St. 232 Efcte plat^t^M^ja analt »tanga V Trstu, v nedeljo 1. oktobra 1922 Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVI! ulica sv. FranHSka - <#ednl§tvu. Ne ranfcirana Ji. Si in oH<-" edrffc V*.^. !xvseir.ži p-adcijek, vsak d; .*a vi-ega It 20, L sudstropje. Dopl se ne sprejemajo, rokopisi seVie ;o iflj Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna ^diniost. Itsk tiskarne & zna5a za meae L 7—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 32.— in -to L 60.—-Za inozemstvo mesečno 4 lire vef. — Telefon uredništva in uprave Jt 11-57- EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave>l-57. fBlffl đk WkU A Vfc A. VMMV vendar pooblaidem izjeviti *adt njihove je po Čičerinovem - mnenju zelo škodljiva t V PffflM A P| A HII/KU I J U publicitete. d* m> se objavile iz ne- za Francijo in za Rusijo. Osebni stiki s ■■■ W ■ m^irm w m ■ ■ m^^VHM i prijateljskega vira v nameri, da napravijo [tako vplivnim politikom - »o velikega "po- zmedo v časti, ko so razpravlja vzhodno [ mena za mednarodne informacije in lahko V zadnjem članku «Pariški sklep» smo piArciariali protirusko ost omenjenega ;tv*iepa in nevarnosti, ki izvirajo iz njega* za Krščanski, posebej še za slovanski Balkan. V sled grškega poraza in Kemalovega zma-Jovitega pohoda stopa balkansko vprašanje v ospredje evropske povojne poli-it3ce. Navidezno neznatno bojevanje Grčije ci KemalLtov na oddaljenih anatolskih fciibih je rodilo take posledice, da se danes Evropa vnovič stresa v svojih temeljih. Smelo namreč trdimo, da je danes Evropa v veliko bclj kritičnem položaju nego v letu 1914.. ko je izbruhnila svetovna vojna. Zakaj takrat so si stale v boju nasproti organizirane sile, ki so se skušale vreči na tla. Bila je to vojna podobna nekakemu atletskemu metanju, ki se vrši po gotovih pravilih in v gotovih oblikah. Takrat je bila Evropa bogata, bogata na živežnih zalogah, bogata na industrijskih izdelkih, vsa skladišča so bila prepolna blažja cn več profita za lastno s»f °vprašanje*. | postanejo pri nadalnjem razvoju razmer v ismo* je postalo osnovno načelo te evrotn komunistični voditelj dr. Sitna Franciji zelo aktuelnega pomena Tudi o- •ojne___________ osnovnem načelu, tedaj je jasno, da ne more biti sloge med velikimi. Zakaj plsn in profit je majhen, da bi mogel nasititi vse kapitalistične in imperialistične pohlepe. pa naj bi bil ta plen še tako velik. Znani izrek« 1'appetito viene mangiando* \elja pač tu v prvi vrsti. Zatorej ni čudno, da so našli dogodKi v Mali Aziji majhne ljudi v Evropi. Majhne v toliko, ker ne znajo gledati v bodočnost in ne znajo zatajiti svojih osebnih interesov ter izpostavljajo ,splošnost in druži« v nevarnost. Nesloga v zapadnem taboru velesil je dvignila Kemala in njegovo soldatesko _ . tako visoko, da iztegujejo Turki pohlepno i. Zaradi tega se je vsa industrijska sila ( svoje krvave prste po evropski poses,ti, od-ogla takoj spočetka vreči na izdelovanje \ koder so jih nekdanji njihovi sužnji po sto in stoletnih borbah pregnali na azijska tla. Vsled nesposobnosti, propalosti in pohlepa in drugih takih lepih čednosti evropskih državnikov vstaja na Balkanu vnovič protikrščanski polumesec, ki grozi da ponevi svoj pokončevalnr pohod v dežele, ki morajo nositi posledice večstoiet-nega suženjstva še danes in ga bodo nosila še pokoljenja. Zaničljivo ime «Balkanci» municije in vojnih potrebščin. Neizmerno krvi, neizmerno gorja je zahtevala svetovna vojna, to je res; tudi so vse rane sveže in skeleče, toda vkljub temu moremo reči, da se je vojna na evropskih bojiščih končala še pravočasno, to se pravi, da je rešitev in vzpostava Evrope bila še mogoča. Materialna škoda, ki jo je svetovna vojna povzročila človeštvu na blagu in telesu, kakor je ogromna, vendar ni še najhujša. je turška dedščina. Veliko usodnejša je moralna škoda. Vojna z vstopom ažijskih tolp v Evropo postaja je razpalfla najstrahovitejše strasti v člo- gajkan zopct tleč plamen, ki ga utegne veku, instinkte, ki so se zdeli popolnoma „^jj^ sapica razpihati v splošen požar, zatrti po civilizaciji in kulturi. Toda skorja j ln f^a^o je dejstvo, da stoji ob strani civilizacije in kulture je bila premehka in j v ečsttyletnega tlačitelja krščanstva in Slo-človek se je pokazal v vsej svoji prvotni j % anstva danes slovanska Rusrja, t. j. ona krvoločni nagoti. Padli so v blato vzvišeni,^- je prelila reke krvi. da je osvo-lauki ljubezni do bližnjega, obziri do so- bodiIa s|0vansko rajo na Balkanu iz tur-cloveka v obče. Padla je vsaka nravna I gk robstva. avtoriteta, človeštvo ,e danes brez tiste | - je danes vse na glavo postavljeno, nravne podlage, na kateri slone stebri _ .. 1- VPf knt ni- moderne družb \ Padec nravne avtoritet^ ,e pospešil razne prevrate m revohicio- I J2&iiike kjerkoli, da zlomi fran- narne pokrete v premaganih državah, v ™ra ^ ^ tej ^ gc ncče ali ne imore ozirati na nekdanje znance, prijatelje, rte na krvne sorodnike, zakaj tudi tam je Ttsacro egoismo» nad vse. Velik kaos vlada v evropskem političnem življenju. Evropa se nahaja v kriti- zmagovalcih pa ustvaril tisto duševnost, ki žene Evropo v prepad. In tako je danes "Evropa uboga, uboga na materialnem blagu, ki ga je požrla vojna. uboga pa je tudi na duši. zakaj gonilna sila vse&a nehanja in delovanja današnjega človeštva je sovraštvo, skrajna sebičnost, ----------* ^. in pohlep, kovanje roparskih naklepov pro- j in zapaaom je vedno večja. Ce zanima na ti dozdevnim in resničnim sovražnikom, i petost predvs« - , , . . Ta razkroj družbe se kaže v vodilnih coze, zanimajo pa ostale ^^ ^ krogih evropske politike. Zakaj vsakemu drugiinter^Ti ^odi -toveko-, bi moralo biti jasno, da imajo evropske države in njeni naredi toliko skupnih interesov, da zasenčijo vse malenkostne ini —— r - r„ posebne interese in interesiče posameznih, izbruhniti nov svetovm požar ml zajeti skupin, pa naj si bodo te skupine države,! ropo. loda danes je nvropa kot n^ j narodi ali razredi. Neštetokrat se je po-i uboga, njene zaloge so pr«ne. i udarjalo, da so danes narodi navezani, tovna vopa bi utegnila roditi ^e podrug na drugega, da je pokončanje ali po-jtEce-ki niso v ^enem razmenu s p^i-tlačenje .sovražnega, soseda v škodo! cami svetovne vojne, človeške sile so des-vseh in tudi takozvanega morebitnega organizirane, njegove n m zmagovalca*. Svetovna vojna je to jasno gove duševne sile izčrpane. Manjka avto-dokazala. Porebno nazorno se nam to oo-1 riteta oseb. manjka pa tudi nravna avto- čpem položaju. Napetost med vzhodom in zapaaom je vedno večja. Če zanima napetost predvsem Angleže in deloma Fran-• ■ - —J—i« narode __________________komaj čakajo, da se veliki med seboj stepe-jo, da poravnajo oni svoje medsebojne račune. Takšen je danes položaj. Vsak dan utegne kazuje, če se ozremo na Nemčijo in Rusijo. Brez teh dveh dežel si je nemogoče riteta. In 6e v tem položaju, ki se danes v njem misliti, da bo Evropa vstala iz ruševin, ki nahajamo, izbruhne novo organtzirano jih je povzročila svetovna vojna. In vendar; klanje in organiziran rop, ki se imenuje in danes vsa evropska politika ustrem- . vojna, potem bo tudi te organizacije kmalu kjena proti Rusiji, a proti Nemčiji dr ^a konec. Na mesto organiziranega ropa m največja sila Evrope, t. j. Francija in njeni;klanja, bo stop-l v kratkem desorganizi-sateliti. 1 ran rop, nastopila bo anarhija, kaos. ki bo Državniki evropskih velesil so si samo v | Evropo j>okopal. Strahote svetovne vojne enem <-dini, v tem namreč, da je treba iz bodo obledele pred- novimi grozotami,. 