—   161    -
Ne kradi!
Zgodilo se je, de je nekdo ni davnej v Ljubljani zbirko pesem v več polah iz nekiga slovenskima časnika izdal, brez de bi bil kdo, razun ko je natis bukvic že dopolnjen bil, ali vrednika in založnika tistiga časnika, ali pa zadetiga pesnika prašal. Izdatelj misli, de kar se v časnikih piše, je vse popolna občna lastina, za ktero rabo si bodi. Ako je to res, sloven-skimu pisatelju ali založniku ali vredniku ne ostane druziga kakor prazno delo in stroški — in k poboljšku še ime, de je neumin, ali de se rad skazuje.
Za razno lastino so „Novice" že postave oznanile; naj prineso še tisto, ktera tudi njih in njih dopi-satelje zadeva, namreč postavo ali patent zastran varstva pismenske ali literarne lastine zoper napravno izdajo in ponatis, od 19. kozo-perska 1846.    Njen obsežik je v kratkim ta:
J. Od pravic pisateljev zastran njih izdelkov.
§. 1. Pismenski ali literarni izdelki so lastina pisatelja; dalje ako niso posebne pogodbe nasprot, se pisatelju enako jemlje naročitelj, izdatelj in založnik taciga izdelka.
§. 2. Pisatelj ima pred vsimi drugimi pravico s svojim izdelkam po svoji volji storiti in ga razglasiti; svojo pravico pa zamore celo ali delama drugim prepustiti.
§. 3. Vsako brez dovoljenja pisatelja ali njegoviga pravdniga naslednika po mehaniški pati storjeno pomnoženje pismenskiga ali literarniga izdelka, ktero je s postavnimi pogojami razglašeno bilo, je kakor ponatis QVaehdruck} spoznano.
§. 4. Ponatisu enako se šteje natis rokopisov, ali svetih, podučnih in zabavnih govorov brez dovoljenja početnika ali njegoviga pravdniga naslednika, tudi iz-lečki iz del druziga pisatelja posebej izdani.
§. 5. Za ponatis pa se ne šteje,  je tedaj dopu-§ eno: «) Napeljanje po samskih mest iz izdanih  del; A) jemanje posamesnih, iz večjiga dela, časnika ali občasniga dela vzetih s ost avko v, pesem itd. vnovo posebno pretresovavno  in pismensko-zgodovinsko delo,   ali v zbirko izlečkov iz del več pisateljev za cerkveno in šolsko rabo, ali v časnike in občasne liste;   samo de se pervi vir po imenu na znanje da, in pa de izjetsostavik ne preseže ene pole zadetih bukev, in pri časnikih dveh pol celiga tečaja;   politiški  časniki niso na druziga  navezani;  razun   de   vir   sostavka  na znanje dajo; dalje c) še pretolmačenje  v drugi  jezik,   ako  izvirni pisatelj  pravice  pretolmačenja ni   očitno   sebi prihranil. §. 6. Pri muzikalnih sostavkih se tudi natis rokopisov  ali   že izdanih del brez  dovoljenja  skladatelja,   ali pravdniga naslednika   kakor  ponatis   šteje; dopušeno je le jemanje posamskih   sostavkov v občasne dela, ali predelovanje na drugo podobo.
§. 7. Pes miške besede, ktere gredo k muzi-kalnimu delu, se smejo s tem vred natisniti, ako ni kaka pogodba na poti; za natis pesem samih brez muzike je potreba dovoljenja pesnika.
(Ostali paragrafi 8-—12 še govore od izpeljevanja muzikalnih del, ali ponarejanja podobšin).
(Konec sledi.)
-    166   -
Ne kradi!
(Konec.}
//. Doba hrambe za literarno lastino.
§, 13* Pravica pisatelju zastran njegoviga izdelka prihranjena za izdanje ali pomnoženje se sploh ne raztegne samo skozi vse njegovo življenje, ampak tudi na njega, kterimu je pisatelj pravico prepustil, in ako nič ni razločeno , na njegove deleže ali pravne naslednike , še 30 let po s me rt i.
14. Enaka bramba za dobo 30 let velja, pri delih brez imena pisatelja, ako ni drugač znano, za založnika; in pri delih, ki se po smerti pisatelja izdajo, na izdatelje ali deleže: tudi drugi in daljni natisi lite— rarniga dela imajo enake pravice.
(Dragi paragrafi od 15—24 govore od akademijskih, šolskih izdaj itd.)
///. Določki za kazen in pravico odškodovanja.
§. 25 in 26» Nepravicin natis ali pomnoženje in ponarejanje napelja razun zgube natisa ali podob, tudi kazen v denarji ali zapero namesti tiste.
§. 27 in 28. Poškodovani pisatelj ali njegov pravni naslednik ima dalje pravico odškodovanje terjati ; založniku gre odškodovanje po razmeri njemu ostalih iztisov.
(Drugi paragrafi od 29—32 še druge odločke obsežejo).
§. 33 in 35. Je povedano uradstvo, kterimu preiskovanje in sodba gre na terjanje pisatelja ali njego-viga pravniga naslednika. (Po patentu od 17. prosenca 1850 gre prelomljenje postave za varstvo literarne la-stine pred okrajno zborno sodnijo.
Podlipo.            __________                Hicinger.