Poštnina plačana v gotovini NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani. Ma> riboru in Celju dostavljen nt, dom mesečno l Din več — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIST\'0 v Ljubljani, Knafljeva ul 5, telefon i1 1/22. 1/23, 3124. 1/25. 1/26. UPRAVA v Ljubljani Prešernova ul 54. telefon it 1/22. 3/23 3124. 1/25. 3/26. INSERATNI ODDELEK v Ljubljani, Pr*. Sernova ul. 4. telefon it 2492. Leto III. Uublfana, 4 februar a 1929 Stev. 5 »a deset w s B ničlo! Mraz, kakor ga v Sloveniji še ni bilo - Zimske nadloge v Ljubljani - Vremenska poročila iz raznih krajev Slovenije - Velike ovire v železniškem prometu - Smrtna žrtev mraza -Izredno hud mraz na Gorenjskem Ljubljana, 3. febr. Kar pomnijo stari ljudje in kakor beleži vremenska kronika, v Sloveniji še ni bilo tako silovitega mraza. Na svečnico je prej kanilo z blagoslovljene sveče kakor z ledene sveče na strehi. Starčki pravijo, da bo mraz še z vso svojo trdoto trajal dalje. V Sloveniji je zadnja dva dneva nastopila neverjetno huda zima. Temperatura je povsod v 24 arah padla kar za 5—10° C. Najhujši mraz vlada na Dolenjskem okoli Št. Janža, kjer ie danes zjutraj termometer beežil —30° C. Zamrznila je ponekod Krka, česar ljudje ne pomnijo. Temperatura je danes variirala med 23—30 C. Na svečnico je razsajala po Ljubljani, okolici in na Notranjskem silna burja, ali. kakor so jo nekdaj nazivali ^tari Ljubljančani «ta mrzla sapa s Kamniških plan in». Prenesla je začetno torišče svojemu besnenju v Ljubljano in se je izkazala kot prav dobra krotilka ljudi. S streh je sipa'a sneg in ga name-tavala po raznih ulicah, da so ponekod nastali celi zameti. Po mestu je vladalo pravcato mrtvilo. Zaradi burie in mraza je izostala oba dneva običajna opoldanska promenada v Šeleirburgovi ulici. Ljudie so se skrivali, se tiščali v toplih sobah in iskali zavet:a pred mrazom po gostilnah in kavarnah. Okoli stolne cerkve je burja še posebno močno gospodarila ter vrgla na tla neko damo, ki se sicer ni poškodovala, pač pa se z velikim naporom zopet dvignila na noge. Ker imajo dame sedaj praktične, •male klobuke, niso bile v nevarnosti, da jim burja z glave odnese pokrivalo, kar se ie pripetilo mnogim moškim. Mraz se je danes še znatno stopnjeval, bil pa je znosljiv, ker je burja utihnila. V splošnem ie bila nedelja izredno krasen zimski dan. Povsod jasno in nebo ažurno. Vremenska poročila Iz raznih važnih prometnih točk Slovenije smo oba praznika prejeli zanimiva vremenska poročila o povprečnem staniu temperature. Objavljamo jih v naslednjem vrstnem redu, stanje termometra v oklepajih se nanaša na soboto: Bohinjska Bistrica —23° C (—20°), Kranjska gora —24° C (—24°). Jesenice --22° C (-18°). Tržič —18° C (—13*), Kamnik v soboto —16° C. danes zjutraj je bila brzojavna in telefonska zveza s Kamnikom pretrgana zaradi sobotne burje; Celje —23° C (—19°). Brežice —21° C (-15°). Dravograd-Meža —238 C (—18°). Maribor gl. kolodvor —169C (—15°), Ljutomer —26° C (—28"). Ko-toriba —24° C (—17°), Novo mesto —25° C (—22°). Kočevje —244 C (—14°) Št. Janž na Dolenjskem —30° C (—26'), Rakek —24° C (—21°), Litfbljana g'avni kolodvor —26° C (—16°). Pripominjamo, da je bilo v prvih jutranjih urah stanje termometra še znatno nižje in so marsikod beležili —30° C. Borba kamniškega vlaka z burjo «Ta mrzla sapa s Kamniških planin* je podria na kamniški železniški progi več brzojavnih drogov. Zato je bila telefonska in brzojavna zveza med Ljubljano in Kamnikom pretrgana od včeraj do danes zjutraj. Drogovi so bili dopoldne zopet postavljeni in pretrgane žice popravljene. Težko borbo proti burji je moral prestati sobotni popoldanski kamniški vlak, ki odhaja iz Ljtfbljane ob 14.06. Na progi med Domžalami in Jaršami, kjer ie svet zelo odprt in izpostavljen burji, se je v soboto nakopiči'o snega skoro poldrugi meter visoko. Burja ga je tja nanesla. Ko je kamničan privozil do žametov, je obtičal in se ni mogel ganiti naprej. Odpeli so lokomotivo in poskušali, da bi ž njo prerili visoki zamet. Zaman Kmalu nato je prisopihal tovorni vlak iz Ljubljane. Ta je poskušal z druge strani odstraniti s podvojenimi močmi zamet. Zopet zaman. Končno so avizirali o nesreči Ljublja- . no. ki ie odpos'ala na mesto večjo partijo železniških delavcev, ki so progo očistili. Stroj pri kamniškem potniškem : vlaku se je deloma pokvaril. S težavo j je zato karnničan privozil v Kamnik i pozno v noč in sicer s sedeminpolumo zamudo. Burja je tako na kamniški progi popolnoma prevrgla in zmešala vozni red. Kamn ški vlak. ki prihaja običajno okoli 17.30 v Ljirb'jano. ie prispel še-le da- j nes ob 2.25 zjutraj s 567minutno zamu- i do. Vlak pa, ki odhaja iz Ljubljane proti ' Kamniku ob 18. zvečer, je odpeljal še-le danes ob 3. zjutraj. Naravno popolnoma prazen ter je vozil samo zato. da se je zjutraj vrnil iz Kamnika. Danes so vladale skoraj ves dan ne-prilike na kamniški progi. Jutranji tovorni vlak, obstoječ iz približno 10 tovornih voz, ki je odhajal okoli 8. iz Ljubljane, je obtičal zopet pri Jaršah na progi, ki je bila skoro na istem mestu ponovno zametena s snegom. Tovorni vlak si je tako pomagal, da je zače' voziti na kolodvor v Jarše samo po dva tovorna voza. Popoldne okoli 13. so odpravili iz Ljubljane proti Kamniku lokomotivo s snežnim plugom, da je popolnoma očistila progo. Velike zamude vlakov in oviran tovorni promet Zaradi silnega mraza so imeli vsi vlaki velikanske zamude. Lokomotive vzdrže mraz do —18® C. Hujši mraz že zelo ovira redni železniški promet. Slaba prede tovornim vlakom. Zarad; mraza je na kolodvorih zelo otežkočeno naglo razvrščavanje in ranžiranje tovornih vlakov. Zato prihajajo to orni vlaki v Ljubljano z zamudami do 10 ur. Če bo mraz še nadalie pritiskal s tako silo. bo tovorni promet zelo ogrožan in niso izključene razne omejitve tovornega prometa. Tudi mednarodni brzi in ekspresni vlaki so beležili danes in včeraj vel ke zamude. Večerni brzovlak iz Beograda je imel v soboto 416 minut nočni brzovlak 136 minut in SOS iz Milana 41 minut zakesnitve. Današnji jutranji brzovlak iz Beograda se je še posebno za-kesnil. Prispel je v Ljubljano mesto o' 8. zjutraj šele ob 16.20. torej prib'ižno s 480minutno zamudo. Še več'o zamu do je imel OSE iz Beograda. Mesto ob treh zjutraj je prispel v Ljubljano še'e ob 17. Zabeležena je bila 767minutna zamuda. Lokalni potniški v'aki prihajajo v Ljubljano enako z večjimi zamudami. Oba dneva, ko je delo počivalo, ie bil osebni promet izredno velik. Potniški vlaki so bili na vseh progah prenatrpani potujočega občinstva. Ve^Tcanski naval potnikov je bil na svečnico. Mnogi podeželski lovci so prihajaH v Ljubljano na tradicijonalni lovski ples. Še druge neprilike na progah Slična usoda, kakor na kamniški progi. je doletela potniški vlak na progi Kotariba—Cakovec Tudi tam je pri Dol. Lendavi obtičal v snegu potniški vlak. Ko so odkidali progo, je vlak nadaljeval vožnjo proti Lendavi, oziroma Čakovcu. Zaradi silnih žametov je včeraj in deloma danes zelo trpel redni že'ezniški promet med Rakekom in Pošto no. Burja ie nanesla na dvotirno progo med zasekami in soteskami do slovite «Rav; berkomande® toliko snega, da ga delavci niso mogli sproti odkidati. Po velikih naporih se je posrečilo očistiti sprva samo en t'r. po katerem se je včeraj in danes dopoldne vrš;l ves železniški promet. Vlaki so imeli zato tudi več;e zamude. Tržaški brzov'a-k se je zakes-nih nad eno uro železniški upravi se je končno posrečilo oč!stiti še drugo progo in je bil danes popoldne promet popolnoma vpostavlj^n. Kaj pravita barometer in termometer Barometer je začel padati! Tako so danes pristavljali opazovalci vremena, ki so hodili opazovat stanje mraza k vremenski hišici v Zvezdi. Barometer je dejansko padel od 774 na 772. Živo srebro se je v topomeru okoli 14. dvignilo do —9° C, je proti večeru zooet spolznilo na —16" C in končno zopet na —19° C. Vse kaže. da mraz ioče zlepa odjenjati. Dunajska, tudi za naše kraje merodajna vremenska napo ed povdarja, da bo jasno in mrzlo vreme trajalo še nekaj dni ter pristavlja, da nastopi v dveh ali treh dneh miejše vreme. Upajmo toraj, da bo druga faza hudega mraza, ki traja že od 29. januarja dalje, torej 6 dni, kmalu zaključena. Izreden mraz v Kranju — Kokra zamrznila Iz Kranja nam poročajo: V poslednjih dneh. ko je spV)?ni mrzli val dosege' svojo kulminacijo. ie bilo stanje v Kranju naslednje: Na Svečnico je tempe- ratura stalno stala izpod 20° C pod ničlo Ves dan je brila mrzla burja in je življenje na cestah skoro izumrlo. Ponoči je mraz še huje pritisnil in termometer je danes, v nedeljo zjutraj kaza! pri novih hišah v Kokrskem predmestju —30° C. Živo srebro je padlo na najnižjo stopnjo, to je —30". ker več ni imel mere. Kakor pravijo, je dosegel mraz dejansko —32* C Vremenska stanica na dvorišču tukajšnje gimnazije, ki se nahaja v popolnem zatišju, je kazala —25" C. Kokra ie v spodnjem teku popolnoma zamrznila. Elektrarna v Polakovi tovarni ni delovala že par dni. Enako ne Mayerjeva elektrarna, ki se nahaja nad kokrskim državnim mostom in ki oskrbuje z električno silo mesto, ni delovala z vodnmi turbinami, ter je dobavljala tok z Dieslovim motorjem. Danes je morala odpovedati tudi ta rezerva. ker ni bilo niti vode za ohlajevanje hladilnika Mesto e bilo do večera brez elektrike. Tudi Majdičeva e'ek-trarna ob savskem kanalu, ki ima mnogo več:o kapaciteto, je morala danes ustaviti z obratovanjem. Zmrznile so zatvornice. da jih niso mogli zapreti, da bi t!"merili vodo na turbine, ker je skoro vsa odtekala pod odprtimi za-tvornicami. Šele okrog 6. ure zvečer se je posrečio zatvornice zapreti in omogočiti obratovanje. Nasprotno ie bilo danes na Sv. Joštu solnce okrog poldneva tako močno, da so se smučali športniki brez srajc L«. Zmrznjenec v snegu Litija, 3. februarja. Takega miraza, kakor je pritisnil zadnje dni, ne pomni zasavska kronika že desetletja. Višek ie dosegel mraz davi. ko je kazal toplomer — 27 stopinj C. Vsi potoki v tukajšnji okolici so pokriti z debelo ledeno skorjo, preko Črnega potoka in potoka iz Kostrevnice greš lahko peš. Sava vali danes ves dan ledene plošče, ki pokrivajo skoro vso vodno gladino. Kako strupen mr-zloitni val se je razlegel zadnje dni po zasavski dolini, dokazujeta naslednja dva primera: Na Bregu pri Litiji je imel nekaj opravka 35-letni dninar Josip Dimec, vulgo »Jožetov« iz Ponovič. Komaj je pnkorakal okrog 8. ure zvečer do Pleskovičevega mlina, ga je mraz tako prevzel, da ga je omotila hipna slabost Na križpotju je potegnila taka burja, da mu je kar sapo zaprlo in je omahnil v sneg. Prav nič si ni mogel pomagati iz cpasnega položaja, dokler ga niso v so- bi zopet obudili k zavesti. Tako zdaj pripoveduje sam. Kake četrt ure potem, ko je omahnil Dimec v sneg, ga je našel tam nepremično ležečega g. P. z Brega. »Ho, vstanite!