ureditev poslovne stavbe. Ko pa tako zberemo vse pluse in minuse, je vendarle ostanek ševedno takšen, da nas uvršča na prvo mesto med operativnimi območnimi enotami v naši delniški družbi." Poslovna stavba Območne enote Kranj Zavarovalnice Triglav Prenovljen objekt na Gorenjskem pomeni za Kranj In Gorenjsko prijazen prostor za kulturno dogajanje. Avla Je izredno akustična In bo zato gostila lahko različne Initrumentalno-vo-kalne prireditve in komorne zasedbe. Kar pa zadeva parkirne prostore, Jih Je zdaj več, čeprav si ie vedno prizadevamo, da bi Jih Imeli ie več. jati, da bi nekdo lahko imel nezavarovan avto; pa ne le na način, kot ga določa država, ampak tudi kasko. Ali pa tisti, ki ima samo stanovanje, bo najbrž tudi to edino premoženje skušal zavarovati. Če pogledamo drugo skupino, potem brez odgovornosti težko razumem kogarkoli v podjetju, pa naj bo to direktor ali drug, ki je povezan s tem. Tako evropski kot ameriški trg vsak dan bolj zahtevata tako imenovano posebno odgovornost za proizvode, ki se prodajajo na tuji trg. V tretji skupini pa težko razumemo, da ne bi bil nekdo zavarovan nezgodno in življenjsko. Nanovo nastajajo zdravstveni programi. Prihaja rentno zavarovanje, o katerem še nimamo izkušenj. SIcer pa imamo v Triglavu okrog 70 vrst različnih zavarovanj." Franc Lotrič, direktor močne enote Kranj Ob- Vsa leta v vrhu Triglava Povrnimo se k uvodni ugotovitvi govornikov ob slovesnosti pred mesecem dni, da je Območna enota Kranj že nekaj časa med najboljšimi in na prvem mestu v slovenskem Triglavu. Kako pa bi vi ocenili poslovni rezultat Območne enote Kranj v Triglavu? "K oceni obeh govornikov, najboljši med dobrimi, bi rekel, da držita in sta ponos in priznanje zaposlenim te hiše. Vsa leta, odkar poslujemo pod imenom Zavarovalnice Triglav delniške družbe, je gorenjska Območna enota res v samem vrhu med poslovnimi dosežki. Prav gotovo to niso rezultati enega samega leta. To so dolgoročna in dolgoletna prizadevanja kolektiva, ki dela strokovno in premišljeno, ki se zaveda, da so njeni sogovorniki zavarovanci, oškodovanci, zaradi katerih smo tu in jim želimo pomagati. Pri udejanjan- Ko govorimo zavarovanju, najprej pomislimo na avtomobilsko ali na požarno. To sta tudi sicer nedvomno zelo pomembni zavarovanji tudi v vaši hiši. Vendar pa so še številna druga zavarovanja. Katera na primer? "Zavarovanja delimo na tri pomembnejša področja. Eno so premoženjska zavarovanja, kot so na primer avtomobilska, požarna, strojelomna, stanovanjska in druga. V drugem so zavarovanja premoženjskih interesov. To so različne odgovornosti; od tiste splošne v podjetjih, do posebnih vrst: iz naslova proizvodov, uporabe stanovanja, zasebnika..., pravne zaščite. V tretjem pa so osebna zavarovanja, kot na primer življenjsko, nezgodno, uvajamo rentno, na pohodu je zdravstveno. Iskati zdaj prednost, je morda malce zahtevno vprašanje. V vsaki skupini so takšna, ki so zelo pomembna. Težko je razmišljati, da bi lastnik premoženja lahko živel brez požarnega zavarovanja. Prav tako si je težko zamišl- Osnova usmeritev Triglava, zlasti pa Območne enote Kranj pa je v zavarovanjih, ki jih zavarovanci nujno potrebujejo, brez katerih v podjetjih težko poslujejo ali pa sploh ne morejo. Za posameznike pa so to tista od avtomobila do hiše. Ta zavarovanja se, ko potegnemo črto pri dohodkih na premijski strani in pri odhodkih na odškodninah, vseeno morajo najti v pozitivnih številkah. Zavarovalnica nI nikakršen ustvarjalec denarja, ampak je le prerazporejevalec. Dobiti moramo toliko, da pokrijemo vse stroške, ustvarjamo nujne rezerve za primere katastrofalnih dogodkov, za poravnavo obveznosti preko sistema in do tujine. Potem se šele začenjajo pravila na primer o višini premij. Dober poslovni rezultat pa vendarle ima tudi dobiček. Kako je s tem? "O delitvi dobička odloča skupščina delničarjev, pred tem pa upravni odbor. Vendar pa je treba zagotoviti najprej denar za rezerve za bodoče škode, del pozitivne razlike gre za še nerešene škode. Valorizirati je treba tudi varnostni sklad, saj inflacija še vedno deluje. Pri življenjskih zavarovanjih pa gredo ustvarjeni presežki zavarovancem, vendar v obliki povečanihzavarovalnih vsot na veljavna zavarovanja. O slednjem pa bodo zavarovanci tudi posebej obveščeni." Dovolj prostora za Triglav in druge Načrti za letos. "Soočamo se seveda z okviri "možnega". Osnovni cilj je: oh- ranitev relativnega deleža na zavarovalnem trgu, ki ga v gorenjskem prostoru obvladujemo prek štiri petine. Vendar pa trg še ni povsem obdelan (ne po vrstah, ne po vsebini zavarovanj) in je zato dovolj prostora za našo kot za druge hiše. Naloga, ki smo si jo zastavili, je številčno in po obsegu povečati zavarovanja. Po številu zavarovanj načrtujemo 3 odstotke, pri zavarovalnih premijah pa za dobro petino, čeprav znaša po državi napovedana inflacija 13 odstotkov. Prednost bodo imeli tisti programi, ki so potrebni za zaščito zavarovancev in za njihovo zavarovalno kritje. Pri teh povečanjih je treba poudariti, da bomo zavarovanja urejali kvalitetneje. Včasih smo pri nekaterih premoženjskih zavarovanjih ugotavljali precejšnje tako imenovano podzavaro-vanje. Danes so te ugotovitve že veliko ugodnejše, vendar je naša želja, da objekti za požarno škodo ne bodo zavarovani 60 do 70 odstotkov od dejanske vrednosti, da bodo recimo 80 do 90 odstotkov. Naš cilj pa je seveda zavarovanje za 100-odstotno vrednost. Tako bi bila nastala škoda tudi v celoti pokrita." Vse manj je socialnega pokrivanja Za bolj podrobno in hkrati celovito predstavitev nekaterih najpomembnejših, od kar 70 vrst zavarovanj v Triglavu pa smo zaprosili pomočnika direktorja za področje izvajanja zavarovanj v Območni enoti Kranj Aleksandra Troho. "številčno najbolj prisotna in tudi ljudem najbolj poznana zavarovanja so zavarovanja objektov, stanovanjska, osebna zavarovanja, avtomobilska zavarovanja, ki jih Triglav prodaja v paketu, kar pomeni, da z eno polico poleg obveznega zavarovanja nudimo tudi zavarovanja, ki si jih lastniki avtomobilov sami izberejo. V tem paketu je poleg obveznega zavarovanja tudi tako imenovani AO plus ali zavarovanje voznika. V njem so vse oblike kasko zavarovanja. Novost je zavarovanje pravne pomoči, ki vključuje stroške pravdnih in kazenskih postopkov, ki izvirajo iz prometnih nesreč. Paket pa vključuje seveda tudi nezgodno zavarovanje voznika in potnikov vavtomobilu." Ali se je tako Imenovana miselnost voznikov za dodatna zavarovanja pri avtomobilih v primerjavi s prejšnjimi leti kaj spremenila, ali se še vedno najraje zadovoljimo s tako imenovanim AO - obveznim zavarovanjem? "Precej se je spremenila. Vse boli se tudi na tem področju kaze, da živimo v državi, kjer je vedno mani socialnega pokrivanja različnih dogodkov in primerov. S prehodom na tržno gospodarstvo je ta sociala odpadla in dejansko si pokrivanje nepredvidenih škod lahko zagotovimo samo še prek zavarovalnice. To se kaže, ko nam vse vrste neobveznih zavarovanj naraščajo bistveno hitreje, kot pa naraščajo obvezna zavarovanja. Če pa primerjamo podatke v Sloveniji v primerjavi z zavarovanostjo v svetu, ugotavljamo, da je pri nas zavarovalnice še vedno obračajo nekajkrat manj narodnega dohodka, kot je to v Evropi. V Sloveniji je to manj kot 2 odstotka, v Evropi pa je povprečje prek 7 odstotkov narodnega dohodka. Spremembe pa se kažejo tudi na področju življenjskih zavarovanj. Ljudje so vse bolj prepričani, da velja sklepati življenjska zavarovanja, kar je hkrati tudi oblika varčevanja. Krije pa to zavarovanje tudi vse tiste nepredvidene dogodke, ki si jih nihče ne želi, a se nam vsak dan dogajajo." Lahko kaj več poveste o tako imenovanem rentnem zavarovanju? Območna enota Kranj v Triglavu je bila vedno poznana tudi po tem, da je pnr cejšnja sredstva namenjal* za tako imenovano preventivo. Velja to tudi še danes? "Preventiva je vedno in & vedno v naši hiši pomeni: preprečevanje oziroma zmanjšanje Siožnosti, da pride do škode, e pa že pride do škode, potenj naj bo ta čimmanjša in <*a škodno dogajanje čimprej zaustavimo. Mi namenjamo določena sredstva za te preventivne namene. Tako na primer ° odstotkov denarja od požarnin premij namenjamo za dejavnos protipožarne službe. Ta dem dobijo gasilske organizacije prek občinskih proračunov. s preventivnimi sredstvi sodeluje' mo pri večini gorenjskih prireditev, kjer jim pomagamo Pri različnih varnostnih ukrep"1" Zavedamo se, da so lanjg prireditve, kjer se zbere večje število ljudi, vzrok za nesreče Veliko pozornost namenjam0 preventivi v naseljih (prot'P0, žarna vodna zajetja). Velik: dj pa namenjamo tudi industriji, s* posebej z ugodnimi namenskimi posojili za varno delo." ^ Triglavov sklad za certifikate Lahko poveste kaj več tuj' o odločitvi Zavarovalnice in' glav, da se vključi v proč" lastninskega oblikovanja v°' venskega gospodarstva? "V Zavarovalnici Triglav srn° se odločili za ustanovitev po°' blaščene družbe za upravljanj* in po posameznih regijah & pooblaščene investicijsk" sklade, ki bodo zbirali 'a^L' ninske certifikate ter jih p°te vlagali v gospodarstvo v po*f mezni regiji. Eden takšnih skladov v obliki pooblaščen« investicijske družbe bo usta novljen tudi na Gorenjsken;' Denar oziroma certifikate 3°, enjskega prebivalstva bo uS<. merjal v gorenjska podjetja-tem bo zagotavljal varnost n* ložb in občanom ustrezno vrv* notenje teh delnic lov«* ticijskega sklada ter ustrez^ dividendo. Računamo, Aleksander Troha, pomočnik direktorja Območne enote za izvajanje zavarovanj "iz programa osebnih zavarovanj kot dodatno ponudbo ponujamo tudi rentno zavarovanje. Gre za odločitev zavarovanca, da se, ko je še zaposlen, odloči, da bo plačeval določeno zavarovalno premijo. Med plačevanjem zavarovalne premije bo zavarovan za primer smrti, ko pa se dogovorjeno obdobje plačevanja premije izteče, zavarovanec ne dobi zavarovalne vsote v enkratnem znesku (kot je to pri življenjskem zavarovanju), marveč mu zavarovalnica izplačuje rento. Rentno zavarovanje je tako nekakšna dopolnitev našemu pokojninskemu sistemu, kjer pa ni tako imenovane pokojninske solidarnosti, marveč je višina odvisna od plačevanja in odločitve za dosmrtno rento. Rentno zavarovanje je v Triglavu zdaj nekako na začetku. "Res je, zdaj se začenja. Praktično smo to zavarovanje prvič predstavili na mednarodnem sejmu kmetijstva in gozdarstva letos v Kranju v okviru naše sejemske dejavnosti." bodo občani svoje certifik*1 J ki predstavljajo neke vrste de j(1 tistega, kar so 40 let ustvarja' puščali v podjetjih, zamenja« delnice, ki bodo sčasoma 0 bile svojo vrednost in z vstopa na borzo tudi neko tržno cen To bo samostojna družba, ia nik pa bo Zavarovalnica Tnfl' ki ima, mimogrede, dolgoi01^ izkušnje na področju tega , nančnega poslovanja. Ra^ijko mo zato, da bomo vsaj t0" \ uspešni, kot smo na zavarov nem, tudi na tem področju- ^ Trenutno je ustanavljanje . družb v pripravi. Potrebne> / dobiti soglasje agencije za" jj, ninsko preoblikovanje. "aCJie|a mo pa, da se bo ta akcija za^t, nekako konec maja ali v .^1 ku junija in potem naprej je5" Torej se bodo občanii rj Gorenjskem lahko od'°^u' da bodo svoj certifikat pali investicijski družbi Trifl1" va? , Tako je. Ljudje se že majo za to. Tudi na sejmu Kranju, kjer smo družbo P. dstavljali in pojasnjevali o\v. dejavnost, je bilo precej & t manja. Ljudje so si narnjj, zapomnili napotila strokovna kov, da je v svetu poznanai * daleč najbolj varna naioz^ naložba v investicijski skjao-sklad namreč porazdeli J:7* ganje na večje število podjeu- Boste ta Investicijski na Gorenjskem v okviru P% blaščene družbe v Tro'* vodili vi? ,0 "Sklad bodo vodili veg^ delavci v Zavarovalnici irj # trenutno pa sem zadolžen i$ vsa potrebna opravila, da o" sklad začel delovati." GOSPODARSTVO UREJA:MARIJA VOLČJAK Gorenjsko gospodarstvo lani poslovalo bolje in bolje kot v Sloveniji Tovarne ne morejo dobiti delavcev Gorenjska bo z zakonom o izplačanih deviznih vlogah izgubila 80 milijonov mark, kar je kletna akumulacija gorenjskega gospodarstva Kr«nj, 21. aprila - Odbor Območne zbornice Kranj je poravnaval gospodarska gibanja na Gorenjskem v lanskem JJ in lansko delo območne zbornice ter njen letošnji progam Jgj. Gospodarstveniki opozarjajo, da nimajo nikakršnega **■ s poslanci, ki nimajo posluha za probleme in interese 8°renjskega gospodarstva, tudi sredstva javnega obveščanja ^večajo veliko večjo pozornost politiki kot gospodarstvu. J*J jih je opozorilo, da ne morejo dobiti novih delavcev, kar ***e» da je tako visoka stopnja brezposelnosti navidezna. . .Gorenjska industrija je lani v Primerjavi z letom poprej za 3 3 otke povečala obseg proiz-. °™>je, tudi med lanskim letom g bila k u»a rast proizvodnje na Gorenjskem večja kot v Slove-ki je ob koncu leta beležila ^odstotni padec. Po podat-ki jih je podal direktor Območne zbornice Andrej Pri-p'0- gospodarstvo torej na gorenjskem hitreje oživlja kot J Sloveniji, največjo rast pa so 5* dosegli v lesni industriji, JJ je bila kar 24,8-odstotna in J Proizvodnji električnih strojev " aParat-ov, kjer je bila 13,6-^totna. tajsko gospodarstvo največ izvozi v Nemčijo Lani je gorenjske gospodarst-mVa tuie tr8e prodalo za 780 "•'»Jonov dolarjev blaga, kar Predstavlja 12,8 odstotka slo-jenskega izvoza. V primerjavi (Jetom poprej ie bil gorenjski J*0* manjši za 2,9 odstotka, genski pa za 8,9 odstotka. Na Tanjšanje izvoza je vphvala Predvsem zmanjšana blagovna Jeniava z državami nekdanje ,lj8oslavije, ki je upadla kar za i' °dstotkov, medtem ko se je •.v°2 gorenjskega blaga v ^otkovtUJin° POVeČal " 5 OVoz gorenjskega gospo- Statistika prikazuje veliko brezposelnost, v Savi pa ne moremo dobiti novih delavcev, zlasti za manj kvalificirana dela, vse kale, da bomo morali dobiti delavcev od drugod, je opozoril direktor kranjske Save Viljem Žener. Tudi direktor Domela iz Železnikov Tone Rakov ec je dejal, da morajo delavce voziti iz Žužemberka, saj jih v Škofji Loki in v Kranju ne morejo dobiti. r?tva 'ani u "prave tujine" se je kov Povečal za skoraj 5 odstot->»vo»me^tern ko je bil slovenski V ^ečJi kar za 17,8 odstotka. reDr lotnem uvozu je imel lcf°rnaterial 64-odstotni de-°dstot 8° široke porabe 29-ne|a Cga in °Prema 7-odstot- g0^drobnejša analiza bla- P°kazaian,!?,J*ve s tuJino Je Podars,?1 ,da Je gorenjsko gos- 0(Jstott m naJveč in sicer 35 Nem*- v blaga izvozilo v kov nJ0' v kalijo 11 odstot-vAv«^^vatsko 9 odstotkov, odsto\v]° 7 odstotkov, v ZDA 5 odsto \v' V Veliko Britanijo 4 ^nciS'i K^i° 4 odstotke, v odstotl ■ odstotke, v Švico 3 odštet^ 10 V MakedoniJ° 3 mestu' «VOzu Je bila na prvem k°der £rav tako Nemčija, od yo uvo,;i8oIenJsko gospodarst-* Italifi J° odstotkov blaga, strije jie y odstotkov, iz Av-°dstotk'Odstotkov, s Hrvaške 8 Brezposelnost za desetino večja Po podatkih Območne enote Zavoda za zaposlovanje je bilo lani na Gorenjskem povprečno brezposelnih 11.785 ljudi, kar je za 10 odstotkov vec kot leto poprej. Rast brezposelnosti se je umirila, saj je bilo konec lanskega decembra na Gorenjskem 11.888 brezposelnih, kar je le 0,6 odstotka več kot decembra 1992. K temu je največ prispevalo znižanje števila brezposelnih v kranjski občini, kjer je bila decembra lani v primerjavi z decembrom leta 1992 brezposelnost manjša za dobrih 7 odstotkov. Stopnja brezposelnosti je bila decembra lani na Gorenjskem 14,6- odstotna, v Sloveniji pa 15,4-odstotna. Podjetniška mrzlica se še ni unesla Lani se podjetniška mrzlica še ni unesla, saj je naraslo število zasebnih podjetij kot tudi število zaposlenih, prihodki in bruto dobiček. Podatkih kranjske podružnice SDK je bilo ob koncu lanskega leta na Gorenjskem 2.752 gospodarskih pravnih oseb, od tega 2.440 ali skoraj 89 odstotkov zasebnih. Število zasebnih podjetij se ie od od lanskega polletja do konca leta povečalo za 506, v celem lanskem letu pa glede na leto poprej za 846 podjetij. Naraslo je tudi število zaposlenih v zasebnih podjetjih, saj se je povečalo kar za polovico in sicer z 2.804 na 4.208 v pol leta. Na eno zasebno podjetje je tako prišlo 1,7 zaposlenega. Glede sle*olev Zospodarske krize je mimo, spektakularnih vet i. VA izJemo podjetij bivše Telematike ne pričakujemo franci, dir*toor Gorenjske banke Zlatko Kavčič. Stroški rQcion»»nfa v Podjetijih hitro padajo, saj se podjetja kafso, iJo> zmanjšuje se tudi število "bolnih" podjetij, Pomaga P°membne pozitivne spremembe. Banka podjetjem blokajl *# okvimimi posojili, ki se tako lahko izognejo takrat ročuna, brez tega pa bi potrebovali enkrat do šrniJfTj 8ot°vino. Gorejska banka se je vključila v Plačilni P° mesecu d*1* P1** nJe v PHott poteka *0r*nisi,PrOmet 5 tuJino> zaradi krajšega plačilnega Časa je ptidobiii gosPodarstvo za približno milijon mark dnevno *° marc n°i likvidnosti' Obrestne mere so se razpolovile, saj 0*r*>ritoa £0? znafa'« 25 odstotkov, marca letos pa 14 *»e/jf- ,K yi lastninjenju je gorenjsko gospodarstvo počas-bantnld %radi f€vi^* ki so marsikje same sebi namen. ^/flw LiČ00 za upravljanje bo ustanovila investicijski p°dateL 2° obiral lastninske certifikate, pomemben je Sl°veniii v imeia drul°a 120 prodajnih mest po inflacijo i>VP* Je opozoril na zaostajanje tečaja za Ve'%ii,«,ir, izvozno naravnani Gorenjski povzročilo Se Ve6i»„£,no škodo- % novimi računovodskimi standardi »_ ""»a bilap" • • - ..... ?"»Omo nZPZ'JP&'V* v izgubi. Nobenega stika s poslanci 5"° '""[zbornica ne uspe doseči izmenjave pogledov, ^viznihhrnSua!l mimo> ie ho spnj't zakon o izplačanih ka" i?mi vlo*ah> ho Gorenjska izgubila 80 milijonov ^--- J* triletna akumulacija gorenjskega gospodarstva. na celotno gorenjsko gospodarstvo je bilo ob koncu lanskega leta pri zasebnih podjetjih zaposlenih 8,2 odstotka vseh zaposlenih, ob lanskem polletju 5,5 odstotka, ob koncu leta 1992 pa 3,7 odstotka. Zasebna podjetja so po zaključnem računu za lansko leto ustvarila 50 milijard tolarjev ali 16,2 odstotka vseh prihodkov gorenjskega gospodarstva, medtem ko je bil delež prihodkov družbenih podjetij 69 odstotkov. Izkazani bruto dobiček v zasebnih podjetjih je predstavljal 37 odstotkov celotnega bruto dobička gorenjskega gospodarstva, družbena podjetja so ustvarila 54 odstotkov in mešana podjetja 9 odstotkov celotnega bruto dobička. Tudi med akumulativnimi podjetji so prevladovala predvsem zasebna, ki so imela za 1,4 milijarde tolarjev akumulacije, kar je predstavljalo kar 54 odstotkov akumulacije celotnega gospodarstva; delež družbenih podjetij je bil 34-odstoten. Celotna izguba gorenjskega gospodarstva je lani znašala 10.510 milijonov tolarjev, zasebna podjetja so imela 815 milijonov dolarjev izgube in tako 7,8-odstotni delež, družbena podjetja pa 9.194 milijonov dolarjev izgube in 87,5-odstot-ni delež. Polovica izvoza je lani ustvarilo deset največjih tovarn, ki jih navajamo po velikosti izvoza: Sava Kranj, Planika Kranj, Iskra Števci Kranj, Peko Tržič, Domel Železniki, Merkur Kranj, Elan Begunje, LIP Bled, Alpina Ziri, Termo Škofja Loka. Vse revizije ne bodo končane do konca leta, oškodovana pa bo tudi država, ki bo morala vrniti davke, je dejal Franc Podjed Težave se obetajo tudi z dokapita-lizacijo zasebnih podjetij, mnogi že pričakujejo, da bo rok 31. maj podaljšan. Izguba manjša, akumulacija večja Po podatkih, ki jih je podal direktor kranjske podružnice SDK Franc Podjed, je bila izguba gorenjskega gospodarstva lani za 40 odstotkov manjša kot leto poprej, znašala je 10,5milijarde tolarjev, akumulacija pa je bila večja za 80 odstotkov in je znašala 2,5 milijarde tolarjev. Razmere se torej izboljšujejo, še vedno pa je bilo lani za približno 8 milijard tolarjev neto izgube, od tega je v industriji znašala 7 milijard tolarjev in od tega v črni metalurgiji 3 milijarde tolarjev, v kovinsko predelovalni industriji 1,5 milijarde tolarjev, v industriji električnih strojev in naprav 1,3 milijarde tolarjev in v obutveni industriji 828 milijonov tolarjev. Tudi na Gorenjskem so plače lani prehitevale inflaci- {o, vendar je bila povprečna >ruto plača za 4 odstotke nižja kot v Sloveniji, leto poprej je bila za 3 odstotke nižja. SDK je lani za stečaj prijavila 93 zasebnih podjetij, v njih je zaposlenih 35 delavcev, zaradi novega zakona je sodišče nekatere že vrnilo. Žiro račune ima trenutno blokirane 200 podjetij v višini 2.884 milijonov tolarjev, od tega 153 zasebnih v višini 557 milijonov tolarjev in 47 družbenih v višini 2,3 milijarde tolarjev. Kranjska podružnica SDK ima veliko dela z revizijami, saj je bilo zanje na Gorenjskem prijavljenih 157 podjetij, izdanih je bilo 66 pooblastil, od tega 33 v Kranju. Inšpektorji so doslej izdali 25 revizijskih poročil, dodatnih 15 pa inšpektorji z drugih območij, ki delajo na Gorenjskem. Med 25 poročili so oškodovanja ugotovili v 14 primerih, znaša približno 3 milijarde tolarjev, v 13 primerih je šlo le za oškodovanja in v enem za tožbo. • M, Volčjak V Kranju organizirali turistično • podjetniško šolo Kranj, 20. aprila - Skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, to je skupnost petih občin, ki je nastala lani z namenom, da skupno organizirajo turistično ponudbo, programe razvoja turizma, izobraževanje, promocije in podobno, je po projektu Alpskih cest organizirala še turistično-podjetniško šolo. Kot je povedala Ema Pogačar, odgovorna za turizem na Občini Kranj, je ta šola potekala v prostorih te občine, naslednji teden pa se bo nadaljevala v Kamniku. Nekaj strokovnjakov s področja ekonomije in pravništva, skratka podjetništva, je pripravilo predavanja podjetnikom, tistim, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo (npr. gostilne), predstavnikom raznih društev. Milena Jeglič iz Kamnika, udeleženka šole, je izjavila: "Te šole sem se udeležila zaradi izpopolnitve znanja v podjetništvu, kajti več veš, več veljaš. Nekatere stvari sicer človek v grobem že pozna, a jih včasih pozabi - začetniki so namreč lahko površni. Vendar sem presenečena, ker se je te šole udeležilo malo ljudi." Marko Malovrh, pripravnik na Gorenjski turistični zvezi, pa je povedal: "Zanimam se za podjetništvo, kajti mogoče bom nekoč ustanovil podjetje. Kar se tiče vtisa o tej šoli, so predavanja v redu, vendar so za podrobnejše poznavanje premalo natančna." • Spela Vidic, foto: J. Pelko Interni razpis za novo ime V Števcih zbrali dovolj certifikatov Kranj, 21. aprila - V kranjskem podjetju Iskra Števci so v soboto 16. aprila zaključili zbiranje lastninskih certifikatov in lahko so zadovolji, saj saj jih zbrali dovolj in vsi, ld so jih prinesli bodo 60-odstotni lastniki tovarne. V Iskri Števcih so po neuradnih podatkih zbali 3.270 lastninskih certifikatov, v skupni vrednosti 1.078.590.000 tolarjev. Zaposleni so prinesli 1.504 certifikate v vrednosti 438.750.000 tolarjev, bivši zaposleni 1.284 certifikatov v vrednosti 449.340.000 tolarjev in upokojenci 482 certifikate v vrednosti 190.500.000 tolarjev. Drugače povedeno, 40,6 odstotkov certifikatov so prinesli zaposleni, 41,7 odstotka bivši zaposleni in 17,7 odstotka upokojenci. Družbeno premoženje Iskre Števci je bilo ocenjeno na 2.404 milijone tolarjev. Na sklade bodo torej 961,6 milijona tolarjev, na interno razdelitev odpade 480,8 milijona dolarjev in na notranji odkup 961,6 milijona tolarjev. Ker pri notranjem odkupu velja 50-odstotni popust, so za pokritje interne razdelitve in notranjega odkupa potrebovali za 961,6 milijona tolarjev certifikatov. Zbranih je bilo za 1.078.590.000 tolarjev certifikatov in so jih potemtakem zbrali za 116.990.000 tolarjev preveč. Presežek certifikatov je glede na celotni kapital 4,9-odstoten, glede na potrebna sredstva pa je presežek 12,2-odstoten. V Iskri Števcih pa trenutno poteka interni razpis za novo ime podjetja, ki naj bi ga uveljavili z registracijo delniške družbe. Ostalo bo seveda ime Iskra, ki naj bi ji namesto Števci dodali novo, za tujce lažje izgovorljivo ime. • M.V. Radioaktivna onesnaženost lesa iz Vzhodne Evrope Kranj, 20. aprila - Republiški sanitarni inšpektorat ugotavlja, da za les, uvozen iz Ukrajine, Belorusije in dela Rusije, obstaja utemeljen sum, daje radioaktivno kontaminiran zaradi posledic černobilske nesreče pred osmimi leti. Ministrstvo za zdravstvo opozarja podjetnike, naj pri uvozu lesa s tega območja na meji opravijo potrebni nadzor zaradi ugotovitve morebitne kontaminiranosti. Republiški sanitarni inšpektorat je o tem že obvestil republiško carinsko upravo, ki ga bo obveščala o pošiljkah. V primeru suma bo republiški inšpektor odredil ustrezne meritve, ki bodo opravljene na meji že pred vnosom blaga v državo. Tudi za les, ki je bil s teh območij že uvožen v Slovenijo, so podjetja dolžna obvestiti republiški sanitarni inšpektorat, ki bo ustrezno ukrepal. To je potrebno zaradi domačega tržišča kot zaradi izvoza blaga, saj imajo izvoznike težave, če na meji ne predložijo ustreznega potrdila o tem, da izvozni izdelki niso radioaktivni. • M.V. INFORMACIJA OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE: - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM - ZDRUŽENJE ZA DROBNO GOSPODARSTVO - OBMOČNA ZBORNICA KRANJ nudijo podjetnikom na 19. Mednarodnem sejmu malega gospodarstva, kooperacij in podjetništva vsak dan od 10. do 16. ure: a) INFORMACIJE IN SVETOVANJA - register subjektov poslovanja - borza (ponudba in povpraševanje po proizvodih, storitvah) - viri financiranja za podjetnike in obrtnike - osnove za pridobitev bančnih kreditov - navodila za izdelavo investicijskih elaboratov - splošne bančne storitve in pogoji - splošne storitve podjetij z nepremičninami in okvirne cene - pogoji poslovanja s tujino - delovna razmerja - preveritev poslovne ideje - dokapitalizacija in preoblikovanje v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah b) POSVETI, RAZGOVORI - 26. april 1994 ob 11. uri v otvoritveni dvorani: POSVET O ZUNANJETRGOVINSKIH PREDPISIH, UVOZNO-IZVOZNIH DOKUMETNIH, CARINSKIH OLAJŠAVAH - 29. april 1994 ob 11. uri v konferenčni sobi: POSVET O POGOJIH IN POSEBNOSTIH POSLOVANJA Z AVSTRIJO HOTEL JELOVICA BLED C. SVOBODE 8, 64260 BLED, SLOVENIJA objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas: 1. VODJA IZMENE V KUHINJI Pogoji: V. st. izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj 2. KUHAR Pogoji: IV. st. izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj za določen čas - za čas sezone a KUHAR - MESAR Pogoji: IV. st. izobrazbe, 1 leto del. izkušenj 4. KUHINJSKI POMOČNIK - 2 delavca Pogoji: II. st. zahtevnosti, 3 mesece del. izkušenj 5. SOBARICA Pogoji: II. st. zahtevnosti, 1 leto del. izkušenj, pasivno znanje tujega jezika 6. PERICA - UKARICA Pisne prijave z dokazili bomo sprejemali 8 dni po objavi razpisa. Poskusna doba v skladu s kolektivno pogodbo. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH a^c^***»s*&i** Jaauar Sovereian Gold ~~ ^ar'm ostaja Prednik U ulj U Cl I vUVvl vIVjIl S4U1U Največji problem je še vedno obrtna cona, največja investicija ureditev kašČe. Skorja Loka, 20. aprila - Na prvi seji se je sestala novoizvoljena skupščina Obrtne zbornice Škofja Loka, za predsednika so ponovno izvolili Andreja Karlina. Pri zbornici je lani začel delovali pospeševalni center, odprli so informacijsko pisarno, zbornica pa je postala najemnik kašče, v njenem pritličju bo poslovalnico odprla Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana. MEŠETAR Ljubljanski Autocommerce, ki pri nas zastopa angleškega Jaguarja, je dobil manjši kontingent prestižnega modela sover-eign 4.0 gold. Vozilo ima vrsto prestižnih dodatkov, med njimi zlati znak, blesteče spolirana platišča , dvojne okrasne črte v zlatu. Notranjosti so namenili usnje na sedežih, orehovino za armaturno ploščo in stikala, ter usnje za prestavno ročico in ročico ročne zavore. Vse to so seveda dodatki k serijski opremi (klima, ABS, itd) zanje pa je ob ceni, ki presega 600.000 šilingov odšteti še dodatnih 50.000 šilingov. Prava malenkost za slovenske ljubitelje jaguarjev. • M.G. Slovenski avtomobilski trg v prvem trimesečju 12.022 novih avtomobilov Tudi v letošnjih prvih mesecih je prodaja novih avtomobilov na trgu med Alpami in Jadranom sorazmerno dobra, Čeprav podatki za prvo četrtino leta še niso dovolj za napovedi do konca leta. V treh mesecih ie bilo v Sloveniji prvič registriranih natanko 12.022 avtomobilov, največ pa je bdo Škodinih favoritov, kar 1258. Tesno za favoritom je renault 5 (1253 prodanih avtomobilov), sledi pa renault clio (1215). Med uspešnejšimi zastopniki oziroma uvozniki so še Avto Makar (oziroma prejšnji zastopnik Adria Auto) s 1067 prodanimi fiati, lada avto z 948 ladami in Cimos z 840 citroeni. Med vozili z Daljnega vzhoda je najuspešnejši Hyundai (178 prodanih avtomobilov), dobro se prodaja tudi korejski Daewoo (165), na tretjem mestu pa je Nissan (161). Med presenečenji letošnjega leta je prav gotovo korejska KIA, ki jo pri nas zastopa Kia, d.o.o., Ljubljane, za začetek pa so uspeli prodati 59 vozil KIA sephia. Še vedno gredo precej slabo v promet daihatsuji, ki jih je mariborski DKS prodal samo 13 in mitsubisbiji s 27 prodanimi novimi vozili. Teža močnega japonskega jena je namreč velika in japonska vozila žal niso več tako cenovno ugodna. Kako bo s prodajo po štirih mesecih in kaj se nam še obeta do konca leta, pa bodo zastopniki verjetno razkrili že na bližajočem se Slovenskem avtomobilskem salonu. • M.G. Nižja carina za "ekološka" gospodarska vozila Slovenska vlada je prejšnji teden sprejela dopolnitev uredbe, ki bo urejala možnost carinskih olajšav pri uvozu ekološko sprejemljivih vozil. V skladu s to uredbo bo mogoče z 80 odstokov nižjo carinsko stopnjo uvažati ekološko sprejemljiva tovorna vozila in avtobuse, vendar samo v primeru, če se v Sloveniji ne proizvajajo. • M.G. Obrtna zbornica Škofja Loka ima 881 članov, od tega je 706 rednih obrtnikov (med njimi je že 36 podjetnikov posameznikov), 145 popoldanskih obrtnikov in 30 podjetnikov, ki imajo družbe z omejeno odgovornostjo. Pri zbornici deluje več sekcij: avto- f>revozniška, gostinska, frizerska, esarska, inštalaterska, trgovska, šiviljsko pletilsko krojaška, avtor-emontna, plastičarsko livarsko orodjarska in športna sekcija. Zanimiv je podatek, da se je v zadnjih štirih letih število članov zbornice povečalo za 360. Na skupščini so pregledali lansko delo in sprejeli letošnji program dela. Za predsednika so ponovno izvolili Andreja Karlina, v novem izvršilnem odboru pa so: Helena Sajevic, Boris Vovk, Marija Ravnik, Ivo Jelene, Milan Hafner, Peter Gra-šič, Marjeta Žumer, Franc Jereb in Ludvik Šterbec. Med najpomembnejšimi nalogami zbornice, ki se iz lanskega vleče v letošnje leto, je ureditev kašče, ki jo je zbornica dobila v najem od občine. Za prostore v pritličju je poiskala podnajemnika, tam bo poslovalnico odprla Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, ki bo z ugodnimi posojili prispevala k razvoju obrti in podjetništva v Škofji Loki, je povedal predsednik Andrej Kar-tin. Zbornica je kaščo dobila v najem za 25 let, prvih 15 let najemnine občini ne bo plačevala, saj se bo poravnavala z vlaganji v objekt. Do srede letošnjega leta naj bi zaključili groba notranja in zunanja dela, tlakovali bodo atrij, ki ne bo več namenjen parkiranju, transportni dostop bo urejen z zadnje strani. Zlasti poleti bodo tam prirejali sejme domače obrti. V pritličju Servis Vrtač Visoko Ob servisu še nov avtosalon Volkswagen in Audi servis Vrtač na Visokem pri Kranju ima že bogato tradicijo, saj deluje že celega četrt stoletja. Pred 25 leti sta ga odprla brata Martin in Janez Vrtač, ki sta sprva izpopolnjevala svoje avtomehanično znanje na enem od Volksvvagnovih servisov v Nemčiji, nato pa sta bila na Gorenjskem ena od prvih, ki sta začela popravljati volksvvagne in audije. Leta 1980 je bilo število vozil, ki so prihajala v mehanično delavnico bratov Vrtač že tolikšne, da je bilo potrebno začeti razmišljati o gradnji nove, večje delavnice. Na sedanji lokaciji ob glavni cesti proti Preddvoru je delavnica zdaj že osem let, v petek pa so odprli še nov avtosalon. Z izgradnjo lepega novega avtosalona, ki ima kar 160 kvadratnih metrov površine, je servis Vrtač postal uradni prodajalec vozil Volksvvagen. V prodajni ponudbi so vsi mod- eli iz Volksvvagnovega programa, vključno z najnovejšimi, lani prenovljenimi modeli golf in passat. Poleg avtomobilov so na voljo vsi rezervni deli za vozila Volksvvagen in Audi, posebnost trgovine z rezervnimi deli pa je tudi možnost nakupa delov po sistemu staro za novo. V kratkem bo na voljo tudi vsa dodatna oprema za vozila Volksvvagen in Audi. Z izgradnjo avtosalona in prodajalne rezervnih delov pri Servisu Vrtač zaokrožujejo celotno paleto storitev. Avtomobila pa vam ne bodo samo prodali, ampak bodo strokovno in kvalitetno poskrbeli za vse servisne storitve v garancijskem roku in tudi izven njega. Če je vaš avtomobil poškodovan, vam nudijo tudi kvalitetne avtokleparske in avtoličarske storitve. Kupci, ki se bodo odločali za nakup novih vozil, bodo imeli tudi možnost preizkusne vožnje, kar jim bo olajšalo odločitev za nakup. Delovni čas servisa Vrtač na Visokem je vsak delavnik od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Z vsemi informacijami so vam z veseljem na voljo tudi na telefonskih številkah 43-072, 43-019 in 43-148. bo torej banka, v kleti pa verjetno gostinski lokal, saj se LB, d.d., za klet ni odločila. Lani je pri zbornici začel delovati pospeševali center, kjer lahko vsako sredo od 15. do 18. ure sedanji in bodoči obrtniki in podjetniki dobe brezplačne informacije. Zanj je 1,5 milijona tolarjev prispevala država, 750 tisoč tolarjev občina, svetovalci pa s svojimi urami 900 tisoč tolarjev. Helena Sajevic je povedala, da so največji problem prostori, obrtniki nimajo kje graditi, saj obrtne cone še vedno ni, ni pa tudi najemnih prostorov. Občinska skupščina ni sprejela obrtne cone v Retečah, saj so bili proti krajani, kdaj bodo našli novo ali več manjših novih lokacij je seveda težko reči. Zbornica je v pritličju doma obrtnikov odprla informacijsko pisarno, ki je vključena v zbornični informacijski sistem Info Handy. Z novimi pooblastili, ki naj bi jih obrtne zbornice dobile z novim obrtnim zakonom, bo informacijska pisarna še bolj zaživela, saj bo na občinskih zbornicah tudi register obrtnikov, izdajali obrtna dovoljenja in vodili register na področju izobraževanja. Na področju informiranja se nameravajo letos priključiti na elektronsko oglasno desko Obrtne zbornice Slovenje, vključiti v informacijski sistem WTC, tudi v prihodnje pa bodo vsestransko skrbeli za izobraževanje in svetovanje svojim članom, organizirali promocije izdelkov in storitev in podobno. • M. Volčjak Trgovina AGROIZBIRA, Smledniška c. 17, Kranj ima v zalogi veliko izbiro rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo 1.290 2.100 2.300 7.900 990 3.300 2.200 2.050 7.700 2.200 3.500 2.200 5.600 6.500 7.500 Zetor BCS - lamela pogonska 4.800 - prst kose ITL BCS - kolesni cilinder 1.500 - Lamela BCS - glavni zav. cil. 1.800 - Kosa 127 cm ITL - bat motorja 0 102 6.500 - bat motorja BCS - glava motorja 7.000 - ojnica kose Ursus 335 Univerza! - črpalka vode 6.200 - bat motorja kpt - glava motorja 23.300 - črpalka vode - lamela velika 3.800 - filter hidrav. - termostat 1.300 - lamela velika - regler C 335 2.090 - šoba motorja ITL IMT Tomo Vlnkovič - črpalka vode 539 10.000 - lamela velika - lamela velika 7.500 - končnik volana - šoba motorja 2.000 - polos TV 420 - potisni ležaj 4.100 - guma 600 x 16 - črpalka goriva 3.570 - guma 750 x 16 Vse cene so v tolarjih. Delovni čas: od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. Telefon: 064/324-802 ure Koliko za pujske Sejmišča, na katerih prodajajo pujske za nadaljnjo rejo, dober "cenovni barometer" tudi za gorenjske prodajalce in.^rj^ Na sejmišču pri gostilni Mokar na Ižanski 303 v Ljubljani^ pujske, težke 20 do 30 kilogramov, ponujali po 8.000 do tolarjev, v Šentjerneju po 300 do 320 tolarjev za kilogram zj teže, v Ilirski Bistrici od 320 do 360 tolarjev, na sejmišču Ajdovščini od 290 do 300 tolarjev za kilogram... Najemnine za kmetijske stroje Večji kmetje imajo za delo na polju, na travnikih in v goz&°^jjj svoje traktorje in priključke, medtem ko se manjšim ne splava-bi za vsa opravila imeli svojo mehanizacijo, in jo raje naJen!!!0e Najem traktorja, močnega od 35 do 52 konjskih moči (KM). stay< 1.300 do 1.500 tolarjev na uro, traktorja, močnega od 53 do ' KM, 1.600 tolarjev, traktorja moči od 76 do 90 KM 1.800 tolarje^ in tako dalje. Če je k traktorju pripet priključek, je najemnin*, dražja. Najemnina tolarjev na uro, koruzni sejalnik 35 kubičnih metrov) 800 tolarjev, za traktorski nakladalnik 2- ^ tolarjev, za prikolico zmogljivosti pet do osem ton 600 tolarjcV VSAK VAŠ LAS JE VREDEN POSEBNE NEGE studio yV ...IN MI SE TEGA ZAVEDAMO KOREN NADA, MOŠKI IN ŽENSKI FRIZERSKI SAL-^ i CILJ, D JELENOVIM KLANCEM jPIZZE, PIŠĆANCL000JKI, i PEČENKA 12 KRUŠNE KC1 [ 550 SIT in-BIPDO^STAVA • TEUroN^22jljP3^ mm Vremenoslovci nam za konec tedna napovedujejo sončno in topio. tmini SPRimiHlBi K.•!Je) prvi kraiec nastopil v torek ob 4*34, S« olte da je tulipanov vseh vrst, barv, velikosti EN fa^IJON, je prispelo ogromno. Izmed nekaj sto prispelih usSm^c (vmes je bii° nekaj odgovorov tudi napačnih, tudi za fJ^Krat premajhno Številko smo našli zapisano) smo z {Jbom izvlekli štiri prejemnice nagrad Arboretuma: Darja 5J£2£G, VI I. Boršmika 1, Cerklje; Brigita GOLOB, JJ^ico 102, Jesenice; Joiica REPINC, Ribno-IzletniŠka 18, £*d; Tanja TOLAR, Cesta revolucije 2/a, Jesenice, Nagrade J?!*1 ljubiteljicam tulipanov so celoletne karte za obisk iii. etuma> vstopnice pa veljajo tudi za obisk prireditev (ki M ** malo!) v Volčjem Potoku. Igor Franko, bas kitarist ansambla Strmina Smo ansambel za dober žur škofja Loka, 20. aprila - Ansambla Strmina večini Gorenjcev ni treba predstavljati cisto na novo. Zvečine so ie vsaj slišali zanj, če ga niso poslušali na kakšni dobri veselici, na turističnih in zabavnih prireditvah, na praznovanjih so ga pa kar tako na kakšnem žuru. Pet poskočnih fantov: Janez, Marjan, Pavle, Beno in Igor ter pevka Jožica znajo vedno narediti dobro vzdušje, igrajo pa vse, česar si vam poželi srce: pop, disco, polke, valčke, evcrgreenc.... Tokrat pa smo se pogovarjali z Igorjem Frankom,, bas kitaristom in včasih tudi pevcem skupine. Kot se spomnim si bil pred več kot desetimi leti eden od porodničarjev skupine? "Res sem bil med ustanovitelji, bil sem zraven, ko se je skupina rodila, pa tudi dve leti kasneje. Nato sem nekaj časa prekinil z aktivnim nastopanjem, pred tremi leti pa sem znova sprejel izziv in od takrat spet igram." Da stvari niso preveč enolične se sem in tja zamenja kateri od članov. Pred kratkim ste menjali pevko? "Kakšne pol leta bo tega, odkar smo zamenjali pevko in moram reči, da smo z novim glasom, z Jožico Obid, zadovoljni tako člani ansambla kot tudi naši oboževalci in oboževalke. Jožica je v mladih letih pele pri ansamblu Zarja, je iz Cerkna, upa pa, da bo pri nas ostala dlje časa, saj imamo v načrtu, da tudi z njo posnamemo kaseto." Ste bili s prodajo prve kasete zadovoljni' "Lani smo posneli "Ohcet bluz", prodali pa smo med tri in štiri tisoč kaset. Glede, da za kaseto ni bilo posebno veliko reklame in glede na to, da nas zvečine poznajo le Eo Gorenjski in na Primors-em, je to kar solidno. " Kje najraje igrate? Največ nastopamo v oklici Tolmina in v okolici Škofje Loke, pa tudi kam drugam nas "zanese"... ali čez mejo h koroškim Slovencem, do Ljubljane, pa na Rožnik, kjer bomo napnmer igrali za prvega maja. Sicer pa igramo tako na velikih prireditvah kot na veselicah in plesih. Največji žur pa je ponavadi v Gorenji vasi, kjer nas ljudje poznajo, kjer je vedno dobro vzdušje, če pa povem zase, se že kar veselim poletja, ko bomo igrah zunaj, na odprtem." Kakšen pa je trenutno glasbe-ni okus mladih? "Mladina sedaj najraje posluša techno, pa pop ročk, countrv, igramo pa tudi vse drugo... Sam pa imam rad ročk balade, ali raje zapiši -rad imam dobro glasbo, vso dobro glasbo." • V.Slanovnik loto bobnar AVTO SOLA škofja Loka, Frankovo nas. 157 -BT633 -114,620-211,310-222 Prva zgodba: Slovenski promocijsko - I« if6" dan nekie Ba- rskem. K naši, slovenski °7«ici pristopi neka prilet- > lepo urejena Nemka in Posk£i medico, da u vasJeP<* vojna, a ne ^i. pravi samozavestno turistični predstavnici. n) ni vojne. V Sloveniji Sni eda Je Pri yas vojna. J(( vem." vojnf« gospa> Pri nas ni s°sedeIHh,Jepapri tudi pri naših sose-BaiLni VoJne. Je pa na ni unu- Mi smo samostoj- tofai?« ^ pa ste samos- «?rdleta 1991..." kla, S ,Vldi*> saJ sem rt~ Puhu , art S peStJ° P° °dide •« samozavestno brusa zgodba: ao**? avstrijska turistična oE;a priredi svojim kor-let "\ gostom enodnevni iz-izie? j tako se nadeva *vo,v cistični vodič »atarZ tUristom ne P°ve va Bled, recimo. In ko pride avtobus na slovensko mejo, se potniki naenkrat hudo vznemirijo. Je to v Sloveniji? V Slovenijo pa ne - tam je vojna. In avtobus mora obrniti... Tretja zgodba: Sestanek nekega turističnega društva. Zaskrbljeni tur- enjske pripisali še Oberk-rain... Pravzaprav bi na vse spominke lahko tako napisali. Avsenike tam gor v Nemčiji pozna vsak in vsak ve za Oberkrain..." Ostali se samo spogledajo In skomignejo z rameni: "No ja, bilo bi prima, am- Na Bled ja, v Slovenijo pa nOii Pri nas je vojna, pa pika. En cei hotel tujih turistov sploh ne ve, da je v Sloveniji.... istični delavci ugotavljajo, da sezona slabo kale. Zelo slabo. "Kaj ko bi..." povzame nekdo besedo, "kaj ko bi mi na naše turistične spominke, kjer piše Pozdrav z Gor- paL..Ampak saj se ve, kakšen vihar bi bil..." Četrta zgodba: V nekem slovenskem hotelu so tuji gostje. Veliko jih je, pripeljali so jih z avtobusi Nihče med njimi pa ne ve, da je v Sloveniji! Kaj se je zgodilo? Ponudba je bila dana tako, da v vsem tekstu, ki je vabil na počitnice, nikjer ni pisalo, da gredo pravzaprav v Slovenijo. Biti so pač taki počitnikarji, da na mejnem prehodu niti opazili niso, da so namenjeni k nam.No - in če kdo med njimi danes ie ve, kje je, očitno ne dela nobenega pompa in rompa, da je pravzaprav na vojnem področju... In tako se v nedogled nadaljujejo te žalostne zgodbe in bitke za vsakega inozemca. Od turizma iivi na tisoče slovenskih družin in menda naj bi bila tudi gospodarska vizija Slovenije v turizem zatrta. Turistični delavci si tako pulijo lase in vsak po svoje, kot ve in zna, čuka turiste za rokav. Bog ve, če imamo sploh kje ministrstvo za turizem? Če pa se ie kje v kakšni pisarni skriva, mora biti na vsak način gluho in slepo. Da je pa tudi finančno rev*šno, pa sploh ni treba dvomiti. • D.Sedej ALPSKI VEČER BLED 94 Prostor še na tribuni Bled, 21. aprila - Ko smo danes pred zaključkom redakcije povprašali v Agenciji Kompas na Bledu, kako'je z vstopnicami za Alpski večer, ki bo pod pokroviteljstvom Penziona KRONA PRI PETELINU iz Upniške doline - med sopokrovitelji pa smo Gorenjski glas, Radio Triglav Jesenice, Slovenske novice in Pivovarna Union - smo izvedeli, da je nekaj vstopnic po 1.000 tolarjev se za tribuno. Torej je treba pohiteti. V uredništvu pa smo izžrebali tri srečneže, ki ste pravilno odgovorili na vprašanje, koliko je star Alpski kvintet. Pravilen odgovor je: 28 let. Izžrebani pa so bih: Romana Kovačič, Koritenska 15, Bled; Slavka Zupan, Staneta Žagarja 6, Radovljica in Angela Bukovec, Britof 179, Kranj. Srečnežem čestitamo, vstonke pa Vam bomo poslali po pošti. I In zdaj novo NAGRADNO VPRAŠANJE: Kdo je prireditelj letošnjega Alpskega večera Bled 94. Odgovore na dopisnicah nam pošljite do vključno četrtka, 28. aprila, na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova L Izžrebali bomo štiri vstopnice. Danes pa vam predstavljamo ansambel Kvintet Sava, ki je začel nastopati sredi sedemdesetih let pod imenom Gornjesavski kvintet. Potem se je preimenoval v Kvintet Sava s pevko. Za letošnji Alpski večer pa se je v ansamblu porodila ideja, da s stalno pevko Jelko "oživijo" nekdaj tako priljubljen tercet sester Potočnik. V takšni zasedbi s skladbama Šumijo gozdovi domači in Tam je moj dom, se bodo tudi predstavili 7. maja zvečer na Bledu. • A. Ž. VOLK8BANK K AR N TEN SUD Ljudska Banka Borovi je Hauptplatz 6,0170 Farlach Tel. 00 43/42 27/37 56, Fax 0043 / 42 27 / 37 56 - 26 ■ Možnosti varčevanja in naložb v vseh svetovnih valutah. ■ Brez davka in stroškov. ■Nakazila po celem svetu. Oglasite s«, pogovorili se bomo v slovenskem jeziku. Veselimo se vašega obiska In vam zagotavljamo, da bomo diskretno ustregli vailm željam BI RADI NOV TELEVIZOR Podjele REVOK TRADE (zastopnik firme SAMSUNG) se je preselilo v nove poslovno-trgovske prostore na Kidričevo ulico 2 v Kranju (bivši dijaški dom). V sodelovanju z Gorenjskim glasom smo vam pripravili nagradno igro z bogatimi nagradami in sicer 1. nagrada - TV SAMSUNG 55 s ttx 2. nagrada - Videorekorder SAMSUNG 3. nagrada - Radiokasetofon SAMSUNG In kako boste lahko dobili eno od lepih nagrad? Pet petkov zaporedoma bomo v časopisu Gorenjski glas objavljali dele slike. V Gorenjskem glasu, ki bo izšel 29. aprila, bo objavljena zadnja sličica in s tem boste lahko sestavili kompletno sliko. Nalepljeno na dopisnico jo boste poslali na naslov: Podjetje REVOK TRADE, Kidričeva 2, 64000 Kranj. Javno žrebanje prispelih rešitev bo 7. maja (sobota) ob 10. uri pred podjetjem REVOK TRADE na Kidričevi 2 v Kranju. DELOVNI ČAS od 9 do 12 ure od 15 do 19 ure iobotaod9do 12 ure TV » HI - H »VIDEO TV 37 cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV 72 cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT Trgovina in storitve d.0.0., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-2123 67,211142 O SOBOTA, 23. aprila 1994 NEDELJA, 24. aprila 1994 PONEDELJEK, 25. aprila 1994 8.25 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Lonček, kuhaj; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz Školjke 11.45 Nevidni bataljon, slovenski film (čb) 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.50 Moški, ženske: O raku 15.10 Jackie Robinson pred vojaškim sodiščem, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Kraljestvo ruskega medveda, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.25 Ona + on 21.25 TV poper 21.40 Korenine slovenske lipe: Pretakanja, življenje med Bardom in Trstom 22.10 TV dnevnik 22.55 Sova: Prihodnjič pošljem ogenj, ameriška nadaljevanka; Izzivalca smrti, angleški film 9.00 Čas v sliki 9.05 Otroški program 10.30 Pilot v afriški divjini, francoski film 12.15 Hooperman 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Lumpaci Vagabund, avstrijska komedija 15.00 Otroški program 18.15 Bev-erly Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.00 Čas v sliki 18.05 Alpe - Donava - Jadran 18.30 Zdravnica dr. Ouinn 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Velika nagrada narodnozabavane glasbe 22.05 Zlata dekleta 22.30 Šport 22.50 Morilec na trinajstem nadstropju, ameriška srhljivka 0.15 čas v sliki 0.20 Iskreča se ljubezen, francoska komedija 2.00 Poročila/ Ex libris 8.00 Vremenska panorama 13.25 Mojstri jutrišnjega dne 13.40 Ali imate radi klasiko? 14.35 Kdo se bo poročil z mojo ženo, komedija 17.00 Kdo me hoče 17.15 Ozri se po deželi 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Boter 3, ameriški film 22.50 Čas v sliki 23.05 Zanka, nemška TV igra 0.20 Round midnight 0.55 Poročila/Ex libris 12.45 Orgle na Slovenskem 13.10 Sova, ponovitev 14.30 športna sobota 18.50 Vodne pustolovščine, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.10 Moški svet, angleška nadaljevanka 20.55 V drugačni luči, nemška dokumentarna nadaljevanka 21.00 V drugačni luči, nemška dokumentarna nadaljevanka 21.30 Poglej in zadeni 22.45 Sobotna noč: Zlata doba rock'n'rolla; Skupina Big Foot Mama; Eurosong 94, predstavitev popevk, 2. del; Koncert pevke Sade Adu 8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Kapitan Zaspan 11.00 Kaj se dogaja z mano 12.00 Poročila 12.05 Portret skladatelja: Hector Berlioz 14.10 Poročila 14.15 Težka pot, angleški barvni film 15.40 Hišni ljubljenčki 18.10 Beverlv Hills 90210, nadaljevanka 17.00 Poročila 17.05 Sveti Duje 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Usodno rivalstvo, ameriški barvni film 21.40 Film - video - film 22.25 Poročila 22.30 športna sobota 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja 13.50 TV koledar 14.00 Življenjski slog, ponovitev 14.30 Jeeves in Vvboster. humoristična nanizanka 15.20 športna sobota: Namizni tenis za pokal Hrvaške, reportaža 15.40 Košarka: NBA liga: Chicago -Boston 17.10 Hrvaško DP v rokometu: Istraturist - Badel 1862 Zagreb, prenos 20.35 Ljubezen da, ljubezen ne 21.00 Krila na nebu, dokumentarna oddaja 21.50 Cro pop ročk 22.56 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Na programu, ameriškana-nizanka; Tuja zadeva, francoski barvni film 7.00 Borza dela 9.00 CMT 10.00 Teden na borzi 10.15 Kino, kino 11.00 Trije glumači, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.00 S pot tedna 12.50 A snop 14.30 Borza dela 16.25 ITV, oddaja za begunce 16.56 Igre na kotalkah, športna oddaja 17.25 Prostovoljci, ponovitev jugoslovanskega barvnega filma 19.00 Ameriških deset 10.30 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 20.00 Modna dežela, oddaja o modi 20.30 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 21.00 Braxton, ameriški barvni film 22.10 Ulica rumene nevarnosti, ponovitev 23.10 Spot tedna 23.15 CTM 0.46 Borza dela 19.00 Moda in mi - T. Prezelj 20.00 Večna lovišča (odrska predstava v izvedbi KUD iz Železnikov, 1. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Risanka 19.10 TV barometer: Blejci o programu TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Zvoki kitar Načeta Zaletelja 20.30 Potovanja: Benetke 20.60 The Conestoaas v Countrv Rodeo baru 21.30 Zlata nota (izbor naj pevca) 23.00 Nočni zabavno-ero-tični program 1.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 66 Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi: Franc Novine - slikar 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice -zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program •v 5.30 Napoved programa 6.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Mladinski program 10.00 Dopoldanske novice 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.46 Osmrtnice 14.00 Mali oglasi - čestitke in pozdravi 15.00 Dogodka danes • jutri 16.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 16.30 Minute za družino 17.00 Novice - šport 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.16 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Megasok 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke KINO, SOBOTA CENTER amer. mlad. metodr. WILLYob 17. in 19. uri, prem. amer. thrill. PELIKANOVI SPISI ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. PRAVA STVAR ob 16., 18. in 20. uri ŽfLEZAR angl. irsk. drama V IMENU OČETA ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ amer. kom. VAŠKI MILIJONARJI ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. glasb. kom. WAYNOV SVET 2 ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ODRASLA DEKLETA NE JOKAJO ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. ADDAMSOVI II. del ob 18.30 in 20.30 uri 8.45 Otroški program: Živ žav 9.30 Uporniki v službi kralja, ponovitev 10.00 Slon, gospodar džungle, angleška oddaja 10.56 Naša pesem 93 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Vodne pustolovščine, ponovitev 13.00 Poročila 13.15 Vodomec, angleški film 14.30 Na poti nazaj, ponovitev dokumentarnega filma 16.00 še se bomo srečali, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Podarim - dobim 21.45 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija 22.40 TV dnevnik 23.00 Sova: Sanje v najem, španska nadaljevanka; Prihodnjič pošljem ogenj, ameriška nadaljevanka 11.00 Ona + on, ponovitev 12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 12.46 Poglej in zadeni 14.00 Udobna vožnja, angleška nadaljevanka 14.56 Druga tekma finala končnice DP v odbojki (ž): Cimos - Paloma Branik, posnetek iz Kopra 15.26 SP v gimnastiki, finale, posnetek 16.55 ruga tekma finala končnice DO v odbojki (m): Salonit - Vileda, posnetek iz Nove Gorice 17.56 Ljubljana: Finale slovenskega pokala v rokometu (ž): krim Electa - Mlinot-est, prenos 19.30 TV dnevnik 20.10 Slovenski magazin 20.30 Maribor: Naša pesem, prenos 22.30 Športni pregled 23.20 SP v speedvvavu za posameznike, reportaža s Krškega Tf HRVAŠKA1 8.10 TV koledar 8.20 Poročila 8.25 Volkodlak, ameriški barvni film 10.00 Poročila 10.05 Pogovor s sencami, nadaljevanka 11.00 Ma-lavizija 12.00 Poročila 12.10 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.05 Poročila 14.10 Zmagovalci 14.55 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.25 Zaljubljena nasprotnika, ameriški barvni film 18.50 Risanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Grand prix Čakovca 21.35 Poročila 21.45 Vrnitev domov, nadaljevanka 22.50 Šport 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Sanie brez meia 15.55 Radar, ponovitev 16.25 Cro pop ročk 17.10 Športna nedelja: Košarka, NBA liga 17.40 Hrvaško DP v košarki: Gibona - Zrinjevac 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Grand prix Čakovca 21.35 Poročila 21.45 Vrnitev domov, nadaljevanka 22.50 Šport 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 Risanka 9.10 Koala 9.25 Odisej, risanka 10.15 Spot tedna 10.20 Braxton, ponovitev ameriškega barvnega filma 11.30 Dance session, ponovitev 9.55 Spot tedna 10.00 Dolina maščevanja 11.30 Dance session, ponovitev 12.00 Nedeljski nagovor Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Podobe na filmskem platnu 18.00 CTM 18.60 Koala, risanka 19.05 Odisej, risanka 20.00 Veseli EMŠO 20.10 Ulica rumene nevarnosti, angleška nanizanka 21.10 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.66 Sneg na Kilimandžaru, ameriški barvni film 23.50 Spot tedna 23.66 CTM 9.00 čas v sliki 9.06 Reportaža iz tujine 9.30 Unški center za oblikovanje 10.15 Puščavski sloni v Namibu, ponovitev 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Deset tisoč spalnic, ameriški barvni film 15.25 Hiša v Jeruzalemu, 4. del 15.30 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Montevideo 18.00 Čas v sliki 18.06 Odštevanje 18.30 Kralj nageljnov 19.30 Čas v sliki 20.15 Po ulicah 21.15 K1, kultura v živo 22.00 Vizije 22.05 Filmski forum 22.50 Bennvjev video, avstrijski film 0.35 Joseph Haydn 1.06 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Čebelica Maja 9.35 Očarljiva Jeannie 10.00 Pan optikum 10.15 Medvedki na pohodu, ameriški film 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 Umetnost in kič 15.00 Športno popoldne 16.30 Lrttlo big horn 17.15 Klub za senorje 18.00 Kako ste? 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Medved, francoski film 21.50 čas v sliki/šport 22.05 Kraj dejanja 23.35 čas v sliki 23.40 Samo moji ženi na ljubo, ameriška komedija 1.10 Poročila/1000 mojstrovin 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 19.00 Po Schoenbrunns-kih sobanah inkognito 20.00 Večna lovišča (odrska predstava KUD iz Železnikov, 2. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 10.30 Vse najboljše (glasbene čestitke) 11.00 3 - 2 - 1 gremo (videospoti) 13.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska: Brezje 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program: Andrej Šifrer 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Agencijske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke In pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri - vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Škofjeloških 6 18.00 Zabavno glasbena lestvica 3 + 3 in AS 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.16 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.06 čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 čestitke 17.00 fema 18.30 Minute za resno glasbo KINO, NEDELJA CENTER amer. mlad. melodr. WILLY ob 17, uri, amer. thrill PELIKANOVI SPISI ob 19. In 21.15 uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. PRAVA STVAR ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR angl. irska drama V IMENU OČETA ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ amer. kom. VAŠKI MILIJONARJI ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. glasb. kom. VVAVNOV SVET 2 ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant. film JURSKI PARK ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ODRASLA DEKLETA NE JOKAJO ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. ADDAMSOVI II. del ob 18.30 in 20.30 uri 11.15 Huckelberrv Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 11.40 Znanje za znanje, učite se z nami 12.10 Kraljestvo ruskega medveda, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 14.20 Videostrani 14.50 Opus, ponovitev 15.50 Videomoda 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček; Zimska tekmovanja; Slike iz Sečuana 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Sedma steza 20.35 Opravičenost na preizkušnji 21.10 Omizje 22.30 TV dnevnik 23.00 Sova: Vampir, angleška opera; Prihodnjič pošljem oaeni, zadnji del ameriške nadaljevanka S.00 Vremenska panorama 9m as v sliki 9.06 Borza dela 960 Vremenska panorama 14.60 Tisofi mojstrovin 15.00 Medved, ponovitev francoskega filma 16.30 zakladnica zemlja 17.00 Enchode France 17.30 Lipova ulica 18.0" Pri Huxtablovih 18.30 Povej resnico 19.00 Zvezna dežela danes 193° čas v sliki 20.00 SP v hokeju-Avstrija - Nemčija, prenos 22.18 Čas v sliki/šport 22.50 Diamanti «a zelenjavnem trgu, indijsko-nemšk. dokumentarni film 0.00 Kettenani-mation 0.25 Anijam, animirani fil"1 0.35 Univerzum Dermutafinna, kratki film 0.50 Schweinz-City 0.55 čudno življenje Franza 2.00 Poročila/1000 mojstrovin 19.00 30 let ŠSD Tabor*' ŽJrf ' akademija (zadnji del) 20.00^9 Tonika Ramovš o zgodovini Železnikov (9. del) . Kontaktne oddaje vsak dan oo 20. do 21. ure. 13.30 Podarim - dobim 14.45 Forum 15.00 TV mernik 15.15 Utrip 15.30 Zrcalo tedna 15.40 Obzorja duha 16.10 Sova, ponovitev 18.45 TV avtomagazin 19.20 TV dnevnik 20.10 Nedokončan posel, ameriška drama 21.10 Studio Citv 23.00 Brane Rončel izza odra 19.00 Risanka 19.10 Športni konec tedna 19.30 TV dnenvik * (prenos TVS) 20.00 Pogovor s Slavkom Brinovcem, predsednikom športne zveze Kranj Skriti gost v studiu (v živo) 23.w Videostrani _.„,. SODELUJTE V KONTAKTNI" ODDAJAH TELE-TV TELEVlZU/ KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 7.66 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Veliki vrtiljak 10.40 Glasbena vzgoja 11.35 San-dokan, risana serija 12.00 Poročila 12.06 TV koledar 12.16 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Samci, angleška humoristična nanizanka 13.05 Ciklus filmov Alai-na Delona: Policijska zgodba, francosko/italijanski barvni film 14.46 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.06 Glavni odmor 16.30 Govorimo o zdravju 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.10 Planetarij 22.10 Poročila 22.15 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.06 Sanje brez meja radio trigl^ 96 MHZ Oddajamo vsak dan od 16. dorja ure, ob nedeljah od 10. do IjBSE ure, na UKV stereo 88,9 in 95 Mn* ter srednjem valu 1584 KHz. foto bobnar 15.20 TV koledar 15.30 Sandokan, risana serija 15.65 Vrnitev domov, ponovitev 16.45 Veliki mojstri, ponovitev nemškega barvnega filma 18.30 V pričakovanju prihodnosti, dokumentarna serija 18.56 Stan in Olio 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Smrt glavne priče, nadaljevanka 21.10 Dežele evropske skupnosti: Belgija in Portugalska 22.10 Murphv Brown, humoristična nanizanka 22.35 Skrivnosti, ameriški barvni film 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.00 A shop 13.05 Helena, ponovitev 14.50 Pozitiv 14.30 Borza dela 16.25 Spot tedna 16.30 Na velikem platnu 18.46 Poslovni dosje 17.15 Sneg na Kilimandžaru, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.10 Luč svetlobe 20.00 Popspot 20.30 Brlog, španska nadaljevanka 21.20 K-9000, ameriški film 22.30 Ameriških deset 23.00 Poročila 23.30 Spot tedna 23.36 Na velikem platnu 23.50 CTM 0.46 Borza dela 9.00 čas v sliki 9.06 Sporni primeri 9.30 Poročila iz parlamenta, ponovitev 10.30 Deset tisoč spalnic, ponovitev ameriške komedije 12.20 Šiling, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Dolžinske vezi 14.00 Dediščina očetov 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 18.30 Kralj nageljnov 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 šport 20.15 Bavarec na otoku Rugen 21.10 Pogledi od strani 21.20 Laurina senca, ameriški TV film 22.60 Smodnik in svinec, ameriški vestem 0.30 čas v sliki 0.36 FBI 1.20 Poročila/1000 mojstrovin 5.30 Dobro jutro 7.40 Pr09aka dnevnega tiska 9.00 Gorenjs* včeraj - danes 9.20 Tema dnev ■ Predstavitev mobitela 10.40 in^fl macije - zaposlovanje 1*v Osmrtnice - zahvale 13.00 Pes' tedna 14.00 Gorenjska dan* 14.30 Točke, metri, s«ku,Ps) 15.30 Dogodki in odmevi "j 18.00 Gorenjska danes, J"^ 18.20 Juke box 19.30 do 2*'^ Večerni program 8.30 Napoved programa o.^ Servisne informacije 6.00 m .Q cijske novice 6.20 Noč W*mM moč 7.00 Novice in dogodki» y Radijska čestitka 9.00 Dan«* občini 10.00 Dopoldanske nov-12.00 Škofjeloških 6 13.00 Mor niste slišali 13.46 Osmrtnice v»- , Mali oglasi, čestitke in P02^^ 15.00 Dogodki danes - J"1" 'iko Meda polna skleda 17.00 ^°q^ mladinski program 19.00 poved programa 5.00 Dobro jutro (vreme- / j^a 7.00 Včeraj na tujem, včeraj ^ 7.15 Halo, porodnišnica 8-"V gj)0 na kronika 8.30 Telegra* 2>oO Horoskop 10.30 Novice «. BBC novice 12.10 °%\& nice13.00 Športni P^^iodi)3 Gorenjci na cestah 14.0U r» ^ tedna 14.15 Obvestila ^^Z^J. graf 15.00 Osrednja P****"? 16.3** Obvestila 16.30 Osmrtnic« |efl« Domače viže 17.00 »fjfl melodije 18.00 Čestitke BBC 18.50 Telegraf ^ KINO, PONEDELJEK CENTER amer. mlad. melor. WILLYpb 16. uri, amer. thrill. SPISI ob 18. in 20.15 uri STORŽIČ Danes zaprto! ZEfU^^g m Zu zaprto TRŽIČ kanad. trhill. drama S CLAUDOM DOMA ob t- uri ___ 61 3501 Odprte strani- STRAN16 Mojster za stavbe, ceste in mostove Slavec je dal velik pečat £hw/h in Gorenjski Saša Slavec iz Kranja: "Če ne bi bilo vojne, socializma in nasilne prekinitve zasebništva, bi bilo gradbeno podjetje mojega očeta verjetno danes največje tovrstno podjetje na Balkanu." STRAN 17 Ajidrej Čufen Nikdar ne smemo reci: jjVe bomo, ne moremo..." "Prvi je kupec, Sele potem je dopust in vse drugo," pravi Andrej Čufer iz Lesc, ki je začel kot obrtnik in nadaljuje kot podjetnik. Janko Si ''Podjetništvo k tudi način življenja" "Začel sem v dnevni sobi, s telefonom in svinčnikom...," se spominja Janko šumi iz Strože-vega, direktor zasebnega podjetja Korotan, ki je bilo lani po prometu med petsto največjimi v Sloveniji. Gorenjska družinska podjetja so zmogla in tudi danes zmorejo veliko. Podjetje Slavec je, na primer, gradilo tudi cesto in mostove v dolini Kokre. 1" ... POGLEDI GORENJSKEGA JUGA "v vse srečne družine so si podobne, vsaka y,rfčna družina pa je nesrečna po svoje." Ar/6 stavek> 5 kateri™ se začenja Tolstojeva ta a ^arenina. Z njim začenjamo tudi naše heLtl^ianie ° družini, ki naj bi bilo . okšert uvod v tokratno temo Gorenjske: £ov • *n Podjetništvo. Vendar ne bomo mn°g1^ ne ° tem posebnem vidiku ne o nih -M konkretnih družinskih usod, sreč-bki^' nesrečnih; beseda bo o druiini kot "lodroslovju se navadno izhaja iz MtQ'- kar ie nek P°Jem pomenil v stari f>le 'n' in latinščini. Latinska familia po-Potri^° ustreza grški besedi oikos, ki v0 e*}' niša, stanovanje, soba, gospodarst- vi test. £e na skupnost, družina, družinska pa se sprehodimo skozi zgodovi- ruzini Hdi* skušamo obnoviti tisto, kar je bilo pred današnjo družino, d0p .* da našteti pomeni ne zapopadejo vsega, kar se je z družino "tojalo **** ln že zgodilo. tudi ~ ">ratki sprehod skozi dolgo zgodovino družine bomo seveda ha^ ° Pot začeli v legendarnih Matjaževih Kamrah, najstarejšem bi[Q Znanem človeškem selišču na gorenjskem jugu. Kakšna je tedaj fikc£ra8?renJska družina? Ker si tega ne moremo predstavljati brez *Qtrd ^zmifyiJe) in ker bi nas slednja lahko odnesla predaleč, ^oven t Vsa1 to> kar nl bito- ln si pri tem pomagajmo s Slovarjem raziQ ega knjižnega jezika. Ta pod geslom družina navaja več ^efri .JpreJ tQle: "zakonski par z otroki ali brez njih". To v 4ot>n^.?nmeru zagotovo ni bilo naključje. Antropologi so namreč Poten **a S° tiU{tje tedaj živeli v t.L promiskuiteti, da so "one reči" *W .Vse križem in sepotemtakem sploh ni vedelo, kdo je katero in «o 0l/e kateri otrok. Človek je poznal svojo mater, očeta ne. Matere fnat e Z™0 pomembnejše od očetov in takim družbam se je reklo ve?f. rnat- Družina je bila "skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene Wr°dbina". To je druga razlaga v našem slovarju. Tretja: l0),sPlna fjudi, ki jih druži organizirano skupno delo: igralska, "biŠka> strelska družina..." - Da so predmatjaževski ie got m v svojih "kamrah" počeli tisto, česar nasledek so otroci, tteda?f?' ali so v njih imeli tudi svojo igralsko družino in jamsko k o*/- * se ne ve. Streljali so tako, da so v svoje žrtve metali kamne najbolj gotovo pa je, da so lovili, ribe in visoko °pQzu\ čePrav na način, ki se je zelo razlikoval od tistega, kar lahko }etn° Pn posameznikih, še danes gnanih od lovskega nagona... Čas je, da v mislih prestopimo tisti velikanski korak, ki pomeni prehod iz matriarhata v patriarhat, od vlade mater k vladi očetov. Ta se zgodi takrat, ko nekateri prenehajo biti zgolj lovci ali pastirji, ko se nehajo kar naprej seliti v lovu na novo divjad ali v iskanju nove paše; ko postanejo poljedelci in se ustalijo na enem kraju. Ta nato postane lastnina enega: moža in njegove družine. Pri čemer je mož lastnik in gospodar; žena in otroci so tu zato, da se lahko ta lastnina prenaša iz roda v rod. Taka družina je biološka, ekonomska in ideološka enota, družba v malem. Klasičen primer je tradicionalna kmečka družina iz naših krajev. V hiši (oikos) in njenih sobah (kamrah) se stanuje, gospodinji in gospo-dari; v njej se množi in nadaljuje rod ter ohranja hišna posest. Da se vse to godi po nekih tradicionalnih in ustaljenih načelih in navadah, poskrbi katoliška Cerkev. Družina je torej tudi tista družbena enota, skozi katero se perpetuira (ovekoveča) vloga Cerkve v vseh katoliških družbah. Tako ni čudno, da se je prav zdaj, ob koncu nekega obdobja v sodobnem družbenem razvoju, v katerem sta se vloga in pomen družine v družbi zelo zmanjšali, Cerkevtako zavzela za njeno ponovno utrditev in ohranitev. In razglasila letošnje leto za "leto družine". - Kaj se je tedaj zgodilo s sodobno družino? Predvsem to, da ni več produkcijska, ampak le še konzumna enota; v družini se ne proizvaja več, v njej se samo še troši. Člani družine hodijo v službo ali v šolo, vse več so zdoma, vse manj doma. Tako je tudi za ideološko, vzgojno funkcijo družine vse manj časa. In tako je ogroženo privzgajanje tradicionalnih vrednot in reda. Bosta v tem oziru šola ali/in verouk lahko nadomestila starše? To je le eno od vprašanj, ki se zastavljajo; odgovor pa je najbrž nikalen. Družina potemtakem ne more (p)ostati zgolj družbena celica za razmnoževanje; treba je obnoviti ali na novo vzpostaviti tudi nekatere od njenih gospodarskih (delo na domu) in vzgojnih funkcij. Da bi se ohranilo, kar imamo. - Tega, da si bodo srečne družine še naprej podobne (v svoji enoličnosti), nesrečna bo pa vsaka po svoje, se pa ne da spremeniti. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kranj, 12. aprila 1994 tnišlco .oliko pred molju Hn, je tenu tovarnah, ki so bile v večini v lasti tujega kapitala, so nastala števil" na manjša domača podjetja (tekstilna, lesna, Čevljarska, kovinska itd), ki so bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana. Med temi podjetji so bila tudi tipična dru-linska podjetja. V knjigi Gorenjska industrija od manu/aktur do danes (avtorici Nada Holvnska in Majda Žontar) lahko, na primer, preberemo, kako je Ivan Savnlk kot lastnik največje trgovske hiše na Gorenjskem 1931. leta ustanovit podjetje Trikotaža, ga čez štiri leta zaupal sinu Viktorju, kijev Savskem predmestju kupil objekte Jadransko-posavske čevljarnein jih preuredil v sodobno tovarno z več kot sto zaposlenimi Bratje Anton, Metod in Ciril Pogačnik so 1933* leta osnovali podjetje, ki je kot predhodnik današnje Kemične tovarne Podnart le 1938. leta zaposlovalo trinajst delavcev, tesna trgovca, brata Andrej in Ludvik Simic sta 1932, leta ustanovila Tovarno furnirja Bodovlje, kije imela parno žago s polnojar-menikom ln je sedem let kasneje zaposlovala trinajst delavcev. Škofjeloški trgovec z blagom in galanterijo Rado Thalerje 1928. leta začel izdelovati prešite odeje, ki jih je prodajal po vsej drŽavi; kruh pa ja dajal petim do desetim delavkam... Več podatkov o Hpodjetniški sestav?' je za sedanjost in bližnjo preteklost. Ob koncu minulega leta je bilo na Gorenjskem (območje petih občin) 2.752 gospodarskih podjetij, od tega 2.440 zasebnih. Število zasebnih podjetij se je lani povečalo za 846 in še narašča, prav tako tudi število zaposlenih v teh podjetjih. Po podatkih iz konca lanskega leta je bilo v vsem gorenjskem gospodarstvu zaposlenih 51.374 delavcev, od tega 4.208 v zasebnih poletjih. C Zaplotnik Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran Šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Janez Pelko Cveto Zaplotnik Mojster za stavbe, ceste in mostove Slavec je dal velik pečat Kranju in Gorenjski Saša Slavec iz Kranja: "Če ne bi bilo vojne, socializma in nasilne prekinitve zasebništva, bi bilo gradbeno podjetje mojega očeta verjetno danes največje tovrstno podjetje na Balkanu.99 Kranj - Podjetje Jožeta Slavca iz Kranja je v medvojnem času dalo velik pečat Gorenjski in Sloveniji Ob tem, da je zgradilo številne stavbe, cestne odseke in po nekaterih podatkih kar 83 mostov, je na vrhuncu zaposlovalo okrog dva tisoč ljudi. Saša Slavec iz Kranja, sin lastnika medvojnega gradbenega podjetja Slavec. Jože Slavec (rojen 1901. leta) je kot sin vaškega zidarskega mojstra stopil na očetova pota. Ko je 1926. leta prišel iz Tacna v Kranj, je pomagal pri gradnji Narodnega doma; potlej je po starih avstroogrskih zakonih opravil stavbeniški izpit, pridobil še druge "papirje" in 1927. leta začel na svoje. Najprej se je ukvarjal z visokimi gradnjami, nato se je usmeril v gradnjo cest, mostov in drugih objektov nizke gradnje. Zelo veliko je delal za Kendeja, ki je na Bledu kupil grad, otok in je tudi sicer veliko investiral. To bi bilo zanj skoraj usodno, saj je v teh poslih izgubil velike denarje. Oče niti pomislil ni, da bi zbežal na varno Ko se je začela vojna, so nekateri tudi iz vrst uglednih kranjskih podjetniških družin nagovarjali Jožeta, da bi se z vsem premoženjem vred presehi na varno, v Celovec ali v Pri Slavcu je delal tudi Maček "MoJ oče Je bil kot napreden kapitalist zelo socialno, delavsko usmerjen. Z delavci je bil korekten, vsi so bili prijavljeni, kot je bilo treba, in Jim je tudi redno izplačevat plačo. Na gradbiščih so stanovali v barakah z dvojnimi in izoliranimi stenami. Vsak je imet svojo posteljo in omaro, kuhal jim je poklicni kuhar, dobro je bilo poskrbljeno tudi za varnost. Vse to je verjetno pripomoglo k temu, da oče v primerjavi z nekaterimi drugimi kranjskimi podjetniki ni imel socialnih nemirov, it raj kov in podobnega. Podjetje je na vrhuncu moči zaposlovalo okrog dva tisoč delavcev, med katerimi Je potlej najbolj znan postal Ivan Maček -Matija, ki je tudi nekaj časa delal v očetovem podjetju. Ko so se nekateri "naši" delavci po končani vojni zaposlili v različnih podjetjih, so dobro občutiti razliko. Oblasti so zelo nerade slišale, če je kdo Izjavljal: "Pri Slavcu smo bili na boljšem, pri Slavu je bilo drugače." okolico Salzburga. Kot pravi sin Saša, oče na to ni nikoh pomislil. Čeprav so mu hoteli Nemci podjetje zapleniti (misel na to so opustili, ker ga niso obvladali), je podpiral Osvobodilno fronto in partizansko gibanje. Že avgusta 1941. leta je za "partizanščino" prispeval 50 tisoč takratnih nemških mark, v podjetju so popravljali orožje, kovali peterokrake zvezde. Ker je podjetje kot lastnik več kamnolomov razpolagalo tudi z razstrelivom, so v "komiteju" še posebej želeli, da ostane v slovenskih rokah. Jože je 1944. leta tudi sam odšel v partizane, bil je na raznih položajih, konec vojne pa je dočakal v Furlaniji. Glavni štab slovenske partizanske vojske ga je postavil za komandanta obnove prometnih zvez v Sloveniji. Največja kazen -prepoved dela! V prvi povojni slovenski vladi je bil pomočnik gradbenega ministra Kambiča, nato tehnični direktor Gradisa (Gradbene direkcije Slovenije), kamor je tudi prenesel svoje podjetje. "Ko so se očeta 1946. leta v Gradisu hoteli znebiti, so ga dali za direktorja vseh slovenskih kamnolomov, že čez pol leta pa v Kranjsko gradbeno podjetje za pisarja v skladišču. To delo ni ustrezalo njegovim Stavbenik Jože Slavec in arhitekt Jože Plečnik Slavec je imel prvi bager "Podjetje Je bilo id° dobro opremljeno z gnuv beni mi stroji. Oče je redno hodil na oglede 9 Leipzig In v Berlin in ie se je odločil za nakup, J* vedno kupil najnovejše i* najsodobnejše, te 1937. leta je kupil bager, kar je bil sploh prvi bager na območju tedanje JugosUr vije, leto kasneje ftnišer, s katerim so po vojni zgra' dili tudi največji del ceste Zagreb - Beograd. Potflf za to cesto so vozili ii kamnoloma v Kokri, kij* bil pred vojno v očetovi lasti in za katerega je oči le pripravljat načrte, da bi ga z ozkotirno Železni' co povezal z Naklim.f Očetu ni bilo za lastništvo "Podjetje formalno nt bito podržavljeno. Očetu je bih bolj kot lastništvo pomembno to, da je lahko delal, zato je vse stroje ln opreme dal na razpolago Gradisu. Pismo, s katerim je storil ta korak, je še ohranjeno." sposobnostim in izkušnjam, sem so ga premestili le zato, da ni ostal brez službe," pravi Saša Slavec in navaja, da so jih 1947. leta vrgli iz hiše v Kranju (tam, kjer je danes Delavska univerza, in še nekaj drugih), vanjo naselili Grke in jim v zamenjavo ponudili dvosobno stanovanje v stavbi pokojninskega zavoda. "Na to nismo pristali in smo se raje preselili k očetovemu bratu v Tacen. Po treh letih so nam hišo vrnili, potem pa so na očetatako "pritiskali", da jo je za minimalno plačilo prodal," pravi Saša in poudarja, da je očeta zelo bolelo, ko so mu oblasti po izgonu iz hiše prepovedale opravljati kakršnokoli delo. Ko je, na primer, v Tacnu pomagal domačim gasilcem pri gradnji gasilskega doma, se je takoj oglasila udba in domačine močno prijela, češ - ta ne sme delati. "Oče je to težko prenesel, pri petdesetih letih je bil videti kot velik starček," se spominja Saša in pravi, da je bil oče potlej uslužbenec planinskega društva in da je nato pomagal mestu pri gradnji tekstilne šole, občinske stavbe, pri obnovi Prešernovega gledališča in bolnišnice na Golniku... Brez uradnega slovesa Ko so v Ljubljani začeli graditi bolnišnico, ga je Janez Zemljarič zaprosil za nadzor nad gradnjo, vendar je po sinovem nasvetu posel odkonil, se upokojil in pred šestnajstimi leti umrl. "Čeprav je vtisnil velik pečat gradbeništvu, še posebej pa Gorenjski in mestu Kranj, na pogreb razen inženirja iz podjetja Slovenijaceste in še nekaterih drugih ni bilo uradnega predstavnika Kranja in Gorenjske," pravi Saša, ki se očeta spominja tudi po tem, da je ponavadi že ob štirih zjutraj odšel od doma, do šestih pregledal vsa gradbišča in potlej mojstrom (delovodjem) povedal, kaj je slabo narejeno, na katerem gradbišču je treba bolj pohiteti, k*J je treba delati... No, spominja se ga Še r nečem! "Bil je tudi zelo strog, Vsi delavci lahko ležali na dvorišču, a če bi mene vi bi dobil tako zaušnico, da bi bilo "veselje d«1- Župančičevo posvetilo Oton Župančič je 2. septembra 1943' leta napisal stavbeniku Josipu Slavcu, mojstru za ceste in mostove, lep0 posvetilo: HŠiroko, ravno izpeljite cesto, ki nam držala bo v svobode mesto. Čvrst most nam sezidajte Čez prepad* da zopet mogel bo do brata brat" nilo Železniški most čez reko Savinjo v Zidanem mostu je eden največjih podvigov gradbenega podjetja Slavec Iz Kranja. Graditi so ga začeli 1. maja 1929, končali 31. maja prihodnje leto - in vanj vgradili več kot tristo vagonov cementa. GOEENJSKI GLAS /16. stran / Kranj. 