Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljan Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politiiko glasilo UJU. - Poverieništvo Liubliana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2"50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197. Pošljite zanesljivo do 25. t. m. prijave naročnikov za 11. in 12. številko Zvončka Nadzorstvo verskega pouka. DRAGO HUDÉ: Med polletnimi poročili, ki jih morajo oddajati šolski upravitelji in nadzorniki o stanju šolstva, o pouku in vzgoji v šoli, se nahaja tudi vprašanje: kako se vrši nadzorstvo verskega pouka v šoli? V dobi konkordata, ko je bil učitelj še mežnar. nadzornik šole pa dekan v okraju, se je vršilo nadzorstvo veronauka na najsvečanejši način. V šoli so se ob koncu leta zbrali vsi župniki in kaplani iz obližja šole in vršil se je svečan izpit iz vseh predmetov pred dekanom, da so vsi videli, koliko so se otroci naučili v šoli. Seveda je izpraševal povečini le župnik veronauk, razredni učitelj v drugih predmetih ni prišel do besede, da se ne bi videlo njegovih uspehov in tudi, ker se je pouk v drugih predmetih smatral za nepotreben — vsaj tako se je postopalo, in vzgajalo ljudstvo za tako naziramje. Po »inšpekciji« je bila velika pojedina v župnišču. A ne samo ob koncu leta. tudi med letom je župnik zapostavljal ostale predmete, ki jih je poučeval učitelj, za vero-naukom. Župnik je prišel v šoio kadar je hotel in je učil veronauk toliko časa, kolikor se mu je poljubilo. Gorje učitelju, ki mu je oporekal in se je zavzel za svoje predmete, kmalu je o »upornem« učitelju vedel vse nadzornik — dekan in čul je, da so vsi drugi predmeti postranskega pomena, glavno je, da se otroci na-uče veronauka. Te razvade in predpravice duhovščine smo čutili dolbro tudi v Avstriji. § 1. drž. šolskega zakona je brenčal ob vsaki priliki nad učiteljstvom. Reakcijonarne stranke so natolcevaie učiteljstvo, »da meče križ iz šole«, »da hoče odpraviti veronauk iz šole« itd. Vse to se je vršilo z namenom, da si obdrži duhovščina nadvlado nad šolo s pomočjo ljudstva, ker jo je ob padcu konkordatske šole z novim šolškim zakonom v precejšnji meri izgubila. Človek bi mislil, da je z našo državo že popolnoma izginil reakcionarni duh konkordatske šole, in da so jenjale že predpravice duhovščine v šoli. Toda temu ni tako! Po deželi se vrši nadzorstvo veronauka še na dokaj čuden način, ki ne odgovarja ne zdravstvenim predpisom za otroke, ne pedagoškim načelom in tudi ne pravim pravnim nazorom o pravicah in dolžnostih. LISTEK. Zakon o narodnih šolah. (Dalje.) V drugem stavku drugega odstavka čl. 27. (prej 30.) je sprejeta za učiteljstvo važna dopolnitev in se ta stavek glasi: »Brez stanovanj za učiteljstvo in najpotrebnejših prostorov za šole se ne more ustanoviti niti ena šolat, niti en razred.« Radi čl. 31. in 32. v tiskanem tekstu se je razvila daljša razprava o učiteljskih stanovanjih po deželi in o vseh neprilikah, s katerimi ima radi tega opraviti učiteljstvo. Po. dolgem razmišljanju o tej stvari je bilo sprejeto mišljenje. da se načela, bodisi nia deželi ali pa tudi v večjih mestih, ne sme dovoliti izplačevanja stanarine v denarju, ampak se naj občine primorajo z zakonom k zidanju predpisanih stanovanj za učiteljstvo Radi tega ie bil čl. 27. izpopolnjen z novim odstavkom, ki se glasi; »Samo v večjih mestih, kjer se more najti za učiteljstvo udobno stanovanje, ni primorana občina zidati stanovanja za učiteljstvo niti po tem roku. Po naših nazorih so dolžnosti duhovščine glede pouka in šole prav enake, kakor za ostalo učiteljstvo in nimajo učitelji in nadzorniki veronauka prav nobenih predpravic in tudi ne kakih izjem. Ponekje je ukoreninjena še vedno grda navada in razvada, ali kakor sami »gospodje« to imenujejo »narodni običaj«, da citirajo dekani za nadzorstvo veronauka kar cele šole z otroki iz bližnjih šol v župno cerkev, ko nadzorujejo župnika. Šole imajo takrat prost dan, učitelji pa romajo z otroci svojega razreda v kraj, kamor so prišli gospod dekan k inšpekciji župnije in istočasno verskega pouka. Tako se zberejo v cerkvi otroci iz vseh bližnjih šol. Učitelji čakajo s svojimi razredi v cerkvi, da pridejo na vrsto in dogaja se običajno, da postaja otrokom ob dolgem čakanju v cerkvi slabo. * Skrajni čas je, da napravi šolska oblast takemu nadzorovanju verskega pouka konec. Mnenja smo, da se ima nadzorstvo verskega pouka vršiti enako, kakor nadzorstvo ostalih predmetov, t. j. med učno uro, v šoli. Prost dan ob takih prilikah se nam zdi protipostaven. Dolžnost dekana je, da pride v šolo in komo-diteta na račun otrok tu ni na mestu. Dolgo postajanje otrok v cerkvi, posebno če pridejo od daleč razgreti v cerkev, je škodljivo zdravju otrok. Najmanj na mestu je voditi otroke k inšpekciji izven šole, v oddaljeni kraj v slabem, deževnem vremenu. Lažje pride eden k več 100-tim, kakor da pridejo 1000 k enemu — radi komoditete. Saj ni šola radi nadzornikov tu, ampak so nadzorniki postavljeni radi šol. Najmanj na mestu je uporabljati posvetno učiteljstvo, da vodi otroke k inšpekciji verskega pouka, saj nismo postavljeni za policijsko službo katehetom in za vzdrževanje discipline za njihov predmet in to tudi ni službena dolžnost posvetnega učiteljstva temveč katehe-tov. kaplanov in župnikov, ki poučujejo veronauk! Gospodje nadzorniki verskega pouka naj se potrudijo v šolo, kajti doba konkordatske šole je minila, konkordat-ska šola je odpravljena in naj se odpravi še te njene ostanke. Tovariši v Macedoniji. »Narodna Prosveta« priobčuje poročila iz Macedonije, kjer mečejo oblasti vsled raznih denuncijacij učitelje v ječe kot roparje in tatove. Kakor da bi ne bili učitelji oni stan, ki edini širi med narodovimi masami nacionalno zavest! Ravno učitelji so dvignili v Srbiji narodno zaivest tako visoko, da so se ljudje bojevali zoper dušmanina tako, da so nase obrnili pozornost celega sveta. Macedonski učitelji zaslužijo priznanje v dvojni meri, ker izvršujejo tudi dvojno delo. Njihovo delo ni samo poučevanje mladeži in naroda na kulturnem in nacionalnem polju, ampak oni morajo biti vsak dan tudi na mejdanu s puško v roki zoper Arnavte, Skipetare in Bolgare. Kdor ni živel vsaj nekaj časa v Macedoniji, ne more poznati tamkajšnjih razmer, pa četudi čitaš najboljši opis. Vse te napade, rope, požige, posilstva moraš doživeti sam, vse te grozote moraš spoznati na lastnem telesu in lastni duši, potem boš znal