« ga je bodril, toda Dimec se ni zganil. Nato je sklical g. P. sosede, ki so zanesli povsem trdega najdenca v hišo, kjer so ga z združenimi močmi obudili k zavesti. Drugi dan so odpeljali Dimca na njegov dom v Ponoviče, kjer so bili že prav v skrbeh, ko ni bilo očeta tako dolgo domov. »E, saj ne bo tako hudo. Malo bom poležal, pa ne bo o mrazu, ki me ie na Bregu tako pošteno sparil, nikakega sledu,« jih je potolažil Dimec. Domači pa le niso mirovali in so poklicali iz Litije zdravnika. »V bolnico!« je odredil zdravnik kar na kratko, ko je opazil, da Dimec nič več ne čuti nog. Tragično prizadetega Dimca so odpeljali v ljubljansko splošno bolnico. Po mnenju vseh je imel Dimec izredno srečo v nesreči, in bi ga prav gotovo dohitela v mrazu smrt, da ga ni našel g. P. že v zadnjih usodnih trenutkih. Značilen za divjo burjo, ki je vlekla še včeraj, je dogodek, ki se je primeril v Šmartnem pri Lrtiji. Naraščajoči mraz so predvsem čutile divje gosi, ki so se selile v jatah. V neki jati je bilo nad tristo gosi, ki so se obupno kričeč borile s strupeno burjo. Zaradi pomanjkanja hrane in mraza so bile uboge ptice, ki so potovale kar sredi belega dneva, povsem izčrpane. Ljudje so jih opazo vali in so videli, kako se je od Časa do časa katera izmaknila od svojih družic, padla na tla in zaostala ... Baš nad Tomažinovo hišo v šmart nem je strmoglavila ena takih ubožic in se je zaletela z glavo naravnost v zid. Gos so potem seveda pobrali, bila je samo še na pol živa. Novica, da je ujel Robavsov hlapec Jože živo divjo gos sredi šmartna, je izzvala precej zanimivih komentarjev. Vsi pa so se strinjali: »Take zime še ne pomnimo, da bi toliko trpeli ljudje in živali« Edino za smučarje sta bila oba praznika dobrodošla. Nad 30 jih je prihitelo iz Ljubljane, nekaj jih ie bilo iz Zasavja, precej številni pa so bili tudi Zagrebčani, med katerimi je bil zelo čast. no zastopan nežni spol. Pohiteli so na prijetna smučišča na Sv. Planini pri Trbovljah. Dočim je drugod sneg ves prhek in se udira, je teren na Sv. Planini zmrznjen. SolnČni dnevi so pričarali našim smučarjem krasno zimsko idilo na mičrj Sv. Planiri. Rekorden mraz tudi po vseh drugih pokrajinah Jugoslavije Tudi v Bosni beležijo do 30 stopinj mraza — Celo v Dalmaciji zmrzujejo kakor še nikdar — Katastrofa za uboge Hercegovce — Ves železniški promet ogrožen termometer — 31. v Skoplju — 14. na Ko-sovem — 31 stopinj. Vinkovci. 3. februarja. Davi je termometer na železniški postaji kazai 33 stopinj pod ničlo, najnižjo temperaturo letošnje zime. Zarad™ goste merie in izredne zime so i me i n.->caj vsi brzi in osebni vlaki mnogo-urne zamude. Se hujše so bile zamude tovornih vlakov, ker je biJo razvrščanje in ranžirande vlakov zaradi poledenelih kretnic in vagorrov docela nemogoče. Tovorni vlaki se zato sp!oh ne drže več voznega reda. temveč vozsijo. kakor pač morejo. Ako bo zima še traiala ali se ce'o še poostrila. ie mogoče, da bo ogrožen ves naš tovorni promet, ker lokomotive niso prirejene za večji mraz kakor 18 stopnj. Sarajevo. 3. februarja. Tu je pritisnila strahovita zima. V mestu ie bila danes zabeležena temperatura — 29 stopinj. V okolici mesta pa pritiska še hujši mraz in so b'l« na več krajih zabeležene temperature — 30 stopinj pod ničlo. Mostar. 3. februarja. Včeraj so diviafi v okolici Mostaria tako orkanski viharii. da ie obstal tovorni vlak št. 45 4 km pred Mo-starJem na prozi. V v?H Hercegovini pritiska nenavadna zima. kr.kršne ne oomnMo niti najstarejši liud.le. V mnozih kleteh ie zamrznilo vino. Prebivalstvo se boli. da mu bo ooginla tudi živma v hlevih. Vse se tudi boji. kaj bo, ko nastopi iup in se bodo orromne snežne mase pretvorile v hudournike in povodni?. Zagreb. 3. februarja. Danes ie bil v Zagrebu naiboli mrzel dan v letošnji zimi. Od sinoč ie temperatura neprestano padala in je dosogla davi sredi mesta 21 stopinj pod ničlo, na periferiji in na višje ležečih točkah pa 18 do 20 stopnj. Mraa ie povečal še mrzel jugovzhodni veter, talko da so bile ulce ves dan kakor izumrle. Kdor ni bil prisiljen po opravkih, se sploh ni pokaral na ulici. Na liški progi so ustavili ves že-lezmiški promet, ker ie snec tako zmrznil, da železniške proze ni nvaoče očistiti. Zjutrai so bili poslani na rarogo vsi raizpo-ložfjivi delavci in vse lokomotive, vendar Pa zaradi mraza niso mog'i ničesar opraviti. Zato ie do nadaljnjega sploh ves promet ustavljen. Po poročilih z ostalih krajev je b!l dru-trod mraz še hurši. V Karlovcu so imeli opoldne na soncu 35 stopind pod ničlo. Tudi v DaVrocrji vlada nenavadno hud mraiz. ki ie za tamošme kraje še bolj občuten. ker večna hi"š sploh nima peči. V Dubrovniku so imeli danes 12 stopini pod ničlo. v Splitu pa 14. fe Sarajeva jaVHaio 22 stopini ood ničlo opoldne, zjutraj pa 29. Vodovod ie zamraftf. Zaradi mraza so v Zagrebu popokale na več mestih tramvajske žice. radi česar je bil tr?:mvajski nromet vse dopoldne ustavljen. Šele po 13. ur.; so začeli obratovati prvi tramvajski vozovi. Beograd. 3. februaria. V Beogradu pritiska tako huda zima. kakršne tudi najstarejši meščani ne pomrario. Mesto ie izgledalo danes tako prazno in mrtvo, kakor po voini še nikdar. Tudi iz vse ostale driave noročajo o silnem mrazu. NHnižja t~nr>e-ratura ie bila v Sovemrii in Bo*ni. V obeh nokraiiinah so v nekatprh kraJih zatHe^iM 30 stop nI ood ničlo. V Beogradu ie kazal Zakon o hudournikih Benrrs.l. 3. februarja. V ministrstvu za šu me in rude je bil izgotovljen zakonski osnutek o hudournikih. Trgovinska pogajanja s Poljsko Beograd. 3. febr. Semkaj ie prispel načelnik ministrstva trzovine in industrije v Varšavi g. Stoga. Niezov orihod ie v zvezi s predstoiečimi posaianii za novo trgovinsko pogodbo med Juzoslaviio in Poli-sko. Jutri dopoldne bo Prvi sestanek med poliskimi delegati in zastopniki naših gospodarskih ministrstev. Poeaiania se bodo vršila na podlagi načela naivečie usodnosti. Pogreb kiparja Valdeca Zagreb. 3. febr. Ob izredno številni udeležbi občinstva ter predstavnikov oblasti in kuRurnih društev se Je danes popoldne vršil pogreb predvčeratšniim preminulega akademičnega kiparja prof. Rudolfa Valdeca. Na grobu ie eovoril v imenu iu-goslovenske akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Vovk. V imenu umetniške akdemije -koinega pisatelja je bil najtežji. oo'n muk in trpljenja. Vse ie prenaša! s stoično mirnostjo in udano^tjo Mučile so ga najbolj skrbi o usodi svoje rodlrne, ki jo je iskreno ljubil in z vsemi močmi skrbel za njo. Splošno se je pokoini Milan počutil v decembru še precej dobro. Tik pred Božičem pa se mu ie bolezen ze'o poslabšala in ie ves božič preživel komaj v polzavesti. Spomin ga je zapuščal. Govoril je v polsnu o smrti in ponavljal: — Umri bom 29 januarja! Samo skrb za svojo rodbino je jasno izražal. Ko ga je ob koncu meseca januarja obiskal prijatelj, mu ie dejal: — Da !e ne bi umr! pred prvim. Katerega smo danes? Prijatelj Petruška mu ie povedal: 30 januar. Pokojni Milan je nato pristavil: — Smrt ni težka, prijatelj! Težka je samo skrb za svojce. Nič se ne boj! Lahka ie smrt! . . . V nedeijo (27. januarja) je pokojniku postalo ze!o slabo. Poklicali so zdravnika dr. Sporna. Ta mu je lajša" hude bolečine, k: jih je povzročala srčna vodenica, z injekcijami. Zdravniku se ie posrečilo ohraniti pokojnika pri življenju do sobote. V soboto okoli 18. je bil dr. Sporn zopet poklican k njemu. Dal mu je močnejšo injekcijo, nakar ie bolnik prav trdno zaspal. V spanju ga je oblival mrtvaški pot. Spregovori! ni nobene besede več. Tupatara je milo pogledal okrog. Ob njegovi postelji so vso noč prečuli njegova zvesta žena in obe hčeri Micika in Metka. Okoli 2-30 zjutraj v noči od sobote na nedeljo je za vedno zatisnil oči in mirno zaspal. Pokojnik je bil kremenit značaj, pravi Doleniec. Mnogo se ie moral boriti za svoj obstanek, toda nikoli ni skrenil s svoje začrtane poti. Lepo je pisal o ljudeh, ki hodijo «mimo cil:ev». sam je dosegel cilj. ki ie vreden polnega človeka in umetnika. Mnogo je pokojnik mora! pretrpeti med svetovno vojno. Kot dolgoletni tajnik Slovenske Matice je ob izbruhu svetovne vojne imel velike sitnosti s Podlimbarskega romanom «Gospod;n Franjo». Skrival ga je povsod, da bi ga rešil. Težka 'e bila njegova borba za obstanek med svetovno vojno. Hodil je v kino deželnega odbora, kjer je igral na k'avir. Videl pa je tudi razkošno življenje marsikaterih ljubljanskih verižnikov, ki so razmetavali z denarjem In prirejali velike gostije . . . Čitajte ^Črnega pantra»! * Pokojni Ivan Pugelj je pričel priob-čevati svoje prvence — pesmi in novele — v *Domu in Svetu* in ie pozneje prestopi'] k ^Ljubljanskemu Zvonu» in k «Slovanu», ki mu je bil od !. 1915— 1917 tudi urednik. Izdal je več novel-skih zbirk, od katerih so najbolj znane «Ura z ange!;». «Črni panter» ter «Mi-mo ciliev». Pokojnik ie sodeloval po vojni pri ustanovitvi Društva slovenskih književnikov, ki mu je bil v začetku tudi tajnik. Kot tak je sodeloval tudi pri znani spomenici, ki io ie Društvo slov. književnikov izročilo 1. 