URADNI VESTNIK
DOLENJSKE
— za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, TREBNJE
Letnik I.
NOVO MESTO, 9. julija 1964
St. 8
VSEBINA:
OBČINA KOČEVJE:
67. Odlok o spremembi tarife občinskega prometnega davka v občini Kočevje
OBČINA NOVO MESTO:
68. Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju mesta Novo mesto
69. Odlok o določitvi tarife za odvoz smeti ter'odpadkov in uporabi javnih odlagališč
70. Odlok o izvedbi statuta občine Novo mesto
71. Sklepi in priporočila o problematiki socialnega varstva
OBČINA METLIKA :
72. Odlok o višini dohodnine v stalnem znesku na področju občine Metlika za leto 1964
OBČINA TRE B N JE :
73. Sklep o ukinitvi sklepanja zakonskih zvez na nekaterih krajevnih uradih
OBČINA KOČEVJE
67.
Na podlagi 3. točke 3. člena uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 19-325/61, 6-50/62, 11-125/62 in 4-45/63 I., II. in III. točke dela V. tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 25-329/62, 29-386/62, 31-433/62, 40-548/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/62, 53-747/62, 12-155/63 in Uradni list SFRJ št. 18-270/63, 20-300/63, 23-328/63, 30-495/63, 44-621/63, 51-691/63, 52-742/63, 7-102/64, 10-151/64, 13-175/64 in 24-329/64) in 130. člena statuta občine Kočevje je skupščina občine Kočevje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne p. junija 1964 sprejela
ODLOK
o spremembi tarife občinskega prometnega davka v občini Kočevje
1.	člen
2.	člen
Ta odlok stopi v veljavo po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 421-5/644/1 Datum: 23. junij 1964 Predsednik
skupščine občine Kočevje Drago Benčina, 1. r.
OBČINA NOVO MESTO
68.
Na podlagi 105. člena zakona o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v LRS (Uradni list LRS št. 9/61 in 33/62) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti 17. marca 1964 sprejela
ODLOK o obveznem odlaganju in odvažanju , smeti ter odpadkov na območju mesta Novo mesto
V delu A tarife občinskega prometnega davka (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 15/64) se za opombo 1 tarifne številke 12 vstavi nov odstavek, ki se glasi:
Kmetovalci, ki imajo iz kmetijstva in gozdarstva edini ali glavni vir dohodkov, so oproščeni plačevanja tega davka do 1 m’ rezanega lesa na leto na podlagi sečnega dovoljenja.
V delu B tarife občinskega prometnega davka se za tarifno številko. 2. in 3. vstavi sledeča opomba:
Opomba 1: Kmetovalci so oproščeni plačila občinskega prometnega davka na rezan leš do 1 m3 na leto na podlagi sečnega dovoljenja.
Opomba 2: Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da oprosti plačila tega davka posameznega zavezanca, katerega objekti so bili poškodovani zaradi elementarnih nezgod.
1. člen
Na območju mesta Novo mesto se odreja obvezno odlaganje in odvažanje smeti ter odpadkov iz stanovanjskih in poslovnih prostorov ter odpadkov iz drugih virov, kakor tudi obvezna uporaba javnih odlagališč.
2. člen
Za izvajanje nalog iz 1. člena tega odloka je pooblaščeno »Komunalno podjetje Novo mesto« (v nadaljnjem-besedilu: podjetje), ki je dolžno organizirati odvoz v skladu z določbami tega odloka z ustreznimi delovnimi sredstvi, vozili in osebjem s potrebno zaščitno opremo.
3. člen
Smeti in odpadki v smislu tega odloka so po nastanku in vrsti ter načinu njihovega odlaganja:
1.	smeti in odpadki iz gospodinjstev
in poslovnih prostorov, ki se lahko odlagajo v smetnjake;
2. odpadki iz gospodinjstev in poslovnih prostorov v večjih količinah ali v tekočem stanju, ki jih ni dovoljeno odlagati v smetnjake, ampak se začasno odlagajo na higiensko ustreznih odlagališčih aji v posebnih posodah ter odvažajo z vozili skladno s sanitamo-higienskimi predpisi;
3. ogorki iz centralnih kurjav in kotlarn, ki se posebej odlagajo v dodatne smetnjake, posebne posode ali na ustrezna odlagališča.