ceniti svoje kolege, ki bivajo v Macedoniji. Vse te groze preživi macedonski učitelj dnevno. Tam so kraji tudi tako nevarni, da moraš vzeti puško s sabo, če greš na stranišče, ki je po tamkajšnjih navadah vedno nekaj korakov od hiše. Ce te ne napadeta Ar-navt in Bolgar, tedaj pričakuj volka izza grma. O, tudi jaz sem že imel posla z Ar-navti in z volkovi! In vendiair se najde sreski poglavar, ki zapira take heroje kakor hudodelce, a to samo na prosto sumničenje in denun-cijacije. Vse to samo iz mržnje do učiteljstva. Nekega učitelja so zaprli, ker je očistil šolsko dvorišče gnoja, toda župan ga je ovadil, da se meša med občinske posle. On je namreč očistil tudi malo občinskega dvorišča, ki se drži šolskega, pa ni mogel trpeti v šolski bližini nesnage. Drugega so zaprli, ker so pri njem našli puško. A stvar je bila sledeča: Za časa akcije in narodne organizacije proti bolgarskim četašem lanske pomladi se je med učitelje razdelilo orožje, ker so oni bili določeni za vodje kmečkih čet. Prednik aretiranega učitelja je bil premeščen ter je pustil v šoli puško za svojega namestnika. Zupan pa ga ie ovadil, da poseduje orožje brez objave. 5 dni je ležal v zaporu, dokler ga ni rešilo sodišče. Takih slučajev navaja »Narodna Prosveta več. Vsi pa so tako bagatelni, da ne zaslužijo niti disciplinarne kazni. Ne maram razsojati ali nastopajo župani in sreski poglavarji proti učiteljstvu iz strankarske strasti, ne maram vpraševati ali so učitelji radikali ali samostojni demokrati. Zame so ti ljudje narodni borci, ki so že pokazali v ognju s prosveto in z bombo v roki, da so vedno prvi v fronti za državo, za naše ujedinjenje, za našega kralja! Kdor tako dela, mu pač ne smeš ti, ki ležiš doma in sediš za zeleno mizo, delati krivice. Taki fanatiki so brez karakterja, ker se drže kvarnega naziranja, da je več vredno, ako vržeš kroglico v njihovo žaro, kot pa. da greš s prosveto ali z bombo v roki v boj za skupno domovino... Mi učitelji drugače mislimo in smo naziranja, da je taka politika škodljiva, ki se bo maščevala nad tistim, ki jo propai-gira in širi. Jugoslovensko učiteljstvo je moralo že mnogo pretrpeti — pomislimo koliko preganjanj smo prestali samo slovenski učitelji — preden smo prišli do svojega sedanjega stališča. Tudi Srbi so v zadnjih decenijah mnogo pretrpeli, in kakor sedaj, so se tudi v prejšnjih desetletjih pre-mnogokrat za nje odpirale oči. Toda naš srbski tovariš se ni nikoli ustrašil ne ječe, ne ognja, ne vragai On stoji na svojem mestu in bo stal, ko fanatikov že zdavna ne bo več! Naš stan je sedaj močan, včasih ni bil; toda ne mislimo, da smo sedaj že na koncu programa in stremljenj. Mi imamo še dolgo pot, in le bodočnost bo pokazala, kamo bomo prišli, če bomo korakali po sedanji poti vztrajno naprej. Marsikatera merodajna oseba in marsikateri naš šef še tega ne verjame, kakor tega ne verjame sreski poglavar v Bitolju. Petar Tijamič, ki je javno v hotelu zalučil vsemu jugoslovenskemu učiteljstvu v obraz: Učitelji so najslabša sekta! —Te klofute ne smemo spraviti v žep in ne smemo prej mirovati, dokler Petar Tijanič ne bo razrešen svojega mesta kot sreski poglavar. Pozivamo UJU v Beogradu, da ne neha prej. dokler ne dobimo popolnega zadoščenja radi psovke, ki bi se je sramoval izreči zadnji nepismeni pastir v divjih gorah nevarne Prokletije. Visokost stanarine določajo Oblastni šolski odbori, kot odškodnino za stanovanje.« Po tako izpremenjenem čl. 27. je bilo odločeno, da se naslednja člena (po tiskanem tekstu 31. in 32.) preneseta v prehodne odredbe, toda z ozirom na izražena mišljenja z novim besedilom, ki ga do prihodnje seje sestavi gospod D. Sokolovič. Nato sta bila sprejeta čl. 28. in 29. (v tiskanem tekstu 33. in 34.), nadaljevanje pa je bilo odloženo za naslednjo sejo. 16. decembra i. 1. se je razprava o načrtu nadaljevala, in sicer o čl. 35., ki se spoji v čl. 30. Ta člen, ki govori o premoženju šolske občine in kako in za kaj se sme uporabljati, je sprejet, kakor je natisnjen. Pri čl. 31. (36.) je bil izpuščen prvi odstavek, ki se zamenja z novo odredbo, ki se glasi: »Vsaka občina se mora vknjižiti na šolsko imetje.« Drugi odstavek tega člena ostane, kakor ie tiskan v načrtu. Čl. 32. (37.), ki govori o šolskem dvorišču in o tem, da se isto ne sme uporabljati za drugo kot za igrališče, je sprejet v celoti, z majhno izpremembo v drugem odstavku čl. 27. (v tiskanem tekstu čl. 30.), kamor se v srbski tekst dene besedica »uz«, ki pa v slovenskem prevodu ne dela razlike. Tendenca tega je, da mora imeti učiteljsko stanovanje lastno dvorišče, ki bodi ločeno (ograjeno) od šolskega. Pri čl. 33. se zadnji odstavek izpre-meni ter se glasi: »Proti tej rešitvi se more vložiti pritožba v teku 30 dni na ministra prosvete. Odlok ministra prosvete pa je kon-čnoveljaven. čl. 34., 35. in 36. so sprejeti v celoti. Pri čl. 37. (42.) je bila sklenjena važna izprememba v tem, da je vsota šolskega fonda od 50 povišana na 100 milijonov Din, a rok amortizacije je skrčen od 50 let na 20 let. Prišlo se je do čl. 38. (v tiskanem tekstu 43.), ki je važen in usodepolen za osnovno šolo, ker govori o izdržavanju šole. Vsi člani Glavnega prosvetnega sveta so se v načelu izjavili, da ne more dalje obstalti današnji sistem izdrževanja šol, ki je prizadel podeželskemu učiteljstvu toliko gorja in krivic. Zato pa se je razvila debata, ali naj ta čl. ostane v obliki po predloženem načrtu, ki določa, da se šole vzdržujejo iz državnega proračuna na račun dotičnih šolskih občin, ali pa naj se šole vzdržujejo kakor vse druge državne ustanove iz državnega proračuna, brez ozira na proračun dotičnih občin. Navajali so se razlogi, da je dovolj, ako država garantira šoli s tem, da cel proračun izplača iz svoje blagajne brez ozira, če je ona prejela denar od občine ali ne, in da je potrebno, da se šola ne odtegne popolnoma narodu kot ediina ustanova, ki mu je poverjena v oskrbovanje. Slišali so se razlogi, da bi se s tem odbila dobra volja pri onih, katerih zavest in iniciativa sta raizviti, in ki žele dati šoli več kakor pa so primorani. Na-glašalo se je, da ima vsaka šoia svoje samostojno življenje in razmere, v katerih se razvija, in je zato naravno, da se šole vzdržujejo na račun občiin. Nasprotno pa se je naglašala posebna možnost brezštevilnih zlorab, ker bi mnoge občine z ozirom, da itak vse plača država, naglo 'povišale svoje proračune s potrebnim in nepotrebnim, kar