229. številka. Ljubljana, soboto 5. oktobra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Iibaja vsak dan tavieiuai ^iMrfMm i j.nave po piaMUCitt, «»r veg* po poiu prejemati s« »viiro-OKetike detel© ca celo leto lb gld.., mpui luta Agi., n četrt leta 4 K) kr. za Četrt leta. — Za Inje deiele toliko več, kolikor počtnina iznaša. — Za gospode nčitolje na Ijudukih A;/lah in za dijake velja tmians. cena in sicer Z •* L1ahI|aro ca V ' lena 2 gld. 60 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila su placu e od oetirtsoopnb petit*vrste 6 kr., če bo oananllo enkrat tiska, 6 kr.. Če te dvakrat, in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj b<- izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — rtrednSItvo )n v Linbliani v Franc Kohnanovej hiši S*. 3 „gledaliska titolba-Opravn.iit vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ud •." -.V.iativne "eči. je v „Narodni riskaroi" v Koluianovei li• 3i. Slovenstvo in njegovo časopistvo. ii. S —c. Kot prednje straže Jugoslovan stva pa imamo Slovenci tudi nalogo, ugodna mesta za glavno narodno vojsko pripravljati — mi smo, če življenje in bivanje naše in sosedov naših prav mirno jemljemo, oni narod, kateri kulturne elemente Nemcev in Italijanov v se vzamemo, prebavimo ter v Blovanskej obliki nosimo na slovanski jug. Slovenci smo talentirano ljudstvo, in nemška omika nema boljšega njenega kulturo-nobca v Evropi, nego v nas Slovencih. Kar ima nt nitka in italijanska omika dobrega, sprejeli bomo mi Slovenci prvi, in ker smo mi, znajoči jezik druzih Jugoslovanov, s Hrvati vred najbolj sposobni te kulturne elemente spraviti v življenje diuzih Jugoslovanov. Naš srednji stan se bode omikal in če Bog da, kolikor toliko s pomočjo domaČega jezika po nemškej omiki; ona je enkrat tukaj t zenitu svoje popolnosti skoraj; mi nijsmo oni bedaki, ki bi to dovršeno reč zametavali in našo omiko z nova zidati začeli. Ali — in to nuj si naši nasprotniki dobro v glavo za-kujejo — germanska riba fiseh miza tischšola nas ne bode spoaobila, biti posredovateljem mej zahodno*nemško in južno-laško in vzhodno slovansko kulturo. Pnbojevali bomo, kar vsak dan nagtašujemo, da bodo naše ljudske fiole celo Blovenske,a srednje vsaj brzo do pete ah šeste šole; priborili si bomo v domačem jeziku uradujoče urade in prišla bode doba, ko bode naš srednji stan, akoravno bo nemški govoriti vedel, domače slovensko narečje lepo in rad govoril. Hujskanje mej narodi bo jenjalo in Slovenec bo, če tudi nikdar ne bode smel iz vida pustiti, da mora puško vedno proti mirno delujočemu potujčevanju nabito imeti, v tem času svoje delo posebno tja obrnol, kjer bo kot omenjeni posredovalec kulturno delal. Slovenci moramo, ako količkaj objektivno po svetu pogledamo, tako o našem položji misliti, in ako še tako optimistično o bodočnosti našega nurodiča mislimo, priti moramo do iz-poznatiju, da moremo s svojim narečjem v dobi, v kalerej se veliki narodi zjediujujejo v državue celote, katerih pubainezumi oddelkom enega natuda jedtn m isti jezik rjtbi, z našim na rečjem biti res interesantno ljudstvo. Naše narečje bo utonilo tekom času, in tako malo mu smemo duti veljate kot bouočemu literarnemu jeziku nas Slovencev, da če ne bi veli kaubki vpijiv našega Preširua glede izbuje slovenskega izobruženstva pogledati imeli, reči bi celo smeli, da je nekaka škoda, da je ta velikomu svoje krasne umotvore v slovenskem in ne v ruskem, bodočem literarnem slovanskem jeziku pisal. Mali pogled okolo nas, uči nas, da malo Slovenstvo nij mala grška država preteklosti, koja je svetu toliko kulturnih zakladov zapustila. Živimo v času železnic in brzojava in drugi časi, drugi ljudje vladajo svet, in malim na-rodičera nij dano, se na podlagi malega na rečja razvijati do kulturnega ljudstva. Ako si vse to predočimo, videli bomo, da smo v pravem pomenu avantgarda Jugo slo-vanBtva,in kolikor toliko