22. aprila 199 Nekatere mostove je gradil štirikrat In Slavčevo podjetje je resnično vtis velik pečat Kranju, Gorenjski in tua Sloveniji. Zgradilo je stavbo kina fl Jesenicah, Zabretovo opekarno 'V Bob°hV ku, hotel Jelen v Kranju, vilo SabotWj (Savnikovo vilo), hotel Stara pošta, sfa blejski most, hotel Park na Bledu (delatl!j, ga začeli jeseni, po končani turistični se«00' spomladi prihodnjega leta je bil narej« j Sport hotel na Pokljuki, mostove in ee«W dolini Kokre, kanalizacijo na Bledu, m na Kolpi v Metliki, most iz rezanega *artl v Liki, železniški most v Zidanem mos^j številne cestne odseke, med drugim tu odsek ceste na Vršič (od ruske tePelic?Q% koče Na gozdu)... V času od 1927. do fljjj leta je zgradilo 83 mostov, nekatere m njimi je gradilo kar štirikrat. Sin nadaljuje podjetniško tradicijo ■ AeW Sin Saša, ki je očeta že spremljal pn ^ in poslu, nadaljuje podjetniško tradicij^ y skromnih začetkov, ko je doma v K^L^ kotlu za "kuhanje" perila kuhal »*raVflanjfi maso, potrebno za polaganje u(nfe{jc, podov, je nastalo veliko družinsko po°) ^ ki ima sedež v Tacnu in v katerem st,n0^ zaposlenih izdeluje lepila in druge P°0yO$ materiale za gradbeništvo. Podjetje ^ Sašo s pomočjo sina in hčere, z ustan^fet» jo podjetja na Hrvaškem želijo spet pt 0 na tamkajšnji trg, razmišljajo pa ustanovitvi holdinga. I N T E R V J U I N T E R V J u .aplotiiikfjj Andrej Čufcr Cveto Zaplotiiikg Janko Šumi 'Nikdar ne smemo reči: "Ne bomo, ne moremo J( "Podjetništvo je tudi način življenja" Prvine kupec, šele potem je dopust in vse drugo/' pravi Andrej Sfa iz Lesc, kije začel kot obrtnik in n X^Lyaši družini fe obrtniška, ■^2}jska tradicija že precej stara. dojj^erii so bili pred vojno na Jesenicah PrizaH P°znani> P° V0Jm im Je tako ostale *aseK • a naci°nalizacija. $e v Časih, ko je bila mv . !vo precej bogokletno, sem se začel ijj arJati z obrtjo: najprej sam, nato z enim Pred?Cln,.s Pftimi, sedmimi - in tako naprej. dv .em' leti, ko je pri nas delalo že deset do Hož .delavcev, smo izkoristili zakonsko {a$unost in ustanovili zasebno podjetje. V tem i r Smo "preboleli" tudi hudo krizo, saj smo tro .Pa(*0ln nekdanje Jugoslavije izgubili južni ktter VSe Posle s kragujevško Zastavo, za 5nior° smo nekdaj delali zelo veliko. Predlani Polo ■ - 0Dčutili posledice krize, v drugi a*keti je sodelovalo 122 žensk in 88 moških) zastavili tri vprašanja o Pldobtrt " in iz °dg°vorov je več kot očitno, da si zaupanja na Gorenjskem ni zlahka No »0rt 0r'nkfhrnje ° tem> ali Gorenjke oz. I^im k-001] zaupamo starim podjetjem ali ^ 'ie » ° r? ustanovljena v zadnjih treh *°v« in rn . doval odgovor "ne vem". Za odi a PodJetJa je bilo skorajda enako ki?¥Vorov <65 •• 6h Tudi na vprašanje o ^ih aH i ,°T Poskrbljeno za delavce - v govorov7? P°djetjih - je bila porazdelitev 6'7 oasZJ>odobna: "ne vem" je odgovorilo PodietUmi vJe,h sodelujočih v anketi, starim **bnDnde.- lo J>rednost 31,9 odstotka in Podjetjem 3f,4 odstotka. Skt 0(fe'o°jffi tričetn aretiranih (157 Ss^jTrA je nikalno odgovorilo 74,8 naše tretje vprašanje v tokratni gorenjski raziskavi javnega mnenja, kije bilo:"Ali je dejstvo, da gre za družinsko podjetje, že tudi jamstvo za dobro poslovanja in za Vaše večje zaupanje?" Poudariti je treba, da je v anketi sodelovalo največ anketiranih s srednjo in visoko šolo. Ne glede na kraj, kjer smo po telefonu našli sodelujoče v anketi (Mengeš, Medvode, Smlednik, Domžale, Kamnik; škofjeloška, radovljiška, triiška, jeseniška ali kranjska občina), pa so bili odgovori zelo podobni. Le v jeseniški, triiški, kamniški in domžalski občini so prevladovali odgovori, da je v starih podjetjih bolje poskrbljeno za delavce kot v novih ... Komu bolj zaupate: ,%% • novim, v zadnjih treh letih ustanovljenim podjetjem 0>% - ttarim podjetjem, hi $o nastala v prejšnjem tistemu $$,11% FI $ 1,4% - v novih podjetjih S H,9%" * »tarih podjetjih $®,7% m mm Kje je po Vašem mnenju bolje poskrbljeno za delavce: 25,2% IM 74,8% MI Alije dejstvo, da gre za "družinskopodjetje , ie tudi jametvo za dobro poslovanje in za Vaše večje zaupanje: V 4 NIKA IN NICOLAS - SE TEDEN DNI! Prazniki prihajajo in naša opnW akcija za GORENJKO - GORENJA meseca se bliža končal Pošta prma v vznemirljivih količinahl Res je: P1* vladujejo glasovi za korenjaško (& enjko - bivšo šejlco za stike zjavnost ministra (bivšega) Janeza Janše. G°J' enjski in mednarodni podjetnik raševalo v la scena s 7>lj švoh s torto s*JJu0rto? Ja* torto, pravzaprav dosti vas je spi w; a Je bila torta dobra, kakšna Je bila »v.«. 0 felhi11*-" Pa naJ recem- res- aa se Aligator v tisti K? na Cankarjevi sedem, ki se JI reče Aligator Muslc wSl ©bije že cela tri leta, torej se Je prejšnji teden Rovala prav toštevllčna obletnica. HJa, res, da Je bila torta ^rez torte> ampak kal pol. Sicer pa, a ne veste, d' se ty2 Ponavadi Je na rojstnih dnevih človekov (a kako se že r^e h v ^>ls*vu slavllenec zadevo prereže, Jo poskusi, *°to ^e dobra..., mlsl'm, a ste že kje videli, da trgovina P(Wreže. pa reče, d'Je dobra... Torej. Ampak, da ne bo taje °}e« men' so torte čist' cool. Ja, tri leta Je že mimo, tudi ^e borika jih je naštela gllh tolk ln valda jih bo še kaj, %'L Mogoče celo sedemindvajset, kot Je bil en odgovor, tej cifri pozneje. Mi smo veselo žrebali, potegnili dopisnico na piano, ugotovili, da jo Je poslal Janez Porenta, Hafnerjevo naselje 53, Bischof ■ Lack, komisija Je dodala, da Je odgovor pravilen. Janez, dobil si prvo nagrado, montažno hišo Jelovica, ki Je že postavljena na Jelovici, tam okrog Vodiške nekje. Hecam se, šalim se. Nagrada je lepša, boljša, saj s hišo tako nimaš kaj počet'. Dobiš dopis, pol se pa le oglas' u tapravl štacun'. Top 3 1. Muslc Box - Martah Carey 2. Happy Natlon - Ace Of Base 3. Skozi leta - Avtomobil NOVOSTI Ja, takole bo. Laura Pauslni - "Laura" (punca Je Italijanka, muz'ka pa taka za razpoloženje), pol pa Enigma - "The Cross Of Changes", pa kaseta od mestne godbe Kamnik, pa Malibu - "Čokolada", pa Marijan Smode 22ate uspešnice" (Jožice nisem zasledil), pa Interceptor - "The Beglnning" (to so baje naši) in seveda dve kaseti "Karaoke", kako se tej stvari streže, pa lahko pogledate na gledalnlku. AJa, a veste, d' bojo maja v Gradcu Aerosmlth ln Ejctreme - a vas to kaj zanima, no Aligator ve vse o tem. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 133: Kratko ln Jedrnato - S čim seje ustrelil pevec od Nirvane? Dopisnice čakam do srede, dneva OF oziroma upora, kot se to dandanes reče (aja praznik, a veste kva, dopisnice rajši pošljite kar do torka, bo bolj ziher) v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlguntor". No, k' smo že glih pri Nirvani in Kurtu Cobainu, Romana, o tej zadevi Je bilo zadnje čase tol'k povedanega, napisanega, pokazanega, da najbrž še več veš o tem kot jaz, ki sem sicer imel dober namen naredit' eno cool stvar ob tem nesrečnem dogodku, ampak... Kaj pa, če le Kurt še živ ? Če Je izšlo še kaj razen štirih cedejev, ki sijih naštela? HJa pri tej gonji za denarjem lahko pričakujemo recimo "Last concert Live in LJubljana", pa kakšne neobjavljene, pa celo kakšne take, ki Jih je Kurt napisal pri petih letih... Katarina, mlsl'm, d' si moraš kupiti cd player, tazadn cajt Ježe, kar pa se tiče lzpitovanja, če ne prvič, pa drugič ali tretjič..., enkrat bo že - drži se tega pa bo (mal bo trajal', ampak bo). Beti, zagotavljam ti, da boš naslednji teden lahko vsak dan videla sonce (se bom zmenu tam uzgor'), no, vsaj po televiziji (smo v dobi komunikacij al' nismo), sicer pa saj Je dež včas tudi čisto cool, a ni..., recimo, če imaš veliko rdeče - belo marelo, tako, d'Je za več ljudi, takih tapravih... čav A KUHARSKA KNJIQA y'KAR SAMI- KUHAJTE % ANTONOM ROBNIKOM l^Ptov kuharskega mojstra za vsak dan, jedilnik za 35 dni Točilnica Na, V. Ktn. °enHnjij krotil izvodov knjige e samo 1000 SIT! Poštna številka Podpis- ,r84 ftTSSJ.Ppšljlt« na naslov: Radio Triglav Jesenice, Čufarjev k/U Jesenice, telefon 064/861-012, fax: 064/861-302. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE OKREPČEVALNICE PRI KRANCU V sredo, 20. aprila, ob 16. uri smo v Okrepčevalnici PR KRANCU izmed 1312 rešitev nagradne križanke izžrebali naslednje srečneže: pr kraircu K R A N STR A ŽIŠĆE C » • lil «*) 1. nagrada - 6 platojev piva Goesser Albina Petrič, Gasilska 35, Šenčur 2. nagrada - 4 platoji piva Goesser Adolf Urbanec, Al. Rabiča 2, Mojstrana 3. nagrada - 2 platoja piva Goesser Kristina Hrženjak, Partizanska 40, Škofja Loka Vrednostne bone po 1.000,- SIT pa prejmejo: Silva Zaplotnik, Kosarska 9 a, Tržič Milan Kopina, Drolčevo naselje 34 a, Kranj in PokJka Arh, Sp. Desnica 82, Zg. Besnica Vsem nagrajencem, ki jih je izžrebala 3-letna Tjaša, iskreno čestitamo. Nagrade boste prejeli po pošti! TOREK, 26. aprila 1994 10.45 Tedenski izbor: Slon, gospodar džungle, angleška oddaja za otroke; TV avtomagazin; Nedokončan posel, ameriška drama 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Lonček, kuhaj!; Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka 18.00 Prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, prenos iz Cankarjevega doma 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Žarišče 20.30 Osmi dan 21.25 Strta srca, francoska nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 22.40 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka; Glavni osumljenec III, angleška nadaljevanka 14.50 Zgodbe iz školjke 15.45 Sedma steza 16.05 Pravičnost na preizkušnji 16.45 Ljudje in zemlja 17.45 Sova, ponovitev 16.30 Mednarodna obzorja: Kanada 17.10 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenju 10.10 Poslovna borza 19.30 Tv dnevnik 20.10 Dolžinske skrivnosti, francoska nadaljevanka 20.55 Homo turisticus 21.55 Zelena ura 22.25 Videošpon TV HRVAŠKA I 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Sandokan, risanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Samci, angleška humoristična nanizanka 13.06 Ciklus filmov Alaina Delona - Dva moška v mestu, francoski barvni film 14.40 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Morje 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.16 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 20.45 TV parlament 22.45 Poročila 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja 14.25 TV koledar 14.35 Sandokan, ponovitev risane serije 15.00 Smrt glavne priče, ponovitev nadaljevanke 15.55 Piščanec v kisu, francoski barvni film 17.40 Hrvaško DP v košarki, prenos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Nogomet: Finale pokala UEFA, prenos 22.25 Smrt glavne priče, nadaljevanka 23.10 Top D J mag 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 Pop spot, ponovitev 13.35 Jazzbi-na, ponovitev 14.05 CTM 14.30 Borza dela 16.50 Na velikem platnu 17.05 Brlog 17.35 K-9000, Gnovitev ameriškega filma 19.10 č svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.30 Državnik novega kova 21.00 Poročila 21.1 * Dama s kamelijami, ameriški barv., film 23.05 Merce-desova zvezda, dokumentarni film 23.35 Poročila 23.55 Spot tedna 0.00 Na velikem platnu 0.15 CTM 0.45 Borza dela T V AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Klub za seniorje 10.30 Lum-pacij vagabund, ponovitev avstrijskega filma 12.00 Severno od Tian Šana, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10Mi, ponovitev 13.30 Vzemi si sonce z mize 13.36 Družinske vezi 14.00 Dediščina očetov 16.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Duhovi deževnega gozda 21.07 Pogledi od strani 21.15 VViesenthaler 21.50 Prava prijatelja, ameriški film 23.20 Čas v sliki 23.25 Boter, ponovitev ameriškega filma 2.00 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 13.00 Družinske vezi 15.00 Lipova ulica 15.30 Kako ste, ponovitev 16.00 Družina Mer-ian 16.45 Človek - čudoviti stroj 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Vse devetke 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Rdeče-belo-rdeča šala 21.07 SP v hokeju, Avstrija - Kanada 22.15 Čas v sliki 22.35 Klub 2 0.00 Načrt Sahara, ekološka srhijivka, 1/4 del 1.35 Poročila/1000 mojstrovin 19.00 Sneguljčica - odrska predstava PS Sorica (1. del) 20.00 Večna lovišča (odrska predstava KUD iz Železnikov, 3. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.00 Korak k sončku - prireditev osnovne šole Lucijan Seljak 19.00 Risanka 19.05 Portret Kranjčana 19.15 Utrip Kranja 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Steklina na Gorenjskem 20.20 Blejci o blejskem turizmu 20.50 Potovanja: Verona 21.00 Materinski dan (ponovitev) 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 radio zin FM STEREO : 91,2 MHz-Škofja Loka 89.8 Mil/ - Poljanska dolina in Žili 96,4 Mil/-Selška dolina Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 (Pesem tedna 14.00 Gorenjska 'danes 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program: Terezija Kesovija 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.46 Osmrtnice 15.00Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Varno s Triglavom 17.00 Novice, šport 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.46 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače vlže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, TOREK CENTER amer. thrill. PELIKANOVI SPISI ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR amer. mlad. metodr. WILLY ob 18. ln 20. uri ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče: S CLAUDOM DOMA ob 20. uri kanad. drama S CLAUDOM DOMA ob 20. url PROIZVODNO, TRGOVSKO /AV G OS Ti/V S/C O PODJETJE Škofja Loka p. o. Kidričeva c. 54 PO M L A O A/ (Po opus n * 15% za izdelke iz tekstila v vseh prodajalnah in na oddelkih s tekstilom * 5% za premog v prodajalni Kurivo na Mestnem trgu 39 v Škofji Lokif tel.: 620 - 445 * popusti veljajo pri nakupu z gotovino i/ O O D £ A/ /VA KUP JE PRI L OKI NA KUP V pomlad s PEKOM ŠPORT iz .Kranja Nimajo koles, imajo pa... ...bogato izbiro obutve za šport, prosti čas in planinarjenje, športno konfekcijo in razne športne rekvizite za tenis, namizni tenis, igre z žog0* šotore, spalne vreče... Ne le za profesionalce, pač pa tudi za vse tiste, *is novih moči nabirajo z rekreacijo, uživajo v naravi. Pravkar so trgovino PEKO ŠPORT na Gregorčičevi v Kranju (za Globusom) na novo napolnili* marsičim zanimivim, seveda pa se tu lahko tudi dobro obujete za pomia° in poletje, tako kot v vseh ostalih treh Pekovih trgovinah v Kranju. Northland, Adidas, Edelvveiss in Elan, ki ^ tudi vodoodporne in hkrati zračne. Ravn0f^. pa v prodajalno že prihaja lažja letna k°rj: za cija - majice, hlačke, pa tudi drugi artiKH * prihajajoče poletje, kot so natikači za p»*£ "japanke", plavalne kape, blazine, k°Pa'k brisače in podobno, vse do podvodnih mas ■ V prodajalni imajo te dni na prodajn^ pultih še vedno na voljo zifflsKo športno konfekcijo ~ bunda, Pj*' hovka, kompleta, smučarska komo10 nezone - po zalo znižanih cenah. Da ne pozabimo: v prodajalni PEKO šPOf^8 lahko popolnoma oblečete za planinarjenj -kajti tu dobite vse, od dobrih P'anin^Vi čevljev, nepremočljivih kompletov, anora^fT1 bluzonov, tudi v kombinaciji s termovelurje < planinskih hlač do nahrbtnikov, spalnih Vj|j ter malih šotorov "iglujev" in tankih ležalk, kit boste rabili tudi za morje. Za šport in o°PA0 pa rabimo prostorne in praktične torbe; tuo> u dobite pri PEKU ŠPORT v Kranju velikosti in oblik, pa tudi kovčke. Pa začnimo s športno obutvijo, po kateri so v PEKU za Globusom v Kranju še posebej poznani. Dobite prav vse, od najkvalitetnejših in seveda tudi dražjih športnih copat svetovno priznanih znamk NIKE ter MIZUNO in ACTIV, ki se silno uspešno uveljavljata v svetu športa, do povsem enostavnih uvoženih športnih copat srednjega in nižjega cenovnega razreda. Vse velikosti so na voljo, od najmanjših otroških, vse ženske, do največjih moških številk. Po izredno ugodni ceni, že od 299 SIT dalje, dobite med mladimi tako zelo priljubljene raznobarvne espadrile - "špagar-ice", brez katerih zanje ni pravega poletja. Vse bolje je trgovina PEKO ŠPORT založena s športno konfekcijo. Trenutno se tu dobijo najkvalitetnejše ogrevalne trenirke firm ELAN, TOPER, ELEGANT, RAISKI, HARLEKIN, PA-JAZZO, katerih večina je vodoodbojnih in mnogo drugih bombažnih oz. mešanic bombaža in sintetike raznih drugih dobaviteljev. Tu smo videli tudi izredno Tepe in praktične prehodne športne jakne znanih firm, kot so vseh V PEKO ŠPORT Imajo te dni izredno ponudbo grafitnih tenis loparjev HAMU, že od 6.360 SIT dalja In hpatp za namizni tenis od 588 SIT dalja. No, kot smo že dajali, v PEKU ŠPO& imajo ras bogato izbiro vsega za n8%i športno in rekreacijsko življenja, K pozabimo pa, da Imajo v prvem n8°it. stropju tudi čevlja, usnjene, kvalitatn0'' modna, da se vsa družina lahko obuj*' vsa priložnosti. Prodajalna ja odprta v09 dan od 8. do 19. ura. Le pridite! NAGRADNA KRIŽANKA Današnjo nagradno križanko prispeva: Podjetje COMPU MUSIC in trgovina TIPKA, Staneta Žagarja 34 a, KRANJ - PRIMSKOVO. Med pravilnimi rešitvami gesla na kuponu bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. sintesizer KAVVAI MS 30 2. metronom VVITTNER 3. blok flavto HOHNER 4. -10. majice Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 28. aprila 1994, do 8. ure pošljite na nas naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TO Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali TD Tržič do prihodnjega torka, 26. 4., (v sredo, 27. 4., je prazniki) - tudi te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu z eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. TIPKA GLASBENI INSTRUMENTI VELIKI SPOMLADANSKI POPUST do 30.aprila SINTESIZERJI KITARE OJAČEVALCI BOBNI STRUNE TROBENTE SAXOFONI FLAVTE KLARINETI PIANINI ELEKTRIČNI KLAVIRJI Staneta Žagarja 34A, KRANJ (PRIMSKOVO) TEL. 064-217363 Na nakup v Domžale hJJ0^0",*?!?"] Trgovskega podjetja NAPREDEK DOMŽALE d.d. amo v Z^,£r^>9L^MEjl opravili celostransko nagradno križanko. Včeraj le Qorfn^ke0» alaaa x>*rtela poln boben prispetih rešitev fCseh ti tfrat'udarUa' v Škofjeloški del Gorenjske: 1. Meta Si' fl/jfc/£/7' f*^*? £»9mda vednosti 15.000 Š/T «nakup v trgovinah Napredek Domžale); 2. Boštjan RAVNIKAR, Koširjeva 3, Sk. Loka (nakup v trgovinah Napredek v vrednosti 10.000 SIT); 3. Igor P1VK, Gorenja vas 46 (nakup v Napredku v vrednosti 5.000 SIJI 4. - 6. nagrada Gorenjskega ^.F'n^fč?0!0^* H^MARGEnt, Gregorčičeva S. KranflnTn OROĆ Titova 100 Jesenice; Nada BALAZIČ, Ul. Tuga Vidmarja 4, Kranj u£F$2Z!S£!*S01k> NaPredka Domžale: NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI. To boste spoznati ob nakupu v eni odlOnJMh ^>postrežnm trgovin Napredka, 8 specializiranih nežMIsklh prodajah* ati Bdnjglh trgovin - vsekakor pa obiščite Napredkovo blagovnico VELE v središču Domžal In moderno skladišče v Jaršah. I VZVIŠENA LIRSKA "PESEM ] PRIPADNIK tSERMANOV SREDOZ LEPOTNA RASTLINA DELEŽ ŠVIC. PIS CLAUDE ODŽAGAN KOS DEBLA SLOV. SLOVNIČAR BOHORIČ SPODNJE OKONČINE GE0RGE KENT0N PRIVRŽENEC ETATIZMA MATEMATIČNA LOGIKA TROPSKA PAPIGA MESTNI RAZBOJNIK 19 ŽENSKO IME NEMŠKI FILOZOF IMMANUEl. PETER USTIN0V AKADEMSKI NASLOV POTUJOČI ATENSKI GRIČ KAPrTAN IZ ROMANA (J, VERNE) TURSKI VELIKAŠ 22 SESTAVIL F KALAN VOJAŠKA STOPNJA PLOVILO RTV NOVINARKA! BAŠ PERJE PRI REPI ZAMORSKI BOBEN ZAPOREDJE ZNAKOV PAST EISEN-HOVVER KOS NARODA BATAKI ZA POLTON ZVIŠANI E IT, MESTO VP0KR PIEMONT REKA V RUSIJI NEKD AM PEVEC REDDING 20 16 OPERNI SPEV (ORIGINAL) MOJSTER RISANKE DISNEY KARL TISCHE ISTI, ISTO (LAT.) 13 10 NIK0 ROGELJ KRATICA AM. OBV AGENCIJE J* S ZDRAVILIŠČE OS VEŽ. PIJAČA GROFIJA VANGLUI BOMBAŽNA TKANINA UČENJE NA PAMET AM. REŽISER KAZAN ŽIVALI IZ RODU KONJ UVIŠJE NAJVIŠJE KARTE ORGANSKO VEČANJE PREDSTOJNIK SAMOSTANA 24 FINSKI PISATELJ JUHANI DESNI PR VISLE N0RD. IZRAZ ZA SMUČI FR. MESTO V POKR ART0IS 23 i 2 — žF"7 4 6 6 11 12 13 14 15 16 2i ,22 23 ZA 17 IS POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Devizni tečaji: 7Ron *l teč°J Banke Slovenije z dne 20. aprila 1994 znaša a.W SIT, kar je 0.13 stotinov več kot pretekli teden. V Menjalnicah pa ste lahko marko prodali po ceni do 78.70 SIT, tupih pa ie od 78.80 SIT. Kot vidimo, je prodajni tečaj v "Nebnih menjalnicah niiji, kot ie uradni srednji tečaj BS. zl h stanie je posledica nizkih odkupnih tečajev bank, odk • menia^mce Pa zaradi velike ponudbe deviz, le-te m H$ej° 'e m(denkost bolje, kot banke prodajajo pa zaradi la , °]neSa konkuriranja vse ceneje. Podobno stanje je bilo vTh potye m Je traJalo vse do začetka septembra, zdajšnje dnh Ai,nai tra)a^° vsaJ do izplačila majskih osebnih po * Značilnost nizkih tečajev je tudi ta, da ob vsakem fay*anem povpraševanju (plačah) tečaji znatno narastejo, ni v nasprotnem primeru bi obstajala znatna motnost, da bi enjalnice devize prodale ceneje, kot bi jih kasneje odkupile t f al- Od ostalih valut omenimo ameriški dolar, ki je pretekli na*1/^0- nazadoval, prav tako italijanska lira, vendar teh jv ZQdovanj na tečajnicah skoraj ni bilo opaziti. Pocenil seje le hih*™ Jrank m to za ce^ to^ar- Za slednjega je značilno Prihfi*'in SlCer traia Pren°d od višjega tečaja na niiji in nazaj g «i mesec. Zanimivo je, da je prav ta valuta od vsen Drv ^ va^ut največ pridobila v primerjavi z marko. Pred iZlmaiskimi Pazniki vas opozorimo še na tečaj HRD, ki ga HRn ?a°.tečaJu 228 SIT> Ivr pomeni, da boste za 100.000 frnir ' 2-2o*0 SIT. V sodnji tabeli pa objavljamo razmerja jrankfurtske borze z dne 19. aprila. valuta USD FRF NLG BEF ESP trdnosti so izračunane za eno enoto, le ITL je v tisoč 'notah. ___ • Ivo J. VVilfan, direktor menjalnic VVllfan v DEM valuta V DEM 1.705 DKK 0.255 0.292 CHF 1.180 0.889 ATS 0.421 0.048 ITL 1.049* 0.122 SEK 0.214 Dob ro ime se vrača Krn i 'etošn ' ^* "P"'8 " ^a novinarski konferenci v torek so prireditelji inpo Ae8a 19. mednarodnega sejma malega gospodarstva, kooperacij s jftništva v Kranju napovedali, da se po devetnajstih letih tokrat kvaij»e, 'vi?» ^ Do °^ 26. do 29. aprila v Kranju, spet vrača nekdanja kot ion P"re^tve- Na specializirani prireditvi se bo predstavilo več čredni T?zstavyalcev m med njimi bodo tudi iz Avstrije in Italije. cent lteU' - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - pospeševalni ObmL23 mal° gospodarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije z No * 00 z*?on"co Kranj in