bi moglo speljati državo v težko finančno situacijo. Če pa padajo izdatki na račun dotičnih občin, se bo delovalo le v okvirju stvarne potrebe. Kje drugje ne bi čakali, da bomo šele morali protestirati. Predpostavljeni bi se morali sami sramovati takega uradnika in bi ga o pravem času morali sami odstraniti. Senca pade na vse. Ves učiteljski svet naj izve, da imamo v Jugoslaviji sreskega poglavarja, ki žalil nesramno javno učitelje, naj izve ves svet, da je žalil sreski poglavar oni stan, ki je največ pripomogel in deluje za državo. Dvigniti moramo svoj glas zoper vsako krivico, ki jo trpimo posamezno Sklepi in resolucije učiteljstva pri okrajnih društvih. cedonskimi tovariši. Naj nas čujejo vsi, da hodimo čvrsto po poti. ki pelje k pro sveti naroda, in učimo otroke in odrasle v edinem namenu in cilju čiste kulture, izobraženosti in ljubezni do Jugoslavije: vse druge priveske pa odločno zavra-čaano. Kadar bo učiteljstvo dvignilo narod do lastne razsodnosti, bo tudi za nas prenehalo tutorstvo in drugo, kar se še dogaja danes. Časopisne vesti o donošenju novega šolskega zakona. Nar. Pr os ve ta, 14. V. 1925: Kod Ministra Prosvete. Izvršni Odobr UJU posetio je 7. o. m. £. Ministra Prosvete u nameri da čuje njegovo mišljenje povodom raznih pitanja koja interesuju učiteljstvo a naro-čito pitanje zakona o nar. školama, koji bi trebao uskoro da prode kroz Narodnu Skupštinu. Na pitanje g. Vuksanoviča predsednika našeg Udruženja g. Ministar je odgovorio: da je on voljan da zakon 0 narod, školama bude što pre izglasan u Narodno j Skupštini i smatra da če se ovaj važan zakon uzeti u pretres najdalje do prve polovine meseca jula. Što se pitanja religijske nastave, koje je još uvek jedno od glavnih pitanja koje interesuje učiteljstvo g. Ministar je odgovorio: Da rešen je ovoga pitanja zavisi od shvatanja skupštinske večin,e ali želeti je da škoLa ostane potpuno nezavisna 1 slobodna od svakog stranog uticaja sem uprave i nadzora državnog. Nar. Prosveta, 14. V. 1925: Zakon o nar. školama. Na prijemu lzvršnog Odbora UJU 7. t. m. g. Ministar Prosvete izjavio je, da je projekat našeg zakona sada na raz-gledanju u Ministarskom Savetu. Čim se otuda vrati biče poslat našem listu, da se objavi. On se nada da če Zakon iziči pred Nar. Skupštinu u julu mesecu. Jutro, 17. V. 1925: Danes (16. t. m.) je kralj sprejel v avdijenci ministra prosvete Pribičeviča, ki je med drugim poročal vladarju o osnutku novega enotnega zakona o osnovnem šolstvu. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se minister Pribičevič pooblašča, da zakonski projekt predloži Narodni skupščini v razpravo in sklepanje. Novi šolski zakon uvaja v celi državi 8-letno šolsko dolžnost, uvaja za vse ozemlje institucijo krajnih šolskih svetov ter za vsako oblast oblastni šolski svet. Zakonski projekt sloni na modernih pedagoških načelih ter bo z izenačenjem vzgojnih načel v našem osnovnem šolstvu v veliki meri pospešil razvoj enotnega nacijonalnega mišljenja v našem narodu. A. ADAMIČ: Učiteljski pevski zbori — organizacija. Mnogo se tozadevno sklepa, obljublja in ne izvrši. Mislim tu na okoliške zbore. Trati se črnilo, par idealistov se trudi in končno smo tam, kjer smo bili. Ker se po naših zborovanjih toliko ugiba, kako naj bi se ožlvotvorili zbori, bodi namen teh vrstic, da s par potezami očrtam pot, ki utegne voditi do pozitivnega uspeha. Treba je pa veselja' in dvakrat volje. Na šoli je kak harmonij, -violina. Tam naj ta ali oni tovariš(ica) poučuje glasove pesmi, ki so določene za študij. Seveda je treba zopet nekoga določiti, ki se bo zavzel za to delo. V okrilju zbora naj se torej otvorijo odseki, kaiterih naloga bodi podrobno delo. Pri glavnih skušnjah, ki so ob priliki zborovanj, potem pevovodja nima pretežkega dela. IPevovodja mora voditi evidenco. Zato je potrebno, da se vsi, ki bi sodelovali, pismeno prijavijo obenem z navedbo glasa (prosim lj. ok.). Ob priliki prve skušnje pa treba določiti odsekove voditelje, da se jim, če potreba, dajo pojasnila, direktive itd. Pesmi za študiranje nai objavlja pevovodja v stanovskem glasilu. Notni materija! bo delal največ težkoč. Svetu- jem, da se za začetek pojo lažje pesmi iz pesmaric, n. pr. Mohorjeva pesmarica. Za prvo silo je tam mnogo lepih pesmi. Kasneje bi mogoče kdo proti odškodnini prevzel litografiranje posameznih glasov. Na ta način bi zajadrali, ¡ai morje je morje. Čemu vse to! bo rekel kdo. Zborujemo večkrat v manjših krajih. Ljudje so pač ljudje, pa čakajo, da bo nekaj. Pa ni nič — vino, klobasa in iz skrivnostno-sladkega navdušenja kaki — »škrjančki ;alli pa barka«. Pa je to že mnogo. To je eno. Petje je pa menda tudi nam samim v zabavo in razvedrilo. In to je drugo. Bolj agilnim zborom (prosim mešanim zborom) se odpira perspektiva za kako turnejo, akademijo. V takem slučaju bi bilo treba skrbeti za raznoličnost sporeda. Če tvori »Suus« po načrtu tov. Skulja. 5. Vsi člani društva se zavežejo, da pristopijo kot podporniki k »Podpornemu društvu za učiteljski naraščaj v Ljubljani«. 6. UJU posreduj, da se pripozna šolski oder kot učilo. —skl. Učiteljsko društvo za konjiški okraj v Ločah. 9. mjaa 1925. Sklepi. Učiteljstvo konjiškega okraja poziva UJU: 1. da — kot doslej — deluje neumorno na to, da državna uprava izpolni obveznosti napram svojim uslužbencem in izplača taikoj, odštevši predujme, dolgo-vano diferenco ¡od 1. oktobra 1923 do 30 aprila 1924, 2. da se prejemki z državnimi urad-niki-učiteiji poročenih državnih uradnic-učiteljic izenačijo s prejemki neporočenih, tako glede stanarine in osebnih do-klad. Princip: Za enako delo tudi enako plačilo! 