4. člen
Po kraju nastanka so smeti in odpadki:
1. iz stanovanjskih prostorov in skupnih prostorov stanovanjskih zgradb;
2. iz poslovnih prostorov.
5. člen
Stanovanjski prostor po tem odloku je površina vsakega zgrajenega prostora, ki se uporablja za stanovanje.
Poslovni prostor po tem odloku. je površina vsakega zgrajenega prostora, ki se uporablja za kakršnokoli poslovno ali družbeno dejavnost, ne pa v stanovanjske namene.
Med poslovna prostore gospodarskih organizacij in obrti gostinske in živilske stroke spadajo tudi odprte nezazidane površine, če se te uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti.
6. člen
Hišni sveti, lastniki in ostali upravitelji zgradb so dolžni prijaviti podjetju natančne podatke o stanovanjskih in poslovnih površinah v smislu prejšnjega člena, kakor tudi vse spremembe v površinah, lastništvu in naslovu. Točnost površin po potrebi ugotavlja podjetje na podlagi ustrezne dokumentacije.
če o nastali spremembi lastništva ni obveščeno podjetje, mora tarifo za
odvajanje smeti plačati prejšnji lastnik zgradbe.
7. člen
Hišni sveti, lastniki in drugi upravitelji stanovanjskih in poslovnih zgradb so dolžni poskrbeti, da so smetnjaki nameščeni na določenem prostoru oziroma -v smetamici.
Prostor za smetnjake mora biti zgrajen oziroma urejen v pritličju zgradbe blizu vhoda, po možnosti v nivoju pločnika ob cestni strani, tako da je čim lažje dostopen in v skladu z okolico ter odgovarja funkcionalnim, higien-sko-zdravstvenim ter estetskim zahtevam.
Tipske smetnjake preskrbi za vsako zgradbo podjetje na svoje stroške. Podjetje sporazumno z uporabniki določi mesto, število in velikost smetnjakov glede na količno smeti in odpadkov. Dolžno pa je pri zgradbah postaviti toliko smetnjakov, da ti niso prenapolnjeni in da se zaradj tega ne odlagajo smeti poleg njih.
Smetnjaki vseh vrst morajo biti po-kDtL.
8. člen	^
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni odlagati gorljive smeti in odpadke po možnosti v sežganem stanju. Sežiganje odpadkov je v zdravstvenih in veterinarskih ustanovah obvezno.
Odlaganje vročega ali žarečega pepela in ogorkov v smetnjake je prepovedano. Hišni sveti, lastniki in drugi upravitelji zgradb morajo skrbeti za čistočo okoli smetnjakov in drugih posod za odpadke.
'	9.	člen
Smeti in odpadke iz 1. točke 3. člena tega odloka je dovoljeno odlagati le v tipske smetnjake. Gostinski obrati, vključno obrati družbene prehrane, so za organske odpadke dolžni uporabljati posebne, tesno zaprte in očiščene posode.
10. člen
Podjetje je dolzntj. skrbeti za redno čiščenje m pranje smetnjakov najmanj enkrat letno, sicer pa po potrebi ali pa po dogovoru z uporabniki.
11. člen
Izpraznjevanje smetnjakov in odvoz smeti ter odpadkov je Komunalno podjetje dolžno opraviti tako, da se ne onesnaži prostor, v katerem se opravlja delo, izpraznjene smetnjake pa je dolžno postaviti na njihovo stalno mesto.
12. člen
Hišni sveti so dolžni skrbeti za periodično čiščenje jaškov za smeti in odpadke, lahko pa ta dela prenesejo s pogodbo na podjetje.