obrtne zbornice iz vseh gorenjskih občin-iue Prvi dan in v sejemskih dneh pripravili tudi več posvetovanj N7*°vnih razprav, "ih DSeJmu bodo sodelovale tudi kranjske srednje šole, predstavlje-^Uio k° tU(^ ^° najboljših raziskovalnih nalog z gorenjskega sr^n°VanJa, da bi na ta način širša javnost zvedela za dosežke Slo' • Wv' Dijaki srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Gore Popravili modno revijo, posebne razstave pa bodo pripravili I ja^s*» muzej, Agens, d.o.o. Žirovnica, UKO Kropa, Kokra Kranj ez Trdan iz Ribnice. Vstopnine za ogled sejma ne bo. • A. Ž. BORZNI KOMENTAR Bolj ko se ugotavlja, da realno ni pravih podlag za tak bikovski vzpon delnic, bolj se tečaji oblikujejo po svoje. Niso jim mar rezultati poslovanja izdajateljev, ne to, da se skupščine delničarjev odmikajo od konca aprila na konec maja, ne moti jih prikazovanje visokih odstotkov pri izplačevanju dividend, ki pa se nanašajo največkrat na nominalne vrednosti delnic, tudi velik balon, ki se napihuje, jih ne moti. Bistvo vsega je trgovina ali doba merkantilizma, ki se s procesom privatizacije šele prav začenja, kot v svojem članku ugotavlja prof. Ribnikar in svari slovenske oblastnike in gospodarstvenike pred polomom sekundarnega trga kapitala. Že drii, da je rast drobnoprodajnih cen v tem letu večja od rasti srednjega tečaja marke, res je tudi, da se je v teh dneh ponovno aktiviral del deviznih prihrankov iz nogavic in vezav v bankah in se preselil v alternativne oblike naloib, med katerimi so prav gotovo vrednostni papirji, res je tudi, da postajamo zanimivi kot ena izmed razvijajočih se vzhodnih borz tudi za tuje vlagatelje. Druibi kot celoti pa mora biti na dolgi rok cilj stabilen, urejen in uravnoteien trg s pestro ponudbo vrednostnih papirjev, ki bo reagiral na ekonomske kazalce v narodnem gospodarstvu, ne pa na govorice in ugibanja o dogajanjih na sekundarnem trgu in okoli njega. Verjetno drii tudi teza, da med dvomilijonsko slovensko populacijo insiderstva ni motno omejiti, ker je vse skupaj preveč prepleteno in je prostor premajhen, da bi te vplive lahko izločili. Zato je trenutno bolj pametno prognoze, kam in kdaj naložiti kapital, prepustiti intuiciji, kot pa strokovnim ocenam bodočih gibanj in najrazličnejšim finančnim kazalcem. V pomanjkanju ovih kotacij kvalitetnih vrednostnih papirjev in teiko pričakovanim privatizacijskim delnicam od prvih javnih prodaj, ki se bodo pojavila na sekundarnem trgu, se je torej trg osredotočil na tistih nekaj delnic, ki ie dosedaj na nekaj daljši rok niso razočarale vlagateljev, če pa je inpulza za rast tečajev delnic še premalo, se namesto izplačila dividend lahko ponudi zvestim investitorjem še kakšna druga opcija. Tudi trdovratni in še trajajoči suspenz delnic Hipotekame banke Breiice buri duhove, saj lansko poletje ovir za kotacijo rednih in prednostnih delnic na borzo ni bilo, sedaj pa se ne glede na izkušnjo z Dadasom in njegovo predčasno vrnitvijo v redno trgovanje, pri tej delnici to nikogar ne moti. Pravila igre pa tako ali tako niso definirana. Tako čaka borza obvestila o ukinitvi predsanacijskega postopka v tej banki, ki ga menda sploh ni bilo, svet guvernerjev se pod pritiskom javnosti nad večanjem javnega dolga in nesankcioniranjem odliva kapitala v tujino, ne utegne oblikovati ustreznega mnenja, in stvar stoji. Do kdaj in zakaj? Pred nami vsemi pa je pomembne izpit iz privatizacije in mnoiičnega delničarstva slovenskih driavljanov. Zaielimo si veliko uspehov in še več zaščite malega pred velikim. Borzni posrednik: Hermina Krt VOZITE AVTO SKODA? PRIDRUŽITE SE AVTO-MOTO DRUŠTVU AVTOIMPEX - ŠKODA! ^KORISTITE ŠTEVILNE UGODNOSTI, KI JIH ČLANSTVO PRINAŠA. INF.P0 TEL061/322-615 . 0Z.NANASL0V:AMDAVT0IMPEX-ŠK0DA CELOVŠKA 34, LJUBLJANA (NASPROTI HALE TIVOLI) NAJ BO ŠKODA VAŠA PREDNOST! 'Q ~f « ^ ŠKODA Volksvvagen Group OBRTNIK ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge HIŠNIKA KURJAČA za stanovanjsko naselje Partizanska cesta (hišniško stanovanje) Pogoji: KV delavec strojne, elektro smeri, opravljen izpit za kurjenje tlačnih kotlov (olje in plin), opravljen izpit za varilca, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni. Interesenti naj svoje pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Obrtnik Škofja Loka, Blaževa ulica 3. \ Interesenti bodo o izidu pismeno obveščeni. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKUWVHtt)OAINI I NAKUTHl/niODAlKl iNAKUnOTttOPAJN] 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Trtic, Jetenlce) 78,60 79.20 11,11 11,23 8.09 8,28 AVAL Bled, Kranjska gora 78,60 78,85 11,13 11,22 8,15 8,35 C0JW,Kian| 78,60 79,18 11,10 11,25 8,20 8,38 CREDTTANSTALT N.banka Lj. 78,70 79,10 11,10 11.25 8,15 8,35 EROS Lucerna je večletna rastlina in naj v kolobarju ostane 4 leta. Za tla je precej zahtevna, ustrezajo ji rahla, propustna, globoka, rodovitna, zmerno sušna do zmerno vlažna tla nevtralne reakcije pH 6,5 in več. Zemlja mora biti pred setvijo dobro oskrbljena s fosforjem, kalijem, in apnom. Kolikor težja so tla, temveč apna morajo vsebovati. Kisla tla moramo meliorativno ap- AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d.o.o., Radovljica, Prešernova 21 AVTOSALON Pon.-petek od 8.-12. in od 14.-18. ure Sobota od 8.-12. ure telefon 715-015 NISSAN PRI NAKUPU OSEBNEGA AVTOMOBILA NISSAN V NAŠEM AVTOSALON U V RADOVLJICI ODl 8.4. D0l 6.5.1994 BOSTE PRESENEČENI IN DELEŽNI POSEBNE UGODNOSTI OBIŠČITE NAS niti. Lucerna prispeva s svojimi dolgimi koreninami k rodovitnosti zemlje in je zaradi močnega razvitega koreninskega sistema od vseh stročnic najbolj odporna na sušo. Pred setvijo priporočamo uporabo hlevskega gnoja. Setev opravimo zgodaj spomladi, najkasneje pa do konca aprila. Količina semena je 25 do 30 kg na hektar. Globina setve naj bo 1 do 2 cm. Priporočljive so tudi mešanice s travami. Ob setvi posejemo varovalni posevek jarega ovsa (70 kg/ ha), ki ga junija, ko ni nevarnosti za močnejši vznik plevela, pokosimo za zeleno krmo. V letu setve kosimo največ dvakrat in sicer prvič, ko doseže lucerna polno cvetenje. V naslednjih letih štirikrat na leto, vsakokrat v fazi brstenja, le med predzadnjo in zadnjo košnjo naj bo 55 do 60 dni razlike. Tako si bo lucerna nabrala dovolj rezervnih asi-milatov v koreninah za spomladansko rast. Če je dovolj časa med predzadnjo in zadnjo košnjo, je zadnja košnja lahko zelo pozna, celo novembra, ne da bi to škodovalo rasti v naslednjem letu. Kositi ne smemo preveč v živo. Višina prvega odkosa, ko je v polnem cvetenju, naj bo 8 do 10 cm. Pri ostalih odkosih pa je višina 5 do 7 cm. Lucerno lahko tudi uspešno siliramo. Na 1 tono zelene mase lucerna 24 kg travniška bilnica 6 kg mačji rep 2 kg dodamo 60 kg suhih pesnih rezancev. Lahko pa tudi enakomerno potrosimo drobno mleti koruzni šrot v količini 8 odstotkov na silazno maso lucerne. Uspešno lahko tudi v jeseni mešamo lucerno med koruzno silažo. Na 10 ton koruzne silaže damo 4 do 5 ton zelene mase lucerne. Lucerna ima veliko tctnih lastnosti in pre£ da resnično zasluži, da a lahko bolj pogosto na naših poljih. Sedanji o v kolobarju je za to °™a$y krmno rastlino veliko pfe*Jpj, hen! • Anton Potočni** ™ ing agr. Prof. dr. Slavko Cepin z Biotehniške fakultete: "Preveč telet zakoljemo" , Kmetijska politika zapostavlja rejo klavnih g°v Kranj « Čeprav v Sloveniji zelo primanjkuje tele* nadaljnjo rejo, jih približno 30 odstotkov konča pod "V^ti kar je bistveno več kot v kmetijsko razvitih zahodnih ar^/Cm in kar bi bilo Še smotrno, je na nedavnem pogovoru o Dv0 skupine za pripravo pravilnika prof. de Slavko ^ Eoudaril, da problem ni samo v številu, ampak tudi *' "* \>i oljejo prelahka, težka pod sto kilogramov. P^anj*** jjalj po mnenju prof. dr. Cepina lahko precej omilili, Če bi M ^ šele pri teži dvesto kilogramov in več. Strokovoja*1 ^ zatrjujejo, da je meso tako težkih telet celo okusne) meso za polovico lažjih. polni Čeprav ima Slovenija možnost, da le govejo mesoJy0oo*t' ceni izvozi v države Evropske gospodarske s*r£0 p° (prašičje meso lahko le po polovični, P©rolIHnaJ!L0f. & tretjinski), pa naša kmetijska politika po mnenju P. 0 fcef Cepina zapostavlja rejo klavnih goved in dela ^P?^efjav finančne spodbude namesto v rejo klavnih goved ^ ^efl1 prirejo mleka. Zapostavljenost se kaže tudi v neusi vC Petek, 22. aprila 1994 KOMENTAR MNENJA IN KOMENTARJI 23. STRAN • GORENJSKI GLAS Politika na polju kulture . Ena od posebnosti Slovencev Lv te»i> da 'etave svoje notranje e pogosto skušajo reševati v tu»m. Morda "'tava, v kateri se praktično vsi poznaio, Se posebej pa tisti, ki so Ki °.dločili za aktivno politiko. politika čez meje rada Ppstle tudi zato, ker pričakuje, °° oo tam našla zaveznike. Pri vpni drugih driav sicer velja, Me treba notranje probleme ™}Prej reševati doma, ker tujine 1 "5 origajo, toda Slovenci smo * 4r*gačni. vJr posebej hvaleini za reše- «tye internih zadev so bili le JJ nekdaj naši ljudje, iiveči sefc meJa domovine. Za po- °no presenečenje so pred r1^' tako poskrbeli Slovenci . VW povojne emigracije iz Z*tntine' ki so se odločili za drii! 8ostovanja slovenske gle-kl wjf- "SP6**1":* Šeherezade v <'eaoi Slovenskega mladinske-I'Jvdališča. Šeherezada je v J*"»oj Airesu sicer gostovala Povabilo tamkajšnjega nar-J*ega gledališča Cervantes in 2 odlič™ kritike. Zaradi ^"^Sa zanimanja publike so i eri« j or8anizatorji pripraviti T'° dodatno (šesto) predstavo, ho proučili dogodke v domovini °*» Če so vsi argentinski mediji po drugi svetovni vojni, bi hitro \J,rs*i naši predstavi posvečali ugotovili, da se je tukajšnji "Ko pozornost, so jo na drugi sistem zrušil tudi zato, ker je l*11. Popolnoma zamolčali tis- partija s pomočjo cenzure in J P" katerih bi človek najprej indoktrinacije hotela uveljaviti ?Llslil> da bodo pomagali, eno samo resnico, ni pa vedela, lanski časopisi iz Buenos da se bo takšna medijska bloka-jlesa so se odločili, da o da nekoč obrnila proti njej. Tudi itne/ezadi ne bodo pisali in so politični emigraciji bi moralo red da s pre-ninskeg sPremembami pokoj-^°*oiV Za.kona in prisvojitvijo Pravicens,ke8a sklada izniči vev V « Sovenskih upokojenih.. . Pokojninski sklad Vendar vsi vedo, da je matematika tu in da bo ostala. Včasih bolj, včasih manj prijetna sopotnica. Sreda, 20. aprila 1994, ne bo čisto navadna sreda. Kakor vsako leto - že skoraj tri desetletja - se bodo učenci, ki so bili uspešni na šolskih tekmovanjih, udeležili občinskih tekmovanj. Prizadevali si bodo čimbolje rešiti naloge, ki jih je zanje pripravila državna komisija. Najuspešnejši bodo prejeli venci vsaj pri kulturnih zadevah lahko najdejo skupni imenovalec, toda zadnje izkušnje iz Argentine nas dovolj zgovorno prepričujejo, da to ni mogoče. Zaostrene politične razmere v domovini so pripeljale do tega, da nasprotujoče si sile v političnih spopadih uporabljajo prav vse "orožje", ki so jim na razpolago, pri tem pa jih ne zanima, če gre to na škodo slovenske podobe v svetu. Kljub uradnemu slovenskemu bojkotu je Šeherezada uspela med argentinsko publiko. Navsezadnje tudi zaradi tega, ker so vanjo vložili dobro voljo številni slovenski posamezniki, ki se zavedajo, kam vodijo te politične in kratkoročne poteze. Prodor slovenske kulture v svet ni nepomembno dejanje, še posebej, kadar ga opazujemo v luči vojaških spopadov na Balkanu. Kolikor je res, da najbolj neposredne vojaške žrtve predstavljajo človeška življenja, hkrati ni mogoče spregledati tudi vloge kulture pri obrambi nekega naroda. Saj vendar ni naključje, da so muslimanski nasprotniki v Mostarju zrušili legendarni most. Iztrebljanje posameznega naroda se začenja ravno pri rušenju njegove kulture in simbolike. Če Slovenci sami ne bomo znali doumeti pomena minimal-negaskupnega imenovalca med politično sicer različno mislečimi na področju kulture, potem nam niso zapisani ravno najboljši časi. Navsezadnje je kultura v naši zgodovini že odigrala veliko vlogo, pa bi bilo dovolj, če za začetek tega ne pozabimo. Rovt v Tržiču, OS Tone Čufar na Jesenicah in OŠ Ivan Tavčar v Gorenji vasi. Za lepše tekmovanje bodo marsikje poskrbeli tudi sponzorji. Vsem, ki so pomagali pri organizaciji tekmovanj mladih matematikov, želimo izreči pohvalo in zahvalo. Učencem in njihovim učiteljem pa želimo, da bi tekmovanje uspešno odgovorilo na vprašanje: Kateri med najboljšimi so najboljši? Od teh pa pričakujemo, da bodo svoje znanje nekoč znali vgraditi v napredek človeštva. ptfiivUnVJlačevali za dostojno najboljši med njimi tudi pravi- ' Kni!!*n!e * starosti in zato ne co do udeležbe na državnem obstane. Kranj, 17. aprila 1994 Francka Vencelj-Urbanija ZRSŠŠOE Kranj Zaiti, ogromni napori so po-isKiaasmov Vegova priznanja in g za to> L razvoj ne potega aktivnega delovanja srebrna ^ ^ ^ prflVI. I ieno vplačevali ™ AnHninn I Znanje v ste v> vpujemo, da nas ima danes ^a za socialne podpirance! Zov aimPreisnjo odplačilo dol-5 j 00 Pokojninskega sklada, '■jedna plačila sklada obvez-S? }ave za vsa izplačila, ki ni d 'a Pokojnina in varstve-k 2?***ter s tem pripomorete koi op Van«nu znižanju odstot- •i za "pokojnine" srno^600 Plačevanje (kot "ealn KOŠteno Plačevali mi) vsehin Zavarovalnih osnov rna Ji K' so sedaj izven siste-niia^^^^^ietii °rga- ennJ£°koienci Slovenije smo za teZ pJa.Vno-enakovredno-poS-irtn, i- ltev bremen na vse *5cBtt^ POLITIKE i članku, ki je prišel v javnost, vendar pa so moje pripombe dobrohotnega značaja in nikakršna graja! 1. Kar lepo število starejših občanov je ostalo na stara leta zelo osamljeno, morda sami brez svojcev, nekateri so našli svoj drugi dom pri svojcih ali "dobrih ljudeh" ali pa je bila pot v dom starejših občanov najbolj pravdna rešitev! V tem vidim sliko tudi g. Nežke T, ki je svojo pot našla pri družini Zupančič, ki je prevzela oskrbo nad njo. 2. Nič pa ni zapisanega tu, ali so o tem pravočasno obvestili tudi pristojni urad Center za socialno delo in se tudi pomenili v prihodnje, če ta družina resnično primerno celotno oskrbe za g. Nežko ali so delali preko tega, ter da se je Center za socialno delo zavzelo, ko so videli resnico v kakem položaju je ta oseba! 3. Da je tu posredovala tudi UNZ Kranj, pa so bili tudi seznanjeni o tej zadevi in seveda imeli ukaz, da so obiskali družino Zupančič, kjer je bila njihova oskrbovanka. Nikakor pa nisem mnenja, da tu je šlo za kršitve, če je morala priti UNZ Kranj in imela tudi povod obiska! 4. Da je imenovana družina Zupančič dobila skoraj vse nasledstvo, pa je zelo vprašljivo, ali je bilo to vse resnično, da je predala sama varovanka, je družina obvestila o tem tudi pristojni urad, ki je pristojen ali je šlo vse skupaj (preko predpisov), ne izključujem možnosti, da je tako tudi bilo! 5. Da bi tu igrala, "vaška nevoščljivost" zoper te družine in varovanke g. Nežke T, bi to ne verjel, kajti se dogaja marsikaj tudi v vaških krajev, da bi pa tako daleč prišlo, je vsekakor sama beseda odveč! Da se g. Nežka T. nahaja v domu starejših občanov v Radovljici, pa vidim dokončni izid, da je v tem zares veliko resničnega od strani samega Centra za socialno delo kakor s strani UNZ Kranj, ki ta primer še raziskujejo in le roka pravice bo tu odločila, koliko je v tem resnice, saj včasih pa tudi resnica boli, mar ne? 6. Vsekakor to ni osamljeni primer na Gorenjskem in morda jih je še veliko, pa jih ne poznamo, zato je še kako prav, da jih pravočasno odkrijemo, še preden bi bilo usodno, saj bomo tudi sami prišli v ta leta, kot je ta primer g. Nežke T. in morda bomo tudi sami odvisni od drugih, pa morda gotovo ne bomo našli svojega "drugega doma" pri sorodnikih, ne izključujem pa tega, da se bo prav tako končalo naše življenje! Prisrčen pozdrav! Martin - T. Dolenc tekmovanju, ki bo v soboto, 21. maja. Na Gorenjskem se bo na občinskih tekmovanjih v znanju matematike pomerilo okoli osemsto osnovnošolcev šestih, sedmih in osmih razredov. Za organizacijo občinskih tekmovanj na Gorenjskem bodo letos poskrbele OŠ France Prešeren v Kranju. OŠ F. S: Finžgar v Lescah, OŠ Zali Vse izvira iz nevoščljivosti Pozorno sem prečital gornji podnaslov objavljen v Vašem Gorenjskem glasu od 8. aprila 1994, vendar pa imam svoje mišljenje ter pripombe ob tem ZA IJS POKI IC M: 004/223-111 foto bobnar >cOm£lb°raDU Sevanje za "Sovo priznanje f^l^PKA * beseda, ^eyn^ ne ostane ravno-fcfctailje?JU vs°kega člo-H NekattSreda neko >stiolertm Pomeni občutek C°? bežali so jih »w nekaj, čemur n7 s° nelcnT"' tetJim nekaj, V'0' kTŽ? preiivelL To je neT:ndedek' star*i. otro. >eJ govorijo in molčijo PULA TUDI LETOS V PULJ IN MEDULIN! 15 HOTELOV IN APARTMAJSKIH NASELIJ IN 8 AVTOKAMPOV Z zaupanjem se obrnite na ARENATURIST, da bi našli svoj košček raja pod toplim soncem na puljski in medulinski rivieri. Ljubiteljem kampiranja priporočamo avtokampe MEDULIN, STUPICE. RUNKE, INDIE in STOJA, natunstom pa FKK KAŽELA. Ugodni pogoji postavljanja prikolic v av-tokamplh ie od 1. maja naprej. POSEBNO UGODNE CENE PRVOMAJSKIH ARANŽMAJEV VHOTEUH: BRIONI. HISTRIA. PALMA. PUNTA VERUDELA v Pulju in BELVE-DERE v Medulinu. IZJEMNO UGODNI POGOJI ZA BIVANJE DIJAŠKIH IZLETNIKOV. Za ljubitelje zasebnih namestitev: BIVANJE V MAJU ŽE OD 7 DEM naprej ZA OSEBO NA DANI INFORMACIJE IN REZERVACIJE: ODDELEK ZA TRŽENJE, A. Smareglia 5, Hrvaška, telefon: 00385-52/23-811. 24-093, 34-588 ali pri vaši potovalni agenciji, s katero sodelujete In ki Ji najbolj zaupate. Občina Škofja Loka, Sekretariat za občo upravo in proračun objavlja delovno mesto SVETOVALCA ZA PRENOVO v Sekretariatu za prostor in okolje Pogoji: - diplomirani inženir arhitekture ali krajinar z ustreznimi delovnimi izkušnjami in aktivnim znanjem angleškega jezika Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas s polnim delovnim časom - nadomeščanje uslužbenke na porodniškem dopustu. Prijave z dokazili oddajte v 10 dneh na naslov: Občina Škofja Loka, Sekretariat za občo upravo in proračun, Poljanska c. 2. TEHNIČNA TRGOVINA Zgornje Bitnje 1,64209 Zevale« - Strafliee Tel./Fai: 064/311-675 BARVI, LAKI, ČISTILA, CEVI, ČRNA METALURGIJA, IZOLACIJSKI MATERIALI, ZAŠČITNA SREDSTVA Z NAMI GRADITE PVC kanalizacijske, črne, pocinkana In pohištveno cevi, izolacijski materialu lepila Z NAMI BARVATE: barve za zaščito lasa, kovin, fasad, betona JUP0L30kg 2.504) SIT , JUPOt 25kg 2.045 SIT BEIEŽ10 kg notranja BI0 barva 1.000 SIT Z NAMI ČISTITE: Čistila za vsa vrste umazanij, pralni praški... PERSIL 8L0BIKSK11.000 SIT PERSIL SUPRA OSO SIT UVEISER RTESE 614 SIT AVA 1.440 SIT Z NAMI DELATE VARNO: zaščitno obleke, baljo, kombinezoni, rokavico... NA VAS ČAKAMO: vsak dan od 9. da 10« oro, ab sobotah od 6. da 12. are _^_ sniMiosiio 5% POPUST ZA NAKUP NAD 5.000 SIT •»tt^ Z GOTOVINO Trgovska hiša PRISTAVA, d.o.o. Cesta Svobode 22, 64260 Bled razpisuje delovni mesti 1. UPRAVNIKA - vodenje trgovske hiše 2. TAJNICO (nadomeščanje delavke za čas porodniške) Kandidata morata Izpolnjevati naslednje pogoje: Pod tč. 1.: - višja šola ekonomske, komercialne ali pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih - aktivno znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina) Pod tč. 2.: - srednja strokovna izobrazba - poznavanje dela z računalnikom in znanje strojepisja Kandidat pod tč. 1. mora poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev predložiti kratek opis dosedanjega dela ter program razvoja in vodenja trgovske hiše Pristava. Kandidat bo sprejet za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov s pripisom "za razpis". O Izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi! p.o.KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE, LJUBLJANSKA 22, TEL223-276,211-225 Poleg novih vozil RENAULT in VOLVO po najugodnejših kreditih sedaj tudi RABLJENA VOZILA NA 4-LETNI KREDIT BREZ POLOGA NEKAJ CEN (Z DAVKOM): 1. Volvo 440 GLE letnik 91 2. Nissan Primera letnik 92 3. Škoda Forman letnik 91 4. R4 letnik 83 5. Lada 1300 S letnik 85 6. Jugo 45 A letnik 87 7. Jugo 65 Skala Poly letnik 92 8. Cimos AX RD letnik 89 24.700 DEM 21.770 DEM 10.088 DEM 1.329 DEM 1.023 DEM 2.623 DEM 4.751 DEM 10.676 DEM KDAJ BOSTE ZAMENJALI VOZNIŠKO DOVOLJENJE IN REGISTRSKE TABLICE? Na naših cestah srečujemo še veliko motornih vozil, ki so opremljena a starimi jugoslovanskimi registrskimi tablicami. Se veliko več pa je voznikov, ki uporabljajo jugoslovanska vozniška dovoljenja. In ker se bliža dan, ko z jugoslovanskim vozniškim dovoljenjem In registrskimi tablicami ne bo mogoče več voziti, želimo opozoriti vse, ki ta dovoljenja ln registrske tablice še uporabljajo, naj se Čimprej odločijo za zamenjavo, ki se ji ne da izogniti. O problemih, ki se nam ob tem obetajo, in o gneči, ki se obeta vam, pa boste več zvedeli v naslednjih vrsticah. Z uveljavitvijo spremembe republiškega zakona o varnosti cestnega prometa je bi določen dveletni rok za zamenjavo jugoslovanskih vozniških dovoljenj in registrskih tablic s slovenskimi. Te rok poteče 26. junija letos, torej čez slabih pet mesecev. V začetku so občani - vozniki in lastniki motornih vozil pridno menjali vozniška dovoljenja in registrske tablice. V pol leta je bito zamenjanih kar četrtina vozniških dokumentov in registrskih tablic. Pozneje se je zamenjava, posebej še vozniških dovoljenj, upočasnila. V začetku letošnjega leta smo upravni organi za notranje zadeve gorenjskih občin ugotovili, da bomo imeli v prvi polovici leta še veliko dela. Kar 34 odstotkov gorenjskih voznikov in lastnikov motornih vozil se bo moralo v tem času oglasiti pri nas zaradi zamenjave vozniških in prometnih dovoljenj ter registrskih tablic. Najmanj dela bodo imeli z zamenjavo v Radovljici bi Tržiču, kjer je svoje vozniške dokumente in registrske tablice zamenjalo že več kot 70 odstotkov voznikov In lastnikov motornih vožl. Na Jesenicah in v škofji Loki ie zamenjalo vozniška dovoljenja In registrske tablice 65 odstotkov voznikov in lastnikov motornih vozil. Največjo gnečo pričakujemo v Kranju. Doslej je v tej občini zamenjalo registrske tablice 66 odstotkov lastnikov motornih vozil, vozniška dovoljenja pa komaj 64 odstotkov voznikov. Skoraj 18.000 voznikov bo torej moralo zamenjati svoja vozniška dovoljenja v slabih petih mesecih) Kljub veliki količini dela, ki nas čaka v naslednjih petih mesecih, pri zamenjavi registrskih tablic ne pričakujemo posebnih problemov. Pri tem nam že ves čas pomagajo pooblaščene organizacije za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil. Precej več problemov pričakujemo pri zamenjavi vozniških dovoljenj. Te je mogoče zamenjati le na sedežu upravnega organa, poleg tega pa ie postopek izdaje novega vozniškega dovoljenja zaradi zapletene izdelave samega dovoljenja precej daljši, kot traja postopek zamenjave registrskih tablic. Pri izdelavi novega vozniškega dovoljenja moramo uporabiti poleg računalnika in tiskalnika za izpis dovoljenja še tri posebne naprave -napravo za obrezovanje in oblikovanje fotografij, napravo za vtisnjenje fotografij v vozniško dovoljenje in napravo za luknjanje kategorij, za katere voznik še niopravil vozniškega izpita. Oprema, ki je potrebna za izdelavo vozniških dovoljenj in je Imamo le toliko, kot je potrebujemo za delo v normalnih pogojih, bo tokrat določala količino opravljenega dela. Pri okencih, kjer izdajamo vozniška dovoljenja ki registrske tablice, pričakujemo zato precejšnjo gnečo in podaljšanje čakalne dobe za novo vozniško dovoljenje. V občinah, kjer je potrebno zamenjati še veliko vozniških dovoljenj, vozniki pa bodo z zamenjavo še čakali, bo ta čakalna doba lahko trajala tudi mesec in več. Opozoriti vas želimo še na nekaj. Zakon je v nekdanji Jugoslaviji določal tri vrste vozniških dovoljenj - običajno rdeče vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil, belo vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja in potrdilo o opravljenem preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo koles z motorjem. Slovensko vozniško dovol- jenje združuje vsa tri omenjena dovoljenja v enem. Sprememba zakona o varnosti cestnega prometa zahteva zamenjavo jugoslovanskega vozniškega dovoljenja, kar pomeni, da je treba ob prevzemu novega, slovenskega vozniškega dovoljenja vrniti sedanje jugoslovansko. Kdor ima poleg vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil tudi vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja, bo moral vrniti tudi tega. In kaj potrebujete za zamenjavo vozniškega dovoljenja oziroma registrskih table in prometnega dovoljenja. Za zamenjavo registrskih tablic potrebujete le prometno dovoljenje in sedanje registrske tablice (v primeru, da imate tretjo, ponovljeno registrsko tablico za lahki priklopnik, tudi to) in 2.630 tolarjev oziroma za komplet treh tablic 3.730 tolarjev ter seveda osebno izkaznico. Za zamenjavo vozniškega dovoljenja pa potrebujete sedanje vozniško dovoljenje, ne glede na njegovo veljavnost, največ šest mesecev staro fotografijo velikost 3,6 x 4,5 cm In osebno izkaznico. Stroški zamenjave vozniškega dovoljenja znašajo sedaj 510 tolarjev. Vozniki in lastniki motron&i vozil, ki ne boste zamenjave urejali sami, morate svojemu pooblaščencu prijaviti pisno pooblastilo, 8 katerim ga pooblaščate, da smo v vašem imenu opraviti zamenjavo, potreboval bo pa tudi vašo in svojo osebno izkaznico. Vozniki in lastniki motornih vozil, ki imate še stare jugoslovanske vozniške dokumenta in registrske tablice, predlagamo vam, da se čimprej odločite za zamenjavo. Priporočamo vam tudi, da registrske tablice zamenjate pri pooblaščenih organizacijah, saj boste tako zmanjšali obremenitev upravnega organa in s tem pomagali skrajšati čakalno dobo za novo vozniško dovoljenje. Upravni organi za notranje zadeve občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič Ivi ICH ELI LN NI NA PODROČJU AVTOPNEVMATIKE '^P^<^^° ***** *»*£ieW**P 175/70-13 MXT 13.335.00 SIT 175/70-13 CLASSIC [10.589.00 Siti BOLTEZ AVTOOPREMA 64000 Kranj, Staneta Žagarja 58c Telefon: 064/214-563, 215-368(331-662,331-639) FIAT preseneča ..ali zakaj se splača kupiti Fiat Uno In Fiat Tipo med 10. aprilom in 10. majem? Odgovor je preprost: vsi, ki boste v tem Času kupili Fiat Uno 1.0 i.e. SV S ali Fiat Tipo 1.4 i.e. SV S, boste sodelovali v nagradnem žrebanju. Med kupci bomo izžrebali 4 srečneže, ki bodo dobili denar za avto nazaj. In ne pozabite: igra velja le v mreži uradnih prodajalcev FIAT! AUTO MAKAR ekskluzivni uvoznik Fiat za Slovenijo AVTOLINE Kranj - Bleiweisova 10 tel. 064 211 553 PANCUR Blejska Dobrava tel. 064 874 100 saaa temperamentna tehnologija UREJA; Vilm* Stanovnik p0 TRŽIŠKIH ULICAH V SPOMIN NA BORUTA BERGANTA ZIVKO TOKRAT MED GLEDALCI ginuli torek so tržiške ulice znova napolnili tekači iz vse Slovenije, žal pa zaradi poškodbe ni nastopil ramiec naslova Romeo Živko - V absolutni kategoriji je zmago odnesel Roman Kejžar, med ženskami Pa Je bila najhitrejša Helena Javornik. tak«'l9, aprilla * Tek po ulicah Tržiča vsako leto zvabi na plan ie Sapr,cp?