3. da se odpravijo krivični draginjski razredi, kajti na deželi ie življenje iz-vzemši stanovanj, dražje kot v mestih, a vendar so prejemki nižji; 4. da pribori šolskim upraviteljem za njih posebno delo in odgovornost primerno nagrado, kar je možno tudi po čl. 40. uradniškega zakona. To ie tudi upoštevati pri končni redakciji šolskega zakona ; 5. da se poenostavi in pospeši nakazilo službenih prejemkov, pokojnin i. dr., da ne bodo čakali posamezniki na svoje borne prejemke do pol leta in še dalje, da mnoge celo smrt poprej zaloti, .kar izrabljajo protidržavni elementi za ro-varjenje in hujskanje proti državni upravi in državi sami; 6. da se avtomatično napreduje v vseli stopnjah osnovne in položajne plače ter stanarine, ker mnogi učitelji(ice) več let po usposobljenostnem izpitu ne dobe stalnega mesta; in 7. da se novi šolski zakon provede z vsemi izvršilnimi predpisi in naredba-mi do začetka šolskega leta 1925./26. in mariborske oblasti«. Po uradnih razpisih priredil Jos. Wester, inšpektor za srednje in strokovne šole. Cena 2 Din. Pri skupnem naročilu se dovoli 10% popust. Naroča se v »Učiteljski tiskarni«. Opozarjamo na današnji oglas! Naša kulturna organizacija. —bo Počitniški gospodinjski tečaj za učiteljice. Društvo učiteljic priredi letos v času od 1. julija do 31. julija gospodinjski tečaj za učiteljice Priglase je nasloviti na Anica Lik oz ar, Dolenjska cestar' št. 12 do 30. maja 1925. Stanovanje preskrbi društvo učiteljic. Spiošne vesti. — Zaostala izplačila na čekovnem uradu. Dan na dan dobivamo na strokovno' tajništvo urgence, da posredujemo v zadevi zaostalih izplačil glede plače, povišic, potnin, pokojnin itd. Obrnil p smo se v vseh teh slučajih na pristojna mesta, na prosvetni oddelek in računovodstvo, kjer smo se prepričali, da so nakazila računsko izvedena in že oddana čekovnemu uradu, ki pa izplačil ne more realizirati, ker — nima denarja. Baje doseza višina teh zaostankov na milijone dinarjev. Kje leži krivda tega zavlačevanja, ali v Ljubljani ali v Beogradu, ne moremo dognati, vsekakor pa moramo odločno povdariti, da tako postopanje finančne uprave nikakor ne dviga ugleda države. — Naročnike »Zvončka« in nabiralce mesečnikov nujno prosimo, da nam čim-preje poravnajo zaostalo naročnino. Mnogo dolga je še za' leto 1924. Skrajni čas je že, da se spomnite svoje dolžnosti naipraim »Zvončku«. Malo več reda bi bilo vsekakor pričakovati v plačevanju naročnine. Naj ne bo ta apel zopet brez uspeha. Upravnik. — Usposobljenosti izpiti za osnovne in meščanske šole, ki so se vršili pred izpraševalno komisijo v Ljubljani, pod predsedstvom ravnatelja A. Dokler-ja v času od 1. do 12. miaga t. 1. so imeli sledeče uspehe: 1. Izpit za meščanske šole so napravili: Rudolf Wagner in Milena Žun (za i. sk.), Katarina C e r n i v e c (z odliko) in Regina Gobec (za ll. sk.), Avgust Pe-trišič in Ana Mendn (s. Anunta) za III. skupino. 2. Špecijalne in dopolnilne izpite so napravili: Franc Zukovec za srbohrv. na osn. šolah, Gizela Doma za osn. šole s slov. učnim jezikom, Zora Orel-Iskra in Roza (s. Einanuela) Zunkovič za srbohrv. na mešč. šolah ; Božena Merijak, Milena Mohorič ter Ana Šavnik (z odliko) za ital. na mešč. šolali. — 3. Za osnovne šole so bili usposobljeni : a) s srbohrvatskim učnim jezikom: Slobodan Zivojinovič ter Ana Flego. b) s slovenskim učnim jezikom: Fr. Bitenc, Leopold Bonča, Franc Čuk, Josip Fatur, Valentin Frece, Ladislav Fur-lani, Edvard Gregorič, Janko Horvat, Edvard Hribernik. Bogdan Jurainčič, Gustav Luzner, Josip Makovec, Vekoslav Malnarič, Alojzij Maride, Rudolf Miculi-nič, Oton Oman, Zdravko Omerza, Viljem Puntar, Vlaidko Rapé, Dragotin Su-pančič, Anton Uršič, Tomaž Žargaj. Olga Bencina - Grilanc, Helena Čolnar, Jožefa Erbežnik, Frančiška1 Fakin, Henrika Ferjančič. Regina Judnič, Marija Koritzky, Ana Kušar, Ida Labernik, Amalija Leskovec, Bogumila Mervič, Helena Potočnik, Irena Premk, Marija Radin, Marija Rožaj, Vida Schott, Amalija Šli-bar, Julijana Weble. Frančiška Zajec, Leopoldina Zupančič ter Valerija Zurc. c) s slovenskim in nemškim učnim jezikom; Zlata Albert (z odliko). Helena Kreiner in Ana Sekuia. 4. Špecijalni izpit za petje na mešč. šolah: Friderik Dujc. Marija (m. Terezija) Pôck ter Helena (s. Assunta) Baho-vec. — Reprobirane so bile 3 kandidati-nje; med izpitom so odstopili 3 kandidati in 3 kandidatinje. — Šolska mladina v Preserju pri Ljubljani je zbrala za piruhe Jugoslovenski Matici 102 Din, za francoski šolski dan 25 Din. — 10-letnica. Vsem tovarišem maturantom ljubljanskega učiteljišča iz leta 1915. Deset let je minuto, kar nas je vojna furija razgnala na vse strani sveta. Malo nas je pošast ohranila, pa si vsaj mi srečni podajmo zopet enkrat prijateljsko roke! Zato se oglasite, da se domenimo. — Rudolf Horvat, Škofjai Loka. — Iščem 1 do 2 sobi za počitnice v kakem lepem kraju na deželi. Po možnosti ne daleč od železnice. Ponudbe na uredništvo »Učiteljskega Tovariša«. Pojasnila za neznane strokovne srbohrvatske izraze iz »Osnovne Nasta-ve« v »Polugodišnjih izveštajih« in strokovnih listov daje brezplačno uredništvo »Učiteljskega Tovariša«. Kdor želi po- jasnil naj pošlje uredništvu seznam izrazov in znamko za odgovor. — Himen. Poročil se je dne 14. t. m. tov. Gselman Božidar, srezki šolski nadzornik v Konjicah z gospico Elo Kastel-čevo iz Mirne na Dolenjskem. Bilo srečno! — Razpis dveh mest kmetijsko-go-spodinjskih učiteljic. Na podstavi pooblastila ministrstva poljoprivrede i voda z dne 10. februarja 1925 br. 44.383'I. se razpisujeta dve mesti kmetijsko-gospo-dinjskih učiteljic za potovalne gospodinj; ske tečaje po deželi. Zahteva se kvalifikacija za II. uradniško kategorijo. Pogoji za sprejem so: dovršena kmetijsko-gospodinjska šola in dovršeni seminar za gospodinjske učiteljice, nadalje uspo-sobljenostni izpit za pouk na kmetijsko-gospodinjskih šolah. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do 31. maja 1925 pri velikemu županu mariborske oblasti. — »Ljubljanski Zvon« je naprodaj, letnik 1878.. 1891., 1900., 1901., 1918. in posamezne številke mnogih letnikov ter II. letnik srbsko-hrv. ilustr. lista »Nada«. Pojasnila daje uprava našega lista. Naša gospodarska organizacija. —g Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani je prejelo 100 Din članarine, katere so vplačali: učiteljstvo tretje mestne deške osnovne šole v Ljubljani : šolski upravitelj Fran P r i s t o v -še k, učiteljica Zofija Peterlinova, učitelji G or j up Pavel, Recelj Alojzij, Smole Albin, Flere Fran, S a r -šon Pavel; učitelj I. mestne deške osn. šole Pavel Pleničar, učitelj II. mestne deške osnovne šole Alojzij Potočni k in strokovna učiteljica Helena Potočnikova. Hvala! Letošnji prejemki znašajo 4152.50 Din. književnost in umetnost. Vse tu navedene knjige in publikacije se dobe v učiteljski knjigarni v Ljubljani. Frančiškanska; ulica SI. 6. —k »Goriška Matica« obstoja že sedmo leto; a je jugoslovenski javnosti še bore malo ali pu prav nič znana. Je edina ustanova, potom katere zamorejo dobivati naši bratje onstran meje dobro, poučno in vsestransko koristno čtivo v njihovem materinem jeziku. Skozi cela leta njenega obstoja je izdajala letno po več knjig. Knjige so bile po pretežni večini