1 o sedanjega položaja iztisniti kolikor mogoče! nam dokazuje strašen konec S mirne. Italija De Martirisovo priznanje Salati RIM, 30. General De Martinis, italijanski višji komisar za Gornjo Šlezijo, je šel danes v Viminal. da izrazi Salati iskreno pri- našega držanja odvisno, ali borno vpleteni v vojno, ki bi lahko ponovno vzpalila ves svet. Ako bi se bili odločili za Anglijo, bi bila oborožena akcija neizbežna. Vojni za-pletki bi zahtevali velikih naporov in žrtev. Pristali smo, da odpošljemo v Darda- znanje za sodelovanje, ki ga je bil deležen nele mal oddelek in tako manifestiramo s strani Osrednjega urada za nove pokra- solidarnost z entento. Končno pa je ven-jine. Osrednji urad je dal De Martinisu darle zmagala francoska teza. To pa je mnogo upravnih uradnikov iz novih pokra- tudi najboljši izhod, jin na razpolago in ti uradniki so svoje M-Jl ~ naioge vedno točno izvrševali. Turški dementi RIM, 29. Turška delegacija v Rimu ob- Medtem se je Pašič vrnil snoči v Bel-grad. V parlamentarnih krofih se smatra, da bo takoj izdan odlok o sklicanju novega kronskega sveta, ki bo končno rešil vprašanje kraljevića Gjorgja. Člani ,aylja: Delegacija Velike narodne skup- kral cvg družine se pričakujejo vsak dan. ščine zanikuje na najbolj cdlocen način iz Ženeve prihajajočo vest, po kateri bi se Turki pripravljali, da izvrše 30. t. m. splošno klanje v Nlali Aziji, kakor tudi odločno zanikuje trditev, da obstoja v Ženevi služben zastopnik Velike narodne skupščine po imenu Nekned-Ali. Vprašanje prekmurske meje pred Društvom narodov Jugoslavija Pašićeva vrnitev v Belgrad — Pogajanja v Parizu BELGRAD, 24. * Pravda* je objavila vest- da je ob priliki pogajanj v glede naše intervencije bilo kot kompenzacija ponuđeno naši državi in Rumuriji: razoroženje Madžarske in Bolgarije po miroviiem ugovoru, nadalje povoljne stra-tegićne granice napram Madžarski in Bolgariji ter nekatere italijanske koncesije. Največ je na tem delovala Anglija, toda brez uspeha. Še prej pa so nam v Parizu. in sicer z vednostjo Grške, ponujali Solun, ampak pozneje je prišlo do so-^ifcsja med velesilami. Kakor pa iz Pariza CdCtSiAva. «r'reporods, se je gosp. Pašić BELGRAD, 30. Svet Društva narodov je na svoji zadnji seji zaslišal delegata kraljevine SHS dr. Mifeitma Jovanovića, ju-gosi. poslanika v Bernu in madžarskega delegata ministra za zunanje stvari grofa Banffyja o vprašanju razmejitve med Jugoslavijo in Madžarsko. Ker naši delegati niso mogli pristati na predlagana popra-uaviid me'e. v Prekmurju in ker madžarski Parizu odnehal od svojega nesprejem- ljivega stališča, bo svet Društva narodov 1921 pobegnil v Moskvo« kjer je prisostvo val kongresu tretje internacionale. Odšel je brez potnega lista zato, ker je bil uver jen, da ga itak ne bi dobi!. Meseca decembra 1921 je prišel na Dunaj, k?er je ostal dva do tri mesece, potem pa je odpotoval v Nemčijo v svrho socialističnih in matematičnih študij. Dne 23. septembra 1922 je prišel v Maribor, kjer se je nastanil v skromni sofcici. Trdil je, da bi lahko ostal neopažen v Mariboru toliko časa, kolikor bi ho4e!, akq se ne bi bili skregali dve njegovi gos.p italijanska delegacija. Bolgarska Turški begunci iz Tračne sil jo na bolgarska tla — Bolgarska jim dovolila vstop SOFIJA. 30. Neka objava tiskovnega u-rada pravi: Oblastva javljajo, da se valijo velike množice beguncev, predvsem turške narodnosti, proti bolgarski meji. Nekatere družine se dan za dnem javljajo pri bolgarskih mejnih stražah ter izjavljajo, da se ne vrnejo za nobeno ceno. Poleg Uh zahteva veliko število grških, armenskih in judovskih beguncev, prihajajočih iz Carigrada, Kabrusse in drugih mest. vstop na Bolgarsko, dasi nimajo potnih listov, ki si jih radi vratolomnega bega niso utegnili preskrbeti. Bolgarska vlada je cdredila, naj se vsi begunci brez razlike narodnosti puste čez mejo. Obenem je vlada dala obiastvom na meji navodila, naj pomagajo beguncem po možne-sti. Torej, dasi se nahaja Bolgarska radi sedanje svetovne krize v težkem položaju, naredi bolgarska vlada vse, da pomaga onim, ki trpe. Bolgarska jim nudi gostoljubnost. vse večji vpliv na politiko Francije. Her-riotova ugotovitev, da se da povleči paralela med degovorom Stinnes-Lubersac in Krasin-Urguhart, ni točna. Mi se borimo proti gospodarstvu svetovnega kapitala nad Rusijo, mi mu hočemo preprečiti vsak politični vpliv. Investiranje tujega kapitala v Rusiji dovoljujemo samo v gotovih mejah. Glede turškega vprašanja je Čičerin izjavil: «Mi smatramo gibanje azijskih narodov za osvoboditev za enega najvažnejših sedanjih pojavov. Azijski narodi stresajo raz sebe iste politične in gospodarske tlačitelje, ki ogrožajo tudi samostalnost Rusije. Do prijateljskih odnošajev med temi narodi in Rusijo je prišlo samo ob sebi. Posebno z novo Turčijo, ki se bori za svojo svobodo, stoji sovjetska Rusija v najožjem prijateljstvu, katero se je globoko vkore-ninilo v srce turškega in ruskega naroda. Tudi kar se tiče ureditve vprašanja morske ožine, obstoja med nami m Turki sporazum. Po tem sporazumu se priznava samo državam okoli Črnega morja pravica do izgotovitve definitivnega mednarodnega statuta za morski prehod. Carigrad mora postati zopet turška prestolnica, v tem ne bomo popustili. Spričo slabosti o-nih vlad v južno vzhodni Evropi, ki bi mogle priti v ozir kot eventuelni nasprotniki Turčije, sem popolnoma gotov, da bo Turčija končno dosegla svoj cilj: uedinjenje vsega ozemlja, na katerem stanujejo Turki*. Nemški poslanik ▼ Moskvi . BERLIN, 30. Agencija «Wolff» javlja. Grof Brockdorff-Rantzau je, kakor vse kaže, imenovan za nemškega poslanika v Moskvi ter bo nastopil svojo službo tekom prihodnjega oktobra. Francija. Francoski proračun za leto 1923. PARIZ, 30. Neko uradno poročilo opozarja. da izhaja iz načrta za proračun za .leto 1923 primanjkljaj 3900 miljonov. Ta primanjkljaj bi se pa skrčil na malo svoto kakih parkrat deset miljonov, če bi se zaračunali predujmi dani do 1. januarja 1921 na račun vojne odškodnine. Primanjkljaj je torej pripisati edino pomanjkanju dobre volje pri Nemčiji, da bi popravila škode, za katere pada odgovornost nanjo. Na drugi strani se pri Franciji vedno bolj opredeljuje finančna politika štedenja. N^en splošni proračun je znašal leta 1918 skupno 48,504 miljonov ter se je skrčil leta 1919 na 35.345 miljonov. Nato je padel na 9.938 mil. v letu 1921 in na 7.035 v letu 1922. Število uradnikov je bilo znatna znižano, proračun za leto 1922 je prinesel odpust 32.000 uradfnikcv in delavcev in na-daljnih 41.967 uradnikov je nehalo cbte-ževati državno blagajno pred 31. decsm-bra 1922, Razen tega je predvideno v proračunu za leto 1923 napram letu 1922 sledeče skrčenje stroškov pri različnih ministrstvih: favna dela 42,848.735; zunanje zadeve 30.347.704; notranje zadeve 16,092.947: osvobojene dežele 10,006.090. Med tem^ ko vlada Reircha ni zadovoljna, da se odteguje sv^/im obveznostim, ampak na vse preteke hiti z Javnimi deli. z gradnjo novih železni^ kopanjem novih kanalov, širenjem 1'rk, ra Francija, ki br .lahko imela ravnotežje v bilanci, krčiti stroške za najnujnejše potrebe ter odtegniti zemlji blagostanje. K temu pride še znatno znižanje stroškov za vojaštvo in za oboroževanje, ki ga je Francija izvedla v zadnjih letih. bržkone odklonil svoje posredovanje v tem vprašanju m bo zadevo vrnil velepo-slaniški konferenci. Zanikanje alarmnih vesli o domnevni zaroti v Jugoslaviji BELGRAD, 30. Presbiro objavlja: ^Nekateri inozemski listi so objavili alarmantne vesti o zaroti v Belgradu, ki stremi baje za tem. da izzove izpremembo na prestolu v Jugoslaviji. Dasiravno so te j v njem ne vidi zastopnika francoske vlade, vesti tako nenaravne, da jfh po njihovi eks- temveč samo vplivnega politika, ki se j« Rusija čičer nove ujm o pripuščanju tujega kapitala t Kurijo in o turškem vprašanja BERLIN, 79. Pred svojim odhodom iz Berlina, kjer se je mudil več mesecev, je podal Čičerin novinarjem več izjav. Zanimivi sta posebno njegovi izjavi o misiji francoskega socialista Herriota, ki je odpotoval v Rusijo, in o stališču Rusije nasproti turškemu vprašanju. Glede misije Herriota je Čičerin izjavil, da ruska vlada mrojir.i povratkom izrazil, da je le od 1 iravaganci rdti sri treba dementirati, $*no|doe?ej boril uroti Poincarejevi politiki, ki Študijska misija italijanskih trgovcev in industrialcev v Par tm PARIZ 30. Misija italijanskih trgovcev in industrialcev, katera se nahaja po iniciativi firenekega trgovinskega, industrij-skaga in poljedelskega sindikata na študijskem potovanju, se mudi ravnokar v Parizu. Misija je šla k slavoloku, da položi venec na grob neznanega vojaka. Nato je sprejel pradesednik občinskega sveta v hotelu De Vilbs predstavništvo firenških občinskih svetovalcev, med njimi tudi poslanca Philipsona. Poslednji je izročil načelniku pariške občine pozdravno pismo župana Firenc mestu Parizu. GrSko-turška vojna Odhod kralja Konstantina ia njegove družine iz Grčije — Spopadi med grškimi vojaki in vstaši v Traciji ATENE. 