posredovatelji mej italijansko, nemško in vzhodno slovansko omiko. — Ta naloga pa je važna in v izpeljavi te nase naloge nam mora b ti puška lehka in takega sistema, da hitro in izdatno leliko streljamo. Mi moramo maso svojega ljudstva privoditi na stališče, kjer bode imelo toliko omike, da bode menj instinktivno in bolj umno stalo v obrambi domaČega sloven skega življa in zraven naš srednji stan oni človek, ki bode na slovanskem jugu videl svojo korist. To storimo najložje z dobro žurnali-s ti ko, politično in beletristično. Učeno pisane knjige prah pri založnikih pokriva, in učene knjige ima Nemec in še take, ki slove po celem olikanem svetu, tu je delo zastonj, aii le malega učinka. Boljše je da spišeš par dobrih kratkih razprav za časopis, katerega vsaj par tisoč ljudij bere, nego pa učeno knjigo, katero le malo interesentov bere. Se ve, da tudi onih razprav ne bo vseh tisoč ljudij bralo, a jeden opozoruje drugega na kako tako razpravo, in več sto bralcev se najde. Veliki narodi morejo učenjake plačati, mi ne, in če jih imamo, doma ne najdejo kruha. Učenjaku treba miru, mi ga nemarno S trudnim bojem, lačnimi dnevi si naša učeča se mladež pribori me.-tiče, kjer srcu in želodcu zadostovati more; lepe reči je sicer gl'id spravil na duševnem polju na dan, a najlepše — siti dnevi, ki vsaj v polovici živ ljenja pridejo. A siti dnevi najdejo našega človeka ravno v polužji, kjer prav še le misliti začne na to, da si kuj vtč pridobi za starost, za izgojo dece svoje, za penzijo, in to je, kar odstranjuje našega moža od učenega dela, ki terja življenje našega moža, koje se celo učenosti posveti. Na lastnem domačem polju ti naši učeni možje le malo vehcega storiti morejo. To tudi uvidajo, iu zhog tega so mirni, tihi in peto leži na mizi, mož pa na ztfi, gladeč si trebušček. Debelih knjig ne more pisati, nij časa, nij biblijotek; a kur bi Uhko mogel, je to, da kako razpravo v tem ali onem političnem ali beletrističuem časopisu spise, ali za nase lit. družbe. Po tem pridejo zdravi nazori mej maso ljudstva in tako se naš rojak krepča, in tako se misli, ki jih je izobražen Slovenec v nemškej knjigi bral, ali misli, katere na podlagi večje omike ima, spravlja mej naše ljudstvo, in tako se s tem ljudstvom, ki bode svoje može vseh strok doli pošiljalo na slovaški jug, posredovanje kulturno začne, katero sem preje omenjal. (Da me kdo krivo ne sodi meno, da mislim samo Slovence kot posredovalce kulture, opomnim, da ti sami le ne bodo to, jednako delo imajo Hrvati, Srbi in Dalmatini, ati da bodo Slovenci neprecenljiv motor tega gibanja, in da ti veliko let drugega smotra ne bodo smeli imeti, to hočem povedati.) Bolj samosvestno delo Jugoslovanov je še mlado, ne moremo še imeti duševnih del, kakor starejši narodi. Vse se rodi, raste in zopet umira; mi smo mladi, ne moremo še imeti Bog si ga vedi koliko duševnega premoženja, naši možje se tedaj tudi ne smejo, akoravno so se toliko omikali, da nekateri visoko gori na lestvi časovne omike stoje, sramovati, da male članke, razprave, a te tehtne pišejo v oblikah, v kojih jih masa ljudstva lehko sprejema. Miklošiče, Kreke izvzimljem; ti imajo nositi slovensko ime v večji svet; ti delajo za Slovane in Nemce, ti spadajo v republiko učenjakov, ki narodnosti ne pozna. Ako bi vsak izobražen Slovenec imel priliko, pol leta na periferiji Slovenstva proti Nemštvu bivati, uvidel bi, kako so vse sanje o Slovenstvu kot samostalnom kulturnem ljudstvu prazne pene. Slovenski Kranjci, katerim nož germanizacije tako blizu goitanca ne tiči, kaj radi prezirajo pogibeli, katera Slo venstvu po nemškej rasi ali pasmi preti. — Spravljeni smo, — ali časopisov imamo toliko, da je joj; pa pri vsakem piše jeden, .k večjemu pišeta dva človeka; časopis putem ne mor.' biti Bog si ga vedi kaj, in naročniki se ra/.