poljudne in poučne vsebine. Letos bo izdala štiri. Knjige bodo sledeče: »Evfemija«, zgodovinska povest iz prvih časov krščanstva. Ta krasna povest bo nekako nadaljevanje lansko leto izdane knjige »Zadnji dnevi v Ogleju«. Knjigo je priredil profesor dr. Joža Lo-vrenčič. Druga knjiga bo »Zgodovinska povest iz tužne Istre«. Slovensko slovstvo pozna Ie malo povesti, vzetih iz življenja naših Istranov. In vendar so se odigravali v davnini pretresljivi prizori. Ti-le prizori bodo opisani v tej knjigi, v kateri bo vpletena ljubezenska drama mladega istrskega para. Knjigo je spisal profesor dr. Ivo Pregelj. Tretja knjiga bo životopis nesmrtnega velikana in ljubitelja mladine »Don Bosco«. Veliki duh tega čudovitega moža je bil opisan v iieštevilnih izdajah v vseli kulturnih evropskih jezikih. S to knjigo, ki bo bogato ilustrovana, dobimo Slovenci zicaio, kaj vse premore trdna volja in dobra vzgoja. Knjigo je pripravil profesor 1. Meze. Četrta knjiga bo »Koledar za leto 1926« s svojo restro vsebino in s slikami. Knjige bo izdala Matica v prvi polovici meseca septembra t. 1. Jugo-sloveni! Naši bratje onstran meje potrebujejo čti-va. Revni so, obubožali so radi raznih neprilik in zlasti vsled vojnih razmer, domovja so jim razbita. Omagujejo. Naša dolžnost je, da jim pomagamo, da jim lajšamo nositi njihov težki jarem, io našo sveto dolžnost bomo izvršili, če boino vsr brez izjeme pristopili h Goriški Matici; poleg zavesti pa, da smo izvršili našo sveto dolžnost, si bomo sami sebi nabavili poučno- ceneno čtivo. Naročnina znaša za celo leto Din 30 Poverjeniki imajo kot odškodnino za njihov trud, 10% nabrane svote. Oni poverjeniki pa, ki naberejo vsaj najmanj 50 naročnikov, dobe po en izvod od vsake knjige zastonj. Naročniki lahko plačajo naiočnino Din 30 takoj, ali pa šele ob prejemu knjig v mesecu septembru. Glavno poverjeništvo za celo Jugoslavijo se nahaja v Ljubljani, odkoder bodo dobivala poverjeništva vse nadaljne direktive. Vsako mesto mora imeti po več poverjenikov, vsak trg in vsaka vas pa vsaj po enega. Oni naročniki, ki želijo fungirati kot poverjeniki, se naprošate, da to sporočite na spodaj označeni naslov, da Vam bomo doposlali potrebne tiskovine in dali potrebna pojasnila. Predvsem apeliramo na našo mestno in podeželsko inteligenco kot no-siteljico velikih idej; pred idejo bratske vzajemnosti morajo izginiti vsi predsodki. Učitelj in duhovnik, vzgojitelja in voditelja našega ljudstva, morata v prvi vrsti vplivati in zastaviti ves svoj vpliv, da se Matica razširi povsod, da dobi1 dostop v vsako hišo. Navajajte zlasti šolsko mladino in mladino, ki se zbira po raznih društvih, odsekih in zvezah v to, da izpolnjujejo veliko nalogo, ki jo imajo kot Jugosloveni v lastni državi, to je, da nikdar ne pozabijo svojih bratov, ki ječe pod tujim gospodstvom in ki niso še tako srečni, da bi uživali vsestransko svobodo. Ker je ta naloga velekultui;nega in velezaslužnega značaja, pričakuje Matica, da bo našla v jugoslovenski javnosti vsesplošno odobravanje in izdatno podporo. Poverjenike prosimo, da nam naznanijo naslove kar mogoče hitro, da jim pošljemo nadaljna navo--diia. Naročniki, za katere bomo dobili natančne naslove do konca meseca maja, bodo natisnjeni že v letošnjem koledarju. Ker je čas pičel, bodo oni naročniki, za katere bomo zvedeli po 31. maju, prišli šele v imenik koledarja, ki bo izšel prihodnje leto, vendar pa z opombo, da so bili naročniki že tudi za leto 1926. Po možnosti bodo tudi oni naročniki, za katerih naslove bi zvedel! že po 31. lnaju, prišli v imenik letošnjega koledarja; vendar pa tega ne moremo za gotovo obljubiti. Na delo za naše brate, ki nas prosijo pomoči! Glavni poverjenik za Jugoslavijo: Karlo Gornik. Ljubljani!, Streliška ulica 6. Iz naše stanovske organizacije. Iz seje ožjega sosveta. -fpov 4. seja ožjega sosveta UJU poverj. Ljubljana dne 14. majal 1925 v Štorali pri Celju. — Navzočni: Jelene, Gnus, Dimnik, Dostal, Fegic, Hren, La-pajne, Potočnik. Tov. Močnik je radi bolezni pismeno opravičil svojo odsotnost. i. Dopisi: 1. Logaško učit. dnu št v o se pritožuje, da so v mnogih primerih izginili kompetentom koleki po 20 Din, ki so bili priloženi z,a rešitev prošnje. — Poleg že izvršene ustne intervencije sklene ožji sosvet še oficijalno vlogo na kompetentno mesto. 2. Ljubljansko učit društvo je poslalo vlogo, v kateri navaja, da je deležna srednješolska mladina brezplačnega ¡aimbulančnega zdravljenja na šolski polikliniki, osnovnošolska pa v Dečjem domu, dočim se meščansko-šolski iz neumljivih .vzrokov odklanjajo. — Ožji sosvet sklene, da odstopi vlogo »Društvu meščansko - šoiskega učitelj-stva«. 3. Mnogo okrajnih učit. društev je poslalo s svojih zborovanj resolucije, s katerimi se ostro izjavljajo proti vmešavanju nepoklicanih in ne-kompetentnih faktorjev v učiteljska imenovanja ter premeščanja in da se pojasni. razmerje ter kompetenca nekega baje obstoječega kluba demokratskega učiteljstva. — Ožji sosvet sklene, da se glede tega napravijo odločni koraki v razčiščenje in nadaljno postopanje. 4. Ljutomersko učit društvo se izjavlja za to, da naj izostanejo v naprej iz stanovskega glasila seznami in objave, ki spadajo po naiziranju društva edino v uradni list, tako n. pr. seznam volišč, komisarjev, volilnega reda itd. — Člani ožjega sosveta Gnus, Hren, Potočnik in urednik »Učit. Tov.« Dimnik branijo stališče uredništva, češ, da je bilo popolnoma pravilno in se je hotelo s tem samo dvigniti ugled učiteljstva; tudi je bilo priobčenje volilnega reda potrebno, zlalsti zaradi mlajšega učiteljstva in se mora upoštevati take slučaje baš zato, ker je list za vse članstvo. 5. Konjiško društvo želi odpravo kolekovanja šolskih izpričeval. — Dasi se je večkrat interveniralo, se sklene ponovna vloga na ministrstvo financ, na finančni in zakonodajni odbor narodne skupščine. 6. Isto društvo se obrača na poverjeništvo v zadevi sklicanja ankete glede jezikovnega pouka (ainalize). — Dopis ni povsem jasen in je sploh smatrati, da spadajo podobne zadeve pred okrajno učiteljsko konferenco. 