30. Eden med prvimi čini vojaškega odbora, ki je prevzel vlado je bil izgon bivšega kralja in njegove družine iz države. Kralju je bila dana na razpolago posebna oklopntca. Snoči se je odpeljal s kraljico Sofijo in princem Nikolo in Andrejem neznano kam. In tako se je revolucija izvršila skoraj brez krvi. Isti, ki so prej pokleknili pred vračajočim se kraljem, nosijo sedaj v obhodu . . . Venize-losovo sliko. So pač trgovci! Poveljnik revolucionarnega odbora polkovnik Genatos je medtem podal te-le izjave: Uprli smo se, da ne izgubimo Tra-cije. katero bomo branili z vsemi svojimi močmi. Hočemo popolno in trdno organizacijo naše vojske, hočemo- da se vzdrži javni red in da se prenehajo notranji spori. V Traciji je med tem prišlo do prvih prask, bržkone med deračini in grškimi vojaškimi ocfdelki. Vrhovni poveljnik grške vojske v Trac:;ji jc izdal o teh praskah to-le poročilo: Sovražnik, ki jc včeraj vdrl v okoliš Strandje, ne zasedel vas Safalalou in pomoril predstražo. obstoječo iz 11 mož. Danes je naš oddelek izgnal sovražnike iz vasi. Sovražnik je zbežal in pustil na bojišču mrtve 1 častnika in 25 mož. V Tracijo so se poslali novi oddelki, ki pa so zelo slabo opremljeni in skrajno nedisciplinirani. Dva vlaka, ki sta voziJa o-jačenja, sta se morala po ukazu vojakov vrniti. Kakor javljajo listi, se pogajanja za sestavo vlade med revolucionarnim odborom in Venizelovci niso posrečila, ker se Venizelos ne namerava vrniti pred volitvami in ker zahteva revolucionarni odbor vlado brez politične barve. Sestava nove grške vlade — Vojaško -meščanska diktatura ATENE. 30. Poveljnik revolucionarnega odbora polkovnik Plasiiras in Goratas sta imela tekom včerajšnjega dneva pogovor z angleškim poslanikom, ki jima je na-svetoval, naj se vzdržijo represalij nasproti aretiranim članom prejšnje vlade in naj poskrbe za čim prejšnjo sestavo redne vlade. Po tem pogovoru sta imela polkovnika snoči pogovor z raznejšimi politiki. Posrečilo se je sestaviti novo vlado, kateri pa bo začasno stal na strani tudi revolucionarni odbor. Ministrsko predsedništvo je bilo poverjeno Aleksandru Zainisu, ki se sedaj nahaja na Dunaju kjer se je dal operirati na očesu. Zainis je bil ministrski predsednik tudi 1. 1917., ko je bil kralj Konstantin prvič izgnan. Njegove posle bo začasno vodil Satir Krokides, novi minister notranjih stvari. Ministrstvo vnanjih stvari bo vodil Politis, ki ga je vodil liindi ped Venizelosem. Za ministra vojne in mornarice sta imenovanu en general in en admiral. Novoimenovani ministri so že prisegli kralju Jurju. — Kralj Konstantin je baje izrazil željo, da bt šel rad v Italijo. Revolucionarni odbor je določil razen tega, da se dia vladi pravica do izdajanja zakonskih cilokov in da bodo tvorili Muslimani v Traciji in Macedoniji poseben volilni kolegij, ki bo imel pravico izvoliti 19 poslancev. Končno je določil, da sv aretiranci. odgovorni za poraz v Mali Aziji pridrže v zaporu dJo sestanka nove narodne skupščine, ki bo odločila o njthovi usodi. Anglija Splošnih volitev letos ne bn zapadno Tracijo PARIZ. 30. «Chicago Tribune > javlja, da je Kemal paša odšel skupno s Franklinom Bouiilonom v Angoro, vsled česar se upa, da so pogajanja v ugodnem teku. Pred odhodom se je vršil v Smirni sestanek. na katerem je bilo sklenjeno to-le: «Viada velike angorske narodne skupščine sprejema z veseljem željo, izraženo v zavezniški noti, toda pod pogojem, da se Carigrad in zapadna Tracija takoj izroči nacionalistovski vladi Pristaja z zadoščenjem na sestanek z zavezniki v Mu-daniii, da se pripravi potrebno za bodočo konferenco. Ta sklep je bil sklenjen s pridržkom, da ga odobri vlada narodne skupščine. Generalu Harringtonu pa. ki je zahteval umik turških čet iz nevtralne zone, ja Kemal paša odgovoril: «Če ste vi pripravljeni umakniti svoje oddelke z azijske obali. bom dal svojim četam ob morski ožini ukaz za postopen umik. Omejile se bodo le na vzpostavitev uprave in policijske službe. Kemal paša je pripravljen takof po vrnitvi iz Angore sestati se z generalom Harrirrgtcncm v Carigradu. Medtem so turški aeroplani bombardirali grške ladje pri Mitileni. Turške čete so zavzele mesto Oyvadik. Venizelos v Parizu — Brzojavka revolucij-skega odbora bivšemu ministrskemu predsednika PARIZ. 30. Včeraj opoldne je prišel v Pariz Venizelos v spremstvu svoje so« proge. Venizelos noče podati časnikarje01 nobenih izjav. PARIZ, 30. Venizelos je prejel nastopno brzojavko: Revohicijski odbor Vam izraža svoije popolno zaupanje, da prevaamete naločo branili stvar narr>da. ter Vas prosi ^EDINOST* Tref, dne T. oktobra 1922. Za nujno pomoč. Podpisani; polkovnik Gonatas* ELastinas, Kopomsoptdos itd. Francija in angleške priprave proti Kemal paši PARIZ, 30. « Petit Parisien» javlja, da je angleška vlada poslala v Pariz noto. v kateri opravičuje odredbe generala Harring-tona, da se pošljejo nova ojačenja na azijsko obal Marmorskega morja. V noti se govori o brzojavki z dne 29, m, julija- v kateri so zavezniki predlagali, naj selegraph» javlja, da je sir Edward, načelnik kabineta ministrskega predsednika, izjavil po sestanku ministrskega sveta, da so angleška oblasiva v Cianaku mnenja, da sedanje stanje ne more trajali dolgo. Na vprašanje, ali je vladna nota enakovredna ultimatumu, je odgovoril sir Grieg: Lahko jo imenujete, kakor hočete. Vlada izjavlja, da se mora nevtralna zona spoštovati. Turke se morajo umakniti in ne samo ustaviti pohod. Isti list pravi, da je general Harrington pooblaščen izjaviti Kemal paši- da se bodo v slučaju odklonitve angleških zahtev ne samo ukrenili potrebni ukrepi za prisilno izvršitev ultimatuma, term eč da se bo zavezniška nota smatrala avtomatski za zapadlo, razve- slučaju za socialistično stranko. Splošna delavska zveza se hoče odcepiti od stranke. voditelji sindikatov so za samostojno sindikalno gibanje brez politike. Torej za nekakšen legalen razredni boj brez socializma, komunizma, reformizma, sploh brez vsake politične navlake. Tako vidimo splošno zmedo, desorgani-zacijo, razpad, S tem pa nočemo nikakor reči, da ne bo več socialistične stranke. Stranka bo še ostala, v kakšnem obsegu se še ne ve, toda kot upoštevanja vreden politični faktor ne bo več. Socializem v Italiji je doživel s porazom socialistične stranke težek udarec. Proletarske mn(K žice so razpršene, dezorientirane. prestrašene in nezaupne. Izgubile so vero v razne preroke, gromovnike in napovednike raz- ljavijeno in sploh ne poslano, ker eden j socialističnih paradiiev cd katerih se glavnih pogojev v noti je ravno nedotak- "» nobeden uresničil. Narobe, z ognjem in ljivost nevtralne zone. Zavezniki — pripominja «Daily Telegraph s — so obveščeni o angleškem sklepu, za katerega ni treba več nobenih posebnih pogajanj, ker se o-mejujc samo na predvidene pogoje in se tiče. v kolikor gre za njegovo izvršitev-samo Angležev. Medtem javlja agencija «Reuter» iz Carigrada, da je Kemal paša odgovoril na j brzojavko generala Harringtona od prejšnje srede. V odgovoru izjavlja Kemal paša. da njegova vojska ne bo nadaljevala pohoda. Kemal pasa zagotavlja, da noče incidentov in pripominja, da bo porabil prvo priložnost, da se sestane z generalom Harringtonoro. Položaj v Cianaku je neizpremen jen. Novi sovjetski zakoni in odloki o cerkvi HELSINGFORS, 30. V Rusiji so objaviti nov kazenski kodeks, ki vsebuje med drugim naslednje člene: čl. 121. ^Poučevanje mladoletnih fn sploh nedoraslih oseb v verskih pojmih bodisi' v državnih ali zasebnih Šolah se kaznuje s težko ječo do enega leta . — ČL 124. «Izvrševanje verskih o-bredov v državnih institucijah in podjetjih ali nameščanje kakorSnihkoii religioznih slik in tiskov v teh institucijah se kaznuje s težko ječo do 3 mesecev ali z globo do 300 ndbljev v zlatu*. Komisariat za deio je izdelal dekret, ki strogo prepoveduje, da bi v cerkvah, sa-mosuujtth, sinagogah itd. pri službi božji sodeAovaie — bodisi prostovoljno bodisi proti plačilu — - osebe, ki &e niso dopolnile ia leta. mečem je nastopila reakcija, ki je zlomila besedno revolucijo. Protirevolucija brez revolucije smo nekoč zapisali. In ta proti-revolucija s« bliža svojemu zmagovitemu koncu. Protirevolucija je pokopala tudi socialistično stranko. Že poprej smo omenili, da je treba drugače presojati važnost in pomen strankarskega političnega gibanja v Italiji danes, ko je glavni politični faktor fašizem. Zato je socialistični kongres za ostalo Italijo v toliko važen, v kolikor bo fašizem iz kongresa razbral, s katerimi in kakšnimi sovražnimi silami ima računati ob času svojega končnega pohoda. To je, potek kongresa in njegov zaključek bo nekako reko-gnosciranje fašistovskega generalnega štaba. ki mora uvaževati vsako sovražno silo. če je navidezno še tako majhna in neznatna. Za kongres se bodo zanimale nekoliko one stranke, ki so bile svoj čas pripravljene za sodelovanje s socialisti. Eden vzrokov, da se ni hotela nobena ustavna stranka kompromitirati s socialisti, je bil ta, ker je položaj stranke tako nejasen. Parlamentarni kolaboracionisti tvorijo sicer večino parlamentarne socialistične skupine, vendar pa je zelo dvomljivo, če bodo mogli dobiti kolaboracionisti veČino na -^edstoječem kongresu v Rimu. Zatorej so tiste stranke, ki so upoštevale v svojih političnih računih tudi vstop socialistov v vlado, hotele predvsem počakati izida tega kongresa, ki bo odločil ali za Tura-ttja ali za Serratija, zakaj ta dva moža stojita v ospredju vsega boja mmš Amko m levico v socialistični stranki In ob času tega čakanja dozorevalo do- Jgodki precej naglo. Fašisti so pokazali, da ne spoštujejo nobenih strank in napadajo celo može nacionalističnih in liberalnih strank, ki so bile vedno v boju proti socialistom ob strani fašistov. Pred par dnevi so prepovedali nekje celo ministru pravosodja govoriti in minister ni držal govora. kakor j-e bilo v programu. V očigled tem dejstvom stopajo vse stranke v ozadje in vse politično gibanje zavzema čisto novo lice. Zato stopa tudi kriza socialistične stranke v ozadje in ne more zanimati javnosti kakor bi bila včasih. Sicer pa je ta kriza stara preko dve leti, niti operacija v Livornu je ni mogla ozdraviti, potrebna je še ena operacija, ki bo najbrže amputacija. Kaj bo ostalo od te nekdaj mogočne politične organizacije, bomo videli v bližnji prihodnosti. Skoraj gotovo pa je. da pride do nove cepitve, dasi groze Serratijevci z izključitvijo izdajalcev:* socializma. . Socialistični kongres se ne vrši samo v znamenju poloma socialistične stranke, ampak tudi ob času težkih preizkušenj za proletarske množice. Brezposelnost, ta bič delavskega sloja, pritiska na proletariat in ga iaroca na milost in nemilost njegovih delodajalcev, /jjnogo pridobitev, za katere se je evropski proletariat sploh boril več desetletij, je italijansko delavstvo izgubilo. Brezposelnost je pokopala v bistvu osemumi delavnik, reakcija je zlomila svobodo štrajka, delodajalci so znižali mezde in plače istočasno z naraščanjem draginje. In pri tako žalostnih gospodarskih razmerah mora delavstvo prisostvovati besedičenju in prepirom svojih voditeljev, od katerih bi pričakovalo utehe in pomoči. Ni čuda če se te dtelavske množice obračajo od svojih nekdanjih voditeljev ter iščejo zaščite in pomoči v sovražnem taboru. Fašistovske stanovske organizacije naglo rastejo in rastejo na socialističnih ruševinah. S temi ustanovami za-morejo fašisti ubiti vsako prevratno gibanje socialistov in komunistov, zamorejo udušiti v kali tudi take «generalne» štraj-ke, kot je bil zadnji. Tako se rodi poraz iz poraza. In takšen poraz bo tudi sedlani! kongres stranke v Rimu. Dnevne vesti Pojasnilo k izjavi poL dr. «Edmoat» v Gorici. Danes priobčujemo pod «Vestroi z Goriškega izjavo političnega društva «Edinost» v Gorici v odgovor na članek gosp. dr. Ga-brščeka pod naslovom «Kaj je z «Goriško Stražo?ki smo ga objavili pred štirinajstimi dnevi. Kar se tiče g. Wilfana in kritike njegove politike v *Gor. Straži», prepuščamo besedo gosp. poslancu samemu, ki bo gotovo znal najbolje braniti svoje stališče. Z naše strani naj tu pojasnimo le zadevo dopisa akad, društva "Adrije^, ki se v izjavi tudi omenja, češ da tudi «Edicost» ni objavila tega dopisa, ki ga je pozneje odklonila ta dopis, da pa nam je preds. «Adrije» naglasil, da se je dopis poslal «Edinostih, ker ga je «Gor. Straža® odklonila. Kljub temu pa dopisa nismo hoteli takoj objaviti, ker ni bil objavljen poziv krščanskih socialistov v našem listu, temveč v «Go-riški Straži*. Ko je društvo «Adrija» pozneje urgiralo objavo, smo bili sklenili, da ji ustre-žemo in objavimo njen odgovor. Medtem pa je starešina omenjenega društva dr. F. dopis umaknil in nam istočasno izroča prepis protesta, ki ga je < Adrija» poslala pol. društvu «£.di-nost» v Gorici in v katerem prosi, naj pol. društvo poskrbi, da bo omenjeni dopis sprejet in objavljen od < Gor. Straže*. Iz vsega tega je torej razvidno, da nismo mi objave »Adnjt-nega» odgovora načelno nikdar odklonili, temveč da smo jo bili zgolj iz obzirnosti le začasno odložili. Kakor rečeno, pa je bila «Adrija=» medtem svoj odgovor umeknila m nam ga ni zopet poslala. Toliko, da bo naša odgovornost v vsej tej zadevi točno opredeljena. Gonja proti avtonomiji. Tukajšnji laški-iisti so se zopet vrgli na gonjo proti našun deželnim avtonomijam. «Era Nuova« od preteklega petka je priobčila dopis iz Gorice, ki nosi »ker naslov «Jeziko-znanski shed v Gorici*, a mu je lezako-znanstvo kljub temu le nekaka postranska vsebina. Jedro se tiče vprašanja avtonomij in goriški dopisnik «Ere Nuove» je seveda proti ohranitvi naše samouprave. Pravi da so na Goriškem za avtonomijo nekateri Italijani, ki se bojijo slabih posledic centralizacije bolj kot ogromne Škode, ki bi izvirala iz avtonomij za vso državo, dalje vsi elementi, ki žalujejo po Avstriji, vsi tisti, ki imajo pred očmi le svoje osebne skrbi in ki se zbirajo pod zastavo italijanske ljudske stranke, m slednjič Slovani, ki mislijo, da bodo s pomočjo avtonomije gospodarili v deželi. Furlani pa, ki se bojijo morebitne nadvlade Slovencev ob juge slovenski meji, so za izenačenje uprave z upravo starih pokrajin in za združitev goriške dežele z videm-sko pokrajino. To bi pomenilo, da bi Italijani ohranili oblast v obmejnih pokrajinah v svojih rokah, mesto da bi prišla v roke sovražnikom države. Na ta način bi sc tudi doseglo pobratenje in ponurjenje med videmskimi in goriškimi Furlani m k temu upa dopisnik, da bo mnogo pripomogel furlanski jezikoznanski shod, ki se otvori danes v Gorici. Tako goriaki dopisnik «Ere Nuove*. Goriški Lahi z Bombigovim pečatom na čelu so se zopet enkrat izblebetali. Poslužujejo se stare in obrabljene taktike, ki obstoji v tem, da strašijo s slovansko nevarnostjo. Mi smo ponovno ovrgli to neumnost in zlobno izmišljotino kot navadno spletko, ki je v nasprotju z vsem zadržanjem gorijkih Slovencev v vprašanju avtonomije, kateri so se svečano izjavili, da prepuščajo večino svojim sodeželanom druge narodnosti, samo da pride do mirnega sporazuma in mirnega sodelovanja med obema plemenoma. Ako nekateri nasprotniki vihtijo to je to dokaz, da jim ni na tem. da ki prMo na Goriškem in tudi ▼ k juliji rib ili |)ohn#nah do zdravih razmer, temveč so za politiko tlačenja, za- tiranja in preganjanja prebivalstva, ti jim nudi roko za pošten sporazum. Obenem pa so ti elementi tudi največji gospodarski sovražniki goriškega mesta samega. Vprašamo torej goriškega dopisnika in «Ero Nuovo v katerem slučaju bo meja bolj zavarovana, ako se ohrani avtonomija, tako da bodo zadovoljni drugorodci in vsi pravi dlomači Italijani, ali pa ako se avtonomija odpravi, kar bi izzvalo veliko in trajno nejevoljo v ogromni večini Furlanov in v vsem drugorodnem prebivalstvu? Odgovor ni težak. Z istim vprašanjem se bavi tudi včerajšnja «Nazione> pod dopisi iz Istre. Zaganja se proti nedavni resoluciji italijanske ljudske stranke, v kateri je ta stranka pozvala vlado, naj se spomni svojih obljub, ki jih je dala novim pokrajinam glede avtonomije. *Nazione» (oziroma gospod «m.») meni, da se je neumstno sklicevati na odlok vlade, s katerim je obljubila spoštovanje naših avtonomij. Ta odlok da je bil najbrže le za tedanjo hipno rabo, tako da je vlada nove pokrajine le vodila za nos! In «Nazione» se stavi baš na to stališče iin priznava s svojim g, «m». da vlada lahko ima za norca kar cele pokrajine, da jim sme dajati obljube samo tako, da jim hipno zapre usta, češ se bodo že pomirili in potem bom storila, kar bom hotela. Ta pa je zares lepa! Ali se res «Nazione» ne zaveda, da se s sprejema^ njem takih nazorov stavi samo sebe v dokaj čudno luč? Kdo ji bo verjel, da je bila odkritosrčna v svoji «bcrbi» za svobodno luko, ko pač na ta način odkrito priznava, da se sme vsa naša dežela (torej ttidi tržaški portofrankisti) nesramno voditi za nos z obljubami, ki se ne snvejo izpolniti?! V istem dopisu nastopa « Na-zione» tudi proti pravični rešitvi jezikovnega vprašanja. No, tega smo od «Na-zione» in njenih dopisnikov vajeni in smo jim tudi že izčrpno odgovorili in se za danes ne bomo spuščali v nove polemike. Kar smo povedali zgoraj, bo zadostovalo vsakomur, da izpozna, koliko so vredna taka in podobna stališča «Ere Nuove», «Nazione», njihovih dopisnikov in vseh «prijateljev» mirnega sožitja njihovega kova. NA ZASEBNI SLOVENSKI ŠOLI PRI SV. JAKOBU začne šolsko leto 1922—23 jutri, v pondeljek. Ob 7. uri bo sv. maša z molitvami «Pridi Stvarnik sv. Duh». Po sv. maši gredo otroci v šolo. Danes dne 1. oktobra vsi k Sv. Ivanu kjer se vrši velika veselica podružnice «Šolskega društva«. Na sporedu je srečolov, šaljiva pošta, kolo sreče in razna društva nam obetajo zapeti sledeče pesmi: 1. Forster: «Naše gore»t poje Svetoivanski pevski zbor; 2. Sattner: «Na planine«, poje pevsko društvo «Kolo« iz Trsta; 3. lpavec: mraku>, poje pevsko društvo «Adrrja» iz Barkovelj; 5. S. Gregorčič: -Slovan na dan*, poje pevsko društvo «Ilirija > od Sv. Jakoba; 6. S. Gregorčič: <*Domovini», poje pevsko društvo «Zastava» iz Lonjerja; 7. Go^-vor drž. poslanca dr. Wilfana. Med posameznimi točkami svira u,»fojj' D. K. svojo prvo precistavo v letošnji sezoni, dolžnost vsrkeiju je, da poseti dow;tCo prireditev, ker s teui daje spodbudo D. K. kf se je napravil celo vrsto prireditev v svojem Jelol-njein sporedu Prihodnja predstava * Vražja misel». Odbo' Društvo državnih upokoencev poroča: Društveni predsednik inž, Ivan Maver je ost i, r rt posredoval pri merodajnik »*miteljih v Runu, zastopa nado pravične zahteve ter je javil sledeče: «pr,vsod blagohoten sprejem. Pre^lca^.'t se bode zadivji priboijški dovoljeni enemu dela vpokolenccv in vdov, Skrbt.o is bo za to, da bedo opcijske izjave botj hitro rešene. Ne obstoja namen, da bi se spremenil način plačevanja pokojnin v mestih.* Naj nam bo dovoljena mala pripomba: Gosp. inž. Maver gotovo sedaj prvič nastopa v politični misiji. Zalo ga je ljubeznivost gospodov pri rimski vladi tako očarala, da ji je odredit v svoji brzojavki prvo mesto. V ostalem pa se giblje nejgovo poročilo v obliki bodočega. Vidi se, da je g. jnženir dobil koš obljub. Upokojenci bodo morali vstraino pritiskati na vlado in poslati gosp. inženirja še večkrat v Rim, če hočejo, da bodo njegova poročila prešla iz bodoče v sedanjo obliko. Prvi pozdrav naših vojakov novincev. Prejeli smo: Podpisani slovenski fantje vojaki pri sanitetnem oddelku v Firencah pošiljamo tople pozdrave vsem rojakom in prijateljem ter milim domačim hribom: Rajko Vogrič, Bratina Karlo, Verčon Fr,, Srebot Evgenij, Fonda Josip, Rijavcc Jož*, Jereb Pavel, Korošec Fr,, Česnik Jos„ Novak Janko, Petrič Anton, Lipušek Kari, Čelan Henrik, Žitko Jakob, Franelič Ignacij, Koritnik Andrej, Cigoj Fr., Mrak Anton, Glažar Franc, Zalašček Ivan, Sedej Peter, Menic Andrej. Kristančič Dominik, S V Alojzij, Peršoljs Stanko. INVALIDI, VDOVE, b t- UŠI PADLIH VOJAKOV! V vašem interesu je, da posezite p pa dve žeUrm blagajni. V prvi so naili 2400 lir, v ostalih dveh ^Poskusen samomor blazne ženske. 30 letna Marija Cofol se je vrgla včeraj v blaznosti ra* okno svojega stanovanja v uli« Fabio o St 40. RazbUa si je črepinjo. Prepeljab so v agoniji v mestno bolnišnico. EdUoć k -izposojenemu parniku.« Oblaku je naznanjenih pet fašistov, ined njimi ta<*i tajnik tukajšnjega fašija. ker so ^pleteni v prolf oostavno rabo parnika «Monlalcone . Po dveh letih in pol- Srfcr Arcangtio Bar-bieri, stanujoč v ulici Chiozz^ je povabi, pred dvetna letoma in pol na kosilo svojega telja* Ivana Gabuttija. Ta mu je v zahvalo odnesel zlato uro ter izginil brez sledu. Včeraj ie šel okradenec po ulici S. Sebastiano. FreJ zlatarno Marijana Brucka v isti ulici sc je ustavir, zakaj v izložbi je zagledal svojo ukradeno uro. Stvar je bila naznanjena policiji, ki >e zaplenila uro. Proti urarju, ki je dejal, da je kupjl uro od nekega neznanca, je bila vložena ovadba. Detonacije na VrdeU-Scogietto. - Napa«! ■ petardami na rekmte. — Dva raaienca. Ke-krut Umberto CoV. *tanuioC na VrdelwSco-4 Trsf» dne I oktobra I92Z. < EDINOST^ '15K. gltetto, fe sede} pred snočnjtm z esemnajstlet-do Ano Miani ter z drugimi prrjatelji-rekruti pa nekem nizkem zidu, nedaleč od svojega doma. Fantje so se pogovarjali, kako bo pri vojakih. kar zaslišijo za seboj stopnje in sumljivo šepetanje. Vsi so se ozrli. Pok štirih petard in Revolverjev ter štirje mladeniči v črnih srajcah ie bil prizor, ki se je nudil iznenađeni družbi. Metalci petard so, čim so jih odvrgli, zbezali brez sledu. Vse štiri petarde so se razpočile z močnim pokom. Drobci pa so ranili k sreči samo Cona in Mianijevo. Oba ranjenca sta bila prepelfana z avtomobilom rešilne pestaje v mestno bolnišnico. Njuno stanje ni težko. Nekateri ljudje, stanujoči v dotičnem okraju, 50 pravili, da so videli malo pred napadom Sručo fašistov, ki je šla na tiho proti zidu. na Katerem so sedeli rekruti. Dogodek fe zelo vznemiri! tamkajšnje prebivalce. Policijsko oblastvo zasleduje napadalce, toda do sedaj ni bil še nihče aretiran. Petarda pred komunističnim krožkom «Spar-taco». Bilo je pred snočnjim okoli 10. ure, ko se je zaslišala v šentjakobskem okraju detonacija. Kmalu se je raznesla okoli govorica, da je šlo za spopad, ki je zahteval več mrtvih. Govorica je bila seveda brez vsake podlage. Res na vsej stvari je :.amo to, da je bila vržena proti komunističnemu krožku «Spartaco» pri Sv. Jakobu petarda ki se je sicer razpo-čila z močnim pokom, toda ranila ni nikogar. Tudi druge škode ni povzročila. Petardo so vr-gii fašisti, kakor so zatrjevali očividci. Iščejo ga, a ga ni... Neki Ivan Stock je ukradel pred nedolgim časom Antoniji Luis, stanujoči v ulici Marco Polo št. 4. štiri police mestne zastavljalnice. Ženska ga je naznanila policiji, in policisti so ga šli iskat. Iskali so ga dolgo, toda brez uspeha. Končno je pa vendar- j kako je mogoče, da ud uredniškega odseka ne ve, da ta odsek obstaja. Podpisani odbor je na svoji pondeljkovf seji uredniški odsek «Straže» prenovi!, s tem da je odrezal drja Gabrščeka njegovih poslov, in imenoval na njegovo mesto novega člana. »Goriški Straži* stoji torej od leta 1919. do danes nepretrgoma ob strani uredniški odsek in neobhodno potrebno je ustanoviti enak odsek tudi pri sžcupnem glasite «Edinosti», ki ga doslej še nima. V svojem članku trdi nadalje gosp. dr. Ga bršček, #da se je obrnila «Goriška Straža: odločno «v tabor krščanskih socijalistov» in da se je vsled tega njena pisava temeljito spremenila. Na to sledeče: Ako hočeato soditi, piše li cGoriška Straža« v duhu pravega sporazuma, se moramo vprašati, na katerih načelih se je napravil na Primorskem sporazum med bivšimi strankami in strujami. Znano je vsem, da je temelj sporazuma načelo narodnosti, io se pravi ohranitev vse naše narodne posesti v Italiji; drugo načelo pa se glasi: vse narodno delo naj temelji na krščanskih etičnih načelih našega ljudstva. V sporazumu je bilo še posebej določeno, da se mora skupna organizacija potegovati za neločljivost zakona in krščanski pouk v šoli. Kdor torej trdi, da *Straža» ne piše v duhu sklenjenega sporazuma, mora dokazati, kje, v kateri številki, v kakem članku in kedaj je «Straža» prekršila načela, ra katerih sloni naša skupna