1920 po svojih zastopnikih ministrstvu prosvete v Beogradu. V njei so bile izražene želje slovenskih pisateliev, naj bi osrednia vlada uvaževala nekai nujnih predlogov, katerih upoštevanje bi vsaj za prvo silo rešilo gmotno stisko slov. Ieposlov-cev. Kakor Ivan Cankar se je tudi pokojnik preživljal skoral izključno s pisateljevanjem. Kot takemu mu kainak ni bilo ravno podano z rožami. Kmalu PO voini je dnb'1 službo pri Narodnem gleda!;šču v Ljubljani. Urejene gmotne razmere pa n!so mogle več rešiti njegovega zdravja. Zadnje dve leti je viselo nje-govo živlienie neprestano na nitki. Udano te prenašal bolečine — ter je šaleč se s svojimi prijatelji napovedal lansko poletje, da bo izdihnil okoli zadniega januarja letos... Pogreb se bo vrš;! danes popoldne ob 4 iz hiše Slovenske Matice v Ljubljani. Sprememba dramskega repertoarja Zaradi pogreba režiserja Milana Puglja ostane drama zaprta Abonenti red C dobe «Volpone» jutri zvečer. Preprečena komunistična revolucija v Bolgariji Nevarno milo — Eksplozivne snovi za porušenje nolovice Bolgarije — Revolucija naj bi izbruhnila ob svečanostih povodom kraljeve zaroke Sofija, 3. februarja. V javnosti je vzbudila ogromno senzacijo in obenem veliko razburjenje vest o razkritju obsežnih priprav za komunistično revolucijo. Na uradnih mestih je opažati vidno nervoznost, ker je bilo razkritje povsem nepričakovano in je iznenadilo vse, ki jim je poverjena skrb za mir in red v državi. Podrobnosti o razkritju sicer še niso znane, ker čuvajo oblasti za enkrat o dosedanjih rezultatih preiskave najstrožjo tajnost, vsekakor pa mora biti nevarnost zelo velika, ker je vlada ukrenila obsežne varnostne odredbe in se napovedujejo še ostrejše. Kolikor se je moglo doslej izvedeti, gre za dobro pripravljeno komunistično akcijo, ki bi naj izzvala revolucijo v času. ko bi se mudil kralj Boris v inozemstvu. Kakor znano, je že vse pripravljeno za kraljevo potovanje v Rim, kjer bo svečano proglašena kraljeva zaroka z italijansko princezo Giovan-no. Ta trenutek so hoteli izkoristiti komunisti. Zaroka kralja bi bila tudi doma predmet pompozne proslave, ki bi koncentrirala vso pozornost merodajnih krogov. V tem hipu bi morala izbruhniti komunistična revolucija, ki bi proglasila delavsko diktaturo, preprečila kralju Borisu povratek v državo in spremenila obstoječi družabni red na Bolgarskem po boljšerviškem vzorcu. Oblast so odkrile zaroto povsem slučajno Na postajo Gornja Orahovica je prispelo več vagonov, nagovorjenih z zafcoji. Čijih vsebina ie bila deklarirana kot milo. Pošiljke so bile razdeljene tako. da bi v vsako večje mesto prišlo par zabojev. Oblasti so sprva mislile. da gre za reklamno akcijo kake tovarne mila. in pošiljkam niso posvečale posebne oažnje. Po naključju pa se je zlomila pri enem zaboju deska tako da se je pokazala prava vsebina ki je sestajala iz eksplozivnih snovi najhujše vrste. Količina celotne pošiljke bi zadoščala, da bi posnali v zrak pol Bolgarije. Po tem nepričakovanem odkritju je bila uvedena najstrožja preiskava. Vagone z nevarnimi pošiljkami so takoj izolirali in zastražili. obenem pa alarmirali policijo po vsej državi, da skuša ugotoviti naslovnike in odpošiljate-Ije. V zvezi s tem razkritjem je bilo doslej izvršenih okrog 200 aretacij. Na merodajnih mestih so seveda zelo rezervirani in nočejo dajati nikakih informacij. Izve se le toliko, da so mislili zarotniki najprej razstreliti vse železnice, da bi na ta način onemogočili hitro intervencijo vojske, obenem pa naj bi bili izvršeni razni atentati, ki bi povečali zmedo in tako pripravili teren za popoln uspeh komunistične akcije. S pravočasnim razkritjem zarote so seveda vsi ti načrti prekrižani. Preiskava o incidentu na bolgarski meji Beograd, 3. februarja. Ta dni je zasedala mešana komisija, sestoječa iz dveh bolgai* skih oficirjev in dveh oficirjev firgosloven« ske vojske, ki je preiskovala nedavni ob* mejnj incident v bližini Stražimirovca. Po dolgi razpravi se komisija ni mogla zedinfti glede zapismka o tem incidentu. (Krvavi incident pri S^ažrmiiro-vcih se ie odigral na pra-mclrvni Božič in sta bila pri tem ubita dva Bolgara.) Mednarodni filozofski kongres Beograd, 3. februarja. Od 3. do 9. marca se bo vršil v Pragi velik mednarodni kongres za filozofijo, filologijo in zgodovino. Na ta kongres so povabljeni tudi zastopniki naše države. Vprašanje narodnih manjšin na dnevnem redu marčnega zasedanja v ženevi Na pobudo nemškega zunanjega ministra — Nezadovoljstvo v Parizu Ženeva. 3. febr. Glavno tajništvo Društva narodov sporoča v zvezi z manjšinskim vprašanjem naslednje: Glavni tajnik Društva narodov je prejel pismo nemškega člana v svetu dr. Stresemanna, v katerem ga v smislu svoje izjave in sklepa sveta z dne 15. decembra v Luganu naproša, naj bi stavil na dnevni red prihodnjega zasedanja vprašanje garancij Društva narodov za doiočibe o zaščiti manjšin. Zaradi tega je glavni tajnik uvrstil začasno na dnevni red prihodnjega zasedanja, ki se bo pričelo 4. marca. Kakor se z druge straui izve, je na predlog kanadskega člana v svetu Danduranda stavljeno na dnevni red vprašanje postopanja pri obravnavi manjšinskih prošenj. Pariz, 3. febr. Želja nemškega zunanjega ministra, da bi se na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov razpravljalo o manjšinskem problemu, je v Parizu precej razočarala, ker se je splošno pričakovalo, da sc bo dr. Stresemann na pomiriljivo stališče Briaoda v Luganu tej zahtevi odpovedal. Vojaški upor v Španiji še ni zadušen Zdi se, da artiljerijski oficirji še niso odnehali od svojega maščevanja, s katerim hočejo poplačati diktatorju njegovo odredbo, ki odpravlja njihove privilegije. slala vlada zaradi novih važnih vesti generala la Sanjuria z vsemi pooblastili v Valencio. da razpusti civi ne ali \o-jaške oblasti, ki ne uživajo popolnega zaupanja. Po vesteh iz Valencie se je tamkajšnja garnizija deloma uprla. Položaj je zelo resen. Iz Hendaje prihajajo vesti, da so se trije oficirji ki so bili zaradi upora v Ciudad Realu obsojeni na smrt. sami usmrtili. Menijo, da tudi pri Canches Guerri ni bil samo slučaj, da se je težko zastrupil z ogljikovim piinom v svoji celici. V zadevi artilerijskega upora v Ciudad Rialu sta bila zasišana predsednik začasnega sveta delegatov finančnega ministrstva in poštni ravnatelj. 6 višjih častnikov, ki so bili aretirani, je bilo izpuščenih na svobodo. Rim, 3. febr. «Tribuna» objavlja komunike španskega poslaništva pri Vatikanu. ki demantira vesti o atentatu na papeškega nuncija v Madridu. Komunike zatrjuje, da je čuvaj, ki straži kraljevske nasade, opazil sumljivo osebo ter pričel nanjo streljati v trenotku, ko je bil nuncij v parku. Primo di Rivera * Madrid, 3. febr. Davi ob 4. je bil izročen časopisju komunike, da je odpo- Trockij dospel v Carigrad Zanimive informacije berlinskih komunistov — Ostre odredbe moskovske internacijonale proti pristašem Trockega Atene, 3. febr. V spremstvu svoje žene in sina je prispel Trockij na ruskem parniku v Carigrad. Tamka.i bo čakal na dovoljenje angorske vlade, kako dolgo sme ostati v Turčiji. Trockij je potoval iz Batuma v Carigrad pod nadzorstvom številnih ruskih tajnih agentov in vojaške straže. Berlin, 3. febr. Tukajšnji levičarski krogi so prejeli vest. da Trockij ni hotel zapustiti Rusije. Kakor zatrjujejo, so ga hoteli nasilno odstraniti iz Rusije. Pri tem pripisujejo Sta'inu namero, da bi izpostavi] Trockega atenttu ruskih emigrantov v azijski Turčiji, Levičarski krogi so uvedli posebno akcijo za Trockega. Moskva, 3. febr. Izvrševalni odbor komunistične internacijonale je uvedel nove ukrepe za razčiščenje komunističnih krogov. Komunistične stranke v Angliji. Franciji. Nemčiji in Ita'iji bodo prejele na'og nai takoj izključno ,a-stopnike opozicije Trockega. Razen tega ie bil sestavljen odbor, pod predsedstvom češkoslovaškega poslanca Smerale. ki naj pobija opozicijo Trockega v nemški, češkoslovaški, jugosloven- Umor Slovenke v Prištini Beograd, 3. februarja. Iz Prištine poroča« jo, da je bi-1 tamkaj včeraj izvršen grozen umor. Neki Miloš Budknjrovič, priseljenec iz Like, je iz ljubosumnosti i&fl s sekiro svoio ženo Slovenko Katico roj. Kolarič. Obenem je ubil rudi svojega družabnika Dušana Zivanoviča, o katerem je sumil, da hna razmerje z njegovo ženo. j Enoten cestni zakon Beograd. 3. febr. Minister ravnih del Stevan Savkovič ie sorerel v svoiem kabinetu novinarie in rim dal iziave o izgradnji in vzdrževanju državnih cest in o tem da se sestaviia zakon o državnih cestah ki bo že prihodnie dni Izzotovlien in ki bo velial za vso državo. Minister Savkovič 'e med dnizim delal da bo novi zakon velikega pomena, kar izhaia že h dei-stva da fe dosle? skorn vsaka ookraiina naše drŽave imela svoi poseben zakon o cestah fcn da ie bilo po več cestnih zakonov. zakonskih predpisov, uredb in patentov celo na Dodročiu ene in iste zradbene direkciie To ie ustvarjalo silne komplikacije državne uprave. Vrhu teza se bili ti zakoni sestavljeni pred desetletij in so že davno zastareli. Nov zakon bo upošteval najnovejše tehnične izsledke ter bo tudi definitivno ugotovil državno cestno omrežje ki nai veže posamezne pokraiine m vsa iačia zosoodarska središča. Vrhu teza se sestavila tudi zakon o oblastnih sresklh In občinskih cestah z vsemi potrebnimi uredbami in pravilniki. V ministrstvu iavnih del bo imenovana posvetovalna komisfia. ki bo dalala splošna navodila in izrekala svofa mnenla o posameznih cestnih načrtih. Polez državnih zastopnikov bodo v tei komislii tudi predstavniki jnženierske. industrijske in trzov-ske zbornice, avtokluba. odseka za turizem itd. Novi konzul v Valoni Beograd, 3. februarja Za konzula v Va» Ioni je imenovan dosedanji tajnik v mini« strstvu zunanjih del Djordje Ivkovič Do« sedanji vršilec dolžnosti konzula v Vadoni, Stefanovič, je premeščen v ministrstvo. Gene Tunney v Dalmaciji Split. S. februarja. V Split )e prispel iz Ši-benika svetovni prvak v boksu Gene Tun-ney 6 svojo soproga Tunney se nahaja na ženltovanjskem potovaju po Evropi in si hoče ogledati tudi Dalmacijo. V Splitu in oko lid si je ogledal vse zgodovinske in pokra jinske znamenitosti. Iz Splita ie Tunney od potoval v Dubrovnik. Več splitskih športni kov je obiskalo Tunneva In se z njim raz govarjalo o sodobnem športu v Zedin'enib državah. Tunnej te bil za čas svetega bivanja v Splitu predmet obce pažnje. ski in drugih komunističnih strankah. Osrednji odbor komunistične >tranke bo podal pri otvoritvi strankinega zborovanja v Moskvi, ki se bo vršiio dne 16. februarja novo izjavo o pobijanju opozicije in o vzrokih izgona Trockega. Arnošt Grund umrl Danes opoldne rv> o&.io k v ečnemu po-T ali je Arnošt a Grunda Pokojnik ie še ne-čitku enega najboljših umetnikov hrvatsKe davno kot krčmar v »Dobrem vojaku Švej-ku« v največji men zabava! gledališko publiko. ki ea je tolikcfcrat ovenčala z lavor-jean ter vsak njezov nastop pozdravljala z burnim ploskanjem . Grund ie bil nesporno najslavnejši komik jugoslovenskih gledališč. Roieu ie bil leta 1866. v Prasi. kjer ie dovršil tudi realko. V Švici ie študiral tehniko in arhitekturo. Na lepem t>a se le odločil za zledališki poklic ter je prvič prišel 1. 