7. Isto društvo pošilja resolucije v zaidevi gmotnih prejemkov (diference, draginjskih doklad poročenih učiteljic, odprave draginjskih razredov, priznanja funkcijskih doklad, poenostavljenja administrative) ter navajal več konkretnih primerov, da morajo čakati posamezniki po cele mesece na pripadajoče jim povišiee, potnine itd., zlasti nek tragičen dogodek vdove po umrlem tovarišu, ki je čakala pol leta na pokojnino in je ni dočakaJa, ker je tudi sama umrla, ostal pa je sin — sirota — brez vseh sredstev. — Ožji sosvet obžaloval-no obsoja tako postopanje uprave, kon-štatira pa dejstvo, da se je strokovni tajnik v teh navedenih primerih osebno na lastne oči prepričal, da predmetne zadeve ne ležijo v Ljubljani, temveč so bile že pred meseci odposlane v mariborsko oblast. Poverjenik je mnenjal da bo treba tudi v Mariboru nekoga, ki bo tamkaj interveniral v takih zadevah. Tov. Hren pripomni, da se bo nominiral tak zastopnik, čim se najde primerna oseba. 8. Logaško učit. društvo želi istotako več informacij administrativnega, pravnega in materijalnega zna>-čaja. — Take informacije bo podal tovariš Iv. Dimnik, ki se bo udeležil prihodnjega zborovanja tega društva. 9. i M a r e n b e r š k o učit. društvo pošilja resolucijo glede izvedbe čl. 40. čin. zakona. Resolucija se predloži ponovno pred forum pokrajinske skupščine. — V slučaju Lešnik se sklene poleg že izvršene osebne intervencije, da se pošlje vloga na velikega župana mariborske oblasti. 10. Laško učit. društvo želi diferenciranja označbe mladinskih knjig za nižjo, srednjo in višjo stopnjo. — Predlog se izroči prosvetnemu odseku. Enako predlog glede »Osnovne nasta-ve«, ki ima vse polno neumljivih tehniških izrazov, ki jih ni najti v nobenem rečniku. — Isto društvo naproša poverjeništvo za posredovanje, da se objavijo imenoma učencem prepovedana! separatistična društva. — Poverjenik pripomni. da prosvetni oddelek že zbira tak materija]. 11. Slovenska Šolska Matici prosi poverjeništvo, da napravi za članstvo svojega področja naročitev publikacij Slov. Šol. Matice za obvezno. Tov. Gnus pojasni, naj bi o tem sklepala že posamezna društva in da je uvedel tako obveznost že svoječasno pri laškem učiteljskem društvu. Predlog se izroči delegaciji na pokrajinski skupščini. II. Obvestila poverjeništva: 1. Poverjenik poroča, da sta bila s strokovnim tajnikom določena od glavnega odbora UJU v Beogradu kot zastopnika centrale za delegaita na, č i -novniškem kongresu, ki se je vršil aprila meseca v Ljubljani. 2. O anketi glede osnutka šolskega zakona je poročalo že naše stanovsko glasilo. 3. Vršila se je seja odseka za učiteljski naraščaj. Od zunanjih članov sta bila navzočna tovariša Hren in Skala iz mariborske oblaisti. 4. Odposlale so se prošnje za denarno podporo za nadaljno izdajanje stanovsko - strokovne knjižnice, za »Zvonček« in »Popotnik« in narodno prosvečivanje. 5. Več okrajnih učiteljskih zborovanj so se udeležili posamezni člani ožjega sosveta (Jelene, Dimnik, Dostal, Fegic) in so poročali o stanovskem položaju, o šolskem zakonu, o gospodarskem stanju organizacije itd. Poleg tega je predaval strokovni tajnik Dostal učiteljskemu naraščaju v Mariboru in v Ljubljani. III. Pokrajinska skupščina. Daljša debata se je razvila glede določitve referatov na pokrajinski skupščini. Glavni referat prevzame tov. A. Hren, in sicer o stanovski zavesti učiteljstva. Točen naslov referata se objavi pozneje. Glede ostalih referatov se pripušča določitev predsedstvu. IV. Proračun predloži glavni blagajnik tov. M. Fegic. Sprejmejo se predlagane postavke in izpremembe. Proračun se predloži pokrajinski skupščini. Nove tiskovine. Za učitelje. Za dijake. Prošnja za povišico......Din —'75 Dijaške legitimacije za znižano vož. Din T- Uverenje o službeni dobi . . . „ —'50 Pravila o končnem izpitu na mešč. Rešenje........... —-50 šolah..........„ 2- Seznam za znižano vož. obr. A (akthrni> „ —"50 Pravila o nižjem in višjem teč. iz- * „ „ „ , B (apok.) „ —50 pitu na srednjih šolah..... . „ , , , C(drul.ll.)„ --50 Za osnovne, meščanske, srednje šole in nadzornike. Polugodišnji izveštaj .............................8'- Spisek letnih in izpitnih ocen učencev (učenk) za meščanske šole o končnem izpitu. Pola............................2 ■ Spisek letnih in izpitnih ocen učencev (učenk) o nižjem teč. izpitu na sred. šolah . 2- Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. V. Slučajnosti. Oglasi se tov. Lapajne s predlogom, da se uvede obveznost mesečnih prispevkov po 10 Din za »Učiteljski konvikt« oziroma »Učiteljski dom« za vse organizirano članstvo poverjeni-štva UJU Ljubljana. Svoj predlog hoče utemeljevati na pokrajinski skupščini. Gibanje okrajnih druStev Y Sloveniji. Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI IN SEVNISK1 OKRAJ zboruje skupno z laškim učiteljskim društvom dne 6. junija 1925, začetek ob 9. uri v dvorani hotela »Triglav«. Ob 8. uri zboruje prosvetni odsek istotam. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. »O načrtu šolskega zakona« podava tovariš Ivan Dimnik, Ljubljana. 4. »Delovna šola«, nadaljuje tov, Bregant. 5. Slučajnosti. Tovariši upravitelji naj prineso seboj tiskovino »Polugodišnji izveštaj o stanju škola«. — Zaradi obeda naj javi vsak udeleženec po dopisnici — aH tudi vsaka šola skupno — svojo udeležbo tovarišu J os. Kladniku, Se vnica. Pride jo naj tudi oni, ki so že nekaterikrat izostali! Nečlani istotako dobrodošli! — Predsednik = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v soboto 6. junija t. 1. v šoli v Framu, železniška postaja Račje-Fram. Dohod vlakov bo pravočasno objavljen po novem voznem redu. — Vse leto smo delovali na pedagoško - didaktiškem. šolskem, znanstvenem in vobče kulturnem polju: zato naj nam bo to zborovanje v oddih in uteho. Noben tovariš in tovari-šica naj ne manjka! Disciplina nad vse! Predsednik. Poročila: + OBČNI ZBOR OKRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA KRANJ-SKI ŠOLSKI OKRAJ V KRANJU. Predsednik pozdravi poverjenika tov. Luko Jelenca, nove člane ter vse, ki so prihiteli v tako obilnem številu na zborovanje. (Navzočih 79 članov). Spominjia se v minulem letu umrlega tov. Luke Albrehta. V počaščenje njegovega spomina se dvignejo navzoči s sedežev in mu zakličejo »Slava«. Nato omenja žalostno dobo, ki smo jo doživljali ob pričet-ku šolskega leta. Občutno je oškodila učiteljstvo ter je morala roditi reakcijo. Iskreno čestita tov. sreskemu prosvetnemu ref. Iv. Rusu k visokemu odlikovanju. povdarja njegovo odlično in neumorno delovanje v šoli in izven nje ter poživlja članstvo, naj sledi njegovemu vzgledu v vsakem oziru. Ko se tov. sreski prosv. ref. I. Rus v toplih besedah zahvali za častitke, konštatira predsednik sklepčnost in otvori občni zbor. Poročila funkcionarjev