škropevajo in finale je, da nobeden časopis ceni ne more zidostevati Slovenci imamo dosti izobraženstva in tudi dosti takega, ki s peresom kaj premore, ali — da opustim sodbo o našem časopistvu; kratko le rečem: nam nij treba izpovedati: „uij mogoče po domačem listu izhajati, mora tudi „Presse", „Tagespost", „Deutsche Zeituug" etc. zraven biti". — Da število nabili časopisov zmanjšamo, moči združimo, in da si naši pisatelji stanje in nalogo našega naroda predočijo, imeli bi par listov, ali ti bi bili potem dobri, predobri učitelji našega ljudstva, in tako bi se iz-gojil močan človek, ki ob vsakej priložnoti ve, kam se deti. Velike politike mi Slovenci nemo remo delati; mi smo malo odločilni faktorji in naš program je kratek; živeti hočemo. S političnimi frazami ne učimo dosti našega ljudstva misliti. Povejmo mu prej, kaj je država iu dižavljau v XIX. stoletju, kaj je prej bil itd, in podali smo mu podlago, na kate-rej sam dalje misli in potem kakr državnega življenja se dotikajoč članek dobro razume. Nas glavni list moral bi biti mala enciklopedija, ker druzega sredstva izobruženja, ker nas ljudske šole celo na cedilu puste, nemamo. V takem listu bo naš srednji stan našel du fievno hrano, in ne bo je toliko iskal po nera ških časopisih, ki bo nam sovražni; bo postal jak mož, za domačijo svojo bo mislil ter ne toliko se klanjal pred tujo veličino. Na taki način bo postal naš mestjan in trzan prijatelj ski svetovalec kmeta, kateri slednji bo po svojem dobrem gospodarskem listu večji du Sevni obzor pridobil in rad kaj poprašal v trga in mestu po tem al onem. Le vzemimo, da večina naših rojakov ne bere niti nem škili, niti slovenskih knjig; zi to be rilo nema časa, krušni b j terja preveč časa, ali kratko reč dobrega pisatelja bere, to pre mišljuje, in to ostaje v njem. Na tak način pridemo do tega, da nam bo m en j časopi sov, ali ti bodo dobri, in tako lehko toliko premoremo, da izdajemo sami ali skupno s Hrvati nemški pisan list, ki nam bo pomagal, odtujene nam domačine spravljati domov, ter glasove naše nosil ven črez naše meje. Jaz si ne morem kaj, pa kakor sem uže tolikokrat pou larjal, povem zopet: brez srednjega pošteno domačinskega stanu nijsmo cel organizem; brez njega nijsmo močne prednje straže proti Germanstvu in Lahonstvu, brez njega nijsmo posredovatelji mej zahodno in vzhodno kulturo; brez njega ostanemo „riba fisck, miza tisch ljudje", BtagnirajoČe ljudstvo brez napredka, in tuko preparat za nemški gnoj. In ta odtu jeo stan, ki se domačega jezika nij učil, ki težko istega bere, je treba klicati v bolje ra zumljivem mu tujem nemškem jeziku domov v obrambo domače hiše. Dajmo nalogo Slovenstva si dobro pre gledati, in postali bodemo, glede našega pomena kot narodič sam za se prav trezno mi sleči ljudje, ali zraven ljudje, kojim se delokrog širi, ko pogledajo, da so nekaj elitne garde proti pasmam ali rasam, ki po lepih jugoslovanskih okrajinah teže ter tam svojim ljudem domačijo ustanoviti hote. Kako bodočnost Slovencem za temnimi gubami osoda skriva, koliko se nas reši v to bodočnost, kdo vo ; ali bodoči ljudje naj o nas poreko, da Brno sedanjost, najbližnjo prihodnjost dobro gledali, ter delali kot možje, ki videči, da jim m o rebiti pogin pret*, polena sovražniku tako dolgo pod kolena mečejo, dokler dihati morejo, braneči zraven večjo človeško skupnost in zraven bratsko, jednake oscde. Če nas Slovence — vzemimo — ponemčijo, bodoči Brečnejši Jugoslovani naj Bprevidijo, da smo kot prednje straže velik obelisk v zgodovini Jugoslovanov zaslužili. Mi tako delamo kulturno. Nemško omikanje, kakor na Slovenskem svoje velo in medlo in mrtvaško lice razka-ziva, hoče se tudi po drugem slovenskem jugu uvesti. Če smo to zaprečili Slovenci, dajoči temu omikavanju toliku dela, da nema časa dalje iti, storili smo veliko za slovansko omiko, ki bo tudi izhodu svoje hramove gradila. Amen! Riegrov govor. Češke narodne stranke vodja, dr. Reger, je pri utemeljevanji svojega predloga, da