organizacija. Ce se je ena ali druga oseba, ena ali druga skupina bolj pogosto oglašala v «Straži», če fe bolj pridno pri listu sodelovala, ne moremo še trditi, da so bila s tem prelomlfena načela našega sporazuma. G. dr. Gabršček navaja v svojem članku za dokaz napade na drja wilfana in slučaj dija- ie padlo enemu policistu v glavo, da je šel po- ; škega društva < Adrije». gledat v zapor v ulici Coroneo, če se tat ne \ Na to odgovarjamo sledeče: «Goriška Stra-nahaja morda tam. In res, tam ga je našel. Mo-! ža je kritizirala politiko drja Wilfana v treh žakar je sedel radi neke druge tatvine. Tej stvareh. Prvič v vprašanju vojaške dolžnosti, tatvini pa se je pridružila še ta tatvina, in tako je možu zagotovljeno, da nc bo šel še tako kmalu iz zapora. Vesti z Goriškega glJAVA. drugič v vprašanju samostojne politične organizacije za Goriško in tretjič v vprašanju izmenjave denarja. V vprašanju vojaške dolžnosti je »Edinost® prva pisala in «Straža» je bila siljena odgovoriti. Ob reorganizaciji Goriške je «Edkiost» piva Goričane napadla in «Straža» je bila zopet le primorana, da se brani. V vprašanju rz-meniave denarja je «Edinost» prva objavila uvodnik in Straža:, je bila spet le siljena, da Odbor Političnega društva <• Edinosti^ v Gorici, je na svoji seji dne 17. septembra t. 1. razpravljal o članku, ki ga je naslovil gesp. J odgovori, dr. Franc Gabršček potom dnevnika Edi- j Zadeva dijaškega društva «Adrije» je le ne-nost na vodstvo goriške politične organiza-' znaten dijaški spor, ki je v tem času najtežjih cije in posebe; na društvenega predsednika! političnih problemov našega ljudstva popol-Jež odbornika Ignacija Križmana. Članek vse- • noma brezpomemben. Omenimo le da tudi buje tudi oster napad na državnega poslanca j« Edinost* ni objavila dopisa «Adrije», ki ga Virgilij'a Ščeka. čigar celokupno politično de- je pozneje odklonila <-Straža». lovanje označuje dr. Gabršček polaganje klopotcev za navadno Na izrecno vprašanje drja Gabrščeka odgovarjamo pa sledeče: Razmerje med «Gori- Preden daje vrhovno politično vodstvo na:§ko Stražo* in političnim društvom * Edinost« javno vprašan e javen odgovor, ugotavljamo; v Gorici je ostalo od 1. 1919. pa do danes ne-sledeče: spremenjeno in je torej vse govorjenje drja Korak, ki ga je podvzel član dr. Gabršček, Gabrščeka brezpredmetno, je smatrali za težak disciplanaren pregresek j Na vprašanje, sprejema li odbor Političnega proti politični organizaciji. Ta prelom društva «Edinosti» v Gorici pred javnostjo discipline moramo javno obsoditi. V nobeni | odgovornost za pisavo «Goriške Straže«, naj politični organizaciji ni še vpeljana navada, ■ siuži sledeča ugotovitev: Pri vseh strankah in iu bi posamezni člani občevali s svojim vod- v vse]1 političnih organizacijah na svetu, spre-itvom potom časopisja, šc manj pa, da bi jemajo odbori odgovornost samo za članke in 'a v no napadaJi in sumničili celokupni politični iZjaVe, ki jih sami podpišejo. Ta evropska Šega adbor, ne d i bi ga prej niti enkrat prašali za pojasnilo. Vsak član, ki ve. kaj je disciplina, se obrača v vsaki zadevi, ki mu ni jasna, na predsednika, na cž)i ali širši odbor ter zahteva pojasnila. Ce mu predsednik ali odbor ae mara dati pojasnila, ali če vsa dana pojasnila ne morejo zanovoijiti, tedaj nastopi šele pot javnosti Kdor ra*. na drugače, omalovažuje in prezira celokupni oabor, prezira društvenega predsednika, prezira vso organizacij >. To jc napravil dr. Gib riče k in njegov pre^rešek je tem težji, ker je začel vlačiti po časopisju stvar, o kateri je dobro vedel, da se odbor z nje istočasno bavi. Odbor Politrčnega društva Edinosti > v Gorici smatra za svojo dolžnost, izraziti svojemu predsedniku polno zaupanje in mu izreči loplo zahvalo za njegovo dosedanje delovanje. Dvigamo obenem najodločnejši protest proti temu. da je društveni član dr. Gabršček na fako nedostojen način napadel državnega poslanca Virgilija Ščeka, ki žrtvuje ves svoj velja tudi za naše društvo v Gorici in drugače, to zdrav razum pove, biti ne more. V Gorici, dne 17. septembra 1922. Za pol. društvo «EdfnosU t Gorici; Dr. Bitežnik, 1. r. Krizman, 1. r. vici oktobra svojo prvo veselico. Na sporedu bo več pevskih točk, mo5. in meš. zbora, večja kmetska igra štiridejanka m deklamacije. Natančnejši spored bomo še pravočasno objavili. Že sedaj se na opozarjajo vsi ljubitelji kulturnih prireditev in veselic, da si pripravijo potnico in pod kovane čevlje ter, da posetijo našo prvo veselico. Torej na svidenje! Dva prsta pod vozom. Trpin Stanislav, star 14 let, doma iz Ravnice št. 13, je hotel ravno premakniti voz drv v tek, ko je padel na tla tako nesrečno, da mu je voz zmečkal s kolesom dva prsta na desni nogi. Padel je od bolečin v nezavest, prvo pomoč so mu podali doma, potem pa je bil prepeljan v bolnišnico v Gorico. Goriški brivci naznanjajo, da bodo imeli od 1. oktobra pa do 31. marca odprte brivnice od 8. ure zjutraj pa do 7. ure zvečer. Zažgan avto. Pred par dnevi je peljal kami-jon inženirja Giovannija Saiov v Monfalcone, ko pa je prišel na cesto blizu Mirna, ni hotel radi nekega nedoslatka več dalje. Šofer je spravil kamijon v kraj, a ko se je vrnil, da defekt popravi, je bil kamijon od neznanih storilcev zažgan. Potrtim srcem javljamo pretužno vest, da je naša ljubljena Rezina Mahne roj. Ufcevlf danes zjutraj, ob 3. uri, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminula. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo ob 4. uri pop. iz hiše žalosti v HruSici št. 16. HRUSlCA, 30. septembra 1922. 627 Žalujoči družini Ukovfč in Mahne. m Mali oglasi KRČMARJA s kavcijo iSče «Novo konsumno društvo* v Barkovljah. Ponudbe naj se po- Ijejo odboru do 3. oktobra t. 1._1760 VOZNIK z lastnim konjem fn vozom se išče za mlekarno. Stalna služba. Ponudbe Via Torre bianca 21, IV. 1808 SLUŽKINJA za vsa dela se iifie. Ponudbe Via Torre bianca 21, IV. 1809 VDOVEC, upokojen s stalnim delom, stanovanjem in pohištvom žeU znanja v svrho že-nitve z vdovo ali gospodično v starosti 44 do 50 let, brez otrok, s primernim prihrankom. Ponudbe na upravništvo pod «Vdovec». 1807 V zavodu v Trnovem (osemrazrednica za deklice) se prične pouk 2. t. m. Za dve ali tri gojenke bi bilo še prostora. Iz Divače. Po par mesečnem poletnem odmoru prične zopet pevsko-izobraževalno društvo «Divača-Ležeče» z rednimi pevskimi vajami. Žalibog je izgubilo med tem časom večje šievilo svojih članov iz raznih vzrokov in radi vpoklica k vojakom. Toda te vrzeli se bodo nadomestile s svežimi močmi, z mladino, iki ji je na srcu napredek društva. V tem času si je društvo nabavilo precejšnje število knjig, katere posoja članom in nečlanom. 2elimo, da bi se jih vsi z veseljem posluževali, posebno v teh dolgih zimskih večerih. S tem bo doseglo društvo svoj namen, kateri je č», vsT svoje"'telesne" in duševne "sile Tzključ- [napredek in izobrazba naroda. 0<|bor. no našemu ljudstvu, brez ozira na vse osebne i Natečaj za nagrade trn obnovitev po vojni ugodnosti in na svoje zdravje. Obsojamo ta napad, odobravamo njegovo delo in mu izrekamo polno zaupanje. Prihajamo k stvarni vsebini napada. Odgovor, ki ga priobčujemo, ni namenjen gosp. dr. Gabrščeku, (kajti njemu so vsa pojasnila ra razpolago pri društvenih instancah), temveč naši javnosti. V nedeljskem članku Edinosti*: Kaj je 1 Goriško Stražo? trdi gosp. dr. Gabršček, da je bila Straža: od leta 1919 dalje skupno gl«:ilo goriških Slovencev, da ie pisala pametno, zastopala res interese slovenske na- poškodovanih krajev. Odbor za obnovitev Goriške s sedežem pri deželnem odboru v Gorici nam pošilja s prošnjo za objavo sledeče: V svrho da se bodo mogli vri prizadeti udeležiti natečaja za nagrade za obnovitev po vojni pošpodovanih krajev, ki ga je razpisal odbor za obnovitev Goriške, se je podaljšal rok za vlaganje tozadevnih prošenj do konca meseca oktobra t I. Omenjeni odbor pričakuje, da dajo vsi činitelji in vse gospodarske ustanove naše dežele temu prizadevanju vso svojo podporo, da se zagotovi kolikor mogoče dober uspeh in da se rodne enote in služila goriški politični orga-' spozna tudi izven naše po vopu hudo priza-rizaciji za glasilo. Pri goriškem pododboru je dete dežele delovanje, napor in požrtvovalnost obstoja! poseben uredniški odsek, ki je dajali prebivalstva naše dežele, da se ozdravijo te-listu smernice, nadzoroval uredništvo tervo- žke rane, ki jih je prizadejala vojna naši podil upravo. Z ustanovitvijo samostojnega dru- krajini in da se povrnejo zmagoslavni rfomo-štva za Goriško, da so se razmere korenito. vini zgubljena ah zmanjšana bogastva, spremenile, moč uredniškega odseka da je j Za pojasnila v stvari se lahko obrnejo pri-u<*asnila. i zadete stranke na tajništvo omenjenega od- ~Na to odgovarjamo sledeče: nikomur ni bilo bora, ki se nahaja pri deželnem odboru v Go-doslej znano da bi bil uredniški odsek «Gori- i rici (I. nadstr. soba št. 3.) ške Straže, kedaj ugasnil. Saj je vendar dr. j Iz Pečin. Tukajšnje bralno in pevsko Gabršček sam član tega odseka! Čuoimo se, I društvo « Planinka* priredi v drugi poh>- 25 LETEN mladenič, rokodelec pri drž. žel. želi znanja v svrho ženitve z gospodično,. 