1895 v Zagreb Le nekaj časa je bil vmes tudi član dunajskega Raimund - teatra V Zagrebu ie deloval 35 let v drami, opereti in operi ter je iz vsake svoje vloge izdela' nepozabne kreacije. Sam je tudi mnoeo komedij in dram prevedel na hrvatski iezik V hrvatsko življenje se Je popolnoma vživel že v prv h letih svojega bivanja v Zagrebu ter je vsako svojo vlozo Doda! z največjo aktualno aluzijo na dnevne dogodke in razmere. Bi! je najpriljubljeneiši hrvatski igralec in ostal bo vsem. ki so ga le enkrat videk na odru. v najboljšem spominu V družabnem življenju ie bil nad vse spoštovan in cenjen zaradi svoie dobrote in plemeniteza značaja Večna mu slava! Komunistične demonstracije v Bukarešti Bukarešta. 3. febr. Komunisti so priredili danes veliko zborovanie nato oa obhod in demonstracile do ulicah. Iz sprevoda so metali slike vladaTla in rezentske-ga sveta ter klicali: Mi ne Dotrebuiemo lenuhov! Oblasti so aretirale okoli 300 demonstrantov. Katastrofa nemškega parnika O p o r to 3. februarja. Nemški parnik »Diester« ic pri uvozu v pristanišče Odotuj zadel na sipino In se Dotami. Moštvo se ie zbralo na krovu Pri p0taplian:u parnika se ie potopilo 21 mež Dosadke. Štirje mornarji so se nazadnie ootoDili kliub temu. da so iim skušali z vseh strani pomazatf. Iznned 25 žrtev te katastrofe ie 2A nemškfh državlianov. eden oa ic Portuzalec. Ostra kazen po zakonu o tisku Beograd, 3. februarja. Dne IS. decembra prošlega leta je bil pred beograjskim sodi« ščem obsojen novinar Milorad Savkovič, ki je lani poleti v zloglasnem «Jcdmstvu» ob« javljal Idevetniške članke proti bivšemu ministru zunanjih del dr. Momčilu Ninčiču. Savkovič je bil takrat obsojen na 11 mese* cev zapora in na 37.000 Din. Savkovič se je pritožil na apelacijsko sodišče, ki pa je njegovo pritožbo zavrnilo ter povišalo nje« govo zaporno kazen na 32 mesecev (dve le« ti in osem mesecev), denarno kazen pa zni= žaio na 17.000 Din. Mojstrsko rafiniran bančni vlom Zgoraj: Poslovni lokali banke, fotografirani neposredno po razkritju vloma. Spodaj: Prva luknja, ki so jo napraveli vlomilci iz kleti v temeljno zidovje. Ko so pretekli ponedeljek uradniki podružnice Diskoitogesellschaft na Kleistovi cesti v Berlinu hoteli odpreti vrata, ki vo dijo v trezor, so opazili, da fini mehanizem več stotov težkih vrat s 15 zapahi ne funk-cijonira. Ker so bili signalni aparati proti vlomilcem intaktni in nikjer ni bilo opažati sledu kakega vloma, ni nihče slutil, da so tekom nedelje rafinirani vlomilci vdrli v trezor in odnesli vrednosti nad 2 milijona mark ali skoro 30 milijonov Din. Zaman so se trudili mehaniki tvornice Ahrenlieim in strokovnjaki neke druge tvornice. da bi odprli težka oklopna trezorna vrata. Misleč, da bo z notranje strani mogoče popraviti pokvarjen mehanizem ključavnic je ravnateljstvo banke pustilo izsekati odprtino v betonski zid trezorja. Ker pa je ta zid močno armiran z železom, je moralo 5 delavcev s kisikovimi varilnimi aparati delati 15 ur. da so napravili v zid tako veliko odprtino, da je mehanik skozi to odprtino mogel zlezti v notranjost Komaj pa je stopil v trezor, je spoznal, da so vsi safes-predali v trezor ju vlomljeni in oropani. Na velikem kupu je op«zil različne vrednostne papirje, delnice, šrebrnino, tuje bankovce itd. Vse te stvari, ki se težko vnovčiio. ne da bi policija prišla vlomilcem na sled, so rafinirani svedrovci pustili v trezorju- Odnesli pa so gotovino, dragulje in visokovredne efekte. Takoj alarmirani kriminalni policijski organi so stali pred uganko, kajti dolgo niso mopli ugotoviti po kakšni poti so vlomilci dospeli v trezor. §ele tedaj, ko so preiskali vse kletne prostore, so našli sled. ki dokazuje da po vlomilci pripravljali vJon) najmanj 14 dni Na koncu nizkega hodnika v kleti, kjer so iz ceste speljane cevi za vodovod, plin in električni kabli, so opazili, da so vlomilca napravili odprtino v glavni zid poslopja ob cesti. Od tu 80 sporedno z glavnim zidom l>od pločnikom izgrebli S metre dolg rov. ki vodi do odprtine, ki služi za zračenj« trezorja. Samo na tem rovu. ki je visok 1 meter, so morali delati najmanj 14 dnL Materijal, ki so ga izgrebli. so v posodah nosili na kup; preko kupa pa so nameiali premog, tako da njihovega večtedenskega početja n* bi mogel nihče opažati. Širina in višina rova je bila točno preračunana za transport težkih jeklenih posod za kisik, ki so ga po-trebavali za varjenje, in vseh potrebnih varilnih aparatov. Ko so odstranili jekleae mreže ooprtine za zračenje, so prišli v prvi prostor trezorja. kjer so z varilnimi aparati odprli težka oklopna vrata ki vodijo v t razor s safes-predali. Tu so dalje vlomili r vseh 175 predalov, ki jih daje banka t najem privatnikom. Iz njih so pobrali dragocenosti in vrednostne papirje v vred os ti preko 2 milijonov mark ali skoro BO milijonov Din. Vse, kar se ne more zlahka vnovčitt, I« so zmetali na kup in pustili v trezorju. 0 vlomilcih ni nikakega sledu. Tudi od-tiskov od prstov ni policija našla nikjer, kjer so pač delali z gumijastimi rokavicami. Vlom je bil izvršen od sobote na no-deljo, ugotovljen pa je bil šele v sredo. Da onemogočijo takojšnjo ugotovitev vloma m zabrišejo sledove so pred odhodom še zal tU s svincem mehanizem ključavnice glavnih trezornib vrat ki jih zaradi tega uradnik! banke v ponedeljek niso mogli odpreti. I« vseh okolnosti se da sklepati, da ere za mof-atrsko rafinirano vlomilsko tolpo, ki ie načrt za vlom izdelala v vseh detajlih. Za ugotovitev vlomilcev je razpisana nagrada «1 80.000 mark ali 400.000 Din. «Ponedeljek» št. 5 ?*ner-vtsostvo sc Je letos vršilo prvič in zasluženo pripadlo naši odlični drsačici ge. Kadrn&i-Reicti mana k Zagreba. Tekme so deloma trpele vsled htsdega mraza (v soboto -- 11° In v nedeljo — 23° C) ter pretrdega ledu. V ostalem je bilo d-.s-',sSče terv- prre'eno v slogu mednarodnih P":rcj:"pv. Prosto drsanie !e spremlbla godba. V tekmah za državno prvenstvo za gospode so sc trije tekmovalci plasirali naslednje t 1. rtv.. Stanko Bloudek (SK Ilirija) mestna Številka 3 (pri vseh treh sodnikih soglasno). toSk 217 (izmed dosegljivih 156 za obvezno ir 96 za prosto drsanje 134+S7); 2. Viktor Vodišek (SK Ilirija) mestna številka 6, točk 164 (1024 61); 3. Fraujo Avčin (SK Ilirija) mestna številka 9. točka 140 (71+69). Program obveznih likov je bil olimpijski a I. 192S in sestavljen iz najtežjih mojstrskih likov. -Vsi trije tekmovalci so program obvladali gladko, sigurno prednost pa je imel že v obveznem drsanju zmagovalec, ki je izvajal posamezne točke bolj izglajeno ia z večjo sigurnostjo. Vodišek je očividno preveč uporabljal fšz;čne prednosti in je ime! zaradi tega na trdem ledu težje stališče. O. Avčin je posebno ugaja! v prostem drsanju, kjer je predvaja! bolj izgla-Jen in raznolik program ter ga izvaja! nadvse dopadtjivo. V prostem drsanju je prekosil cel-o Vodiiika, in sicer radi dobro uspelih (Mou-dor) ia »luninih* skokov. Bloudek je v proste« »mponiral po svojih visokih in nizkih pšruetah. O Vodršku Je treba reči, da obvlada več, kot je v nedeljo pokazal v prostem. V tekmi za Damsko državno prvenstvo ii dfrmgi tekmi za prehodno darilo JZSS je tekmovala samo ga. Kadrnka-Reichmann, ki je v obet konkurenca h nspela relativno najboljše. Izmed 216 dosegljivih točk (132 za obvezno in 84 za prosto drsanje) je dosegla vsega 203 (121 za obvezno in 82 za prosto) točke. Vzrok, da je ga. Kadrnka tekmovala sama leži v tem, da je bil program, povzet po olimpijskem programu iz 1. 192S. za ostale tekmovalke pretežaven. Gospa je izvajala obvezne like ki prosto drsanje v mednarodno prvoraz rednem slogu: njene točke so vzbudile največjo pozornost občinstva, ki tudi ni štedilo z odobravanjem. Dočim je vozila obvezne like skoraj brezhibno, je bila še bolj učinkovita v prostem drsanju, v katerem je s težkimi varijantami in Številnimi piruetami naravnost fascinirala gledalce. Tudi njena toaleta se je krasno prilegala nivoju te lepe prireditve. V soboto so tekmovali pod nekoliko ugodnejšimi prilikami scisiorll II. razreda. Ta savezra prireditev je zbrala 8 tekmovalcev, ki so dosegli naslednji nlacement: t. Eagelbert \Visla.k (SK Ilirija) mestna številka 5. točk 129; 2. Emanuel Thiima (SK Reka), mestna številka 5, točk 127; 3. Evgen Betetto (SK Ilirija), mestna šte-vilka S. točk 115. Tekma je dokazala, da razpolaga središče zimskih športov z dobrim ducatom prvovrstni' drsalcev, ki bodo z intenzivnim treningom in pod stičnimi vremenskimi pogoji kot letos lahko d<^eg!i najboljšo lormo. Razsodišče so tvorili pri državnih prvenstvenih tekmah gg. Betetto in savezni sodniki Milan Jovanc. Ivo Kavšek in Eiigelbert Wtsiak, pri s&veznih tekmah seniorjev H. razreda pa gg. Viktor Vodišek In sodniki dr. .Makso Jnvanc Ivo Kavšek in inž. Bloudek. Sinoči ob 13. se k vršila v kavarni «Emoca» oiictjalna razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Tudi pri tej priliki sta bila državna prvaka g. inž. Bloudek in ga. Kadrnka deležna toplih čestitk navzočega sodniškega zbora. Ga. Kadrnka Je prejela v trajno last prehodno darilo JZSS Drsalne prireditve v Zagrebu. Zagrebško drsalno