bi se adresa na cesarja odposlala in nje načrt oddal posebnej komisiji, govoril: „V življenji narodov, kakor tudi pojedinih osob nahajajo se trenotki, kadar sklep ali dejanje tega trenotka razsojuje nadaljno osodo, in predčrta celo bodočnost. Pridejo trenotki, ko se morajo narodi kakor tudi posamniki spominjati, ali ne hodijo po nepravih potih, ali nam to, kjer smo doslej prednosti iskali, nij bilo marveč v škodo, in ali nij dolžnost naša, ukreniti na drug pot. Resen čas je prišel državi; na jugu vršijo se krvavi dogodjaji, katerih izid ne more nikrlo premeriti, ali katerih posledice lehko prouzro Čijo novo politično konstelacijo. Dovoljeno ie tedaj v takih odnošajih vprašanje: Nij-li prišel nam prebivale m te kraljevine oni čas, ko moramo premisliti, ali je bilo 18 letno ustavno delovanje obema plemenoma plodonosno in ali so nam nove institucije duševno in materijalno koristile ? Ali moremo zavestno na resultate svojega delovanja kazati? Ali ne bi mogel tudi absolutizem zadnjih let pred početkom ustavne ere isto doseči? Svote dovoljene «a komunikacije, nijso višje, nego ob času absolutizma. Za reformo vanje šolstva smo mnogo žrtvovali; ali ste pa tudi prepričani, da je izobraževanje mladine v iatej meri napredovalo, kakor Šolski davki ? Na ulična vprašanja more se le jedno odgovoriti: mladina še odo brezpogojno potrebne omike iz šole domov ne prinese; ona se v resnici menj uči, nego ob času minolega šolskega stanja. Zdanja šolska uprava zahteva le neznosnih davkov, šolstvo se je občinam iz rok iztrgalo in dalo v roke nove birokracije, katera nam brez kontrole davke nalaga, deželi davke brez deželnih postav nalaga, dev-lje učiteljstvo v razmere podjarmljenih, iz katerega je naredila po l i cista. Alt so to svobodomiselni ljudje, ki imajo ono postavo za liberalno, katera jemlje občinam pravicošolskega nad zorovanja? Nemško in češko prebivalstvo je politično uže dosta dozorelo za avtonomno šolsko upravo, ono ne potrebuje birokratic nega jerobstva. Šola ie narodova 1 Glavni uzrok, zakaj je ustava doslej tako malo sadu obrodila, leži v razprtiji narodnej. Nasprotno nezaupanje leži kakor kužen zrak na vseh javn;h stvareh, najblažia prizadevanja ne morejo nikdar dozoreti. Oba plemena se drug proti druzemu zagradivata. Preverien sena, da bi se lehko institucije ustvarile, po katerib bi vsak narod kot posvetovalnica o lastnih narodnostnih vprašanjih razsojeval, a bi finan cijalna, socijalna in vednostna vprašania spadala pod skupno razsodbo. Jaz se sklicujem na domovinski in čut za pravico ter omiko nemških Čehov, naj bi se v duhu spravljivosti delo valo. Obračam se tudi na vaš razum, na vaš zdrav egoizem, in vprašam, kje se vam ka*e kakšna korist od zdanjih stvarij, kaj je nemško pleme po zdanjem krivičnem volilnem redu doseglo? Nemški časnikarji zahtevajo, da se mora Nemcem nadvlada (hegemonija) nad Slavjani obraniti. Vprašam, ali ve nemški kmet, kaj je hegemonija ali nadvlada ? Kaj mu je dala nadvlada? Ako pogleda svojo davkarsko knjižico in vidi, da mora zdaj desetkrat več plačati, nego je pla čal pred desetimi leti, potem mora reči: hegemonija me drago stane. Resnica je, da sti v zdanjih razmerah obe plemeni škodo trpeli Kateri vpljiv moralo bi imeti združeno prebi valstvo Češke, biser cele države, pri zdanjih važnih političnih vprašanjih? Magjari se du ševno in materijalno s češkimi in moravskimi Slavjani ne morejo primerjati. Početkom so v orijentalnem vprašanji bili Nemci in Čehi je dnih mislij, a vprašanje se nij tako rešilo, ka kor smo mi mislili. Slepo sovraštvo Magja-rov do Slavjanov moramo mi s svojo krvjo plačati. Ako bi bilo zjedinjeno kraljestvo svoj glas povzdignilo, njegovi interesi bi se potem ne žrtvovali tujim deželam. Preverjen sem, da ako se bodo Nemci in Čehi spriiaznili, sprijaznila se bode i cela država. Pojdimo k onemu posredovalcu, o katerem smo preverjeni, da ne stori na