13. člen
Podjetje je dolžno odvažati smeti in odpadke, omenjene v 1. točki 3. člena, v skladu s sanitarnimi predpisi najmanj dvakrat na teden, po potrebi pa tudi večkrat. Organske odpadke iz obratov
družbene prehrane in sličnih obratov pa mora odvažati dnevno.
Odpadke, naštete v 2. in 3. točki 3. člena, mora odvažati v rokih, določenih sporazumno z upravitelji oziroma lastniki stanovanjskih ali poslovnih prostorov.
14. člen
Odpadke iz gradbene dejavnosti odvaža gradbeno podjetje samo v skladu s predpisi. Ce tega ne izvrši, jih odvaža podjetje proti posebnemu plačilu.
15. člen
Podjetje mora za odvoz smeti in odpadkov uporabljati vozila, ki so urejena tako, da je omogočeno higiensko nakladanje, odvažanje in praznjenje smeti ter odpadkov.
16. člen
Vse odpadke in smeti z območja mesta je dovoljeno odlagati le na določenih javnih odlagališčih.
Javna odlagališča določi svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve. Pri izbiri odlagališč je treba upoštevati sanitamo-higienske pred pise.
Podjetje na svoje stroške vzdržuje m upravlja javna odlagališča ter skrbi za pravilno in redno izravnavanje terena, za zasipavanje organskih odpad kov z neorganskim materialom, za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.
17. člen
Tarife za storitve po tem odloku se določijo s posebnim odlokom.
18. člen
Tarifo za redni odvoz in odlaganje smeti ter odpadkov morajo plačati:
1. hišni sveti za stanovanjske in poslovne prostore v zgradbah, ki jih upravljajo, v breme njih uporabni-kov;
2. delovne organizacije za zgradbe ali dele zgradb, ki jih upravljajo oziroma uporabljajo; (
3. lastniki zgradb, ki nimajo hišnih svetov, zase in za vse uporabnike stanovanjskih in poslovnih prostorov v svojih zgradbah, v breme uporabnikov.
Plačilna obveznost za navedene upravitelje in lastnike zgradb nastane s tem, da podjetje v območju, kjer je obvezno odlaganje in odvažanje smeti ter odpadkov, organizira njihov redni odvoz in pri posameznih zgradbah ali prostorih postavi potrebno število tipskih smetnjakov. Predpisana tarifa za odvoz smeti se plačuje mesečno za na zaj od dneva postavitve smetnjakov.
Podjetje je upravičeno zahtevati plačilo od vsakega dejanskega uporabnika posameznega stanovanjskega ali pbslovnega prostora v primeru, če upra vitelj ali lastnik zgradbe ni znan ali ni iztožljiv.
19. člen
Odlaganje in odvažanje smeti ter odpadkov nadzirajo pristojni organi za komunalne zadeve in sanitarna inšpekcija.
20. člen
Odlaganje in odvažanje smeti po tem odloku je obvezno za celotno območje ožjega gradbenega okoliša Novo mesto. Odvoz smeti ih odpadkov izven tega območja se lahko s Komunalnim podjetjem uredi s posebno pismeno pogodbo.
21. člen
Na območju, na katerem je odrejeno obvezno odlaganje in odvažanje smeti ter odpadkov, veljajo določbe tega odloka za vse uporabnike ter upravitelje in lastnike stanovanjskih in poslovnih zgradb. Od obveznega zbiranja in odlaganja smeti ter odpadkov in plačevanja tarife so izvzeti le tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, če jim je to osnovni poklic.