društvo je priredilo včeraj na svojera drsališču propagandne drsalne tekme, katerih se je udeležilo tudi nekaj drsalcev iz Ljnibljane. Vsi, posebno pa g. Scbwab, ki je odnesel v tekmi seniorjev prvo mesto, so pokazali dobro šolo in visoko kvaliteto. Zal sta oster mraz (— 13° C) in zaradi tega izredno trd led kvarno vplivala na izvajanja. Posebnega aplavza Je bil dalsžeu g. Pavel Schwab (SK Ilirija), ki je bil izborno pripravljen ia dokazal, da je niegov program mednaroden. Predpisane like je izvajal z laiikoto in el&gaaco. Drugo mesto v tekmi seniorjev jc pripadlo Mišku Zebiču, drsalcu Hašk a V tekmi dam ie manjkala ga. Kadrnka ter se je zaradi tega plasirala na najboljše mesto Ju-niorka Renata Cabrijan, ki Je pokazala Itp talen.;. Tudi v hitrostnem drsanja oa 500 in 1000 ir je pokazal mladi Avčin II odlično formo in sigurno zasede! prvo mesto. Kombinirana mm ka tekma za prvenstvo Slovenije Prvak Bogomir Sramel (Stnuč. ki. Uubl)ana.) Prvi poskus kombiniranega tekmovanja se je oi»nesel popolnoma. Razmeroma veliko številc tekmovalcev, d^bri rezultati v smuškem teku ko; v skoku vzbujajo najboljše nade, da borne tudi v tej vrsti smuškega tekmovanja stopili v kratkem času v vrsto drugih narodov in meril' t ajlin: svoje sile. Tekmovalci Sramel, Ojcl, Bfrvx<- obetajo najboljše. Smoški tek. Snruški tek se je vršil v soboto. Temperatura 1« nenavadno padla. Pri — 24* C se je vrši! »tart. Tekmovalo je 20 tekmovalcev, od kateri! »ta dva odstopila, eden vsled bolezni, drug' 'skd defekta na smučeh; vsi ostali so prispeli na cilj, ka? spričnje. da so naši stnnčarji disciplinirani ia navdušeni športniki. Vsled silnega mraza ta močne burje so tekmovatei zelo trpeli in primerila se je tudi ena težja ozeblina na roki. kar pa, upamo, ne bo imelo težjih posledic. Proga Je imela ca. 300 m vzpona in ravno-toliko padca.. Od starta pri šoli je šla ob Pi-šjnei do elektrarne, zavila tu levo v serpentinah proti črnemu vrhu, dalje v precej strmem smuku na Log. dalje ravno do Kranjske gore. skozi Kranjsko goro preko pašnikov v Staneb do Podkorena, dalje preko železniškega prelaza hi Brsnine naza^ v Kranjsko goro. V celem je bilo 9 kontrolnih mest in okrepčevalnica v Logu. Snežne razmere $o bile dobre, le delo rok in polic je bilo vsled velikega snega otežkooeno. Rezultati: t. Brvar Stane (Sm. ki. Ljubljana* 1.22.4. 2. Oje! Hubert (SPD Kranjska goTa) I.24.17. 3. Zore Zdravko (Ilirija) 1.25.35. 4. Fre-lih Ivo 1.26.9; 5. Srame! Bogo 1.26.32 (oba Sm. kfub Ljubljana). Izven konkurence je prevozi! progo ing. Hans-sen v času 1.14.2S. Za dobro kvalifikacijo naših smučarjev pnea dejstvo, da so vsi tekmovalci razven dveh prispeli v razdobju 10 minut na cilj. Ce pomislimo, da so bili razen par starejših tekmovalcev večinoma mlajše moči, moramo povdaritl, kako zelo so tekmovalci letos napredovali. Srauški skoki. V skokih je startalo 10 skakalcev. Z veseljem ie treba zabeležiti, da jc le kakšnih 20?» skokov končalo s padcem, kar je Jasen dokaz, da tudi v tej disciplini lepo napredujemo. Skakalnica je bla v dobrem stanju. Najlepši slog Je pokazal prvak Sramel, ki je obenem izvajal tudi najdaljše skoke. Oje! in Bervar sta imela smolo da se Jima je po en skok ponesrečil. Izven konkurence Je starta! tud! trener inž. Hanssen, ki je izvede! krasen skok na 35 m. V skokih samih je bil vrstni red naslednji: I. Bogomir Sramel (smuč. ki. LJubljana), 2. Hubert Ojcl (SPD Kranjska Gora), 3- Stane Bervar (smuškj klub Ljubljana). V skupni kvalifikaciji za prvenstvo Slovenije v kombiniranem smučanju so dosegli: I. Bogomir Sramel {srauški klub Ljubljana) 644.60, 2. Hubert Oje! 5S3-07 in 3. Stane Bervai 565.06 točk. Tekem sta se udeležila tudi dva častnika kranjskogorskega zimsko-sportnega tečaja in se oba plasirala. Istočasno se je vršilo tudi tekmovanje ra kln-bovo prvenstvo, ki ga je osvojil v teku Stane Bervar v času 1:22.04. v skokih pa Bogomil Sramel. Tekmo Je gledalo do 300 gledalcev. V imenu JZSS je prisostvoval prireditvi podpredsednik prof. dr. Jesenko. Organizacija prireditve je bila brezhibna. Motorski Kjdring motokolesarske Jlirije" Agilni molokolesarski klub »Ilirija« je priredil včeraj na 3 km dolgi progi Brezovica (km 7) — Vič (km 3) motoskikjoring. ki je uspel nad vse pričakovanje. Ta vrsta kombiniranega motociklističnega in smuškegii športi dosedaj pri nas ni bila znana. Številna udeležba tekmovalcev in izredno lep posel publike dokazuje, da bo disciplina črtala v vsaki zimi na programu naših z.imsko-sportnib prireditev. Cestne in snežne prilike so bile prav ugodne, tako da se je prijavilo za tekmo vsega 17 parov, med njimi nekaj parov, ki so tekmo ponavljali z drugimi vozači oziroma smučarji. Izdaten trening je omogočil, da je prireditev kljub ostremu tempu potekla brez nezgode. Pri tej priliki ne smemo prezreti pomanjkanja discipline pri publiki na cilju, ki jo je maloštevilni sodniški oziroma roditeljski zbor komaj siroti odstra-njal s tekmovalne proge. Tekmovalna moštva so startala okoli 15. na Brezovici v presledkih po 3 minute v dveh skupinah; v drugi skupini so startali vozači oziroma smučarji z drugim vodstvom V prvi skupini je startalo 11, v drugi pa 6 teamov. Izmed teh so startali 4 solo-stroji in 13 motorjev s prikolico. NajboliSi čas dneva (ali povprečno hitrost 7l km na uro) je dosegel par Maček — Boncelj s časom 2 31 in dve petini. V podrobnem so bili doseženi naslednji rezultati: Med solo-stroji: 1.) Golob (Motoklub Ljubljana — Stergar (SK Ilirija) 2 : 46 2 peti; 2.) Prošek (motokol. Ilirija) _ 2 : 51; 3.) Cvirn (motokol. Ilirija) _ Cerček (SK Ilirija) 3 t 02 2 pet; 4.) Golob — Krsnik (LSR) 3 : 08. Med motorji s prikolicami: 1.) Maček (motokol. Ilirija) — Boncelj (SK Svoboda) 2 : 31 2 pet; 2.) Hlebš (motokol. Ilirija) — Okom (motokol. Ilirija) 2 t 34; 3.) Ostan (motokol. Ilirija) — Prijatelj (motokol. Ilirija) 3 t 00 1 pet; 4.) Hlebš (motokol. Ilirija) — Stergar (SK Ilirija) 3 : 07 2 pet; 5.) Pertl (motoklub Ljubljana) — Cerček (SK Ilirija) 3 : 18.; 6.) Zuolinski (motoklub Ljubljana) — Zidar 3 : 18 1 pet. Prireditev je potekla v najlepšem redu in ob velikem zanimanju občinstva. Nova disciplina je tako privlačna, da bo našla v bodoče i med športniki i med gledalci mnogo odziva. Doseženi časi so prvovrstni in pre-sašajo rezultate sličnih mednarodnih prireditev, pri čemer pa je treba upoštevati, da e vsa proga tekla po ravni cesti brez večjih ovinkov. zvišali na 3t0. Za njim daje Koren (Ljub Ijana) lasten gol in poveča katastrofo na 4 : 0. Malo pred odmorom strelja Kunst radi >foula< nad Jerenom enajstmetrovko in postavi 5 : 0. Po pavzi se ie splošno pričakovalo. da bodo goli tudi v drugi polovici deževali kot pred pavzo, kar pa se domačim ni posrečilo. Ljubljana se odločno brani in šele tik pred konefm najdeta Ronogajec in Leinert priliko za zvršanje. Tekmo ie sodil g. Podubsky. Igra je v oslalem i »otekla redno in brez incidenta. Ostale nogometne teteme Dunaj: Vienna : BAC 4 : 1 (2 : 0): Rapid : FAC 7 : 0 (3 : 0); Sportklub : Wak-ker (4 : l); Admira : Hakoab 2 : 0 (1 : 0): Tlerta : Bevvegunz XX o : 1 (5:1). Berlin: Berlin Nordvvest : Hertha 4:1. Neunltirrhen: IFC Niirnberg : Borussia 5:0. * Sankaške tekme v Bohinju, prometno diuštvo za Bohinj je priredilo v soboto san-kaške tekme za prvenstvo Bohinja. Tekme so se vršile v treh skupinah," in sicer ločeno za seniorje. juniorje in dvosedežno. Prvenstvo Bohinja v sakanju za leto 1929 si je priboril član jeseniške »Skale« Joža Cop. ki je prevozil 3.800 m dolgo progo v 7 minutah. V drugi skupini je dosegel prvo mesto na 1900 ro delni progi tudi član jeseniške »Skale< Karel Cop v 3:31. Na dvose-dežnih sankah sta na krajši progi zmagala sankača Jože in Miha Cnp v času 3:27. A. g. K. .Primorje« (nog. sekcija). Seja sekcijskega odbora danes ob 2fl. v klubovem tajništvu. — Načelnik. Film lepote! Višek navdušenja! Noben film v Ljubljani K ni bil de* ležen tolikšnega navdušenja kot - Grešna strast - V glavni vlogi edinstvena, nepozabna GRETA GARBO Očarljive slike! Nepozabni prizori! Razprodane predstave Kdor še ni videl tega sporeda, naj hiti k predstavam ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Tel. 2124. Elitni Kino Matica. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Maribor. 3. ianuaria. Jutro svečnice. ki ima med letnimi vremensko proroškimi datumi kai važno vloio nas ie iznetiadiio s — 25 stooiniand C mraza. Praviio. da prid« medved na svetnico iz svoiesa brloca poeledaL kakšno ie vreme Če ie šolnino, se brž okrene nazai v svoj brloz. 5e pa ie mraz. zamrmra in ne sre spat. Svečnica ie bila zares prava svetnica Bil ie hud nvraz in ie oreie kanilo z blasroslovlteiuh sveč kakor s streh. Ljudie so se ^aviiali v kožuhe. V nedelio ie nraz še huie pritisnil. Na odprtem mestu ic bilo 26 do 27 stonini pod nrčlo v zatišču sredi mesta oa — 25 C. Mraz. zimski slikar in plastik, ie narisal na vsa okna eksotične cvetke in okraske. Na vse kraie so sc raz-tenli sankarii in smučarii. Na predvečer svečnice se ie vršil v prostorih hotela »Union« tradiciionalni Ples mariborskih planincev. Prireditev podružnice SPD ie uspela v vsakem pogledu. Mnogoštevilno občinstvo ie do raneza jutra rajalo v nainrisrčneišem razncloženiu. Med odlično publiko smo opazili tudi reprezen-tatite civilnih in vojaških oblasti, tako ve-likeca župana dr. Schaubacha. komandanta mesta eenerala Spasiča in oodžu.pana dr. LipoMa. Živahnost ni popustila Prav do k'tra. M-.i -ve :bom ("rsnl^ču ua ie vladalo izredno živahno vrvenie oba oraznika. Sankači in smučarii so imeli oba praznika izredno priliko za leoe užitke. Oba praznika beležita orecei nezeod. V Mlinski ulic si te zlomil levo noeo 551etni voiui invalid Just Krašovec. Na zledene-lern pločniku ic bil spodrsnil. V Isti ulld se ie oonesrečila tudi llletna šolarka Ivana Potočnik in si poškodovala levo dlan. Ob dravski brvi so našli nezavestno 451etno Lizo Babič. Odpravili so io v nieno barako v Danikovi ulici. Onesvestila sta se dalje v Linhartovi ulici Miha Koren in Fran Verblč iz Peker Slednji ima rano na trlavi. kj io ie dobil pri padcu. V tovarni Doctor in drmri so popravljali transformatorje. Delavcu Antonu Korabetu le transmisila odtrgala 2 prsta na desni rosi. V Krčevinl pa se le pekovsk! moister Planinec ponesreči! ter si zlomil desno noeo Vse ponesrečence so odpravili v bolnico ali pa na dom v oskTbo. Kronika dveh mrzlih dni v Ljubljani Burja na svecnico, nedelH" izletniki — «Ameriška« zaroka — Mala policijska kronika — Nezgode — Prireditve »Ponedeljkov" humor Nogomet ;i poraz Ljubljane Zagreb : LJubljana 7:0 (5:0) Zagreb. 