Beseda o šolskem petju. Ne žvenka , ne cvenka Pa bati se nič; Živi se brcz plenka 0 petju ko tič. Vodnik. Da naš narod rad poje, se prepričamo slednji dan. Poseb110 vneta za petje pa je naša ljuba mladost. Slišati prepevati lepe pesnii slovenske, jih vsa zamaknjcna posluša, in serce ji veselja igra. Dobrotljivi stvarnik je naredil tako. Dasiravno pa je na.ša mladosi za petje zeld vneta, vendar lahko kmali vcsfljo do njega zgubi (kakor do vsake reči), ako ne ve učitelj dovolj spešno v tej reči ravnati. Menini, da je dobro, če 1. učitdj otroke le take pesini vadi, klerili napevi so lahki, prjjctiii in iniajo naroduega duha. Ako so napevitežki, se mora učitelj dosti bolj (ruditi, in tudi ucenci .se tako kuiali utrudijo, in zgube veselje do pcscin. 2. Posmi morajn t»'ti različne. Ako ,st> postavim vedno li^ cerkveiie ali pa zniiraj necerkvene učijo, se otroci petja kmali prisitijo in navelicajo. Skušnja uči, da st1 otrokoni še igia, ktcro večkral igrajo, primerzi. 3. Besede. morejo biti poštene, lcpe in lahko razuinljive in podučne. Ako pesniani tega inaiijka, je petje otrokoiu le dolgocasno, iu se ne inorejo ogrevati, tedaj jini tudi nc koristi, in je le polrata časa. Sploh niora učitelj v tej reči v.se poskušati, da pri otrocih veselje do p«'fja zbuja , goji in obrani. Posebuo radi otioci take pesmi pojejo, klerc njih doniače dela in opravila, ali njili vsakdanje življenje zadevajo. Prepričal seui r?e tega s 5. sestko g. Villiar-jevili pesem, ktere otroci — orac, plevica, grabljica iu nilatič — s takini veseljeui in nekako ponosno pojejo, da jih je vrselje slišati. Kdor si jih še ni preskerbel, naj si jili oniisli, ue bo iiiu žal. *_) Mobro pa je tudi, ako se učenci zraveu takili in cerkvenih peseni tudi se uče takih, po kterih se učijo poznavati iuienitne kraje ali dogodbe naše zemlje. Take so, post.: ,,Bleško jezero", ,,Pridi Gorenec" i. t. d. Da se pa niorejo učeuci takih peseni učiti, je potreba , da si jih v zvezke lepo in brez poiuot prepisujejo. To pa dajc učitelju in učencom dosti truda in zamude; tedaj bi bilo •) To se tako razume, da mora ucitelj pri teh in vsakih pesinih dobro prevdariti, ktera se tme podati in razlagati mladosti, ktera pa ne. »odn. dobro, da bi se tudi v tem pomagalo. Ali bi ne bilo pametno, ako bi vse pesmi, ktere so za učence pripravne, skupaj se zbrale, in natisnile ? Taka knjiga bi bila nieiida tudi za šolske darila pripravna. Pa tudi bi dobila niarsikterega prijatla, kteri bi jo radostno sprejel. *) Govekar. •) Tudi mi smo že davno tako raialili. Ako nani Bog da srečo in zdravje , bomo se kmali tudi tega dela lotili. Vr.dn.