22. člen
Z denarno kaznijo do 8000 din se kaznuje:
1. kdor ne odda smeti in odpadkov podjetju, razen če jih uporabi za napravo komposta, za kar pa mora imeti gradbenim in sanitamo-teh-ničnim predpisom ustrezno smetišč-no jamo (1. in 2. členi;
2. kdor odlaga v smetnjak odpadni material, naštet v drugi in tretji točki
3.	člena, ali ogorke, vroč in žareč pepel (8. člen);
3. kdor stresa smeti in odpadke izven smetnjakov ali kdor odlaga smeti in odpadke izven mest, ki so za to določena (1., 9. in 16. člen);
4. kdor smetnjak odstrani ž določenega mesta ali ga ne postavi na stalno mesto (7. in 11. člen);
5. kdor pri odlaganju ali odvažanju smeti ali odpadkov onesnaži prostor okoli smetnjaka (8. in 9. člen) ali kdor pušča smetnjak odprt (7. člen). Za prekršek iz prejšnjega odstavka
se kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo do 10.000 din. Z denarno kaznijo do 8000 din se kaznuje za prekršek, ki ga stori pravna oseba, tudi odgovorna oseba pravne, osebe.
Za uvedbo upravnokazenskega postopka in izrekanje kazni po tem odloku je pristojen sodnik za prekrške občinske skupščine Novo mesto.
23. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Dolenjske, številka: 352—03/64 Datum: 17. 3. 1964.
Predsednik občinske skupščine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
69.
Na podlagi 3. člena uredbe o cenah za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi (Uradni list FLRJ št. 16-301/58), in 26. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 7/57) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora de-
ŠTEVILKA 8
lovnih skupnosti 17. marca 1964 sprejela
ODLOK o določitvi tarife za odvoz smeti ter odpadkov in uporabi javnih odlagališč
1. člen
Tarifa za odvoz smeti in odpadkov iz 1. točke 3. člena odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju mesta Novo mesto:
1. iz gospodinjstev mesečno
od m2 neto površine	din	3
2. iz poslovnih prostorov mesečno od m2 neto površine	din 8
2. člen
Tarifa za nakladanje, odvoz, razkladanje in planiranje odpadkov iz drugih virov po 2. in 3. točki 3. člena odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju mesta Novo mesto se določi po dogovoru med podjetjem in naročnikom.
Enako se določi tudi tarifa za uporabo javnih odlagališč.
3. člen
Po tem odloku zbrana sredstva se namensko uporabljajo za sredstva, ki so potrebna, za stroške, ki nastanejo pri odvozu odpadnih snovi, in za vzdrževanje in planiranje odlagališč za smeti.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 352-03/64 Datum: 17. 3. 1964
Predsednik občinske skupščine Novo mesto
Sergij Thorževskij, 1: r.
70.
Na podlagi 26. člena statuta občine Novo mesto je sprejela občinska skupščina Novo mesto na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964
ODLOK o izvedbi statuta občine Novo mesto
1. člen
Statut občine Novo mesto se objavi v Uradnem vestniku Dolenjske kot posebna vezana priloga (brošura).
Veljavnost statuta je določena v 280. členu statuta in velja za vse določbe, razen za tiste, za katere je s tem odlokom določeno drugače.
2. člen
Organi občinske skupščine nadaljujejo z delom do ustanovitve novih organov po določbah tega statuta, če s tem odlokom ni določeno drugače.
3. člen
Izvolitev oziroma imenovanje članov komisij in svetov občinske skupščine se mora opraviti najkasneje do konca leta 1864.
uradnivestnik dolenjske
Občinska skupščina bo v roku iz prvega odstavka tega člena izdala odlok oziroma odločbo o tem, katere delovne in druge organizacije in koliko članov bodo delegirale v posamezne svete občinske skupščine.
4. člen
Dokler ne bodo imenovani člani na novo ustanovljenega sveta za stanovanjske zadeve, opravlja zadeve oziroma posle, ki spadajo v pristojnost te-Jh sveta, dosedanji svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve.
5. člen
Občinska skupščina bo imenovala najkasneje do 31. decembra 1964 svoje predstavnike v določene organe družbenega samoupravljanja, kolikor ni z zakonom določeno drugače.
Uskladitev predpisov o sestavi organov upravljanja občinskih skladov in imenovanje njihovih članov se mora opraviti najkasneje do 31. decembra 1964.
6. člen
Občinska skupščina začne poslovati po določbah tega statuta z dnem, ko začne veljati statut.