čane tržiške zapečkarje. Tudi letos je bilo tako. Kljub Ar«? £p,?m vremenu (dežja pa vendarle ni"" naiK«ix mi d°mačini in obiskovalci, ki „u«,*«y««, so želeli pozdraviti NboljSe slovenske dolgoprogaše. Poleg glavnega teka, memor-«■ Boruta Berganta, so v Tržiču letos pripravili že peto odprto Prvenstvo TO Gorenjske, prvič pa so se v štafetah pomerili tudi đecki in deklice na odprtem prvenstvu osnovnih šol. »Organizatorji, Športna zveza J^J, ki so se ietos ubadali z e»«umi denarnimi težavami, so !> Pomočjo tržiškega Integrala, *° Gorenjske, TGT Tržič, g^rovalnice Triglav, MG dariJ01" ln Kavarne Ipela ven-to naUs^h sPraviti pod streho največjo tržiško tradicional- seif,K *\° Prireditev. Na njej naDrdral°Večkot220tekačev' teku pa 50 se v štafetnem Mph £uvl,nerili osnovnošolci, loon ečki» so tekli 3 X 0SzaTurOV fe zmagala ekipa Emif Rovt Tržič 11 v Postavi: Mita n i^dim Nuharovič in BS?icaPiak' dtUga JC bija °š So 'Janovič v postavi: Stojan Ari*;"";^' Jaka Zadnikar in ^tU%gaL Pa ?Š deki« ] v štafetnem teku slaviianaJ X ^ metrov Je WaVu-Pa OŠ Domžale, KovrTvt*blla Stafeta OŠ Zali lr«c II v postavi: Andreja Polajnar, Tea Femc in Irma Meglic, tretja pa je bila ekipa OŠ France Prešeren Kranj II v gostavi: Petra Stojesavljevič, arbara Obradovič in Roman Roglič. V absolutni kategoriji žensk, ki so tekle na 5 kilometrov, je bila najhitrejša Helena Javornik (COMET Zreče) 21:03,53, druga je bila Mateja Udovč (Tiha Novo Mesto) 21:29,44, tretja pa Anica Živko (Trbovlje) 22:07, 06. Najhitrejša v kategoriji žesnk nad 40 let pa je bila domačinka Anica Jerman, ki se je udeležila prav vseh dosedanjih tržiških tekov, po prireditvi pa je povedala: "Že dolga leta tekmujem, saj še vedno aktivno treniram atletiko pri Triglavu v Kranju in hodim na veteranska tekmovanja. Moja disciplina je sicer tek na 800 metrov, zato mi je ta tek v Tržiču samo kot dopolnilo tren- Vabila, prireditve ^iboI& sl?venski boksarji v Kranju - V nedeljo, 24. aprila, si držav v Kranju lahko ogledali tretje kolo letošnjega ekipnega s'°veni£a P^enstva v boksu. Na njem bodo nastopili najboljši Cr^ksarii, med njimi tudi domači aduti trenerja Dušana Kranju Umovanje-se bo začelo ob 17. uri v Športni dvorani v r»i * V.S. isvno oief—"w prvenstvo v akrobatskem rock'n'rollu -Plesni klub ^bat'i? Ljubljane je organizator državnega prvenstva v Dorn^pKem rock'n'rollu, ki bo jutri v športni < oh iTT Prireditev se bo začela s predtekmovanjem ob 15. k*r??ls«o-letalski dan - Jutri ob 16. uri se bodo na Sv. Joštu nad letojjf-01 zbrali slovenski padalci ter ob poletih predstavili svoje CovSeindlje-ipZovlJiSkp prvenst dO: V.S. prvenstvo v malem nogometu ■Komisija za mah V ^ale Športni zvezi Radovljica je te dni razpisala prvenstvo 'žkljU£ m nogometu za letošnje leto. Pravico nastopa imajo |Ve2e £° e kipe športnih organizacij in klubov, ki so člani Športne • P°rtni J*ca' ^ prvenstvo se je moč prijaviti do 3. maja pri 'Torina .Zyezi v Radovljici, kjer dobite tudi podrobnejše Jutri! Jc" Zafietek tekmovanj bo 8. maja. • V.S. aprila 4*? /'* trmastih! - Klub trmastih organizira jutri, 23. aPa na v- trmastm' katerega start in cilj bo v športnem parku °trok0 Y,s°kem pri Kranju. 3-kilometrska proga je namenjena Proga nn,10. Poteka v okolici športnega parka, 11 -kilometrska i°8a6lr riS Bfda, 21- kilometrska proga pa bosta dva ? kornet a' ^tart otroSkega teka bo ob 13. uri, teka na 11 in atom •°yj>a OD u"- Pnjave bodo sprejemali dve uri pred j^nice^f*' turnir Pizzerije Marjetica - Pizzerija Marjetka iz PrSanizira °? drugič po vrsti prireja turnir v malem nogometu. J5°rtriem • • v soboto, 30. apnla, z začetkom ob 9. uri na arjetka »i?--*'u y Žabnici. Prijave že sprejemajo v Pizzeriji VA spored - V II. državni ligi za moške - zahod bo na ribica domnj~-Kol?\ Ekipa_ Center Zaplotnik gostuje v Izoli, J*b I. Dau£ma gosti Akripol Trebnje (sobota ob l£ uri), Preddvor ^astara delievo (sobota °° 18. uri). V II. ligi za ženske ekipa kanino j,v domaji dvorani na Podnu (sobota ob 18. uri) gosti nanJemn / J* v Kranju pa bomestni derbi med ekipo Save in S > Zahn (nedeJa ob 10.30). VIII. državni ligi za moške so pari: i^irB (SV Gorjanc (nedelja ob 10.45), Radovljica Š. Bled -> fS) in<5?eljtob 1015). Besmca B - Pegaz Jezersko (nedelja ob dl kadeti • KranJ' Prule (sobota ob 18. uri), redno kolo igraio m starejše deklice. • V.S. nk$es°b lQ0r k.eSUačev na ledu - Blejski kegljači in kegljačice za J, ni 2bor „"V sejni sobi Veslaškega kluba Zaka sklicujejo letni fn ^stavili' aterem bodo izvolili nove predstavnike kluba in bižimPatizer?rezentanco- Na ZDor so vablJeni tudi nekdanji člani •M. erJ>. ob zaključku pa bo tudi družabno srečanje. • *Pri,a, C n'?" »°*<>merfl n<* Trati - Na praznično sredo, 27. malen? - °b °^ Cvetka GolarJa v Frankovem naselju acije in ^n„°^ometu' ki ga organizira Garant kartoffel. Pol .. Svetem Duhu. &10 PopolHnP^ave sPrejemajo po telefonu 631-857 ali 631-768 ,et Pri Svetli'^aniQ Pa bo 25. aprila ob 11. uri v Šport baru L\nes ob 1? f/v*"*lv* v Radovljici - V hotelu Grajski dvor se bo lin Oysk0 nrv Un začel kvaUfikacijski turnir za 4. državno člansko le*bo nr?nstvo- Posebnost letošnjih kvalifikacij je, da se za fe^nti prvenstvu prvič lahko potegujejo tudi ženske. • V.S. & ^kS?^*0 P™****"* Gorenjske - To nedeljo bo Partizan h* ^ dvni£ PJ^enstvo Gorenjske za člane, članice, dvojice in ob 8 J«2" tekmovanje v hah Poden v Škofji Loki se bo u °- uri. • j.r. Na memorialnem teku po tržiških ulicah je bil najhitrejši Roman Kejžar inga. Sedaj se namreč pripravljam na evropsko veteransko prvenstvo, ki bo junija v Atenah. Sicer je petkilometrska proga tukaj v Tržiču zame malo predolga, ker pa so to moje ulice, ulice, na katerih sem rasla, se teka v Tržiču vedno rada udeležim." Najdaljšo pot, kar šest krogov (oz.lO kilometrov) so opravili moški v memorialni disciplini. V absolutni kategoriji je zmagal Roman Kejžar (ŽAK Ljubljana) 31:04.34, drugi je bil Stane Rozman (Celje) 31:13.26, tretji Ea Roman Hojak (Gostilna •amulinek) s časom 31:33.26. Šesti v absolutni razvrstitvi in najboljši na odprtem prvenstvu TOGorenjske pa je bil Franci Teraž (TO Radovljica) s časom 32:05.67. • V.Stanovnik VEČER S TRŽIŠKIMI ŠPORTNIKI LILLEHAMMER PO LILLEHAMMERJU Tržič, 22. aprila - Pod tem naslovom bo danes ob 19. uri v dvorani tržiškega kina potekalo srečanje z olimpijci in drugimi uspešnimi tržiškimi športniki v sezoni 1993/94. Razen 13 sedanjih športnikov so povabili tudi 7 še živečih nekdanjih olimpijcev. Tržič kljub svoji majhnosti premore imenitne športnike na raznih področjih. To so potrdili na letošnjih olimpijskih igrah tudi biatlonka Andreja Grašič ter skakalca Robi Meglic in Dejan Jekovec. O smučarskih skokih bodo spregovorili še Franci Jekovec, Jaka Grosar in Roman Perko, o smučarskem teku Tomaž Globočnik, o alpskem smučanju Izidor Jerman, o sankanju Drago Česen in Marko Meglic, o kegljanju Jernej Potočnik in o alpinizmu Filip Bence ter Slavko Rožič. S športniki se bo pogovarjal predsednik Športne zveze Tržič Janez Kikel, spored pa bo zaokrožil nastop tržiških kulturnih skupin. Prireditev bo dopolnila spremljajoča razstava o dosežkih tržiških olimpijcev, ki jo bodo odprli 22. aprila ob 18. uri v A banki Tržič. • S. Saje wsslanje mmmmsszmim PRVOMAJSKA REGATA NA BLEDU PREIZKUS VESLAŠKIH MOČI Bled, 22. aprila - S tradicionalno prvomajsko regato na Blejskem jezeru se bo jutri začela letošnja veslaška sezona. Prvomajska regata je namreč prva kriterijska regata za uvrstitev v državno reprezentanco. Po besedah predsedika Veslaškega kluba Bled Franca Čopa na Bledu jutri pričakujejo okoli 130 tekmovalcev, poleg veslačev iz vseh slovenskih klubov pa so se prijavili tudi veslači iz Beljaka. Začetek predtekmovanj bo ob 10. uri dopoldne, finalna tekmovanja pa bodo na sporedu po 14.30 uri. Nastopih bodo tako pionirji kot pionirke, mlajši mladinci, mlajše mladinke, mladinci, mladinke kot člani. Najzanimivejše pa utegne biti člansko tekmovanje v dvojcu brez krmarja (start ob 15.10) in v članskem enojcu (start ob 15.40). • \S. Smučarji in Ločani so se poslovili od Lee Ribarič - Minulo sredo je množica Ločanov in prijateljev smučarske reprezentantke Lee Ribarič na pokopališču v Stari Loki pospremila na zadnjo pot svojo prijateljico in someščanko. Žaro je nosil škofjeloški reprezentant Andrej Miklavc, ob njem pa sta bih tudi Alenka Dovžan in Katja Koren. V imenu Smučarske zveze Slovenije je ob grobu govoril direktor naših alpskih reprezentnac Tone Vogrinec, v imenu škofjeloških smučarjev predsednik domačega kluba Alpetour Matjaž Hafner, v imenu njenih reprezentančnih kolegic pa Katja Koren. Vsi so poudarjali, da so s tragično smrtjo mlade smučarke v svojih vrstah zgubili vedno nasmejano prijateljico in eno najbolj nadarjenih smučark za hitre discipline. Foto: V. Stanovnik PRVI ZNANILCI GIRA ŠTARTAJO DANES GIRU NAPROTI IZ RATEČ Kranj, 22. aprila • Danes in jutri bo okoli sto članov Častnega odbora, etapnega odbora, zastopnikov sponzorjev, novinarjev, članov Športne zvez Kranj in KK Sava, prevozilo 13. in 12. etapo letošnje kolesarske dirke Giro dTtalia, ki bo vodila po slovenskih cestah. Etapni odbor, ki si je domislil te posrečene predstavitve slovenske trase, se je odločil za simbolično potezo, vožnjo od Rateč do Nove Gorice, ki so jo poimenovali "Giru naproti". Kolesarska kolona znanilcev Gira bo krenila na pot na mejnem prehodu Rateče danes ob 10. uri, nato pa bo vsako uro naredila kakšnih 20. kilometrov. Vmes bodo postanki po posameznih občinah, cilj prve etape pa bo predvidoma danes ob 17.30 uri pred Magistratom v Ljubljani. Tam bo jutri start nadaljevanja poti prek Logatca in Ajdovščine v Novo Gorico, kjer bo ob 17. uri predviden cilj. Kot smo uspeli izvedeti, bo na startu tudi nekaj predstavnic nežnejšega spola, kolono pa bo vodil predsednik etapnega odbora Jelko Kacin. Sicer pa so prireditelji 77. Gira dTtalia v torek sporočili, da bo na letošnji dirki, ki se bo začela 22. maja v Bologni, nastopilo 18 moštev. • V.Stanovnik STNO DRSANJE tU goram USPEH JESENIŠKIH DRSALCEV V ITALIJI Jesenice - Lepim rezultatom v letošnji sezoni so člani Drsalnega kluba Jesenice dodali še uspešen nastop na tekmovanju za evropski pokal v Pinzolu v Italiji. Nastopilo je 250 tekmovalcev in tekmovalk in 12-tih držav. Najuspešnejša Jeseničana sta bila Manja Robič-Zima, ki je zmagala pri deklicah letnik 1986/87 in Gregor Urbas, ki je zmagal pri fantih. Še nekaj ostalih boljših uvrstitev mladih jeseniških drsalcev in drsalk: pri deklicah letnik 1986/87 je bila Anja Otovič 6., pri mladinkah Melita Čelesnik 7., pri deklicah letnik 1982/83 Katjuša Radinovič 8., in pri deklicah letnik 1980/ 81 Teja Logar 11. Čeprav so mladi Jeseničani nastopili le na dveh tekmah za evropski pokal od štirih in sicer v Brnu in Pinzolu, so med 41-timi evropskimi klubi zasedli zelo dobro 7. mesto. • J. Rabič itiifiiiiiiB iOMET MURA PRIHAJA V KRANJ Nedeljska tekma Živil z Muro v Kranju bo derbi državnega nogometnega prvenstva. Bodo Naklanci zmagali tretjič zapored. Naklo, 22. aprila -V 23. krogu prve slovenske državne nogometne hge bo derbi v Kranju. V nedeljo ob 1630 bo na kranjskem stadionu tekma med Živili Naklo m Muro iz Murske Sobote. Sodili bodo Hvalic, Raukovič in Fon. Mura je druga na lestvici, Živila pa so po katastrofalnem začetku in po dveh zaporednih zmagah v zadnjih kolih peta. Naklansko moštvo se pod prizadevnim vodstvom trenerja Janeza Župančiča konsolidira. V ekipo se vrača samozaupanje z borbenostjo. Po Marušiču je ozdravel tudi Pihler, v moštvo pa se vračajo Sirk, Vodan m Pavlin, vratar Lalič pa odlično opravlja svojo nalogo. Pred nedeljsko tekmo ima le Sašo Vorobjov dva rumena kartona. Naklanci pričakujejo v nedeljo na kranjskem stadionu ponovno množičnejši obisk. Prihajajo tudi navijači iz Murske Sobote. Med občinstvo bo žreb razdelil tudi več nagrad. V drugi ligi igra Triglav Creina v nedeljo ob 16.30 v Domžalah z Napredkom, kadeti in mladinci Gorenjskega glasa pa igrajo jutri v Šenčurju z Dravo: kadeti ob 14.30 in mladinci ob 16.30. V tretji ligi gostuje Visoko jutri pri Svobodi, Jelovica pa igra ob 16.30 v Škofji Loki s Korotanom Italiana. V območni mladinski ligi igra Domel Železniki v nedeljo ob 13. uri doma z Jezico, Zarica pa gostuje pri Solinarju. • J.K. Sprejem za Alenko in Jureta - Predsednik jeseniške skupščine dr. Božidar B rudar je v Kosovi graščini na Jesenicah priredil sprejem za naša najboljša smučarja, Alenko Dovžan in Jureta Koširja, domačina iz Mojstrane. Obema je izročil priznanje in poudaril, kako ponosni smo lahko na izredne m vrhunske dosežke obeh smučarjev. Sprejema so se udeležili tudi predsednica izvršnega sveta ter športni delavci jeseniške občine. - Foto: J. Pelko tenis c«*il*r uroniš igocrtfo banico, igrata na trati lasi. 403 182 ODPRTO OD 9. - 24.h TEL: 403 182 SICU26 TOP - SPIN TENIŠKA ŠOLA - teniški tečaji -teniška šola 7-14 let - teniški vrtci 4 - 6 let - oddaja teniškega igrišča po urah na teden - prvomajski prazniki - popust! Mitja KERMAVNAR 064/213-515 NTOP31 STANOVANJSKI SKLAD OBČINE RADOVLJICA Upravni odbor Na podlagi 21. člena Pravilnika o porabi sredstev stanovanjskega sklada Občine Radovljica (Ur. I. RS, št. 50/93) Upravni odbor stanovanjskega sklada po sklepu 11. seje z dne 14. 4.1994 objavlja //. RAZPIS POSOJIL STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE RADOVLJICA I. NAMEN, ZA KATEREGA SE DELIJO STANOVANJSKA POSOJILA STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE RADOVLJICA , Posojila stanovanjskega sklada občine Radovljica (v nadaljevanju: posojila) so namenjena fizičnim osebam za: - individualno stanovanjsko gradnjo, - prenovo, sanacijo ali obsežnejša vzdrževanja obstoječega stanovanjskega fonda, - dokončanje gradnje stanovanjskih hiš v zadružni gradnji prosilcem, ki niso uspeli pri 1. razpisu stanovanjskih posojil Stanovanjskega sklada občine Radovljica, pa so dosedaj že uredili zemljiško-knjižno stanje. POSOJILA NISO NAMENJENA: - lastnikom stanovanj, odkupljenih po stanovanjskem zakonu, - najemnikom v stanovanjih, ki bi lih lahko kupili po določilih stanovanjskega zakona, - fizičnim osebam, ki želijo odkupiti stanovanja. II. VIŠINA SREDSTEV Skupni znesek je 40.000.000,00 SIT, ki je praviloma namenjen: - 30.000.000,00 SIT za novogradnje stanovanjskih hiš -10.000.000,00 SIT za prenovo in obsežnejša vzdrževalna dela stanovanj ali stanovanjskih hiš. III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA 1. ) Na razpisu posojil lahko sodelujejo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno bivališče na območju Občine Radovljica, - da imajo stalno bivališče v občinah, ki mejijo na Občino Radovljico in so zaposleni v podjetjih s sedežem v Občini Radovljica, - da prosilci rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje v Občini Radovljica, - da niso lastniki ustreznega standardnega stanovanja, - da imajo veljavno gradbeno dovoljenje izdano po 1. 1. 1990 ali kasneje, če gre za gradnjo, dozidavo ali nadzidavo stanovanjske hiše oziroma veljavno priglasitev gradbenih del izdano po 30. 9. 1993, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše, - da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo za odobritev posojila, - da so s soplačniki kreditno sposobni, - da pri prenovi stanovanja pridobijo funkcionalno izrabo prostora v prid stanovanjske površine ali primernosti bivanja. Upravičenci prejmejo posojilo za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjenega ustreznega standardnega stanovanja.Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh ožjih družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo. Za prenovo stanovanja se šteje izvršitev vseh tistih del, ki so potrebna za ureditev stanovanj po sodobnih sanitarno-tehničnih predpisih in tistih del, ki zagotavljajo povečanje stanovanjskega standarda oziroma prilagoditev sodobnim pogojem bivanja (modernizacija). Za obsežnejša vzdrževanja, zamenjavo in obnovo se štejejo izvršitve tistih del, ki so potrebna na dotrajanih gradbenih konstrukcijah, inštalacijah, sanitarni opremi in vgrajeni drugi opremi in delih stavbe, katerim je potekla normalna doba trajanja in so iz tehničnih, sanitarnih, varnostnih oziroma drugih vidikov dotrajane. 2. ) Glede števila družinskih članov kvadratura stanovanja ob upoštevanju 5. in 6. čl. stanovanjskega zakona ne sme presegati naslednjih površin: za 1 člana 50 m2 za 2 člana 65 m2 za 3 člane 75 m2 za 4 člane 85 m2 za 5 članov 95 m2 za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2. Posojilo lahko znaša največ 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja oziroma predračunske vrednosti ali kupoprodajne pogodbe, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja revalorizirana posojila Stanovanjskega sklada občine Radovljica, Republiškega stanovanjskega sklada ali drugih pravnih oseb. 3. ) Osnova za izračun višine posojila je: - za novogradnjo stanovanjskih hiš 1.200 DEM/m2 - za obsežnejša vzdrževalna dela 600 DEM/m2 - za prenovo 400 DEM/m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan odobritve posojila. Obrestna mera za odobrena posojila po tem razpisu je R + 4 %. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne morejo biti nižje od povprečne mesečne neprofitne najemnine za povprečno stanovanje v Občini Radovljica. Odplačilna doba je največ 15 let, odvisno od višine dohodkov družine in višine dodeljenega posojila. Najnižja možna višina odobrenih sredstev posameznemu prosilcu znaša za novogradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš 400.000,00 SIT, za obsežnejša vzdrževalna dela 200.000,00 SIT, za prenovo 100.000,00 SIT. Odobreno posojilo prosilec obvezno zavaruje pri zavarovalnici ali dovoli stanovanjskemu skladu vknjižbo zastavne pravice. IV. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Višina odobrenega posojila posameznemu prosilcu bo odvisna od: 1. načina reševanja stanovanjskega vprašanja, 2. primernosti in kvalitete sedanjega stanovanja, 3. premoženjskega, socialnega in zdravstvenega stanja prosilca in ožjih družinskih članov, ki so državljani RS, 4. prosilci z daljšim bivanjem v občini Radovljica, 5. višine lastnih sredstev za gradnjo stanovanja, 6. prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki, 7. višje faze gradnje in s tem hitrejše rešitve stanovanjskega vprašanja, 8. višine doslej prejetih sredstev, 9. ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo prednost naslednje kategorije prosilcev: a) mlade družine z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in še nobeden otrok ni šoloobvezen, b) družine s tremi In več otroki, c) družine, v katerih je zaposlen samo prosilec, d) mladi, to je samske osebe, mlajše od 30 let, e) invalidi in družine z Invalidnim članom, pri čemer se upošteva Invalidnost s 100-odstotno telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom aH odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v telesnem razvoju, težja in težka duševna prizadetost in trajna nesposobnost za delo, f) prosilci z daljšo delovno dobo (najmanj tretjina delovne dobe), ki so brez stanovanja ali so podnajemniki, g) razširjene družine, to so družine, v katerih živijo tri generacije ožjih družinskih članov. V. POSTOPEK RAZPISA Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci glede na namen porabe posojil k vlogi priložiti še: - potrdilo o državljanstvu prosilca (fotokopija), - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemna pogodba, pod najem na pogodba, kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, zemljiško-knjižni izpisek, ipd.), - veljavno gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), - veljavno potrdilo o priglasitvi gradbenih del (v primeru prenove), - predračun del za prenovo in vzdrževanje, - zemljiško-knjižni izpisek, - potrdilo o šolanju otrok po osnovni šoli, - potrdilo o stalnem prebivališču prosilca in ožjih družinskih članov v občini Radovljica oziroma občin, ki mejijo na občino Radovljica z navedbo časa stalnega bivanja, - potrdilo delodajalca prosilca o zaposlitvi in izplačanem netto osebnem dohodku v mesecu januarju 1994 in o znesku administrativnih prepovedi, - potrdilo delodajalca ožjih družinskih članov prosilca o zaposlitvi In izplačanem netto osebnem dohodku v mesecu januarju 1994 In o znesku administrativnih prepovedi, - potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada RS o višini že odobrenega posojila za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosi po tem razpisu, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko In invalidsko zavarovanje o 100-odstotni telesni okvari prosilca oz. ožjega družinskega člana oz. mnenje pristojne organizacije glede motenosti v duševnem In telesnem razvoju ali trainenesposobnosti za delo. VSA NAVEDENA IN V OBRAZCU ZAHTEVANA POTRDILA MORAJO BITI PREDLOŽENA V ORIGINALU IN NE SMEJO BITI STAREJŠA OD ENEGA MESECA. POTRDIL PO ZAKLJUČKU RAZPISA NE BOMO VRAČALI. Obrazec vloge za posojila lahko kandidati kupijo v podjetju ALPDOM RADOVLJICA, Cankarjeva ul. 1, Radovljica vsak delavnik od 8. do 12. ure, v sredo od 14. do 16. ure. Vloge s prilogami se oddajo samo osebno v podjetju ALPDOM RADOVLJICA, Cankarjeva 1, Radovljica vsak delavnik od 8. do 12. ure, v sredo od 14. do 16. ure do vključno 12. 5.1994. PO POŠTI POSLANE VLOGE TER VLOGE ODDANE NA GORNJI NASLOV PO ZAKLJUČKU RAZPISA SE NE BODO UPOŠTEVALE. Prosilci, ki oddajo nepopolne vloge morajo le-te dopolniti v roku 8 dni od dneva nepopolno vložene vloge. Na podlagi prejetih vlog komisija za dodeljevanje posojil pri stanovanjskem skladu določi prioritetni vrstni red upravičencev, ki sprejme Upravni odbor sklada. Sklep o dodelitvi posojila bodo upravičenci prejeli po dokončanju roka razpisa. črpanje posojila bo možno najkasneje v roku 30 dni po sprejetju sklepa o dodelitvi posojila. Posojilo je možno izkoristiti do 1/3 v gotovinskem nakazilu, ostalo pa s predložitvijo računov. Rok porabe odobrenega posojila je šest mesecev. V tem času tečejo na že porabljena sredstva Interkalame obresti, ki se po dokončni porabi posojila odštejejo od odobrenega posojila. Datum: 15. 