3. februarja. Današnja tekma med reprezentancama Ljubljane in Zagreba ni nudiln ni kakšnega športnega užitka, ker je vladala na igrišču strahovita zima. Prostor je bil pokrit s 50 cm debelo snežno plastjo, tako da je biLi vsaka kombinacija nemogoča. Zmago je odločila večja vztrajnost Zagrebčanov, ki so kliub neugodnim vremenskim prilikam vzdržali do konca. Tekmo je gledalo komaj 500 gledalcev. Najboljši mož med Ljubljančani je bil srednji krilec Slarnič. Igra sama je potekala v stalni fizični borbi za žogo. V prvil< 10. minutah se nobeno izmed moštev ni moglo znajti na zmrznjenih tleh. Zagrebčani so prvi opustili nizko taktiko in uvedli visoko kombinacijo, ki jim je kmalu prinesla zaželjene uspehe. Prvi gol zabije Jeren in Ze malo nato poviša Premrl z nenadnim I strelom na 2:0. Po 30 min. se posreči Babiču V tramvaju — Tu je vendar prodora za obal ★ Najlepši izum _ Iznašli so že smodnik iz dima brez motorja, brezžične telegraf i jo . . . kdaj bodo iznašli doto brez neveste! Posnemanje. Ančka: »Kaj ne. da se creva mamo ata?< Franek: »Dobro, ampak kje naj vzamem revolver?« Izbirenež. Jorun: »Jaz kadim najrajši vardarice. Kaj pa ti?< Žorga: --Sam ne vem, k;U bi dejal. Odvisno je od ljudi, ki |ib srečujem.« letalo . Ah ii: Ljubljana. 3. februarja. Prazniki s silovitim mrazomsolncem Svečnica ie prišla v zna men V burie. napram kateri niti beocTaiska »fe^Sava« ni nic posebneca. Diviala i« reusTn^"0' v«ier ic preerizel obleko in smuknil ltožo. kakor tisoč estrih šivank Nad Jiubllansko mrtvo pokraiino pa se ie h>čilo kf^snn modro nebo in tam v dalia^i so se ri$sle o!a-nine v vsei svoii očartfvi prelesti. Športniki so v svoii kffcibovalnosn pram burji in mrazu iA'rst«o porabili dfoč praznika. Na Srnami iori se ic včerai irt danes znašla velika množica izletnikov, oboroženih večinoma s mučtni. Na vrhu fn pobočju se ie tek«n poocldueva razvila sijaina zabava v znam*n%i smučarskih uspehov in škodnž/ltnifi vztfcfikov iz ust še večje množice omzovalcev. Sv. Katarino je posedlo vzHc dviemu vetrtf kakih 50 tro-stov ki so užfrafi prekrasen razeled na dolino. O zimsiosnortnih Prireditvah na Oorenlskem Dotočamo na drusem mestu. Med izletniki v okolico ie bilo celo ne-kai »veseličarlev<. ki so si skušali oorati po veselem kr&ku zunai v naravi dušo in presribati nekam utruieno telo. Ker ie danes mraz popustil, buria pa prenehala. so se že tekom dopoldneva odpravljale cele procesije na deželo. Dopoldne pa so prevozili Maeistrovi ln mestni avtobusi v naibližnjo ljubljansko okolico na storine in stotine oseb Zabavnih prizorov zaradi tresenia voz na teh vožniah ni manikalo. Natvečji uspeh ie imela menda neka cc-sDodična 7 Viča. ki se ie na vožnii s Pofav-ia proti mestu nehote vsedla v naročie ne-keza »Amerikanca« Mož ie prišel iz Amerike v »stari kra:« Dred dobrima dvev? mesecema in se ie v 1 -ubliani ^or.) iz ori-čel doleočasiti. Danes se ie vozil, d* predene puščobo, ves popoldan nd Viča pa do Črnuč, izstopal, izpil tupatam v zostilni ča! in nadaljeval zabavno vožnio. Olcdal in jnazovai !e vcse:e dru.^bicc. kt so cdhaia1? na izlet aH se vračale z izleta, in tiho klel. ker se le počutil strašno zanuščeneza. v Ustnici oa polno dolariev. Mešani občutki. Iz sanlarenia in prikrile ieze ia ie naenkrat (takole okroz 18. zvečer) zdramil s-len sunek. Hip nato ie občutil, da se ie vsedlo na niezova kolena nekai mehkeea: zadišalo '(■ po diskretnem parfumu oo ženskih 'aseh pj nežnosti — in p.t prefletni A-izelci z Viča sploh. Mlada cosp-jdičn.i se ie ba< vračala z obiska ori svoii teti za Be^cia-dom in ie bila sama. Vsa rdeča v obraz ie hitro vstala, se Pričela napram stasitemu »Amerikancuc opravičevati 'ia vsa oreteze on pa se le zastrmel v nlo. Govoril ie prav malo. izstopil ca fe tam. kier ie izstopita Anzelca ter lo vprašaL kfe ie doma. Ker ie Areelca prilazna in dobro vzroiena deklica za ie domala nasmala. Pa se ie oren le premislila. sAmerfkanec< se !© vedel popolnoma dostoino. kar ea ie opravičilo zato mu le po kratkem Domenku dovolila, da io spremi in mu predstavila svoio mater, šla sta In čez dobro uro ie bila Aneelca »Ame-rikančeva« zaročenka ... Cez dobrih Štirinajst dni bo menda že poroka. Rekord- ki ie množim dekletom na Olincah zbudil žilice nevoščliivosti... PoJldiska kronika tekom oraznikov ne beleži posebnih dozodkov. Izredna stvar da pollclfa v sezHi letošnfih credm^tn!* veselic nfma prehudih nastopov niff s v?-iančki. Res iih ie bflo v soboto ?n ncde"o v zosteh na ooliclH skupno devet »komadov*, pa so bili mirni. Oženlenih ie bilo samo šest in kar ie bilo krava!a se ie -ače! in neha! pozneje med štirimi stenami domačih stanovanj. Zaradi poledenelosti na ulicah se ie pripetilo tudi neka? fažHh fn dve teži; rezzo-di. Na tJakn ie spodrsnilo več po«««tov ki pa so večtnoma odhesli oolez lažilh bolečin le nekal orasik po rokah. V Korrftarievi ulici se ie danes dopoldne težie ponesrečil z. L., ki si fe zlomil desno nozo v koTkn. Ponesrečenca so takoi odoeliali v snlošn'-. bolnico. Huda nesTeča se ie pripetila tudi profesorju dr Cvzeim Jarcu ki ie. odha-iatoč z veselice čevltarlev v Mestnem do-rmi ponoči na zladkem stopnišču nenadoma nadel in obležal 7. zkmrtieno levo nozo. Kakor z. L. ie mora! tudi z. J ?skati pomoči v oolnicl. TeJcom današnleza dopoldneva ie prišlo do smrtne nesreče zaradi zastrunlienia tudi v dosIophi Kraniske hranilnice v Knaflievi ulici o čemer oa poročamo na druzem mestu. Izmed večjih oredpustnih prireditev nai kratko omenimo redtrto S. K. IHrife. ki se ie vršila v petek zvečer v Unionu in sf-nočnii Lovski ples na Taboru. Potekli sta v najlepšem razpoložen iu. Enako ie orav !e;po usoel tudi ples društva nameščencev dohodarstveneza urada v petek ter na svečnico zvečer čevliarska prireditev, otoo-ie v Mestnem domu. V splošnem ie zanimivo. da letos navzlic konjunktur; zaradi »or-veza< ni bHo običafnih »hausbalov« ker ie z vsako plesno prireditvi io zvezanih nrnoz stroškov rn taiks ki iih Ihiblianski zostilnčarii kakor tudi posamezne male korporadte ne premorejo več. In tako cre letošnji kratki oredpust mnozo skromneje h krato kakor druza leta. Tragična smrt mladega delavca Pri sušenju prenovljenih prostorov Kranjske hranilnice se je zadušil 20-Ietni France Zadravec Ljubljana. 3. februarja. Danes okroz 11.30 se ie razširila v središču mesta žalostna novica o hudi nesreči mladeza delavca v ooslopiu Kraniske hranilnice v Knaflievi ulici. Ko ie nekoliko pozneje privozil pred imenovano poslopie mrtvaški voz niestneza pozrebneza zavoda in odpelial ponesrečenca v mrtvašnico k sv. Krištofu, so nas'a!e v mestu razne zo-vorice o same.noru mladeza fanta, kar na ne odzovaria resnici France Zadravec. 201etni delavec ori z. Iv. OzTlnu. doma iz vasi Lozarevci pri Kri-ževcili v ljutomerskem okraiu ie nostal žrtev ozliikoveza monoksida, ki sc razviia ori žarečem koten, čc ni dovoli kisika pri-stooneza V prvem nadstropju Kraniske hranilnice predelujeio hraniln-čne Prostore za urade obtastneza ridbora. Delo ie prevzela stavbna tvrdka Ivan Ozrin Zadnii čas so pričeli pred<-Javati velikn dvorano kier se je nahajala likvidatura. Da prostore, ki so povečini že predelani čim prei osuše. iih razerevaro s tako imenovanimi rebernrni pečmi, ki iih kurijo s koksom Kurienie mora oskrbeti za to določeni delavec Ozrinove tvrdke. Včerai in danes ie bil tam zaposlen France Zadravec. Danes okoli 11 ie prišel z. Ivan Ozrin v Kranjsko hranJlnioo z namenom, da se prepriča. kako se stene suše. in v svrho kon- V okrajih revščine na Dunaju Propad meščanskih družin Revščina na Dunaiu se uveliavlia boli ood površino in fo ie s prostim očesom komai opaziti. Treba ie zledati skozi socilalno občutljive naočnike, da iztaknlemo uboze Mudi v velikih stanovanjskih kasarnah, v propadajočih predmestnih hišah ali v starih vilah. kier ie visoka trava oreznala nekoč tako leoe vrtove Razvoi uboštva ie zavzel na Dunaju drnzo smer kakor v večina mestih. Staro cesarsko mesto se ie odlikovalo oo dobro situiranem meščanstvu ki Da ie prišlo v vojni in med inflaciio pod kolesa Gotovo vlada tudi v širokih masah strahovita revščina. Nezavarovanost otrok ie strašna, kakor *e to pokazala obravnava proti morilcu svoieza lastneza otroka koči-iažu Halaksi v zadniih dneh. Naivcčia revščina vlada v prejšnjih sreditrih sloiih. Lotila sc ie malih rentnikov ki so stari in brez pomoči. Izročeni so neizprosno pozinu. • Gre zs desettisoče V hišah, ori katerih sc ie čuditi, da se niso že zrušile, v kleteh in skladiščih stanuieio nairevneiši. Komai par minut cd naipromeffieiše ulice naidemo hišo kier so nabiti na vratih v oritllčiu lističi z naslednjo vsebino: »Stanovanie i/radno zapečateno! Vstop v prostore strozo prepovedan! — Mazistrat.