Za prvo sejo občinske skupščine se šteje seja, na kateri je bila razprava o osnutku statuta in na kateri je bil statut sprejet.
7. člen
Občinska skupščina bo imenovala najkasneje do 15. julija 1964 komisijo za pripravo m predložitev predlogov zaradi uskladitve občinskih predpisov z določbami statuta. Občinska skupščina imenuje člane komisije izmed odbornikov občinske skupščine in uslužbencev uprave občinske skupščine. Tajnik občinske skupščine skrbi za pripravo gradiva za delo komisije.
8. člen
Organi občinske uprave nadaljujejo z delom po dosedanjih predpisih, dokler ne bodo izdani novi predpisi po določbah statuta. Krajevni uradi nadaljujejo z delom po dosedanjih prepisih in navodilih ter v mejah njihove dosedanje krajevne in stvarne pristojnosti, dokler ne bo občinska skup ščina sprejela posebnega odloka o. njihovem območju in pristojnostih.
Krajevni odbori nadaljujejo z delom, dokler ne bodo ustanovljene kra jevne skupnosti.
9. člen
Omejitev' ponovne izvolitve predsednika in podpredsednika občinske skupščine se uporablja od dneva njunih izvolitev na sedanjo dolžnost.
Omejitev ponovne izvolitve članov kolegijskih organov in ostalih organov občinske skupščine ter organov samoupravljanja, ki jih imenuje občinska skupščina, se uporablja od njihove izvolitve oziroma imenovanja.
10. člen
Ta odlok velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
STRAN 43
Številka: 011-02/63 Datum: 3/4-1964
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto
Sergij Thorževskij, 1. r.
71-
Občinska skupščina Novo mesto je na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17.3'. 1964 obravnavala poročilo o problematiki socialnega varstva v občini Novo mesto. Na podlagi poročila in razprave je ugotovila, da je bil na področju socialnega varstva dosežen v zadnjih letih znaten napredek, vendar ostaja še vrsta nerešenih problemov, ki jih bo potrebno načrtno in pospešeno reševati.
Skupščina zlasti ugotavlja, da se delovne organizacije in krajevne skupnosti še vse premalo skupaj z drugimi zainteresiranimi organizacijami in društvi prizadevajo za reševanje socialne problematike delovnega človeka in njegove družine, zlasti otrok. Delovne organizacije nasploh se vse premalo zavedajo, da pomeni skrb za delovnega človeka in njegovo družino, za njegovo življenje in boljše počutje izven delovnega mesta tudi skrb za povečanje 'produktivnosti in uspešnosti dela.
Skupščina se strinja s stališči, ki jih vsebuje poročilo. Da bi skrb za delovnega človeka in družino in še posebej skrb za občane, ki so potrebni posebne družbene pomoči, postala še v večji meri vsebina dela vseh organov in organizacij v občini in da bi delovnemu človeku ^zagotovili osnovne življenjske in delovne pogoje, je skupščina sprejela naslednje
SKLEPE IN PRIPOROČILA:
1. delovne organizacije naj skladno s prizadevanji za povečanje proizvodnje in uspešnega delovanja na svojih delovnih področjih v sodek^anju s krajevnimi in drugimi zainteresiranimi či-nitelji urejajo življenjske razmere in socialne probleme delavcev in njihovih družin in pri tem skrbijo zlasti za:
— ustanavljanje socialno-kadrovskih služb, katerih naloga je zagotoviti učinkovito skrb za delovnega človeka; da bo ta služba uspešno delovala, je nujno, da delovne organizacije skrbijo tudi za strokovni kader, ki bo delal v teh službah; kadrovsko-socialne služb« pa naj svoje delo v večji meri koordinirajo s centrom za socialno delo;
— ustanavljanje in pospeševanje raznih v-zgojnovarstvenih ustanov in razvoj najrazličnejših oblik vzgoje in varstva otrok;
— izgradnja stanovanj zaposlenih, še posebno pa za izgradnjo stanovanj zaposlenih borcev NOV;
— za nastanitev in prehrano sezonskih delavcev in njihovih družin;
— za zaposlovanje invalidov in drugih prizadetih t»T za ustrezno prekvalifikacijo že zaposlenih prizadetih oseb;
2. Center za socialno delo naj skupaj z Zavodom za prosvetno-peda-goško službo in ostalimi zainteresira
nimi organizacijami čimprej poskrbi za ustanovitev vzgojne posvetovalnice in posvetovalnice za starše. Posvetovalnici naj delata v okviru centra za socialno delo. Nadalje naj center za socialno delo pospešeno dela ha kategorizaciji psihično in fizično ‘prizadetih otrok in poskrbi, da bo kategorizacija vseh prizadetih otrok končana še v tem letu.