18 do 23 letno neomadeževane preteklosti, dobrosrčnega značaja, lepe zunanjosti in z nekaj gotovine. Upoštevajo se le resne ponudbe s sliko pod «JarosIav» na upravništvo. Tajnost strogo zajamčena. 1806 SOBA, lepa, zračna, se odda eni ali dvema osebama; na željo tudi hrana. Naslov pri uprav-ništvu. 1803 STANOVANJE, zračno, dve sobi, kuhinia, . shramba, pri Sv. Ivanu, zamenjam za enako v mestu. Naslov pri upravništvu, 1804 MEBLIRANA soba se da v najem. Scorcola S. Pietro 101, Penko. 1805 HIŠA z dvema stanovanjema, vrtom, vodo v hiši in stavbeno parcelo, dve minuti oddaljena od kolodvora Rakek, se proda radi družinskih razmer. Pojasnila v občinskem uradu v Rakeku. 1799 SOBA z dvema posteljema se odda enemu ali dvema miadeničima. Via Coroneo 1, V, 1800 MLADENIČ s srednjo izobrazbo in zadružnim tečajem, išče primerne službe tu ali na deželi. Ponudbe pod «Mladenič» na upravništvo. 1801 MLADA, inteligentna, premožna in samostojna gospoda, prikupljive zunanjosti želita znanja v svrho ženitve z gospodičnama. Ponudbe pod «Slavko, Robert* na upravništvo. 1802 15 LETEN trgovski vajenec z enoletno prakso, išče mesta v trgovini jest vin, najrajše v mestu ali v okolici. Naslov pri upravništvu. 1797 MEBLIRANA soba se odda gospodu. Via Giu-l lia 22, V. desno. 1798 SODE, prazne, 100—700 I, proda Ivan Milič, I Slivno št. 2 pri Nabrežinr. 1795 SOBICO, meblirano išče pošten železničar pri priprosti družini v bližini postaje Sv. Andreja. Naslov pri upravništvu. 1796 UGODNA PRILIKA!! KRONE, goldinarje plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačevati. Pondares«6, I. nadstr., desno. 57 GLASOVIRJE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, via Valdirivo 15, I. telefon 14-72. 17 STROJNO KOLARSTVO Fr. Bratina, Ajdovščina. Posebnost: ljubljanski vozički, pari-zarji do osem ton z jamstvom. Popravila karoserij, avtomobilov, mlinov, žag, poljedelskih strojev. Izdeluje kolesa in lesene dvodelne jermnnice po naročilu. Iščejo se zastopniki za Istro in Brda. 53 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic Ver valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 79 KULISNI MOJSTER se priporoča vsem društvom na deželi za postavljanje odrov in vsakovrstnih kulis. Josip Bizjak, Trst, via La-voratori 213. 74 HIŠA, v bližini tramvaja Sv. Save, z dvema sobama, kuhinjo ia vrtom, se proda po ugodni ceni. A. Pegan, Škedenjski hrib 762. 1794 TRGOVINA mešanega blaga, v zvezi z vino-in- žganjetočem, na dobrem prostor j, z obzirnim stanovanem za najemnika, se da v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Eveutuelno se proda celo posestvo. Proda se tudi velika štefaža in miza za trgovino. Naslov pri upravništvu. 170S PRSNI SIRUP za kašelj, reumazan proti trganju in druga domača zdravila ima vedno lekarna v II. Bistrici. 28/5 POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7. II. levo. 1594 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 13 do 19 v Trstu,-via Carducci 24, V. 1714 Trst, via Carlo Ghega 3, te!, mi prodaja po zelo nizkih cenah konle za vožnjo, težke is IoiiKe ter luhsuzne konje. Kočije vseh vrst, žardinjere, vozove. Opreme za kočije in vozove kakor tudi vse druge potrebščine. 631 oocoaoccoocoarjoc v Sežani i«. 31 je otvoril svojo prodajalno jestvin in raznega blaga na drobno in debelo po znatno znižanih cenah. — Prevzame naročbe na vagone. Priporoča se Juraj Abramović, poslovodja. a o o a o o o o o o o o cu tu o ŽELEZNE postelje s kovinastimi mrežami L 150.—, umivalnik z mramorom L 110.—, kovi-naste vzmeti L 95.—, otroške postelje. Turk, S. Lazzaro 10. 1783 MEBLIRANO stanovanje, obstoječe Iz sobe in; kuhinje, se radi selitve po zelo nizki ceni, proda. Guardiella Timignano 1702, Sv. Ivan. j 784 je premestil svojo odvetniško pisarno iz ulice Fabio Filzi 10 v ulito Glaclnfo Galllna it. 2, li, (vogal Goldonijevega trga) SEDLARSKI MOJSTER, prva moč, išče mesta tu ali na deželi. Ponudbe Stanko Smrdel Trst, Campo S. Giacomo 3, IV. 1792 15 BO 16 LETEN deček se sprejme kot učenec za pekovsko obrt. Samo zdravi in močni imajo prednost. Nastop takoj. Ante Mlakar, Sv. Peter na Krasu. 1793 TRGOVSKI POMOČNIK, železninar, izurjen tudi v Speceriji, išče primernega mesta, najraje v mestu. Ponudbe pod «2elezninar > na upravništvo. 1743 za Jabolka, ipil.poiiiovi Ins. m\ & VilSoulcil - Trst via Sanita A (vogal PorporaEla) 639 n POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-Ieli Vita, via Madonnina 10, I. 82 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pcrtot. Via S. Francesco 15, II. 19 HIŠA nova z osmimi parcelami zemljišča se proda za L 12.600. Nadrožica št. 11 pri Gor-! janskem p. Komen. 1770 1MZNAHIL0. co 2 Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je na novo otvorila o Postojni zaloga nagrobnih spomenikom v dvorišča gostilne Župan. GIUSEPPE SPECHAR Trst, Via S. Caterina 7 — Plazza Hazzini. Velika zaloga tu- in inozemskega sukna in blaga za moške obleke zadnje novosti. Velika izbera {zgotovljenih oblek za moške in otroke, površnikov, paletots, hlač, telovnikov fantasia, in nepremočljivih plaščev Tvrdka 01« Hazzini 36 M l. r,gier:r.a) (prej Via Nuova) naznanja svojim cenj. odjemalcem, da si je priskrbela za prihodnjo sezono veliko i z bero volnenega blaga za moške in ženske, kožuhovin, žameta, volnenih šerp in rut, kakor tudi fuštanja, belega in barvanega ter raznovrstnih okraskov. Vse no mmmfd eh. PODLISTEK Igralec, ki dobiva. . Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Iran Koštial 5 Poletni somrak traja dolgo; še takrat je bilo dovolj svetlo, ko so mornarji jadra te barke fcvijaij in potem veslali k < Trdn^avsketnu rtiću». — Spotoma je grbastr gospodar ladje, ki se mu bH jezik razvozlal, prav zgovorno seznanjal Metela z njegovo novo pridobitvijo. On da grad iobro pozna, ker je dostikrat peljal gori jrancoske gospode. «Punta deHa Fortezza« đa Se pripada h gradu. Tega še ni Metel vedel, pa je napravil tako dobro kupčijo? Da, res. H gradu da Je z visokim kamnatim zidom prt-liljuCen tisti v morje moleči skalni jezik, na čigar vrhu je bila zgrajena trdnjavica, carinama in morda tudi svetilnik za francoske vlade. Vse poslopje je iz rumene opeke; iz daljave se tako sveti, e varčen vojak mezde na stran deval. Vojak — pa varčen! Gospod Metel se je nasmehnil ter ostrmel. Ta v teku mnogih let pridobljeni zaklad, s tistimi v dim posušenimi ribami vred, bi vsakdo lahko ukradel odtod. Ne stražijo ga; še vrata so vsa na siežaj odprta. Toda kje je neki tisti* ki tukaj stanuje? Metčl je začel na glas po imenu klicati iskano osebo: «Mamzela Aksamita! > A na njegov klic se ni oglasil niti najmanjši glas. Naposled je zaslutil loputnice (samozaporna vratca) zraven ogn-jišča, kakršne so navadno v dalmatinskih hišah. Vzdignil jih je z železnim obročem, in spodaj je našel lestev, ki je držala iz poslopja doli Po njej (e plezal navzdol. Za poslopjem, na dolgem, oekem skalnatem jeziku je bil majhen vrt. Dobro prst so varovali visoki zidovi, da je ni odnesla burja, in pod varstvom tega zidovja so se ponašala figova m dokova drevesa, trte so se ovijale, plezajoč na napustek, polne dolgih grozdov. Pot je bila