« Kdor ima oo-zmn in se povzpne oo napol porušenih stopnicah v prvo nadstrooie in potem na-Drel v naslednic lahko uzotovi da stanuieio v tretjem nadstropju Ttidie. ki se iim ;e nekoč orav dobro zodilo Takih hiš. v katere se ne bi bilo treba mno zaleteti in bi se zrušile a stanuieio klmb temu v niih liud-ie 'c na Dunaiu nešteto trole. če je za kuTienie prostorov določeni j delavec v resnici na mestu. Čim ie stopil v dvorano, mu Je buši! nasorotf zadušlHv plin. Hip nato ie e. Ozrin v prezidanem druzem prostoru uzleda! na tleh skliučene-za Zadravca. oolez nieza pa peč s koksom. G. Ozrin ie uvide! kritični ooložai ter poklical sluzo In hišnika z. Kurenta ki ie te-lefonično poklical na pomoč reševalno postajo. Ta ie opozorila z Kurenta na to. da naipreje z zrcalom, položenim na usta tteo-tove. če ie Zadravec še ori živlieniu. Uvideli so, da Zadravec ne da od sebe nika-kih znakov živlienJa. O nesreči ie bila nato obveščena oolicila Takoj nato le prišel v poslopje Kraniske hranilnice policijski zdravnik dr. Pavle Av-ramovič z dežurnim uradnikom z. Podre-jrš^om Zdravnik ie nepremično na tleh ležečeza Zadravca tako! temellito oreiskal. a ie moral žal uzotoviti da ie vsaka oo-rnoč prepozna. Mladi delavec ie bi! že mrtev. Zadušiiiv: zrak ie bil Zadravca tako omoti! da se ie zzrudil k pečici in za fe plin kmalu zaduši! Pokoinik ie bil marlfiv in vesten delavec Pri Oerinovi tvTdki ie bi! zaposlen kakor preie že nekai let tudi niezov oče. nad dve leti Tvrdka Ozrin ie odredila, da se bo vršil oozreb ookomika v torek na njene stroške. ---KINO IDEAL--- Ob 4., pol 6., poi 8. in 9. ari Zapečatena usta (TAJNOST SLIKARJA VVOODA) GanJjivol Pretresljivo! čejo biti mokre 2e leta prosiio stanovala pri mestnem magistratu za dodelitev človeških stanovani. Odzovor se zlasi: »Na to vobče nI misliti Sedanie stanovanie ie vse-skoz uporabljavo. Imamo še bolj nujne primere.« Nedaleč odtod na Mildeolatzu Naklnčie ie naneslo, da stanuieio tn liudie. ki so že več let brez vsakeza za z drocovi Streha je taka da nc /av-luži teza imena. Ob dežiu morajo vse stranke razpreti dežnike, če no- Okrai ErdbeTZ so nekoč mnozo opevali Postal ie slaven po obleeaniu Turkov. Pozneje ko se le rarvilo meščanstvo 'e cesarica Mariia Terezija naselja tam svoi? uslužbence V enem oosloota ie bil svoi-čas velik hlev Danes so v niem stanovanj s prav maihnim! okni S^ara mamica im-svoio posteljo ori steni no kateri teče vo da Polez nie živi še šest oseb: družina in podnajemnik Stanovanje le bilo že nr3dn< zanečateno. »Toda kai sem hotel narediti?« pravi edini mož ki za ie videti »Brez jaslužka sem!« Pač pretresljiva socitalm slika! «Paned*Ijek» št. 5 4 Ponedeljek 4. TI. 1929 Paul Rebouk: Pojedine 18. stoletja V početku osemnajstega soletja so v Franciji zelo dobro jedli. >On avait nne bonne fourchette<. kar bi se doslovno reklo: »Imeli so dobre vilice.* Toda vilic skoroda niso imeli. Leta 1697 jih je imel francoski kralj jedva 400 komadov, kar ni bilo baš mnogo za tedanji dvor. plemič jih je imel kvečjemu dvanajst imovit meščan tri do štiri. In še te so bile zaklenjene v stekleni >mari Tudi žlic niso imeli Omako so srebali naravnost s krožnika, potem ko so meso raztrgali s prsti. V ostalem so servirali pe čenje le za razkazovanje: mnogo boli so cenili goveji in kostrunov ragu ki pa je moral biti tako sparjen, da je ob najlagVem dotiku razpadel. eC temu p->goTU ni docela ustrezal, no, potem je pač vsakdo potegnil iz žepa svoj nožič ki ga je P° uporabi le po obrisal, recimo ob svoji dolgi suknji. Ne maram se tako dale«? ponižati, da bi govoril o tem, kaj je vživala služinčad. Krmili so jo s travo s kruhom iz praproti s koreninami ali z omehčanimi otrobi, kar je otroke tako napelo, da so umrli. sedele nižje dvorne arže. pošla pečenka. Vatel je izgubil glavo. Ker se je vrhutega tisti večer še vlila ploha in se je umetni genj ponesrečil, je Vatela prevzel obup. Čutil se je osramočenega gost''e so ga zasmehovali. Drugi dan je zaman čakal na morske ribe, ki so bile naročene. Nastopil je torej trenutek. ko ima sposoben človek priliko, da se izkaže A kaj stori Vatel, da reši gastronom-sko čast svojega« gospodarja? Zapre se v svojo soba DezeHira. Gourville. dvornik velikega Ck>nd4;n. dS nalagoma pripraviti hekatombo vodnih ptic in na'de tako nadomestek za morske ribe. Diner je vzbudil vseobče občudovanje, Bravo, Gourville 1 Njegovi ime bi moralo ostati v zgodovini. Kai še! Zgodovina le obrnila le Vatela. Osemnajsto stolejte *je imelo slovite umetnike na kulinaričnem polju. Monthier fils za primer ki sta ž njim imeli madame Pompadureva in madsime Dubarrvieva dolge kulmarčne konference. V osemnajstem stoletju so umeli dek^rirati mize s čudovitim okusom Na namizn;v> prtih, ^tka- aZto pa ie velika gospoda živela toliko I nih v Flondriji, so bleščale \prečudno lepe bolje. 0 ne. niso bili baš sladkosnedeni in kamfmine. Zakaj zlate in srebrne posode takrat niso več imeli. Že v početku stoletja fini gurmani, nego so teklovali med seboj v požrešnosti Njim je bilo brezmiselno ku-pičenje jedi, paštet, začinjenega mesa in ha-šeja iz divjačine še vedno najvišje. Obed in večerja sta se morala vleči v neskončnost Pri tem je daija! slab vzgled ravno dvor. Zakaj? Ker je imel solnčni kral| pravijo, tra-kuljo. Pogoltnil je neizmerno hrane, ki je bila zanj brez vsake vrednosti. In vsa Francija ga je posnemala, čeprav ni imela tra-kulje. In koliko služinčadi jse bilo potrebno za postrežbo kraljevskemu Gargantui! pet sto maitrov d' hotel, nadzirateljev, lakajev, pomivaleev posode, točajev strežajev, nosa-eev za juho. kruharjev. kuharjev, heroldov, kletarjev! — Toliko korakov naprej, toliko nazaj reverence, ceremonijel brez konca in kraja. _ Ubogi kralj! preden je prišel do jedi. so bile že mrzle... In vendar 90 bili vtisti dobi sloviti kuharji. Tako n. pr. Vatel, vobče prvi kuhar osemnajstega stoletja kar jih omenjajo. O Vatelu bi se dalo marsikaj povedati. Mau-rice des Ombiaux. zelo umen pisatelj, nima skoro prijazne besede za Vatela. Upravičeno. Tudi v mojih očeh je, če se smem tako izraziti Vatel — milo rečeno — tie-vrastenik Ko je veliki Conde, pri katerem ve bil Vatel kuharski mojster, priredil kralju večerjo je pri petnajsti mizi, kjer so so potegnili iz gospodinjstva vse zlato in srebrno posodje ter ga prekovali v novce. Današnji fiskus je torej, kakor vidimo, starega rodu. Poslednjih petnajst zlatih krožnikov je Ludovik XV. žrtovval leta 1754. Obdržal si je le masivne šolnike, ki jih je dal iz strahu pred zavdajalci opremiti s klučavnicami. Omenil sem prej ponašanje gostov v početku XVIII. stoletja. Toda polagoma so vendar jeli poziti na vnan.no obliko. Ko si je nekoč pri nekem kardinalu veliki kance-lar jel trebiti zobe z nožem je kardinal zapovedal, da naj kancelarju poslej dado nož brez konice. Zato je zanimiva razprava, ki je nekako v tisti dobi izšla in ki obravnava vedenje pri jedi. Ta razprava predpisuje doslovno tole: »Kadar ješ. ne jej naglo ln poželjivo (čeprav si še tako lačen), da se ti ne zaleti. Ustnice moraš imeti pri uživanju zaprte ter ne smeš živalsko cmokati.« »Pri pitju ne smeš tako glasno požirati, da bi tvoj sosed utegnil prešteti požirke.« — »Priporočljivo je, da si pri jedi ne otiraš znojnega čela in da se ne praskaš po glavi in ne kolcaš ter ne pljuvaš.« — »Odveč ie,< | nadaljuje avtor razprave, »izposoditi si pri st reža ju prtič da bi se vanj useknil. Zadržuj se, kolikor dolgo moreš. Ce pa vendarle ne gre. odpravi zadevo na moč neočitno in si potem obriši prste ob miznem prtu.c — »Zdaj veste, kako se morate ponašati, če hočete veljati za dvornega kavalirja.« ♦ Spregovorimo še nekoliko o menuju. Spočetka, pod Ludvikom XIV.. so trajali uprav brezkončno. Vsaka južina je obstojala iz štirih do pet popolnih podjužin. Vse sklede taiste podjužine so stale istočasno na mizi in so bile razvrščene po geometričnih principih. To se pravi: če so sklede prvič tvorile kvadrat, so si drugič izbrali obliko romba, tretjič dijagonalo vprek čez mizo, četrtič spel obliko kroga Tek velike gospode .ie bil tudi primeren njih veličini. Mme Campanova nam je ohranila poslednji menu, ki so servirali kralju Ludoviku XIV. v Trianonu. Evo ga: »Štiri juhe. Dva velika entrčeja: goveja pečenka z zeljem in telečja ledvica pečena na ražnju. Šestnajst malih entrčejev: paštete kotleti, telečja glava, piščeta. prašički na ražnju, perutnina, se sekana kuretina. koštrunov hrbet, puran, tele&ti priželic. race. poumardi. telečji ragu. Štiri hors d'seuv-res: kunčevi zrezki, kostna juha teletina pečena na ražnju. mrzel puran- Šest pečenk: piščanec, kopun. mlad zaje«", jerebica puran. Dve vmesni jedi: vestfalska krača in mešano pecivo. Šestnajst malih vmesnih jedil, sestoječih iz sočivja. jajec, smetane, zakrknjenih jajec v mesnem soku, marmelade, pecivo.« Za prebavo vsega tega je bilo treba obilne pijače. Med posameznimi jedili so servirali francoska vina in kot piSce de r6si-stance vina iz Španije. Afrike in Turčije. Po jedi so prišli na vrsto likerji želodčne gren-čice. žganje iz oranžnih cvetov in iz tav-žentrož ter eau de Barbades, kar ni bilo prav nič drugega ko zmes cimetove esence, likerja iz maternih dušic in ribeznovega žganja. Le-ta je bila posebno v čislih in neki lekarnar tiste dobe je imel nanjo nekak monopol. O njej je pisal v naslednjem prospektu: »Izvrsten eliksir za zdravje. Zelo dober za vodenico, žolčni in ledvični kamen. Ozdravi vsako vročico: lahko vročico, tifus in otroško vročico. Varuje pred morsko boleznijo in škorbutom v nstih. prežene ošpice koze, škrlatinko in vse nalezljive bolezni. Varuje pred protinom in čisti kri. Je protistrup za vse strupe in ugrize strupenih živali. Dober je za koliko in drisko, oeve- Narvola, in, vsa, cLopcsa.. ' LuLoCOsJt. rruzhk. oguisoo. ja> poslati, iuz- Oglasru>od, dalck Jedra,' hubJ^ajba, PrtJtrrurua, + T&L rt i^gi JLah, oglasu, k*, slu zjjo posr^vcLcnjalrta- m, roajaL in. rvcuruuiA. občuisLua, vsaka baj-asia, go pcu- — Naj manjši, zsLosak V-ut, 5 - VrtMzyb 1 mijem Ponuilbt t v^emi potrebnimi podatki za oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiv hišnik* 8159 Praktikanta s perfektnim zn.mjem slo-venSčin* in ceniš S ne v go voru in pisavi tei stenegra fije. sprejme velika inozem ska tvrilka Zaželiena sred njeSolska izobrazba ali tr-sovska akademija Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra> pod šifro »Priden* 245C m UJA^i Dobrega potnika sprejme takoi Tribuna tovarna dvokole« in otroških vozičkov v Ljubljani. Ž502 PozorI Sprejmem službo potnika. Vozim sani avto Opravljal bi tudi pisarn;6ka dela — Večletna pisarniška praksa Ponudbe na poštni predal 10 St. Vid nad Ljubljano 2432 Trgovski potnik uveden v krajih Srbija in Macedonije. sprejme renta bilna zastopstva Ponudbe na cgla°ni oddelek »Jutra* pod »Vjeljan*. 