sprejme občni zbor z odobravanjem na znanje ter da tov. And. Sepaherju kot blagajniku na predlog pregled, računov tov. Anke Mahuljeve absolutorij za minulo upravno leto. — Po živahni debati, v kateri poverjenik tov. L. Jelene podrobno poroča o »Podpornem društvu za učiteljski naraščaj«, sklene zbor, da pristopi, in sicer društvo kot ustanovni, članstvo pa kot podporni člani, sočasno pa stori vse, kar bo v njegovi moči, da provede akcijo za »Učiteljski konvikt« do skorajšnje ugodne rešitve. Članarino s prispevkom za »Podporno društvo za učiteljski naraščaj« plačajo': redni člani 168 Din! poročene učiteljice 98 Din; upokojenci (neprevedeni) 108 Din; otroške vrtnairice in učiteljice ženskih ročnih del 128 Din za leto 1925. pri svojih poverjenikih na šolah. Z odobravanjem sprejme zbor podrobno poročilo tov. sres. prosv. ref. I. Rusa o delovanju in sklepih prosvetnega odseka ter odobri predlagano listo odsekovih članov, t. j. tov. Jos. Bertoncelj, Alfonz Inkret, Janko Kokalj, Mirko Kregelj, Ant. Lovše, Marija Ma-lenškova, Ana Pilbachova, Mirko Ro-jina. Volitve. Predsednik tov. Fran Luz-nar se zahvali zai event. ponovno izvolitev, ker iste ne more sprejeti, ker stopi v tekočem letu v pokoj. Novoizvoljeni odbor se konštituira sledeče: predsednik tov. Josip Lapajne; podpredsednik tov. France Rant; tajnik tov. Stanko Završnik; tajnikova nam. tov. Franja Slaparjeva; blagajnik tov. Ant. Sepa-her ter odbornika tov. Marija Malen-škovia in tov. Ant. Lovše. Referat. Tov. Josip Lapajne poroča nato izčrpno o načrtu zakona o narodnih šolah ter o pripombah, ki jih je stavila anketa UJU — pov. Ljubljana k za- konu. Referatu je prisostvoval tudi sreski poglavar g. svetnik Josip Žnidar-šič. Navzoči so z zanimanjem sledili poročilu o končnoveljavni ureditvi najvažnejšega vprašanja in so stavili po vsestranskem razmotrivanju izpremi-njevalne predloge, da jih tov. referent kot član ankete po možnosti uveljavi. Za temeljito poročilo se zahvali tovariš predsednik referentu, zbor pa mu z živahnim aklamiranjem izrazi svoje priznanje in zahvalo. Sklep. Tov. predsednik Fran Luzniar se zahvali vsem, ki so ga podpirali v njegovem 35-letnem delovanju pri društvu, poživlja navzoče k vztrajnemu delu v šoli in izven nje ter zaključi ob V2I4. uri občni zbor. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ je imelo svoje redno zborovanje dne 4. aprila t. 1. v Ormožu. Navzočih je bilo 38 od 53 članov. Pozdrav. Društveni predsednik tov. Josip Rajšp otvarja zborovanje želeč, da bi se s probujajočo naravo tudi v s i člani vzbudili k novemu delovanju. Dopisi. Tu je predsednik poročal o zadnjem občnem zboru »Učiteljskega doma« v Mariboru, da se namerava že v tej jeseni sprejeti nekaj učiteljiščni-kov v oskrbo, seveda v najskromnejši meri ter je sam predlagal, da se zvišia članarina za »Učiteljski dom« na letnih 100 Din, in utemeljeval potrebo in izvedljivost svojega predloga. Predavanje, a) Tovariš Srečko Vit-tori je predaval »O utisih iz Srbije«. Podal je prirodne krasote, prosvetne razmere, narodne šege in posebnosti; naglasa!, da so Srbi napram Slovencem zelo prijazni in hite v gospodarstvu, obrti in trgovini, v katerih panogah so zaostali, brzo naprej. Poročevalec je razkazoval tudi slike s svojega potovanja. — b) Tovariš Lovro Farazin je govoril »O vpivu časopisja na vzgojo«. Predavatelj je našteval škodljive vplive političnih listov na čustvenost naše mladine, omenjal osobito javna poročila in razprave 0 zločincih, objave sovraštva in osebnih napadov ter posebno vrsto inseratov. — Obema predavateljema prelepa hvala za njun trud. Izlet. Konec maja 1.1. priredi društvo poučni izlet po novo zgrajeni železnici v Mursko Soboto. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ je zborovalo dne 14. marca 1925 v Konjicah. Udeležba je bda slaibejša kot na zadnjem občnem zboru, kajti od 58 članov(ic) je bilo navzočih le 40. V pozdravnem govoru je tov. predsednik izrazil veselje nad lepo zmago Narodnega bloka, opozoril na delo na novem osnovnošolskem in drugih prosvetnih zakonih, ki bodo trdni temelji pri notranji zgradbi naše edinstvene narodne kraljevine; čestital je nadalje trem tovarišem in trem tovarišicam k stalnemu nameščanju na dosedanjih oziroma novih mestih. Poudiarjal je zasluge k Sv. Trojici v Slov. goricah odhajajočega tovariša Goleža za naše društvo, kojega marljiv in vesten član je bil vso dobo svojega učiteljevanja, skoraj 15 let. želeč končno njemu in tovarišicama Iglarjevi in Drassalovi na novih mestih popolnega zadovoljstva. S prisrčnimi besedami se je nato tov. Golež poslovil od navzočih, izražajoč nado, da se društvo v bodoče spopolnjuje in razvija v čim največji meri. Zapisnik, dopisi. Zapisnik občnega zbora se prečita in odobri. Od dopisov je omeniti okrožnico podpornega društva za učiteljski naraščaj, v kojega se pristop prav toplo priporoča ter okrožnico zadevajoč razširjenje »Zvončka«. Predavanje. Vrlo zanimivo je bilo predavanje tovarišice M. Poznejeve »O razvoju slovenskega črkopisa«, kateremu je sledilo globoko zamišljeno razmo-trivanje vprašanja »O učenčevem prestopu v višji razred in o razrednikovem stališču« po tov. F. Friedlu. Splošno odobravanje je sledilo tovarišici predavateljici in tov. razmotrivalcu, kar bodi obema znak, da se kmalu zglasitai s kakšnim novim vprašanjem. Vprašalna skrinjica. Pri razpravi v skrinjico došlegiai slovniškega vprašanja je došlo do raznih naziranj v tej zadevi. Sklenilo se je naprositi UJU — pover. Ljubljana, da skuša z merodajnimi faktorji povzročiti sklicanje posebne ankete, ki naj prouči natanko današnje stanje jezikovnega, zlasti slovniškega-pra-vopisnega pouka. Doseči je v teh stvareh enotnost, ki je kaj potrebna za) osnovno, pa tudi. za srednje in višje šolstvo. Slučajnosti: V narodno - prosvetni odsek se izvolijo tov.