obrobljena z! rožmarinom. V kotu privezana, je meke tala koza. v dokaz, ila tukaj nt ona za vrtnarico. Za j roimarmosttni grmiči je Metčl nazadnje ugle-; dal človeško postavo, ki je okr*£ nekv .v j i metiho. ki je imela dog ročaj, v visoke kupčke. Tisto tedaj še tujo rastlino zovejo danes «krompir >. Bila je visoka, skoraj seženj dolga posLava, * širokimi pleči in močnimi kostmi. Njena obleka je bila montura cesarskih grenadirjev: bel frak z rumenimi našitki, modre odrske hlače, C ižm« na zateznice, na glavi takozvana Hoitz-miitze», čepica, ki se je dala zavihati. Na prs| uniforme je prišita velika, kakor dlan ob£'na< bronasta hrabrostna medalja,, ki so ?o cobU( veterani tistih čet, ki so bile premagale Napoleona, in pa manjši zlat zaslužni križec; .ia našitkih prišite tri zvezde značko, da je bi! Krabri vojščak upokojen s naerdniškim činem. Obraz te vojaške postave je od solnca /ago* rel, bronast epolti, poteze trde, zgrbanlcn« f odrvenele kotičke; goste obrvi obsenčujekf odločno se iskreče črne oči, niti brk niti braae ne nosi, ampak mesto njih nekaj brazgotin s4 udarca s sabl'.o, pipa s kratiko cevjo vleče vojakova usta, ki so prezirljivo navzdol ji^ejjp-njena, še bolj doli. — «Hej, hrabri Dober dan!» ga pozdravi gospod, ki ga obiskati. Nato pretrga vojak kopanje in tira, dvigajoč roko k čepici, in potem vpralit opirajoč se z obema rc.kama na ročaj mitske, kaj gospod želi. «Oprostite, da vas motim v vašem > levi* -a, ki pa kot sodelujoča nista mogla j podati komisiji svojih izjav — je sledeče: Prvo je dejstvo, da ni bilo pričakovati takih uspe-j hov, kakršne so dosegli posamezni zbori. Izjava komisije se je pri svoji klasifikaciji ome- j jila le na najbolj mankantne točke proizvajanj, ker prireditev popolnoma natančnega, do pi-čice izčrpnega ocenjevanja ni pripuščala. —' Predvsem so bili pohvaljeni pevski zbor iz Ri-hemberka (dirig. Sever), pevski zbor iz Barkovelj (dirig. Cermelj) in pevski zbor iz Tomaja (dirig. Kosovel). Uvidelo se je, da imamo mnogo dobrega in zelo zmožnega pevskega materijala, s katerim bi se dali doseči najboljši uspehi. Uvidelo se >2 nadalje, da vlada med našim ljudstvom veliko zanimanja in razumevanja za stvar. Tre-' balo bi le nekake vezi med posameznimi zbori, t trebalo bi nakega centruma, odkoder bi dobivali ras vete in navodila za. delovanje, ki bi nas privedlo do one popolnosti in dovršenosti, s katero bi se lahko ponašali tudi pred drugimi. — M. Kogoj, ki je v svojem govoru kot predsednik komisije razglasil oceno, je pri tem pozval vsa pevska društva, naj se prijavijo na naslov: «Zveza pevskih društev*, Gorica, Via Carducci 4, II. Paternoli. 60) 311 Urama In zlatarna Lorenzo Hocor Trst Via Udine 26.« y§Iika iziisra nr. ziafeBi&f mhrn Maja i M u itate po mirti® ceasl. Ob nedeljah se zglasitev v via Ud ne 33, III. ur falafon 4-30 folefon 4-30 Književnost In umetnost L. N. Tolstoj: Spoved, L zrezek je ravnokar izšla v umetniški založbi «Tre-h labodov*. Dobiva se v Trstu v knjigarni J. Štaka v ulici Milano 37. Cena knjigi je 4.60 lire. IVAN KERŽE 9 ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz itaBifllji, stskliifK. ha ■ m\\mt prsti. « TRST — Piazza San Giovanni Vesti z Notranjskega Idrija. Idrijsko županstvo naznanja da se bodo v tukajšnji občini vršili redni sejmi na sledeče dnave: na Velikonočno srecfo kramarski sejem, dne 16. maja ikramarski in živinski sejem, dne 15. oktobra kramarski in živinski sejem, dne 5. in 21. decembra kramarska sejma. LISTNICA UREDNIŠTVA Radi preobilice gradiva smo morali izpustiti tedenski gospodarski pre^ied. Prinesemo ga v prihodnji številki. Borzna por ožila, Trst, dne 30. septembra 1922. u-aeL uradu v Gorici. Via Trieste 43. Izredni predujmi za veliko in srednjo obrt. Zvezni kreditni zavod v Benetkah je ugodil predlogu deželnega odbora za obnovitev Goriške in bode sprejemal prošnje za predujme j Jadftnsfc« banlia..............119 za velike in srednje obrti, ki so bile poškodo- CostiUch....... • S59 vane po vojni, tudi po preteku 30. septembra Dilmatia..........................310 t. 1. in sicer dokler bodo na razpolago zalogi, GeroHmich . .......... *..... hi so bili dani na razpolago za industrijski kre-; Ljbera Triesttn«..............450 dit odrešenim deželam. Predujmi se bodo obre- j LIoyd ...................15Wj> štovali po 4.75$; in se zavarujejo s pravico j J--"J1"®«,!................. prednosti na vojro odškodnino, ki jo dolgufe OcMnia i 11 I I I I I I I I I I I I I I 153 država. . _ Premuda I * ! I ! ! I ! I I I I ! I I I I ! 361 Ker ni v ta namen pridržan pri /.vezcera Jnpcovich.................2&S kreditnem zavodu v Benetkah nikak poseben Ampelea........ ..........640 zalog za obrt naše pokrajine in ker se lahko - Cement Daln.atia . • ............355 zgodi, da se izčrpajo razpoložljivi zalogi in da Cement Spal j to . -.............312 se cd trenutka do tren v V t a lahko zaključi .sprejemanje prošenj, se nujno opozarjajo vsi prizadeti, da predložijo kolikor mogoče hitro svoje prošnje pri odfooru za obnovitev Goriške ogiske krone ;s sedežem pri deželnem odboru v Gorici v; avstrijske krone smislu predpisanih navodil, ki so bila svo-j čas J češkoslovaške krone obavljena. i - ' Tuia varoi« na tržaškem irjfai Trst, dne 30. septembra 1922. ..........— -03.Va -.05 ..........73.—.— 73 75 .....82.—.— 3->75 ..........14.50,— 15 50 • • • • • Podrobnejša pojanila daja tajništvo ome nje-1 j^L* ........ 185.— 2.10 Gorici • -- • • • nega odbora pri deželnem odboru v uum-i dolarji (L nadstropje, soba št. 31. _ ; francoski franki Tatovi po poklicu. Pri nas v Gorici je pa res švicarski franki luštnrr. Popolnoma svobodno se kretamo v vsa- angleški funti papirnati • kein oziru, še tatovi docela nemoteno izvršu- angleški funti, zlati jejo svojo nepošteno obrt. Tako so te napoieooi dni tatovi obiskali neko gospo Josipino Žni-deršič, stanujočo v ulici Cesare Battisti št. 5. Bila je namreč nekoliko odsotna, to priliko pa so porabili zlikovci, da so ulomili skozi okno v stanovanje, ki je v pritličju in so si vzeli za spomin s seboj zlato uro in škatlo v vrednosti 2300 lir. O tatovih ni sledu. — Pač pa so orožniki dosegi' te dni drug uspeh. Goriškim varnostnim organom sta že dobro znana dva tička, eden Maioli iz Veronese, a drugi Giovinazzo iz Vidma. Izvršila sta že nešteto tatvin, tako da preživljata večino svojega življenja v ječah. Ravno pred nekaj dnevi sta bila izDuščena po prestani zadnji kazni na svobodo a že sta se zopet pripravljala, začneta svojo karijero znova. To pot jima pa hi šlo po sreči. Orožniki so preveč pazili nanju. In res ju je dobil pred par dnevi neki orožn"\k v ulici Camposanto v precej dvomljivem položaju, postal je pozoren nanju in ju je ustavil. Imela sta pri sebi predmete, o katerih nista mogla izpričati, čigavi so. Peljali so ju na orožniško postajo. Eden je imel pri sebi tudi pismo na svojo ljubico, v katerem ji naznanja, da se bo izvršila v par dneh velikopotezna akcija. Na podlagi tega so zopet oba skupaj prepeljali v goriške zapore, kjer se bosta morala pokoriti radi svojih «visakoletečih» načrtov. I, Pevski dan v Rihemberku 24. septembra 1922. (Oficijelno poročilo). Ko se je v vrstah rihemberških pevcev pojavila misel, naj bi se v pevsko delovanje uvedla zdrava in čvrsta kritika, ki bi naše petje brezdvonftio dvigala, ni mogla ta misel dobiti na nikak način konkretne oblike. Omenjala se je velika pevska tekma, toda načrt se je zavračal kot preuranjen, kot neizvedljiv. Zaradi tega se je pevski zbor «K. s. i. <■•• 1 via Malcanton 7-13 OHISTVO Absolutno konkvren- 67) I I 1 ik Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. 2 Vogal m Valdirivo 27 — Via 30 ottobre 11 IzvrSuJe vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakaziia SHSkron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3 3|* °|0 netto 11 Vloge na tekoče račune po 4I|2°|0 Vozane vlog« obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedei banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad, Sarajevo, Split, Metković. Delnlika glavnice In rezerve: SHS kron 150.000.000.—. TeL št 5-18. Uraduje od 9 do 121/, in od 141/, do 16. I i J