nobedno stran krivice. Trudimo se na podlagi jednakoga prava doseči 8porazumljenje s posredovanjem našeg« skupnega cesarja in kralja." Predlog Ri^gerjev, naj se odda adresa posebnej komisiji, se jednoglasno sprejme. Občinstvo na galeriji je to glasno odobravalo. Riegerjevemu govoru so Be čudili posebno zato, ker je bil jako v spravljivem duhu Goriški deželni zbor. Iz Gorice 2. oktobra. [Izv. dop.J Kakor ljubljanski in drugi deželni zbori, tako tudi naš deželni zborček zboruje; a njegove seie bo mirnejše, nego vaše v L;ubltanf, kjer naši veljavni narodni možje neustrašeno svoj glas povzdigujejo za pravico Slovenstva, ter b fakti svetu kažejo nezaslišane nppostav-nosti, s katerimi hočejo strankarji, nasprotniki nemČurji uničiti ubogi zatirani slovanski narod v našej domovini. Še malokdaj morda se je pri nas tako pozorno Sital naš dnevnik .Slovenski Narod", kakor Be zdaj, ki dan na dan donaša iz kranjskega deželnega zbora nopin nesramnega početja kranjskih nemčuriev in renegatov, ter stigmatizira baš turški terorizem, ki se je vršil ob ča«>u volitev kranjskega deželnega zbora, in kranjske kupčiinke zbornice. SDva vam, vrli narodni poslanci, ki se borite ne le za naše brate slovenske Krn niče, temuč tudi za nas. katerim se nič ugnrtnej&e ne godi pod lahonskimi rogovileži in renegati! Da pa predaleč ne zabredem, naj vam povem, da Bem bil Pel tudi jaz minolo Roboto v deželno dvorano ogledat si raznih poslancev fizjjonomiie. No, naši goriški narodni poslanci so uže možie, a se mi nasprotniki naših teženj, lahoni, nič kaj ne dopadaio, če tudi je mej njimi naš lepi „šior podesta!" Šlo je ono soboto v seji deželnega zbora proti zadnjej ministerskej naredbi, s katero se namerava uničiti Se to malo pravice, ki jo je do zdaj užival narodni jezik na naših srednjih šolah. Narodni poslanec g. dr. Tonkli je ▼ daljšem izvrstnem govoru vladi naslikal naSe stanje v šolah, kjer se hoče — tako je dejal, — narodni jezik popolnem zatreti. Mož je neustrašljivo v lepej slovenščini vse resnice narisal, s katerimi nss hoče — tako je dejal vlada z ono postavo popolnem strankarsko obdariti s tem, da nam jemlje najsvetejše, kar imamo — materini jezik, ter je sklenil svoj govor b prošnjo, da vlada naj vsaj, če nam boljšega ne privošči, pusti poduk — pri starem. Da je dr. Tonkli izvrstno govoril, je znamenje to, da ga ie tukajšnji lahonsk list, kar je nenavadno, pohvalil. Prav takol Vso naše pisarenje je „pium desiderium". Tam v dežel nej dvorani je mesto, kjer se sme svobodno povedati naše tužno stanje, in možje Blovenski, bodite tudi za naprej neustrašljivi, kadar nam gre za kožo, ne sramujte se resnice povedati na vsa usta, tudi ostro. Zanimivejša pa je bila druga seja, v ka-terej je baron It t ter zahteval, naj deželni zbor goriški slovesno protestira proti zdanjim italijanskim demonstracijam, katere žalijo v največjem pomenu avstrijsko čutje primorskih slovanskih prebivalcev; in „nolenB volens" vzdignili so se tudi oni italijanski poslanci zato, kateri morda Se z dopadljivim očesom gledajo laško rogoviljenje goriških italijanisi-mov. In glej! večer po omenjene j seji je hudobna lahonska roka položila petardo pod vežo deželnega glavarja dr. Pajerja, kateri se je bil tudi v odločnem govoru vzdignil zoper laške rogovileže. Petarda nij imela nikacih posled kov. Taki so goriško lahonski „kampioni!" Kulturno-historične čriice iz Bosne. Iz Sarajeva 21. sept. [Izv. dop.] (Konoc.) Se slovanskim slovstvom se frančiškanje ne bavijo veliko, prvič, ker ne morejo lehko novih slovstvenih del v roke dobivati iz ino stranskih dežel, in drugič imajo z opravilom svojih dolžnosti), gimnazijsko in normalno šolo, ter ekonomijo veliko opraviti. Nove knjige in časopisi so pri njih le redka prikazen. Zdaj dobivajo „bosansko-hercegovačke novine"; po njih bo podučujejo o vojnih razmerah v Bosni. Ker sem po naklučji dve številki „Slovenskoga