4.1994; številka: 7-361-1/93 Predsednik UO stanovanjskega sklada Marko Bezjak, I. r. IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE R4 gtl. I, 1988, prodam, P 58-163_ Prodam Škodo FAVORIT, I. sep. /91, 20.000 km. Polajnar, Preska 20, tT 53-172, popoldan Natakarja - ico v Radovljici iščemo. «715-886_ OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla MARIJA FURMAN ptt upokojenka Pogreb bo danes, v petek, 22. aprila 1994, ob 17. uri na pokopališču v Kranjski Gori. Na dan pogreba bo *ara mrliški vežici v Kranjski Gori. Ohranili jo bomo v trajne«1 spominu. Delavci PE PTT Kranj OSMRTNICA SMRT JE BOLEČINA ŽIVIH Nenadoma nas je zapustil JANEZ ZIHERL "Pepevnakov Janez" Od njega se bomo poslovili v soboto, 23. aprila 1994, ob 16. uri na pokopališču v Lipici- ž*18 pokojnika bo v vežici v petek, 22. aprila 1994, od 11. ure dalje. Za njim žalujemo: hčerka Jana, vnukinji Anja in Petra, zet Boris, sestra Mimica, brata Stan*0 in Tone ter drugi sorodniki Skorja Loka, 19. aprila 1994 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil ANTON HOSTAR Grosova 19, Kokrica Pogreb pokojnika bo v petek, 22. aprila 1994, ob 16. uri na pokopališču na Kokrici. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI OSMRTNICA Poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je nenadoma, sredi ustvarjalnega dela zapustil naš dolgoletni direktor MODNE KONFEKCIJE KROJ, d.d., Škofja Loka JANEZ ZIHERL Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 23. aprila 1994, ob 16. uri na pokopališču Lipica pri Škofji Loki. Dobrega sodelavca in prijatelja bomo ohranili v trajnem spominu. V globoki žalosti, delavci MODNE KONFEKCIJA KROJ, d.d., ŠKOFJA LOKA p«tek, 22. aprila 1994 MALI OGLASI, GLASOV KAŽOPOT 27. STRAN • GORENJSKI GLAS GLASOV KAŽIPOT Koncerti Izleti Mladina poje 94 . Jesenice - V Gledališču Tone Cufar bo danes, v petek, ob 19. uri v organizaciji ZKO Jesenice Prireditev z naslovom Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občine Jesenice. Nastopili bodo štirje otroški pevski 2?ori in trije mladinski pevski zbori. Na otroških in mladinskih zborov Radovljica - V Osnovni šoli A. Linharta bo danes, v petek, 18. uri Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občine Radovljica. Na prireditvi, ki jo organizira ZKO Radovljica, bo nastopilo šest otroških mladinskih pevskih zborov in šest mladinskih pevskih zborov s sedmih osnovnih šol v radovljiški občini. Klepet z Juretom in Alenko Danes (v petek) 22. aprila bo ob 20. uri na nogometnem 'o/išču na Prodih v Mojstrani Rod velikim šotorom prireditev hlepet doma, ki jo organizirajo Nedeljski dnenvik, Radio Slovela, Pivovarna Union, Zavarovalna Triglav in TD Mojstrana. Poklepetali bodo z mojstranški-7* smučarskima zvezdama ^retom Koširjem in Alenko X°vžan. Sodelovali bodo tudi Moped Show, Joži Kališ-".'K. Miha Dovžan, ansambel jonija Iskre in Rado Časi. Da pa °° vse skupaj izzvenelo bolj po ^ornače, bosta poskrbela domaji! Aktiv kmečkih žena s potico in ^abelarska družina z medico. Vstopa deset zborov Javornlk - V dvorani Kulturna doma na Javorniku bo H* soboto, ob 19. uri v JJ^izacijl ZKO Jeseni SLde8et odraslih pevskih U*v wi 0Dcine Jesenice. Priredi-d^vile Dosvecena 27■ aPri|u borJo Upora Drot' okupatorju, v°rom edli s slavnostnim go-Pevfi^ ,nastopil pa bo tudi operni ^ Jaka Jeraša. V& vladom Kreslinom aprila " Jutri, v soboto, 23. Festival^6 00 ob 20- uri v Vsčer .Jvorani začel prelep F*ltln*L vladom Kreslinom in %JJ0 bando. Vstopnice dvQ ,,rProdaji na dan prireditve uPokoiILpred začetkom. Za ,ence Posebni popust! *SXP*»Whiboiw aprilaIT!06'Jutri. v soboto, 23. srečanio gorani na Javorniku pevskih zborov JUfe")enj v Gorjah VQ^ah?*l",»24- aprila, poteka ^rneni Tradicionalni Jurjev Polog »v JJW in v nedeljo bo ^skrbij^daje na stojnicah hP'^K^d'zajedačo, pija-2 PftSo? °' ?srednji prireditve-domu> l0r Pa je ob Gorjanskem Mfe?i miting ^boto*Lnad Kranjem - Jutri, oŠ aPrila, bo ob 12. uri ?obl6^Hntey Qostišča. nato a^anie 7 ,eta,ski miting ^arJu^državno Padalskd i; aprijl kd Sk°flo Loko - z^skePloš6ftbla9°s,ovitav spo-Š^0,*anjh *2 s,mbo'ni pokop 2^u slabTa'hz,rancev- V pri-^cakvim4jramena bo v 0 J4- uri bonSe,jo' 24- aprila, r2Lna s^rEL^*'6™ tradicio-6S*Cte22^^nost v &da|ovanbŠSeHjubJ'eJno 75-C* Pod Štor***0 člani KUD B^o akarii68"1 vključili s &e|io. ob ^7mij0' ki bo v ^nov.BK.17- uri v domu Kolesarski izlet do Sv. Petra Radovljica - Kolesarska sekcija pri DU Brezje - Mošnje -Ljubno organizira izlet od križišča pri Podvinu do Sv. Petra. Izlet bo 27. aprila, odhod pa ob 9. uri s križišča ali izpred gostilne Po-savc. Če bo vreme slabo, bo izlet odpadel. Kolesarski izlet na Križno Goro Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj organizira v torek, 26. aprila, z odhodom ob 8. uri izpred zgradbe DU Kranj, kolesarski izlet na Križno Goro nad Škofjo Loko. Vodnika bosta Meta šparovec in Srečo Mesaric. Izlet v Terme Portorož Kranj - DU Kranj organizira 5. maja z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju kopalni izlet v Terme Portorož. V ceno 1.400 za člane in 1.800 za nečlane društva je vključen avtobusni prevoz, kosilo in stroški organiziranja izleta. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Izlet na Jelovico Kranj - Planinsko društvo Iskra organizira 30. aprila planinski izlet na Jelovico. Odhod iz Kranja bo ob 6.15 uri, iz Krope pa ob 15.10 uri. Prijave sprejemajo vodniki pred odhodom avtobusov. Od Kovorja do Podbrezij Kranj - DU Kranj vabi v četrtek, 28. aprila, na pohod od Kovorja čez Ljubno do Podbrezij. Odhod bo ob 8.15 uri z avtobusne postaje v Kranju. Občni zbori Yt Obravnava Spomenice Radovljica - V večini od 20 krajevnih organizacij Zveze združenj borcev in udeležencev NOB v radovljiški občini so že bile letne skupščine. Danes (v petek) bo skupščina v Radovljici in Begunjah, jutri (v soboto) na Črnivcu in v Ljubnem, v nedeljo pa v bohinjski Srednji vasi. Povsod so do zdaj razpravljali o delu in organiziranosti, podlaga za razpravo pa je Spomenica ZZBU NOB Slovenije. Prikaz dejavnosti Kokrica - Jutri, 23. aprila, ob 19.30 bo v dvorani Kulturnega doma na Kokrici redni letni občni zbor članov Turističnega društva, na katerem bodo med drugim na dnevnem redu tudi volitve novega odbora. Po občnem zboru pa si bodo ogledali videoposnetke o dejavnosti v preteklih dveh letih. Skupščina združenja borcev Jesenice - Združenje borcev in udeležencev NOV občine Jesenice sklicuje v torek, 26. aprila, ob 9. uri v domu Društva upokojencev letno skupščino društva. Namen skupščine je poleg obravnave dnevnega reda tudi počastitev dneva upora proti okupatorju. Srečanje tržiških planincev Tržič - Planinsko društvo Tržič vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo danes, 22. aprila 1994, ob 18. uri v dvorani tovarne Peko. Pred začetkom zborovanja si bodo udeleženci ogledali diapozitive, ki so jih posneli tržiški alpinisti na odpravi v južnoameriške Ande. Zbor bodo sklenili z družabnim srečanjem. • S. S. Promet Kal veš o prometu Škofja Loka - V ponedeljek, 25. aprila, bo ob 14. uri na OŠIvana Groharja občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu 1994. VILA BELi-A TEL s 45-398 Koncert narodnih in umetnih pesmi Tržič - Glasbeni ansambel Podljubelj, ki ga vodi Karel Ahačič, in moški pevski zbor DU Tržič pod taktirko Francija Šarabona pripravljata jutri, v soboto, 23. aprila, ob 20. uri v domu krajanov v Podljubelju koncert slovenskih narodnih in umetnih pasmi ter napevov. Kitara od renesanse do danes škofja Loka - V kapeli Loškega gradu bo danes, v petek, ob 20. uri koncert, na katerem bo nastopil Tomaž Rajterič na klasični kitari. Glasbenik, ki se je izpopolnjeval na tem inštrumentu tudi v Ženevi in v Lausanni, je dobil že več priznanj na mednarodnih tekmovanjih, nastopa pa kot solist in tudi v številnih komornih glasbenih skupinah. Na nocojšnjem koncertu bo predstavil glasbo Milana, Dovvlana, Bacha, Sora, Tarrega, Lobosa, Srebotnjaka, Mangorea in Albe-niza. Občinsko pevsko srečanje Gorenja vas - V Osnovni šoli Gorenja vas bo v nedeljo, 24. aprila, ob 17. uri XX. občinsko pevsko srečanje 1994. Na prireditvi, ki jo je pripravila ŽKO Škofja Loka, bodo nastopili: Škofjeloški oktet, MePZ Sveti Peter Selca, MoKPZ LTH Škofja Loka, MePZ Domel Železniki, Dekliški KPZ Kresnice Žiri, KPZ Loka Škofja Loka, MoPZ Alpina Žiri in MePZ Lubnik. Pevski jubilej Žiri - Ob tridesetletnici delovanja bo moški pevski zbor Alpina Žiri pod vodstvom Andreja Žaklja pripravil jubilejni koncert jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani DPD Dvoboda Žiri. Kot gostje bodo nastopili tudi kamniški Koledniki. Program bo povezoval dramski igralec Jože Logar. Skupni koncert Kamnik - V okviru praznovanja 75-letnice DKD Solidarnost bo danes, v petek, ob 20. uri v dvorani Veronika koncert moškega pevskega zbora DKD Solidarnost iz Kamnika in moškega pevskega zbora Papirničar iz Radeč. Musica aeterna Kamnik - V Frančiškanski cerkvi bo jutri, v soboto, ob 20. uri v okviru koncertnega cikla Musica aeterna koncert sakralnih skladb dveh kamniških skladateljev Avgusta Cererja in Cirila Vremšaka. Pod vodstvom Sama Vremšaka bo nastopil ansambel slovenskih vokalnih solistov, na orgle bo igrala Marija Holcar. Gledališče Cesarjeva nova oblačila Adergas - V nedeljo bodo o 15. uri člani dramske skupine O: Davorin Jenko Cerklje v dvorani v Adergasu uprizorili igro Hansa Christiana Andersena Cesarjeva nova oblačila. Ponovitve v Prešernovem gledališču Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v petek, ob 19.30 uri uprizorili dramo Ivana Cankarja Za narodov blagor - za abonma sobota II, konto in izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo komedijo Ravja Coonevja Zbeži od žene ponovili za - izven in konto. V ponedeljek, 25. aprila, ob 19.30 bodo ponovili dramo Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi - za abonma rumeni, konto in izven. Predstava veseloigre škofja Loka - V dvorani Loškega odra bo jutri, v soboto, ob 20. uri nastopila gledališka skupina Scena iz Železnikov z veseloigro Gosposka kmetija avtorja Štefana Jerka - za izven. Igra Naše mesto Rateče - V Kulturnem domu bo danes, v petek, ob 20. uri gledališka skupina KUD Groblje pri Domžalah uprizorila igro v treh dejanjih Naše mesto avtorja Thortona VVilderja in v prevodu Janka Modra. Še zadnjikrat burka Adergas - Dramska skupina KUD Velesovo bo jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani v Adergasu uprizorila burko Ervina Fritza Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi -zadnjikrat v letošnji sezoni. Razstave Grafičarka Pogačnikova razstavlja Kranj - Društvo slovenskih likovnih umetnikov vabi danes, v petek, ob 19. uri v Malo galerijo kranjske Mestne hiše na otvoritev slikarske razstave mag. art. Maje Pogačnik. Slike in glasba Kamnik - V Hramu Lužar bodo danes, v petek, ob 20. uri odprli razstavo slik - gvašev in akrilov likovnega pedagoga in mentorja kamniških likovnih ljubiteljev Lojzeta Kalinška. V otvoritvenem programu bosta nastopila MojcaZlobko, harfa, in Cveto Kobal, flavta. Cerkvene čipkarske dragotine Železniki - Turistično društvo Železniki, Muzej in Mladi krščanski demokrati vabijo na ogled razstave, ki bo v galeriji Muzeja Železniki odprta od 22. aprila do 3. maja 1994, in sicer ob delavnikih od 8. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 15. do 19. ure. Lit. večeri Pesmi Franca Kopača škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bodo v ponedeljek, 25. aprila, ob 19. uri predstavili pesniško zbirko Franca Kopača iz Žirov z naslovom Vetrovi. Pesnika in njegovo poezijo bodo predstavili mag. Miha Naglic, Jože Drabik, Ludvik Kaluža in OTM Band iz Žirov. Evald Flisar v Radovljici Radovljica - V radovljiški knjižnici AT. Linharta bo v ponedeljek, 25. aprila, (in ne v torek kot običajno) ob 19.30 gost literarnega večera pisatelj Evald Flisar. Predstavil bo dve knjigi, za kateri je sam izbral besedila in jih delno tudi prevedel: Knjigo duhovnih zakladov in Sufijske zgodbe modrosti. Iz te zadnje bo bral dramski igralec Srečo Špik. Obe knjigi sta izšli pri založbi Julija Pergar. Proslave lf Proslava v počastitev 27. aprila Radovljica - V torek, 26. aprila, bo v OŠ Antona Tomaža Linharta proslava v počastitev dneva upora slovenskega naroda. V kulturnem programu bo nastopil oktet LIP Bled. MALI OGASI g 223-444~ g 223-111 APARATI STROJI PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 8342 COMMODORE 64 s kasetnikom, jovstickom In več kot 100 Igrami, cena 250 DEM, prodam. S 632-175 702B Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO 380 litrsko. «218-855 9020 PAJKA FAHR KH 450, prodam. 045-334 S164 Prodam TRAKTOR IMT 540 delux. Luže 38, Visoko sim Prodam STROJ za rezanje in vrtanje keramičnih ploščic. 049-303 9193 ROČNO KOSILNICO ameriške znamke, skoraj novo, prodam. Žni-daršič, c. St. Žagarja 26, Kranj 9194 Ugodno prodam prikolico za osebni avto, nosilnosti do 1000 kg - in cirkular za žaganje drv in cirkular za žaganje železnih profilov, pod kotom 90 stop. in 45 stop. 0632-946 9206 Novo PEČ za centralno kurjavo 35 KW z bojlerjem ugodno prodam ali menjam za okrogli les. 0718-450 9207 KOZMETIKA i MAKE UP ZA NEVESTE ■ ODPRAVA AKEN ■ NEGA OBRAZA ■DEPILACIJA NOG IR0ČNA LIMFNA DRENAŽA za odpravo celulita in drugih nevšečnosti TEL: 214-341 RSS07 Prodam 2 TEHTNICI 50 in 500 kg na uteži In ročni voziček. 0242-108 93M Leto dni star TOYOTIN OVERLOCK prodam za 800 DEM. 0061/212-749 Int. 218 9370 Prodam rabljeno dobro zamrzovalno skimjo 380 litrov. 0632-438 9375 Prodam rotacijsko KOSILNICO FAHR 20 konj.moči. 0217-127 9395 Prodam malo rabljeno traktorsko ŠKROPILNICO. 0421-709 9405 Prodam KOSILNICO BSK BATUJE samohodka nož 110 cm. 0324-304 9410 Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 135 in BCS. 0 422-566 9422 2 termoakumulacijski PEČI AEG 2,5 KW, poceni prodam. 0211-383 9504 VAFRA COMMERCE d.o.o. 63302 Griže, Griže 125, Slovenija Za območje Gorenjske razpisujemo prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POTNIKA za prodajo čistilne tehnike, blaga široke potrošnje iz uvoza in obrtniških izdelkov. Od kandidata zahtevamo resen odnos do dela, urejenost ambicioznost, vztrajnost in smisel za komuniciranje z ljudmi. Prijave morajo kandidati poslati v roku 8 dni po objavi v časopisu. Ugodno prodam 3-etažno elektro Ugodno prodam KUPPERSBUSCH, peč tip IGO za vse vrste peneja- malo rabljen, cena 20.000,00 SIT 0 peciva, mesa. 0632-946 9211 70-358 9420 Prodam osebni računalnik 386 - DX/ 40, trdi disk, 85 MD, monocrom, VGA, monitor Philips, grafična kartica 3 dent VGA 512 KB, ohišje mini tower, tipkovnica Samsung, miška -logitech. Cena po dogovoru. 047-145 9220 Prodam obnovljen kuhinjski HLADILNIK, čelik, Partizanska 49, Šenčur 9235 Prodam dobro ohranjen tračni ZGRABUALNIK - Haublitc in ŠKROPILNICO 330 - Agromehanika. 0421-056 9242 Prodam brezhibno BARVNO TV Azur - Iskra, staro 8 let. 0 421-481 9251 Prodam SEKOLAR za žaganje drv, s diesel motorjem, 12 ks, z mizo in koritom. 0 241-829 9255 Prodam CIRKULAR. 0311-050 MM Prodam enofazni CIRKULAR Stan-dart. Sučeva 9, Kranj, Primskovo9272 Prodam rezervne dele za CANDY 246. Kos, 065-166 9276 Prvomajska srečanja Kranj - Tudi ob letošnjem prazniku dela na Gorenjskem prirejajo tradicionalna prvomajska srečanja. Svet kranjskih sindikatov vabi na Jošt, kjer bo na predvečer praznika, 30. aprila, ob 20. uri, kres in ognjemet, 1. maja ob 11. uri pa kulturno-družabno srečanje kranjskih delavcev. V programu bodo sodelovali igralec Polde Bibič, pevka Romana Krajnčan in Zoran Pre-din, povezovalka Jelena Jukič in ansambel Agropop. mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 OSMRTNICA V neizmerni žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 46. letu starosti zapustil naš sin, brat in stric JOŽE GOLOB Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Naklem 23. aprila 1994 ob 16. uri ŽALUJOČI: mama in sestra z družino in ostalo sorodstvo Prodam SLAMOREZNICO z rezili, toporisča s prikolico. Zabukovje 13 STRUŽNICO starejšega tipa delovne površine 300 x 600, prodam. 043- 515_9363 Prodam skoraj nov vgradni HLADILNIK za 200 DEM. 0329-023 9360 TRAKTOR Stajer 430 s čelnim nakladačem in bočno kosilnico, prodam. Traktor je obnovljen. Nastran Peter, Dol. vas 92, Selca 9437 Prodam CIRKULAR s 3 KW motorjem in avtoprikolico. 0631-077 9438 Prodam PRALNI STROJ star 3 leta, znamke Gorenje, cena po dogovoru. 067-682, sobota od 15. do 20. ure 9446 Prodam starejšo SLAMOREZNICO z verigo, obnovljeno, cena po dogovoru. 0692-755 9451 Prodam GS 1.3, letnik 1980, reg. celo leto. 0327-257 9210 OVERLOCK PFAFF in SINGER nova z garancijo, ugodno prodam. 0215- Prodam VIEDOGAME - ste. 2. votetika ♦ pištola. Grega, 070-115 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja in PUHALNIK. BI. Dobrava 87 9469 STROJE čevljarske za cvikat, za stranice, stiskalnico itd., prodam. 0691-503_9281 Starejši HLADILNIK 1751, prodam za 5000 SIT. 0723-272_9283 TV NEC 47 cm prodam. Cena 530 DEM. 0714-126_9288 Prodam MIZARSKO KOMBINIRKO 40/5 sem IIVINCIBILE 2000. 041- 695 9292 Prodam SINGER industrijski stroj, slepi šiv - blind štih. 0327-789 9299 Prodam odlično ohranjen tračni OBRAČALNIK za seno. 0421-567 9300 Prodam APARAT za kavo kompleet-no ■ mlinčkom, cena 1200 DEM. 0738-920 9363 Prodam čelni NAKLADALEC po delih za traktor Ferguson. 0422-314 9364 Prodam ročno DVIGALO za klanje živine in dimne tuljave ti 18. 0242- 108 9365 Veri t as Izposoja poročnih oblačil iz uvoza z dodatki Jenkova 1, Kranj, tet.064/312-207 delovni čas:pon.-peL 9-12,15-19, sob.9-12 RAČUNALNIŠKI ENGINEERING d.o.o. Jaka Platiše 13,64 000 Kranj tel.: 064 331 441, fax: 064 325 879 Ugodno prodam malo rabljeno vgradno SKRINJO 25000 SIT. O061/627-713 »560 OJAČEVALEC MONTARBO 457. zvočnika Solton 2 x 150 W In elektronsko HARMONIKO Elkavox, ugodno prodam. »061/559-437 9574 Poceru prodam rabljen ŠTEDILNIK (2+4). Bohinc, Kovor 111, Tržič, 057-312 9600 Prodam stoječi bencinski motor primeren za mešalec ali zamenjam za enofazni elek. motor. 0723-390 9603 Škofja Loka Proizvodnja in trgovina, d.o.o. VSE, ki imate dostavno vozilo ali kombi ter hkrati nekaj komercialnih sposobnosti, in se želijo vključiti v uspešno podjetje z živili, vabimo k sodelovanju. Pisne ponudbe pošljite na naslov: LOKASTAR - MALOPRODAJA CESTA V GORICE 33 61000 LJUBLJANA MT TRADE trgovina barve, laki in elektro material, Koroška 2, Tržič, 0 52-367, AKCIJSKA PRODAJA: Stirinol A 40 kilogramski 864 SIT, Stirinol B 5 litrski 1500 SIT, Bavalit 40 kilogramski 1920 SIT, Akril emulzija 5 litrska 1080 SITI Prodajamo tudi elektromaterial! 6647 Ugodno prodam POROLn" opeko 8 cm. Kirin, hraše 2a, Lesce, 0733- 542_»966 Prodam OKNO zastekljeno, rabljeno, dim. 110 x 110. 0324-286 9028 Prodam dva kompleta vrat 80x15D hrast. 046-357 si»e Prodam osušene DESKE in PLOHE. 0217-791 9197 Prodam 2 SONČNA KOLEKTORJA INP, nova 40 % ceneje. 041-495 9199 Prodam sanitarni BOJLER 200 I za centralno ali sončno ogrevanje in garažna vrata Jelovica. 0681-253 Prodam FABJON. Kos Tone, Javorje 065-166 9275 Prodam tarifno priklopno uro TPU8 220 V in dvokrilna starinska vrata. 0633-862 9308 Ugodno prodam brezhibni BETONSKI MEŠALEC. 057-626_9315 HRAST 50 mm, suhe, I. klasa cca 2 kubika, prodam. 070-211 9319 Prodam 15 vreč perlita. 066-244 9322_ Za simbolično ceno prodam rabljena okna in vrata. 0622-140 9325 Prodam betonski strešni zareznik. 0622-140 »326 Prodam macesnove PRIZME 10 cm. Podbrezje 16, popoldan od 15. ure dalje 9335 Prodam CEPILEC za drva. 0720- 081 9476 Prodam ŠIVALNI STROJ star 1 leto in pisalni STROJ. 0632-770 «4so Prodam 150 In 300 litrski BAZEN za mleko. 0401-423 9465 Prodam HLADILNIK 2501 in bojler na trda goriva. 049-270 9493 Prodam KAVNI APARAT dvoročni Elmont Bled. 043-583 9544 Prodam PUHALNIK TAJFUN z motorjem in cevmi. Hlebce 11, 0733-205 9545 Prodam trajnožarečo PEČ, plinski ŠTEDILNIK 2 plin, kavč, 2 fotelja. 0326-589 9547 Prodam črnobeli TV gorenje in VIEDOREKORDER. 0216-984 9548 Ugodno prodam dvobrazdni PLUG. Sr. vas 9, Golnik 9556 Novo mesto, d.o.o. agencija TRŽIČ, Trg svobode 22 tel: 064/50 068 PROMET Z NEPREmČNINAm - prodaja in nakup nepremičnin «najem In oddaja nepremičnin - vpeljave Jfcttacljsklh proda) nepremičnin Poklič it« nas vsak dan od 8. do 19. ur«, ob sobotah od 8. do 13. ur« po tel.: 064/ 50 - 068 n LF TV - video - hi-fi SOOT IP^aaa^Hft—o r»l®- APN 6, letnik 1986, prodam za 300 DEM. Galjot, Krožna pot 3, Šenčur 9433 Prodam dobro ohranjeno dekliško PONY KOLO. 0324-616 9464 Prodam MOTOR BT 50 S, odlično ohranjen 1000 km, cena po dogovoru, šenk, 045-058 9557 Ugodno prodam fantovsko KOLO ROG na 5 prestav, cena 100 DEM. 0327-155_9591 Prodam MOTOR 6 Colibri, dobro ohranjen, letnik 1991. 070-314 9*530 OBVESTILA PI-BIP DOSTAVA HRANE VAM NUDI PIZZE IZ KRUŠNE PEČI, 0 221-051 POKLIČITE. Primerno za upokojence, šolarje, bolne in zdrave ljudi. 7576_ Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko, dne 23.4.94. Prijave 049-442 7773 Želite postati član Sveta knjige, velike ugodnosti ter lepo darilo ob vpisu. 0 681-395 od 17. do 20. ure »f03_ Nakupovalni izlet v Munchen, cena 69 DEM. 082-104_9297 RONO SENČILA - Nograšek obvešča cenjene kupce, da ne poslujemo in ne sprejemamo več naročil na Miljah 13, Za naročila se obrnite na naš NOVI NASLOV MAUSARJEVA C. 46, NOTRANJE GORICE. 0 061/ 651-247_9411 GARD ALAN D sa samo 55 DEM z vstopnino. Odhod 2.5.94. 0691-624 OBLAČILA Poceni prodam avstrijsko obhajilno OBLEKO za dečka. 0312-004 9179 VERITAS, izposojamo poročna oblačila z dodatki iz uvoza. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, 0312-207 9233 Jalfja Modna oblačila Na Skali 4 64000 Kranj ZA GLOBUSOM Vam nudi pestro izbiro ženskih oblačil znanih slovenskih proizvajalcev: LABOD, PIK, NOVOTEKS, ELKROJ, SCALA - ZARJA, TRIKON, M - KLUB... Možnost plačila na več čekov in na kartico ACTIVA LB Ljubljana, EUROCARD. čipkasto poročno OBLEKO prodam, št. 40. 0682-720, popoldan 9463 Prodam dolgo poročno obleko št. 38-40, za 16000 SIT. 0324-558 »586 OSTALO DRVA meterska, razlagana, opaž, ostrešja, z dostavo, prodam. 0 325- 488 7407 Prodam plastični SILOS 60 kubikov. 0312-262 6076 Poceni prodam KOVINSKO ORODJE ZA PESJAK. 0311 -050 »270 Izdelujem In prodajam stojala za butare. 0324-304 9407 ŠTRAMIN in VOLNO za tepihe in tapisarije, ugodno prodam. 0718-300, od 20. do 21. ure »sos Prodam KOTEL za kuhanje žganja 80litrski, dobro ohranjen. 058-239 »518 Sulfinije, bršljinke, vodenke, Slovenke, fuksije.... prodam. 0326-394 9534___ TAPISERIJE "Skrivnost sistema univerzalnega znanja in večne mladosti", prodam. 0310-588 »546 VRTNARJI POZOR! 10.000 litrsko rabljeno kovinsko cisterno. 0061/ 611-359 9563 PRIDELKI Ugoden nakup zemlje za presajanje rož. Jezerska 88, 0242-686 »052 Prodam belo VIPAVSKO VINO po izbiri po 80 SIT/liter. 0065/57-065 KROMPIR desire za seme in ft*J lanski uvoz, prodam. Zgoša #7 # Begunje, 0733-121___ Prodam kvalitetno SENO. 725____J5 Krmilni in jedilni KROMPIR prod** 041-567_____J5 Ugodno prodam semenski KROM' PIR dezire. Voglje, Krakovska_6J^. Prodam KROMPIR za krmo. • ® 318____»J!! Prodam FIŽOL v zrnju, primere",? seme in fižolovke. Sr. Bela J* Preddvor____*!. Prodam KROMPIR za krmo. 005 ___*2 Prodam semenski in krmilni krOflJg Strahinj 7, Naklo____JJJ Prodam KROMPIR za seme sort* rezi, sante, dezire, kondor in J* Škofjeloška 33, Kranj __>■ Prodam semenski krompir jej* desire, rezi. 049-529 g lili strici POSESTI V Kranju kupimo PARCELO, OMA OBJEKT za poslovno vanjske namene.PjCin d sprejemamo po 0064/241-' 8. do 16. ure »*< pn Prodam atrijsko HIŠO 974 m*^ Tržiču. 076-067 Na Bledu oddam 3 ha ZEML najem. 078-447 Prodava novejšo HIŠO v ^ffk, 65. Sučeva 9, Kranj, PrirnskQ^>^ Slovenska družina najame nj' vv manjšo hišo za daljšo dobo. r*»» oglasnem oddelku" __■—Jjjj Oddam v najem TRAVNIK- T* {rt 33 ____•< Prodam KMETIJO. 146-025 Na Drulovki pri Kranju progjj vrstno atrijsko hišo II. grad-0061/823-132 ___ Pri Tržiču prodamo po ogodri^ novo hišo 300 m2 na parceli 7U" , možna menjava za stanov«'' j 92U-674 ___> HIŠO prodamo: 5. faza na l2jjLfl| zemlje v Javorjih, večjo vrstno z-'^ zemlje v Tržiču na Golniku in v Parcelo nad Tržičem, *0(n°Zr ori urejeno v Križah, vikend Parc/pa0^ Atomskih toplicah in drugo ^^g. NEPREMIČNINE, 92U-^4- V 693 Najamem stanovanje hišo. 0733-148 PRIREDITVE GLASBO za ohceti ln zabave, ^ TRIO BONSAJ. 0 421-498^ Z«vjP> Verziran TRIO igra na zaD porokah rtd. 0311-050 TRIO igra za ohceti ali v K"<^ 070-015___< DUO TWIX igra na porokah, P'^. lokalih. 043-497 POSLOVNI _.