2437 Šivilja z» perilo in obleke. gre po nizki ceni na dom Ponudbe na og'ii*ni oddelek »Jutra* pod »Šivilja 30*. 2378 Absolvent teh. »red šole stroj oddelka, s nekaj mesecev prakse, išče primerne «!už be za takoj Cenj. Donudbe na oglasni oddelek »Ju'ra» pod »Absolvent te*!, šole* 2506 Kontoristinja vestna in marljiva, z večletno pisarniško prakso — želi namoščenja prj večjem podjetju Ponudbe prosi na oglas oddelek »Jutra* ped značko »Vestno opravljam avojo službo*. Strojnik k Lanznv lokomobili 160 ks s kondenzacijo. z več letno prikso le prvovrsten, izučtn ključavničar dobi me*to Prednost imajo oni. kj pri gospodinjstvu Ponudbe na oglas Oddelek »Jutra, pol šifro »Prodajalka 99» 2073 Službo plačilne natakarice želim v boljši gostilni Ponudbe na ogla.-ni oddelek »Jutra* pod »Natakarica I* 2455 Službo s hrano in stanovanjem v hiši iščem za šestnajstletno močno dekliro Ponudba na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Močna* 100 Fotoaparata 13x18 m 4 5x6 kompletna prodam za Din 1200 Ponudbe pod »Prvovrstna 3» na oglasni oddelek »Ju tra«. 2278 Železno posteljo kompletno prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2432 Šivalni stroj Originalni »Singer* z» šivilje, sposoben za štikanje. Dtopanje nogavic in za vsa ročna dela »koro popol noma nov poceni naprodaj zaradi preselitve Naslov v nel odd »Jntra* 2025 Radi smrti naprodaj lepa kredenca. pohištvo, slike, moški čev ji in obleke Ogledati ob delavnikih med 3. in 5. uro na Dunajski cesti 17/111 2501 Novo tehtnico (Berkel) prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 2474 Mikroskop fReichert) naprodaj Zi 1000 Din v Streliški ulici št IS, pritličje. 2411 Drva bukove in hr:b-t>ive odpail ke od parketov dostavlja no nizk ren> na dom i>arna Sajra V Scagnettl Ljubi » »a za eor>>njslo zelo nizki ceni naprodaj v Sp Šiški. Dermotova c. št 26. 2476 Lisičje kože in vseb drugih divjih živali kupuje stalno (kozi celo letu D. Zdravit, trg. usnja. Ljubljana. Florijan-ska ulica 9. lS8u-a NaSiepša parcela naprodaj v Ljubljani za zidavo vile itd. Podrobnosti »e iive prj notarju Kuharju. 2343 Lokal pripraven za obrtnika ali trgovca in večjo vinsko klet, pripravno za vinskega trgovca, vse v prometnem kraju oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 2503 Lokal s sobico takoj oddan, na Tržaikl c za 600 dio mesečno Uto-tam nafiroilaj velika tridel na bela omara Na.-lov pove oglasni odd»lek »Jutra* 2459 t r Gostilno dobro idočo. najraje na delali vzamem v najem — Ponudbe oa ogla« oddelek »Jutra* pod šifro »Dobro* &41 muSMLUJ dveb sob odda za deljevo Stanovanje itikiin tn priti dplačilo Ko 2299 Stanovanje sobe in kuhinje, z elektr razsvetljavo takoj oddam mirni stranki Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 2482 Stanovanje 8 sob z vsemi pritiklinami v mestu želim za maj ali tudi prej, plačam debro Ponudbe na glasni oddelek »Jutra« pod *Maj 100». 2310 Stanovanje sobe in kuhinje, na deželi išče vdova — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Na deioli*. 2314 Stanovanje 3 sob, v centru mesta Selim z aprilom ali majem Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »April* 2126 Stare vinske pipe popravim Naslov v Oglas. oddelku »Jutra*. 2447 Naznanilo. Cenjenemu občitv-tvu naznanjam. da sem svojo brivnieo in lasničarsko de lavnico preselil Iz Karlov-*ke ceste 14 v Florijansko ulico 6 ter se toplo pripo ročam. Iv. Militič, brivec 2243 Opremljeno sobo svetlo in zračno iako< oddam gospodični Naslcv v oglasnetn oddelku »Jutra* 2488 Sobo oddam v sredini mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2397 Opremljeno sobo t zajtrkom oddam na Sv Petra nasipu št 43. 2500 Sobo z 2 posteljama elektriko in posebnim vbodom, s razgledom na ulico oddam stalnima gospodoma, event. sprejmeta sostanovalca k solidnemu uradniku — Na razpolago klavir in za:trk. Poizve se na Taboru 5/1 — desno Z4S3 žuje možgane, zdravi migreno in glavobol. Pomaga pri vseh ženskih boleznih, celo v otročnici in olajša porod, če ga redno uži-vaS, se ti ni treba bati kapi in paralize. Ni je bolezni, ki bi je ne preprečil ali vsaj oiajšal.< Punča so popili v neizmernih množinah. Neki admiral ga je n. pr. takole 6erviral 6vo;im oficirjem: Nalašč v ta namen zgrajen marmornat basen v citronskem gozdu ie služil za bovlo. Vanj so nalili 000 steklenic žganja 600 steklenic nima. 1200 steklenic malaffa in 400 litrov vrele vode Nato so da-daii 600 funtov natfine^eaa sladkorja in 200 funtov zdrobljenih irmškntnih orehov. V to zmes so stisnili sok 2600 citron in v tako nastalo jezero potisnili eleganten čolnič iz mahflgoni.fa. v katerem ie sedel v Ganvmeda preoblpčeni mornarič. Le-ta je najprej na vso moč veslal Čez glad;no velikanske bovle poteoce-ana«. Posebno čudne pojedine je prireiala Mme de Trencin. Ta morali n baš posebno vdana dama ie častila sv. nismo na ta način, da .še porabila zgodbo o Adamu in Evi za pan-tomimo. in sicer naravno oni del te zgodbe, kier se naša prvoroditelja še nista bila odločila za figova peresa. Med takim soupe-rem so prikazovali tudi slike z laterno mngico — kake so bile te slike, si čitatelji po vsem tem utegnejo predstavljati. * Ludvik XV. je umel svoje razuzdanosti zabeliti s pobožnimi pomisleki. Tako se je sicer ob četrtkih in sobotah opil. ob petkih pa nikoli. Posebno tenkočuten je bil nasproti nebesom. kadar je imel ** naročju kako milostnieo in si je zakril čašo. češ: »Ne. nocoj nič več šampanjca! Ne smemo grešiti na vseh straneh!« Maškarada Ljubljanskega SOKOLA V NARODNEM DOMU se vrli oa postni torek, 12. februarja jkk) devizo »V deželi Mavrov« Kopajte „Zvezdanko"! Pomlad v cvetju Vso leooto in prijetnosti na Taborskem erradu smo opisali ter tudi izdali tajnosti mlade neveste Miienke. katera ta večer osreči vse ljubezensko čuteče tekmece v tej poslednji noči svojega dekliškega življenja. S svojo rožnato lepoto bo očarala vse mlade in stare fante ter bo ravno tako nevarna za oženjence: radi teza priporočamo mladim damam in gospem. da ne puste moških samih na to maškerado Dame same Da skrbite za nrmerno cve'no masko. da bodete poleg grajščakove Milenke tudi zbujale pozornost na tem večeru in da bodete tekmovale v lepoti in dobroti ter se vzljubile pri plesalcih v lepem gradiču med cvetjem in nrirodo It ori vstopu v Taborska grad v avli. katera bo vsa v cvetju in zelenju, dospemo do dveh drevoredih v grajsko dvorišče (dvorano), katero bo očaralo naše občinstvo. Vonj cvetja, slikovitost barv. solnčna svetloba in pogled na ta celotni rožnati raj bo priklenil srca vseh — na to nrbeško naravo. Stali bomo ored razkošmm zradi-čem. kjer bo zbrana vsa grajska gos-noda z lepo nevesto Mileitko. Pred gradom v i>avi-Ijonu bo svirala grajska muz-ika poskočne komade, vse bo rajalo in uživalo. V daljavi se bodo razprostirali parki cvetja. senčn2 snrehaiaVišča bogati gozdovi in livade in v daljavi se bodo oclašale ptič;ce s svojim milim oetjem Kolikor ie sposobna človeška roka. vse ie storila za to prireditev: zato tudi zasluž: upoštevanja ljubljanskega občinstva in nai bo na Taborskem gradu zbrano vse in predvsem tisti, kateri ljubijo krasoto narave in orirode. Poklonite se na pustno soboto naši in vaši krasotici Milenki katera se poslavlja iz dekliške dobe ter ostane tudi v naprej vaša. a spomin na ta večer ostane njej kakor tudi vsem posetnikom trajen in nepo-zabljen. Gejše in Japonci Popolne obleke za gejše m Japonce išče društvo aSIavecD na posodo proti odškod* nmi. — Takojšnje ponudbe na «S";avca» (Kolodvorska ulica, »Jugometalia»). Izgubila se je na lovskem plesn dne 2 t. m. na Taboru srebrna cigaretna doza z monogramom «J J.». Ker je doza dragocen spomin, se prosi, da odda najditelj isto proti visoki nagrad: v Zvezni knjigarni, Marijin trg 8. Opremljeno sobo blizu pošte oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2438 Prazno sobo z elektriko ln prostim vho dom oddam v »redi mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2085 VrehranOr Lepo deklico triletno siroto oddam tako ta svojo Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 225.' f Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Naš predragi soprog, atek in brat, gospod Milan Profesorjeva obitelj sprejme 2 dijakinji na sta novanje z vso oskrbo Klavir, vrt Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 246« Seno in otavo sladko ln lepo 120—150 q proda zdravilišč* Dobrna 2116 Sadje Specijalist prevzame vrtno •adno drevje v trajno oskr bo. proti m-^ečnemu pavša lu nd 50 Din naprej Po nndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sadje*. 2409 Vdovec brez otr-^ želi poročiti pošteno Slo venko. dobro kubarico. sta ro 80—35 let. ki bi bila voljna it' v Belgijo It-ma s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »R J.* 2499 je dne 3. t. m. ob ^ 3. uri zjutraj izdihnil. Pogreb bo v ponedeljek, dne 4. februarja t. L ob 4. uri popoldne iz hiše Slovenske Matice na Kongresnem trgu št. 7. V LJubljani, dne 3. februarja 1929. Fana, soproga; Mica, Meta, hčerki; Teodor Pugelj, brat; Marija Ude, Julija Kramaršič, sestri. Bil 1 Občina Ljubljana t'4 Mestni pogrebni zavod Zaslužni član in dramski režiser Narodnega gledališča v Ljubljani, gospod ilan slovenski pisattei; je danes, dne 3. t m. ob X 3. uri zjutraj pre= minul. Časten mu spomin! V Ljubljani, dne 3. februarja 1929. Uprava Narcdnega gledališča S. pller • i sinovi - prvi hrvatsd g adi leij oi jardov Zagreb Občina Ljubljana Mestni w gre Pni zavod Naš dragi tovariš, pisatelj Taktik i^rinah v hr^sfeptfam t s S*Pm peci&mt Vctdc^nl! 2 parov konj (par težkih in par ponijev), vozov, sani, gospodarskega orodja in polje* delskih strojev iz konkurzne mase A Kaj: feža v Kočevju — se bo vršila v sredo dne 6. februarja t 1. ob pol 11. uri na licu mesta v Kočevju. 2554—n je danes, dne 3. t. m. za večno zaspal. V Ljubljani, dne 3. februarja 1929. Društvo slovenski kfiEiievni^Gi oi mi ta aaireflfl Izdaja za konzocij «Jutra» Adolf R i b n i k a r, urejuje Ivan P o d r ž a j, tiska cNarodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran J e z e r i e k; vsi v Ljubljani.