Naroda", ki ga v Sarajevo dobivam, sohoj na ekspediciji imel, sem jim ga podaril. Razumeli so ga dobro. Ko jim povem, da se tako pri nas govori, me prosijo, naj govorim v svojem narečji. Dopadal jim je naš govor, in razumeli so me precej dobro, ali tako ne, kakor jaz njih, ker še nijso nikdar poprej slišali govoriti v našem narečji. Našega slovenskega naroda le malo ali skoraj nič ne poznajo. Na moje vprašanje, ali so jim kateri slovenski možje znani, me začnejo povpraševati, kako da se imata Toman in CuBta, kajti nij jim še dozdaj znano bilo, da ju hladna domača zemlja pokriva. Neumr lega Tomana posebno visoko čislajo. Znani so jim po imenu še gg.: Trstenjak, dr. Bleivveis, dr. Vošnjak in Mat. Majer. Ko sem jim na znanil, da ti možje še vedno delujejo za svojo domovino, in jim povedal, da sta Trstenjak in Majer duhovna, so z začudenjem vskliknili: Tudi paroci! Pooblastili so mene in g. Jakoba Mundo, reservnega častnika in sodnijskega pristava v Ljubljani, ki je z menoj samem se Še uiele Seval teh razgovorov, izreči navedenim možem srčni pozdrav, ko se vrneva v svojo domovino; ker pa ne veva, kedaj se to zgodi, si opro gčam javno one gospode presrčno pozdraviti v imenu fojničkih frančiškanov. Neverjetno se bode morda marsikateremu Slovencu dozdevalo, da se v oddaljenem, malo poznanem, evropskej prosveti malo da ne za-tvorjenem kraji poznajo naši možje. To naj bode vsej slovanskej domovini živ dokaz, da Be imena za svojo domovino zasluženih mož daleč črez meje tudi v krajih poznavajo, kamor ne sega trušč in brušč našega vsakdanjega življenja. Frančiškanje bi radi na tanko spoznali naš slovenski narod in naše razmere. Radi bi ee iz naših časopisov učili, kako da se deluje za razvoj slovenskega naroda, in kako da se borijo naši možje za napredek in pravico svojih rojakov. Ker bo mojega tovariša in mene povpraševali, ali bi bilo mogoče, da bi se j m za samostansko knjižnico kakov slovenski ča sopis pošiljal, Bva jim obljubila to prošnjo Slovencem objaviti, kar zdaj s pristavkom storim, da bi bilo v velik prospeh za spoznavanje jugoslovanskih narodov mej soboj, ako bi na priliko uredniki „Slov. Naroda", „Zvona" in drugih slovenskih listov to prošnjo in nje pomen premislili in jej ustregli. *) Prizadevala sva si na kratko jim politične položaje slovenskega naroda razložiti, in jim kraj in meje narisati, kjer da se naš jezik eovori. Nijsva mogla pred njimi tajiti, da smo Slovenci sicer majhen ali trden in čil narod, ki je tudi zdaj mnogo svojih Binov Bem v Bosno poslal, kjer ae hrabro proti Turčinu bijejo za ubogo slovansko rajo. Čutili so z menoj, kakor se je videlo, žalostno stanje, ki Še dandenes marsikatero slovansko pleme kakor moreča mora teži. U izgovor o stališči slovanskih narodov se je s tem končal, da mi je jeden frančiškanov na uho pošepetal: „To, da ste vi, avstrijski vojaki, k nam došli, je tako ,naš strijc" učinil. Narodna zavest bo kaže pri frančiškanih, ali isti, ki ro se v Italiji izšolali, bo ne zavedajo tako dobro svoje narodnosti. Prej, nego sem se ločil, si nijsem mogel kaj, da ne .bi bil frančiškanov povprašal po njihovih dragocenostih, kakor rokopisih, starih tiskovinah. Kar bi mi bili prej tajili, bo mi zdaj, ko so razvideli. da se za njihove stvari iz znanstvenih uzrokov zanimam, objavili, namreč da imajo vse dragocenosti zakopane, ker so se bali, da bi jih turška d nihal, ako dojde, zapalila, kar se je dozdaj uže žalibože na več krajih v Bosni zgodilo. Mimo nekih cerkvenih dragocenostij imajo hranjene tri rokopise, katerih dva sta dobra dva prsta debela, in slike vseh bosanskih grbov. Starih arhivov nemajo več, kajti uže v prejšnjih letih jih je ogenj uničil. Rokopisov Bi še nikdo nij dobro ogledal in jih porabil, kakor trdijo frančiškanje. Jaz tukaj v Sarajevu ne morem dognati, ali so učenemu svetu znani ali ne. Videti jih nijsem mogel, ker ee mi je ta tajnost pozno zvečer