—•---MaO°°lt CERTIFIKATE prodam W- * 30%. ceneje. ^^jSL^Tp\M CERTIFIKATE v 400.000 SIT, prodam J" j£ 0064/82-914 ^--jjlj Prodam ali oddam PlKAD°- 141______TJ, c|T ^ 350.000 srr. 0328-204 petek, 22. aprila 1994 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS bSSlIFIKAJ 400000 S,T. »radi SrTšLPOK&E samo za 150.000 g^jfta: GORENJSKA *m tovS Večji znesek CERTIFIKA- pmnnTrpirP {W, cena po dogovoru. »51-047 STORITVE 20oS^m. FOTOMODELI AGENCIJA "DOBER GLAS", V POVEZAVI Z BERNARDO MAHOVI VABI IZKUŠENA IN NEIZKUŠENA DEKLETA IN FANTE NA IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE "ARMANi". TELEFON: 061/125-82-12 INT.208.VSAK DAN OD 10. DO 14. URE fcft Vsem komunikativnim in zgovornim ponujamo možnost odličnega zaslužka na vašem domu. Pogoji: prosti popoldnevi, nekaj delovnih izkušenj in predvsem želja po dobrem zaslužku. Informacije po telefonu 061/447-562 med 9. in 15. uro. ODKRIVAJMO ANGLEŠČINO. Nudi delovno razmerje za določen čas. 0 56-105, 59-159_«22^ PEKARNA PODHOM - BLED, zaposli KV PEKA, možna priučitev. 0725- 326_9230 Zaposlimo več PRODAJALCEV. Zahtevana končana srednja šola, izpit B ali C kategorije, aktivno znanje slovenskega jezika. Ponudbe z dokazili in krajšim življenjepisom pošljite na naslov: VIPI, d.o.o., 64243 Brezje »244 Zaposlimo TRGOVKO v neživilski stroki. Šifra: POŠTENOST 925» Iščemo delavca za priložnostna fizična dela. 0221-192 »347 Za delo v prijetnem gostinskem lokalu zaposlimo dekle z Izkušnjami. ■ 214-369_ Iščemo NATAKARJA-ico za redno ali honorarno delo. 0222-172, po 18. url »350 Iščemo terenske prodajalce zanimivi 935' ZAPOSLITVE ELITNI KOZMETIČNI SALON v Kranju, z pestro ponudbo, išče KOZMETIČARKE z prakso.željo do izpopolnjevanja, ter veseljem do dela z strankami. VKORAK S ČASOM. 0 326-683 7032 Redno zaposlimo zastopnika za delo po sistemu naslovov. Izplačilo zaslužka tedensko. 0212-260, 0609/ 620-560 7*56 Redno ali honorarno zaposlimo avtokleparja. 058-375 »461 Iščem NATAKARICO za delo v dnevnem baru. 076-067 M70 Ekonomski TEHNIK nujno liče zaposlitev. 0712-284 »4N Za redno ali honorarno delo na terenu ZAPOSLIMO več zastopnikov. Pokličite vsak petek od 18. do 20. ure 0213-340_um Pripravništvo oz. redno zaposlitev nudimo natakarici ali natakarju za delo v kavami VencelJ v Preddvoru. 045-052 9046 Zaposlimo kuharja - kuharico lahko tudi začetnika, pripravnika. Sta-noanje s popolno oskrbo zagotovlje-no. OD po dogovoru. 0691-2159066 Iščemo žensko s srednješolsko Izobrazbo v pisarni, lahko tudi pripravnico. 0331-266 9093 Zaposlim KV KUHARJA s prakso, za pripravo ala cart jedi. Dobro plačilo. 0 49-068 9106 Iščemo ŠIVILJO za delo v delavnici. Šifra: VESTNA_91« Za notranji omet stanovanjske hiše potrebujem ZIDARSKO skupino. 0242-450 In 242-511_9187 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA ali delavca v kovinski stroki z nekajletno prakso. 041-663, 43-123 9204 Zaposlimo dekle v kava baru. 045-360, 45-828_»214 če želite dodatni zaslužek pokličite na 0323-115 med 9. in 12. uro »218 ega tekstilnega izdelka. 041-909 Honorarno delo nudim dekletu v gostinskem lokalu v škofji Loki. 0632-928 »369 Odličen zaslužek - to zmorete tudi vi.Če imate lasten prevoz in voljo, pokličite tel.:891-002, v soboto ali nedeljo! Pogodbeno zaposlimo kuharico-natakarico v planinskem domu Pristava, Javorniski rovt. 083-977 9391 Zaposlim ŠOFERJA z B kategorijo za razvoz hrane z našim ali vašim vozilom. Informacije osebno Britof 120, Kranj 9397 Zaposlimo KV NATAKARJA z znanjem tujih jezikov, ter kuhinjsko pomočnico. 045-038 9388 Restavracija Campk Zaka Bled zaposli dve kuharski pomočnici. 077-132_ 9434 Zaposlimo več mladih deklet za honorarno in redno delo v strežbi. Pisne ponudbe pod šifra: DOBRO PLAČILO_944» Redno zaposlimo koordinatorja za vodenje prodajne mreže - smer prodaja knjig na terenu. Pogoj je In 5 letne i skušnje na tem Prodam enoletne KURE in JARKICE in PIŠČANCE za dopitanje. GRILC, 0214-855_8M7 Prodam NEMŠKEGA OVČARJA. 041-012_»146 TELETA simentalca, teden dni starega, kupim. 045-334 »ies PURANE za nadaljno rejo prodam, večje število tudi pripeljem. 0241- 189 8198 Ugodno prodam pritlikave ZAJČKE hermeline. 0422-169, zvečer »200 Prodam 3 mesece brejo TELICO in grušt za vikend. 046-255 »212 ROTVVEILER mladiče z rodovnikom, negovane ter cepljene, ugodno pro-dam. 0 623-090_»224 Prodam TELICO simentalko, staro 10 mesecev in sivo teličko, staro 5 mesecev. 066-131 »22» Prodam brejo KRAVO, meso mlade govedi in suha bukova drva. 045- 368 9231 Prodam KRAVO sivko, brejo 4 mesece in TELIČKO, staro 6 mesecev. Benkovič, Podgorje 44, Kamnik 9241_ Prodam 7 tednov stare nemške OVČARJE, brez rodovnika. 0801- 310 »245 Sprejemam rezervacije za črne velike ŠNAVCARJE (samo samci), vrhunsko leglo. 0 332-439 »247 Prodam 2 visoko breji KRAVI, po prvem teletu. 0 241-829 »254 Prodam KRAVO simentalko tik po 4. telitvl. Marjanko, 0725-560 »25» Prodam nemške OVČARJE brez rodovnika, stare 7 tednov. Jus, Zg.Rute 100, Martuljek »278 Prodam par ČEBELJIH družin. 0217-204 »324 JAGENJČKE za zakol, ugodno prodam 320 SIT/kg. 045-171 9332 Prodam dva BIKCA frizijca, stara 14 dni. 0421-713_8366 Prodam en mesec starega črno-belega bikca. 049-473_»357 PRAŠIČE težke 40-60 kg, prodam. Sp. Brnik 60, Cerklje »366 Prodam BIKCA, starega 10 mesecev in kravo s tretjim teletom in kobilo staro 4 leta. Dermastja, Partizanska 34, Šenčur »377 Prodam 5 zdravih družin ČEBEL. Leskovica 9, 0682-725_«3»2 Prodam KRAVE in TELICE po Izbiri. Pogačnik, Otoče 21, Podnart »383 Prodam meso mlade krave. 0631- 929_9397 Prodam 11 tednov stare JARKICE. šlibar, Kamna gorica 19_»401 Prodam mlado KRAVO simentalko. 0725-042_»466 Prodam HERMELINE mladiče In kovinske sode 200 I, primerne za kurilno olje. Dejak, Nasovče 24, Komenda »466 urejenost področju, zjutraj 1331-307, od 7. do 9. ure Strojni KLJUČAVNIČAR išče delo doma, prostor ni ovira. 056-146 »476_ če bi radi zaslužili 1500 DEM na mesec pokličite 0327-034, dopoldan ali po 20. uri »607 Zaposlimo samostojnega KUHARJA in natakarja, sprejmemo tudi pripravnika za delo v kuhinji in strežbi. 070-706, po 10. uri »617 Nudimo delo in lep zaslužek osebam z lastnim prevozom in voljo do dela z ljudmi. Vse inf. v nedeljo 051-904 Odlično plačano, redno ali honorarno zastopniško delo nudimo. 0714-973_6624 Zaposlimo več deklet v strežbi. Zaželjene delovne izkušnje in starost od 20-35 let. 041-462, popoldan »63» ^Zaposlim dekle v bifeju, 043-583 FRIZERKA dobi stalno zaposlitev. Šifra: FRIZERKA_»54» Pašna skupnost Golica išče pastirja za ovcel 083-539, od 19. do 20. ure •661 Gostilna pri Tržiču išče POMIVALKO. 057-585_»675 Pridno in pošteno izučeno trgovko sprejem za nedoločen čas v kranjsko goro. 0881-394 9579 Iščem prodajalca oz. prodajalko avtodelov - trgovina. 0633-534 »683 Za iskane artikle iščemo trgovske potnike, nudimo dobro nagrajeno delo. 078-818 »637 ŽIVALI 8 • tedenjskl PURANI za pitanje CENA 1100,00 SIT/KOM Suhadole 12, Komenda _tt 061/841-375_ Prodam BIKCA sivo črnega težkega do 350 kg. 0682-054_»447 Oddam PSA GONIČA, star pol leta, cepljen. Kavčič Franc, 0632-854 Prodam ZAJCA čistokrvnega ovna-ča, starega eno leto. 0691-740 »488 Prodam 3 tedne staro TELIČKO simentalko. Hotemaže 21, Preddvor 9499_ Prodam 4 mesece staro črno belo TELIČKO. 0622-253_»503 PUJSKE težke okoli 20 kg, prodam. 0725-224 »525 Prodam drugič brejo KRAVO simentalko. Strahinj 59 »527 Prodam domače KOKOŠI. 045-738 9537_ Prodam PRAŠIČKE težke po 25 kg. Verbič Anton, Sp. Brnik 15 »538 Prodam 12 tednov staro TE11^ simentalko. 0633-344____Z* Prodam KRAVO po Izbiri Zev* Praše 10, Mavčiče ^ PUJSKE stare 8 tednov, pr^JJ 045-855 ^JZ- Kupim BIKCA simentalca do 250H 0061/841-108 ___> Prodam TELETA za zakol ali na*J no rejo simentalca. škerjanc m Bela 57, Preddvor Prodam PRAŠIČA hranjenega * domačo krmo za zakol. 049-52» »587___^ Prodam mlado KRAVO s teieto* Lom 29, Tržič_____*S Kupim BIKCA SIMENTALCA,Jjj* ega 5 tednov, za rejo. 0 44-145^ Prodam BIKCA za nadaljno rejo*" zakol. 0403-172 •*! KRAVO simentalko ali črno visoko breje, PRODAM. 0421-'Z'J AKRIS, d.o.o. GORENJSKO POGREBNO PODJETJE IN TRGOVINA KO UGASNE ŽIVLJENJE, PREVOZI, POKOPI, PREKOPI, POGREBNI OBRED1 POSEBNO UGODNO - UPEPELTTVE PRODAJA POGREBNE OPREME IN SVEČ NAROČILA PO TELEFONU IN OSEBNO 24 UR NA DAN Nova vas 17,64240 RADOVLJICA, TEL064/733-365 In 328^ ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, sestre, babice, prababice, tašče in tete ANTONIJE BRLEK iz Leš se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem Jj1 sodelavcem oddelka 110 v tovarni Peko, za podarjeno cvcfl 'f sveče in pomoč v teh težkih trenutkih. Gospodu župni*" spremstvom za lepo opravljen pogrebni obred. *eV. ^ bratov Zupan (mlajšimi in g. Francu Kolmanu za P1*!6^ in občuteno zapete žalostinke in mašne pesmi. Nosatf ' gasilcem, zastavonošam, govornici Mariji Praprotnik in v«* .! ki ste kakorkoli pomagali in jo pospremili na njeni z* ^ poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni zdravnikom medicinskim sestram kirurškega oddelka bolnišnice JcSCS* sU in Internega oddelka bolnišnice Golnik za zdravljenje v ca. njene bolezni. Zdravnikom Zdravstvenega doma v Tržiču • Tatjani Pehare, dr. Vilku Rusu in dr. Iztoku Tomazinu p*' lajšanje bolečin v zadnjih urah in trenutkih njenega življenj Prav tako posebna in iskrena hvala družinam Krsnik, Koj^B Kokalj in Borštnar za nesebično in izredno pomoč. Vf*| skupaj in vsakemu posebej še enkrat NAJLEPŠA HVA^ VSI NJENI Lesc, Bistrica pri Tržiču, Precetinci, Radovljica, 13. »P*1* OSMRTNICA Ni več bolečine, ni več trpljenja življenje je trudno končalo svoj boj. V neizmerni žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno naša draga žena, mami in mama MINCA - MARIJA FURMAN iz Naklega Pogreb pokojnice bo v Kranjski Gori v petek, 22. aprila 1994, ob 17. uri. Na dan pogreba pokojnica v mrliški vežici v Kranjski Gori. Žalujoči mož, sin in hčerka z družinama ter ostalo sorodstvo za ježi ODOJKE za zakol In PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 B213 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tašče in tete MARIJE ZEVNIK roj. Jenko, iz Praš V so fl*1" i se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sovaščanom,** ™?e^0O težkih trenutkih stali ob strani, pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in 0jCrji pomoč, ter darovali za sv. maše in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili vCeifl zadnji poti. Zahvaljujemo se Kokolčevim, Videnškovim in Studenovim, DO Iskra le»»»J^j in Trstenika in Nakla, g. Piskaču za zaigrano Tišino in g. župniku za lepo opravljen n pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Pangeršica, Žeje, Zbilje Petek, 22, aprila 1994 MALI OGLASI, ZAHVALE 31. STRAN • GORENJSKI GLAS teSJf" ?IKCA 140 k»><> Prodam sedem mesecev brejo Prodam ZAJCE za nadaljno rejo. TELICO simentalko. Kne, Praprotna Cena 450 SIT/kom. «45-532 96is polica 3, Cerklje 9404 ~~~—--——■————— —-!--- Breji ZAJKLI in mladiče poceni ROTVVEILER mladiče z rodovnikom, prodam, zaradi pomanjkanja pros- prodam. B 401-364 »429 tora. 045-532 »eie ZAHVALA Ob izgubi drage MAJDE PRAPROTNIK ^topleje se zahvaljujemo dobrim sosedom, botrci, prijateljem, znancem, sodelavcem, gospodu "Pniku, pevcem in vsem, ki ste sočustovali z nami, ji poklonili cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila žena, mama, stara mama in tašča FRANČIŠKA TREBAR ' roj. Lotrič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem KGZ Sloga Kranj, KROJ Skorja Loka, ISKRA TEL-EWST in vsem, ki ste nam pomagali in izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi pevcem, duhovnikoma g. Brglezu in g. Vrhuncu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, brata in strica VINKA LIKOZARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre golobarjem kluba KURIR Kranj in LET Tržič, lovcem LD Šenčur in gasilcem GD Voklo. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Žalujoči hčeri Mojca z družino in Mateja z Marjanom Voklo, Senožeti, 12. aprila 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta ALOJZA ŠTULARJA iz Srako vel j se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Srakovlje, 6. aprila 1994 ZAHVALA Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti Ob nenadomestljivi izgubi dragega sina, bratca, vnuka in nečaka ANŽETA ERZARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali. VSI NJEGOVI Cerklje, april 1994 V SPOMIN Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. 21. aprila 1994 je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil BLAŽ MOHORČ Hvala vsem, ki ga še vedno nosite v srcih, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Irena, Franci in Maruša Mohorč Doslovce, 21. aprila 1994 ZAHVALA Delo, skromnost in trpljenje, tvoje je bilo iivljenje! Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta MIRKA VALJAVCA iz Sp. Besnice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ter sodelavcem SAVE iin AVTOLINE iz Kranja, vsem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi vsem gasilcem in govorniku ob odprtem grobu, pevcem iz Predoselj za lepo in ganljivo zapete pesmi, g. župniku za tolažilne besede in lep mašni in pogrebni obred, ter NAVČKU. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Sp. Besnica, 15. aprila 1994 V SPOMIN Žalostni so naši dnevi, odkar zapustil si nas ti, v hiši naši je praznina, v srcih naših bolečina. V tihem grobu zdaj počivaš, lučka ti v pozdrav gori, spomin na tebe ne ugasne, solza se ne posuši. Danes mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast MIRKO ŠIFRER Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in na njem prižigate sveče, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI Žabnica, 22. aprila 1994 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 68. letu zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FERDO STIPLOŠEK z Golnika 71 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, delavcem tehničnega oddelka Inštituta Golnik, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako iskrena hvala g. župniku, GD Jože Starič Golnik, KS Golnik in g. Jeriču za lepo opravljen pogreb in pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in medicinskemu osebju internega oddelka 400 ter intenzivnega oddelka Inštituta Golnik, ki so mu pomagali v času njegove bolezni. Vsem in vsakemu posebej - iskrena hvala. VSI NJEGOVI Golnik, 19. aprila 1994 V SPOMIN Tiho, kakor si Uvel, brez slovesa si odšel. Eno leto ie v grobu spiš, a med nami še iiviš. Utihnil je tvoj glas, prerano si odšel od nas. Tvoje telo v grobu zdaj počiva, tvoja duša pa večni raj uiiva. Minilo je že leto dni, odkar je nenadoma odšel od nas PAVLE HABJAN Hvala vsem, ki mu na njegov grob prinašate sveče in cvetje. VSI NJEGOVI Sopotnica, 22. aprila 1994 # Delavci Gorenjske mlekarne plačujejo dolg mesarije Kmetic Ljubezen do podjetja gre skozi želodec Namesto denarja, ki ga je bila mesarija Kmetic dolžna Gorenjski mlekarni, meso in mesni izdelki Kranj, 22. aprila - Primer sicer ni nenavaden, ie manj redek, saj zadnja leta Številna podjetja na tak način poravnavajo medsebojne obveznosti. Dolžnik nima denarja, da bi plačal račun in upniku dolg "kompenzira" s svojimi izdelki. Upnik jih hočeš nočeš sprejme po logiki bolje nekaj kot nič. Tako so storili tudi v Gorenjski mlekarni, ki ji je mešanja Kmetic iz Trzina dolgovala blizu milijon tolarjev. Vzeli so njihovo meso in mesne izdelke, od tu naprej pa se je stvar nekoliko zapletla. Kolegij Gorenjske mlekarne je 14. marca sklenil, da meso in mesne izdelke prek sindikata ponudi svojim delavcem, Pre-dvelikonočno ponudbo so kasneje še enkrat ponovili, saj za vse mesne dobrote niso našli dovolj kupcev, čeprav so delavcem omogočili nakup v največ štirih obrokih po najmanj 4.000 tolarjev. Nekateri delavci namreč nad velikodušno ponudbo niso bili navdušeni. Razlogi za to so različni; od tega, da so se z mesom že prej založili do tega, da tako velikih količin (za najmanj 16 tisočakov) ne bodo mogli zlepa pospraviti v želodce, zlasti to velja za samske ali majhne družine, vmes pa so bili tudi taki, ki imajo (skromne) plače že dodobra obtežene z drugimi krediti in si nakupa preprosto ne morejo privoščiti. A v podjetju njihovih razlogov za zavračanje ne razumejo in ne sprejemajo, so za Gorenjski glas potožili najbolj pri- zadeti, ki želijo ostati anonimni. Da če mesa in mesnih izdelkov ne bodo kupili, bodo paket preprosto dobili na delovno mesto, pri plači pa štiri mesece po štiri jurje manj. Ali so govorice o prisilnem nakupu in strahu delavcev resnične ali ne, smo seveda vprašali direktorico Gorenjske mlekarne Ivano Val- tavec. Trditve je odločno zanihala; na nobeni od dveh pisnih ponudb mesa in mesnih izdelk ov delavcem ne piše, da nakup obvezen, pač pa, zbirajo naročila. To je tudi res Torej delavci lažejo? Direktorica Ivana Valjavec: "Nikomur nismo rekli, da meso in mesne izdelke mora kupiti, tistemu, ki to ne bo želel, ga tudi ne bomo vsiljevali. Res pa je, da bodo morali delavci Drugi turistični rally GEOSS Letos od Vač do Bohinjskega jezera Agencija Nam iz Ljubljane bo tudi letos organizirala turistični rally Geoss, ki se bo tako kot lani začel na geometrijskem središču Slovenije na Vačah, letos pa se bodo udeleženci odpeljali proti Gorenjski. Lam se je tega rallvja, ki je namenjen predvsem družabnosti, spoznavanju manj znanih predelov in spoštovanju cestnoprometnih predpisov, udeležilo 35 posadk, ki so se od Vač peljale preko Litije, gradu Bogenšperk in doline Temenice do cilja v Cerknici. Organizatorji letos pričakujejo med 60 in 100 posadk, ki bodo 7. maja ob 10. uri štartale na Geossu, nato pa se odpeljale proti Gorenjski. Pot bo potekala lpoi„j-iuSe: Pnmskovljanov Primskovo, 22. aprila Brnik, Škofj o Loko in Železnike, preko Soriške planine do cilja ob Bohinjskem jezeru. Čeprav raUy ni namenjen dirkanju, bodo posadke pre- {'ele pravo potno knjigo, vmes >osta tudi dve spretnosti preizkušnji, na vseh etapah pa bodo udeleženci odgovarjali na testna vprašanja. Pot letošnjega rallvja je dolga okoli 140 kilometrov, večinski del je asfaltiran, povprečna hitrost pa bo med 22 in 25 kilometri na uro. Na cilju rallvja ob Bohinjskem jezeru organizatorji pripravljajo tudi veselico, na kateri bo za dobro voljo Bpskrbela skupina Agropop, razglasili pa bodo tudi tiste, ki si bodo na spretnostnih vožnjah in pri testnih vprašanjih nabrali najmanj kazenskih točk. Rallvja se lahko udeležijo vsi, ne glede na znamko in starost avtomobila. Stroški udeležbe za eno posadko znašajo 100 nemških mark v tolarski protivrednosti, lanski udeleženci in tisti, ki bodo štartnino vplačali do konca meseca pa bodo deležni posebnega popusta. Prijave spre- tema agencija Nam na )unajski cesti 116 v Ljubljani, ah po telefonu 061/168-56-03. • M.G. Srečanje starejših JEREB prevozi in storitve d.o.o. Spodnji trg 2, Škofja Loka teUfax 064/621-773/682-562 ODHODI; ŠK. LOKA, KRANJ, LJUBLJANA j l.maj, 2. maj GARD AL ANO pravljični družinski izlet 2400 'SIT. vstopnina 1600 $rr NAKUPI V BRNU , |*dnk 2800 Sli mA se V 5TAR£M DE- LL/ NE SMt VOZITI z AVTOMOBILI KA-) Bi &LE 0ILO, CE. Bi $E LAHKO ? počasi spoznati, da je samoupravljanja konec in da je treba ravnati v prid podjetju. Kdor tega ne bo hotel, naj gre v drugo, boljše podjetje. l> odkupom izdelkov iz mesarije Kmetic bi delavci koristiti lastnemu podjetju, mlekarni. Vsi jedo meso, unamo samo enega vegetarijanca, dejansko ne vidim razloga, da bi ponudbo zavračali..." Torej, delavci mlekarne; čeprav vam za ponujene mesne dobrote ni, jih ne rabite ali zanje nimate denarja, delajte v Erid lastnemu podjetju, sicer odo vodilni vedeli, da ste njeni sovražniki! Ne gre namreč samo moževa ljubezen do žene skozi želodec, po novem se tudi ljubezen do podjetja meri po želodcu. * H. Jelovčan Hudo ranjeni sopotnici Kranj - V ponedeljek dopoldne je 34-letna Katica Horvatin iz Zvirč z jugom pripeljala z nepred-nostne ceste od Cirč v t.i. "križišče smrti" v Kranju in izsilila prednost "avto šoli", ki jo je iz šenčurske smeri proti Kranju v spremstvu inštruktorja vozila kandidatka za voznico, 18-le t na Jožica Jagodic iz Apna pod Krvavcem. Oba z inštruktorjem sta zavirala, vendar trčenja nista mogla preprečiti. Clio je bočno zadel juga in ga odbil iz križišča na bok. V nezgodi sta bih huje ranjeni sopotnici v jugu, enoletna deklica in 60-letna Dragica Horvatin iz Zvirč, ki so ju odpeljali v Klinični center. * H. J. njen strokovnim predavanjem in seminarju za učitelje naravoslovnih predmetov, popoldan pa bodo prikazali ekološki program kranjske tovarne Sava, odprli razstavo Mineralno bogastvo Alzacije v tržiškem paviljonu NOB ter pripravili svečanost ob odprtju mednarodne razstave mineralov v osnovni šoli Bistrica. V soboto in nedeljo bodo ob tradicionalni razstavi in menjavi eksponatov potekale v šolskih prostorih razne delavnice, organizirah pa bodo tudi ekskurzije v okolico, predvsem Dolžanovo sotesko. Za razstavo se je moč prijaviti po telefonu 064/50-358 do konca aprila. • S. Saje Sreča tudi v Strahinj Naklo, 22. aprila - Gospa Ana Oman iz Strahinja Šl6jt tokratna srečna dobitnica nagrade 20.000 tolarjev, ki jo Gorenjski glas vsak teden podari nekomu, ki stanuje no naslovu, kije "skrit" na srednjih straneh Gorenjskega glasa. In da je bila gospa Anica, ki s svojo 10-ktno mučko stanuje v h& na izžrebanem naslovu, nagrade zares vesela, nam potrjujejo njene besede, da Jo je o sreči najprej obvestila svakinja, poji kar ni mogla verjeti. Zato je hitro odšla na pošto v Naklem m tam dobita svoj izvod Gorenjskega glasa, ki ga sicer poštar prinese ob 12. uri. Tokrat bi bilo čakanje do dvanajstih res predolgo... Sicer pa je bila gospa Ana Oman v Gorenjskem glasu enkrat že izžrebana, in sicer se je lansko leto udeležila našega Glasovega izleta v Celovec, na katerega ima, kakor pravi, zares prijetne spomine. Za nagrado ji čestitamo injib za naprej želimo tako uspešno in prijetno sodelovanje z naš'm časopisom. • L.C Vlomilci so imeli nočno Kranj, 22. aprila - V operativno komunikacijskem centru jrunj, m. apnia - v o ,„ U.NZ Kranj, kjer na telefonski številki 92 sprejemajo klice ljudi, % rSliP?I,dj8k5 ?on,oč' "° Povedali, da je bilo ta teden & Gorenjskem več vlomov. Šum je prebudil očeta lastnik3 servisa, ki je vlomilca prepodi Ta je pobegnil, vendar so J?? policisti po opisu kmalu izsleduj; Vlomilci so imeli "nocn° tudi s srede na četrtek. TaKO so na Jesenicah odprli p? parkiranih osebnih avtomobilov. Preiskava še traja, br#?? pa gre za eno in isto skupino- v isti noči je neznani nebodigj' treba odprl tudi avto v Šenčurju. • H. J. V ponedeljek pozno zvečer, med pol deseto in pol enajsto, ie neznanega vlomilca premamila zasebna živilska trgovina v stanovanjskem bloku na Deteljici pri Tržiču. Uspelo mu je celo priti v skladišče, vendar ni ničesar odnesel. S podobnim izkupičkom je zapustil kočo pašne skupnosti Žirovnica v dolini Završnice tudi neznanec, ki je vanjo vlomil med 17. in 19. aprilom. Potem ko je zaman poskušal premagati vrata, mu je uspelo skozi okno. V koči je razmetal pohištvo, odnesel, kot rečeno, ničesar. V torek ponoči, 20 minut po polnoči, pa je osumljeni D. D., 29-letni povratnik iz Radovljice, vlomil v servis Avguštin v Radovljici. Najprej je vljudno pozvonil pri vratih, ko pa mu nihče ni prišel odpret, je bil očitno prepričan, da hiša sameva. Poskušal je razbiti steklo na vhodnih vratih servisa, vendar mu ni uspelo, zato se je polotil okna, skozi katerega je nameraval seči po kovinski škatli z denarjem. Volvo zagorel Podtabor - V sredo obg polnoči se je na cesti v * °*jy0 boru vžgal osebni avto y° 740 GLT, last avstnj»**g državljana. Avto se je P z predorom Ljubno po&^Lli vrvjo so ga nameravali p0]' u do avtomehanika, vendar & h med vleko vžgal. Prednji ». vozila je v celoti pogorel, °? ^ so pogasili poklicni g88 ."Lfli Kranja. Škode je za naF^ 800.000 tolarjev, voznic bilo nič. • H. J. Samo Se dva meseca časa Stare tablice in dovoljenja bo treba zamenjati Kranj, 22. aprila - V občinskem sekretariatu za notreHr (ovijajo, da ima še Mitu 16.000 voznikov sta* tka vozniška dovoljenja, Številna motorna *>oi''i pa tudi še tablice z rdelo zvezdico. Oboje bo treba zamenja zadeve ugotavljuju, ua ima se onzu io.wv voznt**" — • jugoslovanska vozniška dovoljenja, Številna motorna vOV*j do 25 junija, . ^ Časa za zamenjavo je torej samo Še dva meseca. Po siar,( izkušnjah z zamenjavo rdečih potnih listov z moa^/rtjufH občinski uslužbenci bojijo, da bodo dnevi pred 25- W'tA spet podobno naporni m vrste čakajočih Živcnelev pred v občinske pisarne po nepotrebnem predolge. Zato ^^iLi vsem, ki svojih vozit še niso opremili s slovens** registrskimi tablicami in prišli po slovenska voznlnjici dovoljenja, da to čimprej stotih. Po 25. juniju bodo voi% ^ Z neveljavnimi jugoslovanskimi vozniškimi dovoljsnll vozila s tablicami z rdečo zvezdico izločeni iz prometa. >MERKUR GORILNIK, kupljen v Merkurjevi prodajalni tudi električno priključimo na vašem domu. ZA ENAKO CENO! Ponudba velja za vse vrste gorilnikov v Merkurjevem prodajnem programu-^ V SOBOTNEM VEČERNEM PROGRAMU SE B0M0 Z GLASBO SPREHODILI SKOZI PET DESETLETIJ, 0D LETA 1920 D01970