(ice): Mravljak K-, Gselman, Bercé Al., Režabkova Tončka in Bezlajeva Marija. Na pokrajinski skupščini zastopajo društvo predsednik tov. Kržič J., nam. tov. Strigl A. in delegata tov. Bercé Al., tovarišica Kavec M., nam. tov. Sega Fr. in tov. Šolar Fr.; na glavni skupščini UJU pa tov. Brglez Fr., nam. tovariš Kržič J. Končno se je sprejel predlog tov. Kržiča, ki prosi UJU — pov. Ljubljana, da naj deluje neumorno na pristojnih mestih na to, da se čimprej razveljavijo točke taksnega in pristojbinskega zakona, y kolikor se tičejo kolkovanja osnovnošolskih spričeval + MARENBERŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj redni občni zbor v sredo, dne 1. aprila 1925 ob 9. uri dopoldne ' v šoli v Vuhredu. Izmed 38 članov je bilo navzočih 27. Predsednik tov. Golob pozdravi navzoče, posebno še gosta gdč. učiteljico Elsniik in tov. Koprivo, kateri je priglasil pristop k društvu. Nadalje pozdravlja na novo vstopiivše člane: Tomažič Vlasto, Puhr Dragota, Hudales Oskarja, Kogelnik Marka, Iglar Rajka in Lintner Nado, kateri obenem častita k poroki. Nadalje se predsednik poslovi v prisrčnih besedah od tov. Andreja Pirjevca. ki odhaja v Loče ter od tov. Maksa Pirca in tov. Olge Knapičeve, ki odhajata v Žalec. Obžaluje, da odhajajo iz našega okraja, ker so bili zvesti člani našega društva ter jim na novih mestih želi obir lo sreče. — Končno omeni, da je po čas-niških vesteh premeščen tov. M. Lešnik, šolski upravitelj v Marenbergu, po službeni potrebi, k Sv. Duhu. Zopet nov slučaj kršenja učiteljske stalnosti, proti kateri je zavzelo naše društvo odločno stališče, ker tako postopanje ne more biti v korist šolstva in v ugled učiteljskega stanu. Došli dopisi se prečitajo. Rešitev dopisa »Podpornega društva za učiteljski naraščaj v Ljubljani« se odloži. V narodno - prosvetni odsek se volijo sledeči tovariši, odnosno tovarišice: Womer Iv., Tomažič Vlasta, Kogelnik Drago, Hauptman U. in Vidmar Ivanka. Poročilo o seji širjega sosveta UJU v Ljubljani poda tov. Hauptman, za kar se mu izreče zalivala. Občnega zbora »Učit. doma« v Mariboru se je udeležila tov. Bračičeva. Iz njenega poročila smo posneli potek občnega zbora. Tov. predsednik se tudi njej prisrčno zahvali. Letno poročilo tajnice izkazuje: V preteklem letu je štelo društvo 34 članov. Povprečna udeležba pri članih je bila 55%. Tekom tega leta je bil upokojen tov. S. Viher, izstopil pa je iz društva tov. Robič vsled premestitve v Limbuš. Društvo je imelo 4 zborovanja in eno odborovo sejo. Poročilo blagajnika: Dohodkov je bilo 4133 Din 50 para; izdatkov pa 2417 Din. Račune sta pregledala tov. Pire in tov. D. Kogelnik in našla vse v najlepšem redu. Volitve. Izvolil se je sledeči odbor: Predsednik tov. Joško Golob; podpredsednik tov. U. Hauptman; tajnica Olga Bračičeva; blagajničar Visočnik; odborniki: Iv. Vidmarjeva, I. Womer in I. Vidmoser; namestniki: R. Golobova, Vollmaier in Drago Kogelnik. Preglednika računov: A. Runovc in Kogelnik. Predavanje. Tov. Mencin iz Prevalj poroča o »Predlogu osnovnošolskega zakona«. Z zanimanjem smo sledili tov. poročevalcu. Zal, da je bil čas tako kratko odmerjen, da bi se še lahko o tem razvila debata. Za obsežno poročilo se mu tov. predsednik prav prisrčno zahvali. Sprejme se sledeča resolucija: »Poživljamo Pov., da se z vso odločnostjo zavzame zai to, da se prizna našim obmejnim. hribovskim, od prometa oddaljenim. v samoti ležečim šolam ugodnost, ki jo predvideva čl. 40. urad. zak.« V poštev pridejo šole: Remšmik, Pernice, št. Jernej. Sv. Primož, Sv. Anton in Kapla. Sprejme se članarina, kakor je določil odbor, in sicer za redne člane 150 Din; za učiteljice poročene s tovariši 80 Din; za upokojence 90 Din in za učiteljice ženskih ročnih del in vrtnarice pa 110 Din. Kaj vse obsega Humekova „šolska ročna knjigoveznica". A. V kaseti: (Od spredaj navzad.) 1. Spodnji tramič knjigov. stiskalnice, obenem osnova šivalnice s špranjo za vpeljavo traku. • 2. Zgornji tramič stiskalnice (sleme). 3. Slemence za šivalnico s špranjo za vpeljavo traku. 4. Zlebilo za modeliranje hrbta na platnicah. 5. Železno ravnilo za obrezavanje in rezanje lepenke. 6. Leseno ravnilo za risanje. 7. Dve vložni deščici za stiskanje. 8. Dva vijaka (svečki) za stiskalnico. 9. Levi in desni tramič za knjigov. oblič. 10. Dva spajalna klina za knjigov. oblič. U. Lesen vijak za knjigov. oblič (narezalec). 12. Dve matici (kozliča) za knjigov. stiskalnico. 13. Dve okrogli matici za šivalnico. 14. Vreteno s sukancem, vezalnim in oglavnim trakom in z blazinico za ši-vanke. 15. Pokrivalna deska, ki se uporablja na spodnji strani za rezanje, na zgornji kot plošča šivalnice (mizica). B. V pokrovu. (Od vrha navzdol). 1. Vložek zai lepenko, platno in papir za platnice in všitek (zunanja in zno-tranja prevleka). 2. Škatlja z dvema nožema, škarjami, žaigico in knjigov. kostjo (gladilom). 3. Železna kljuka za rezanje v pravem kotu. 4. Lesena kljuka za risanje pravega kota. 5. Ročni brusni kamen (osla). 6. Škatljica z vijakom, rezilom in za-gozdo za knjigov. oblič in z zagozdami za pritrditev traku v šivalnici. 7. Trije pari vložnih desk za knjige različne velikosti. Opomba; Stiskalnico uporabljamo le izven kasete, šivalnico pa v kaseti tako, da postavimo spodnji tramič z nogami navzdol ob sprednji stranici kasete v pripravljeni zarezi. Nato postavimo oba vijaka (svečki), navijemo na nju okrogli matici in položimo vrhu nju slemence s špranjo. Traka, ki šivamo na nju knjigo, vpeljemo v primerni razdalji skozi spodnjo in zgornjo špranjo in ju pritrdimo spodaj in zgoraj z zagozdami. Ko smo vzeli iz kasete vse, kar potrebujemo za šivanje, položimo pokrivalno desko na prejšnje mesto nazaj, da tvori pri šivanju mizico. Zgornje strani deske ne uporabljajte za rezanje, dlai ostane gladka! Režite vedno v smeri lesnih vi-ter in ne povprek. SI. 1. kaže stiskalnico v navadni uporabi (po dovršitvi knjige) v stranskem ogledu. SI. 2. je prerez šivalnice v kaseti ob priliki šivanja. Deska za obrezovanje tvori mizo. SI. 3. je naziv sestavljenega knjigov. obliča. SI. 4. kaže prerez obliča ob stiskalnici kadar obrezujemo sešito knjigo. Knjigoveznica se naroča v Tvornici učil in šolskih potrebščin v Ljubljani« in stane kompletna 1150 Din. .. ____ Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Zamenjava. Katera izmed tovarišic v bližini Maribora bi hotela menjati učiteljsko mesto z istim v Središču ob Dravi? Oglasite se pri: Marici Cehovi, učiteljici v Središču ob Dravi. Za počitnice iščem 1 ali 2 sobi z uporabo kuhinje za 3 osebe v kakem lepem kraju nai deželi. Po možnosti ob železnici. Tovariše, ki so jim znani ponudniki, naj jih animirajo, da se javijo. Ponudbe je staviti na upravo »Učiteljskega Tovariša« pod nasfo-vom »Za počitnice«. Za pomlad in poletje! P. n. učiteljicam priporočamo ravnokar dosle angleške in francoske novosti za letne kostume kakor: Etamin, Eponge, Frotir, Crepe, Voile de laine i. t. d. Ugodni plačilni pogoji na obroke! Na željo se pošljejo vzorci. A. & E. Skaberne. LJUBLJANA, Mestni trg IG.