razodela, drugo jutro pa sem moral zgodaj s svojimi vojaki odriniti. Zapopadek njihov so homilije in povesti cerkvenega za držaja. Rokopise dobro čuvajo. Ne pokazujejo jih radi, nikakor pa ne izposodijo, ker se jim je uže pripetilo, da bo jednake dragocenosti izposodili, nazaj jih pa več ne dobili. V spomin mi je tajnik provincijalni Mi hovil Batinič podaril zgoraj omenjeno turško slovnico; potem Osvetnici četrti snopič; Kiko i Zelie, dogodjaj u Kosni od god. 1833, pjesma od Radovana (to je Gregorija Martića). II Osieku 187G, in nekaj listov starega z bosansko c"rilico tiskanega evangelija. Neizbrisljiv spomin mi je v srce vtisnila vseh frančiškanov gostoljubnost, njihova od kritosrčnost in domoljubje. Žalibože, da mi je ona dva dni, ko Brno bivali v Fojnici, vojaška služba le malo časa pripuščala še bolj natanko spoznavati ljudij, njihovih šeg in navad, ter še več zanimivih stvarij poizvedeti iz ust bla gih frančiškanov. Za zdaj naj zadostuje slovenskemu občinstvu to, kar sem sam videl in opazoval, in kar so mi frančiškanje sami izjavili. Naj jim Slovenci ohranijo blag spomin in svoje sočutje. Sarajevo, 21. septembra 1878. Radoslavskv. novila in poostrila. Telegram iz Dunaja poroča, da ima včerajšnja „N. Fr. Pr." poročilo, da je avstrijsko Auerspergovo m i-nisterstvo prosilo cesarja, naj odloči o prošnji naših ministrov za odpuščenje iz službe, vloženej 5. folija. — Daj Bog, da bi se tej prošnji z odpustom vstreglo. Kar bo tiče ogerskega ministerstva poročajo novine, da finančni minister S zeli na noben način neče več minister ostati. Glede* družili se še ne ve. Dolgo pa se menda obojna kriza ne bode vlekla na katero koli stran. Vsakako je dokaz v vseh teh zmešnjavah, da je silno treba, ka bi se v našej monarhiji vse predrugačilo. Deželni sihnri bo v odsekih svoje stvari kolikor toliko obdelali in prihodnji teden bode več slišati o njih. Vsi pa se morejo pritožiti, da je njih zasedanje prekratko. V tem oziru je naredil v spodnje-av-Btrijskem deželnem zboru poslanec WeiIof, predlog, naj se zbor obrne do vlade, da bode zboroval vsai 6 tednov. V moravskem zboru sta slovanska poslanca Kussy in Fanderlik ostro graiala C98. namestnika Possingerja, da namesto da bi pomirjeval, še h u j s ka Nemce na Slovane. — Kussy je dalje predlagal, naj se število poslancev za kmete pomnoži. uu«tjaka oorza 4 oktobra (Izvirno rfltegrationo porooilo. I Enotni drž. dolg v bankovcih . . 60 gld. 65 kr hnot m dri. dolg v srebra ... 62 n 60 „ Zlata renta.........71 „45 „ 1860 dr*, posojilo......110 ,75 „ Akcijo narodne banko .... 787 . — „ Kreditne akciju....... 227 »25 „ London..........110 „60 „ Napol..........9 „ 32«/, „ C. kr. cekini........5 „ 55 „ Srebro..........99 „ 90 w Državne marke.......57 _ 65 _ Zahvala. Z i milo sočutje, in za obilno spromstvo pri pogrebu našo nupozabljivo matere, Marija Krajec roj. Štamfel, se najtoplejše zahvaljujejo (329) žalujoči ostali. V Ljubljani, dno 3. oktobra 1878. Štev. 14591. (327) Razglas. Glede na § G postave od 23. maja 1873 št. 121, naznanjamo, da sestavljeni izvirni zapisnik porotnikov za leto 1879 v magistratnej uradnej pisarni (ekspeditu) do 12. oktobra t. I. leži v splošni pregled. Mej tem časom more slehern spoaobuik zaradi izpuščenja poBtavno poklicanih, ali zaradi sprejema postavno izključenih osob v zapisnik pismeno ali pa ustmeno ugovarjati, kakor tudi v ravno tem času uzroke svojega oprosttnja dokazati, pri čemer opominjamo, da je po § 4 te postave od službe porotuiške oproščen: 1. Tisti, kat ri je 60. leto svoje starosti izpolnil, za vselej. 2. Udje deželnega in državnega zbora, in delegacij za čas zborovanja. 3. V aktivnej službi ne stoječe, vendar pa pod brambovsko dolžnost spadajoče osobe za časa, kadar so k vojaškej Blužbi poklicane. 4. V cesarskej dvornej službi stoječe osobe, zdravniki in ranocelniki, kakor tudi lekarnarji, ako po uradnem ali sreujskeiu predstojniku dokažejo, da se pogrevati ne mogo, za bodoče leto. 5. Vsak, kdor je uže poklican bil, in v jednej porotnej dobi kot izbran ali nadomesten porotnik svojemu poklicu zadostil, do kunca naslednjega leta. Vlestni magistrat v Ljubljani, dno 2. oktobra 1878. rurlto Wir enipfehlen ^= a ta Bestes und P r el8wiirdiflstes !i.~t;-.l. . Die Regenmantel, Wageniecken (Plachen), Belleinlagen, Hellsloff« =f d«-r k. k. ]ir. Kalnik _ M von M„ J. Elsinger & Sohne in Wicn, Neubau, Zollcrgnsse 2, Gostilnica „pri fajfi" T Llngerjevlli allcnli. Denes zvečer se dobijo line friane krvave in jetrne klobase. (336) Se spoštovanjem Fant JPodevl. Karel S. Till trgotatvo s knjigami in papirjem, pod Trančo Št. 2, zaloga vseh potrebnosti) za urade in kupčijstvo zaloga nAvadlMtf*, pisemskega in zavijalnega papirja. Vso potrebnosti za morjevce (inženirje), sli-karje ta risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilne knjige. Izdeljujejo se tudi uionogrami na pisemski papir, visitno karte in pisemske zavitke. (158—SJ)r Za prodajo prav veljavnega ■»la«B, broz stroškov, iSčojo se gospo ui vseh srauov. Pismena vprašanja spnjemlje z naslovom: II. K. ."»oo, neiiMteln &. Vogler na Duuaji. (32.1—2) Puške in revolverje Lankaster dvocevka i po 35, 40 gld. in više, Lefauchetuc „ „ V 3, 30 „ „ „ Perkusions „ „ 1 i */a, 17 „ „ „ Revolver 7 m/m: po 6l/a, 8, 10 »mm 9 m/in: „ 10, 12, 15 „ „ „ „ 12 m/m: n 12. 15, 20 „ „ „. priporoča Matej Soršak, (320—2) t) JKrmpi nn *Aore*Js*0H Lieferanten de» k. und k. KricEsmlnisteriums, Si. Kriegsmmrine, vieler Humanitiitsanstalten etc. ct Maj. I ffL\V~ V teku 28 let potrjeno. Anaterinina voda za usta P« .T, Gr. 1/*<>I>1»-11, c. kr dvorni zdravnik za zobe na Miunaji, srednje mento, Bognergaase 2. Boljši kot vsak drug prab ža zobe, s katero se odvrnejo bolezni zob in ust, zoper gnjilobo in oma Janjo zob, prijetnega duha in okusa, — okrepča zobino meso, — brez primere dobro sredstvo za snažen j o lobt š/LW -D« si to priljubljeno, neutrpljho priprav*-morejo preskrbeti vsi krogi, so se vpeljale steklenice raziičnib velikostij, namreč: velika steklenica po 1 gld. 40 kr., sreuuja po 1 gld., mala po 50 kr. Anaterinina pasta za zobe, za snažmje in obvarovanje zob, za odstranjenje slabega duha in kamena na zobeh. Cena stekleni puški 1 g.d. 22 kr. Popp-ova aromatična pasta za zobe, najizvrstneje sredstvo za snaženjo in obvarovanje notranjih ust in zob. Cena za kos 35 kr. Rastlinski zobni prah, snazi zobe, odpravlja zobni kamen, in površjo zob-se bolj in bolj beli. Škatlja velja 63 kr. Popp-ova plomba za zobe, s katero si moro vsakdo sam spolniti votle zobe. V Milo iz zelišč 1'e baš tako izvrstno kosmetieno (lepotno) sredstvo, ;akor tudi odpravlja prav rahlo ogrce, mozole. in druge naJcohtt nečist/ne, ter naroja kožo elastično in svežo, kakor laliteva lep obraz; porablja se i>t rxtii4» tudi c«i A«»j/<'/>#, za kateri smoter bo je niti čestokrat vspešno rabila. Cena jednegi kosa ho kr. (183—5) V blagovoljni pozor! V zavarsivo proti ponarejanji so p. n. občin« Btvo oposomje, da je na vratu vsako steklenico Hiiiiloiliiiu4> iiNlut* vo«le hruuihln« znamenje (firma livgea in aiiateriuiiii izdelki) kakor je pri vaakej steklenici tudi v nanj i zavitok, na katerem jo dobro vidljiv voden tisk, dižavni orel in ime. Zaloge imajo v I^jitl>l jsini, vse lekarno kakor nuli Aut. Krispvr, Jul. Mahr, J. Karinger, F. M. Sehmitt, V. Pctričič, L. Pirkar. P. Lassnik, Ter&k in Ntkrep; v Postoj n i: ,/. JtCvpferschmiđt; v S k a f j e j Loki: C, Fabiuni; v Iv o č o v j i: J. Hranite; na K r s k o in /•'. liiiinehes; v Idriji: J. Wartu ; v K r a nj i: K. Samih; v L ltlj i t Miihl-uenzel, lekar; v Metli ki: Matteejtri nasledniki; v Novem mestu: J>. Bizaoli in ./. He.ymann; v li a d o v 1 j i c i: A, Robltk; v Kamniku: J. Močil i/.-; v C r u o m 1 j i : J. lilazek; v Vipavi: A JH'peri's. Lastnina in ti.-.k „Narodne tmkarne".