3. Zdravstveni zavodi in šole naj postanejo pobudniki in strokovni pomočniki pri organizaciji in pospeševanju preventivnega dela na področju socialnega varstva. Pri tem naj zlasti:
— zdravstvena služba skrbi, da bo patronažna služba odkrivala in preprečevala vzroke za negativne pojave, in naj se pri svojem delu tesne,je povezuje s strokovno socialno službo kakor tudi s socialno-zdravstvenimi komisijami pri krajevnih skupnostih;
— šole naj skrbe za seznanjanje staršev v raznih oblikah z vzgojo in varstvom otrok in jih istočasno seznanjajo z negativnimi vplivi, zlasti alkohola in vzrokov otroške in mladinske delinkvence, še posebno pa se morajo šole povezovati s strokovno socialno službo in zainteresiranimi krajevnimi činitelji pri reševanju socialne in vzgojne problematike svojih učencev;
4. Služba socialnega varstva naj skupno s pristojnimi organi gospodarstva, delovnimi organizacijami s področja kmetijstva in ostalimi zainteresiranimi činitelji temeljito prouči problematiko starih in onemoglih kmetov, ki so ostali sami na kmetijah, in problematiko; ki nastaja s podružbljanjem in odkupom zemlje, in o tem naredi podrobna poročila za občinsko skupščino.
i
5. Organi občinske skupščine s področja gospodarstva, zdravstva, socialnega varstva, šolstva, notranjih zadev naj skupaj s pristojnimi zavodi, zlasti pa z Zavodom za zaposlovanje delavcev, Centrom za socialno delo in Zavodom za prosvetno-pedagoško službo in v povezavi z delovnimi in družbenimi organizacijami skrbe za načrtno reševanje problematike Ciganov, posebno pa za njihovo stalno nastanitev, zaposlitev in šolanje vseh šoloobveznih ciganskih otrok.
6. Pristojni organi naj skupno z občinskim odborom ZB in ostalimi zainteresiranimi organi čimprej podrobneje analizirajo problematiko borcev in pripravijo posebno poročilo za občinsko skupščino.
7. Svet za socialno varstvo naj s sodelovanjem ustreznih organov poskrbi, da se čimprej izdela kompleksni dolgoročni program sistematičnega reševanja otroškega varstva v občini ne glede na izvajalca tega programa.
Predsednik občinske skupščine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
OBČINA METLIKA
72.
Na podlagi 4. točke Odloka o stopnjah dohodnine za leto 1963 (Ur. list FLRJ št. 5/63) je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29/5—1964 sprejela
ODLOK
O VIŠINI DOHODNINE V STALNEM
ZNESKI) NA PODROČJU OBČINE METLIKA ZA LETO 1964. 1. člen
Na področju občine Metlika se za leto 1964 uvede in pobira dohodnina v stalnem znesku.
2. člen
Dohodnino v stalnem znesku plačujejo:
1.	obrtniki, ki imajo po 16. členu splošnega zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov (Ur. list SFRJ št. 13/63), po 19. členu Zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov Ur. list SRS št. 5/64) in odredbe o obrtnih gospodarskih dejavnostih (Ur. list SRS št. 10/64) dovoljenje za opravljanje obrti m obrti podobne dejavnosti brez stalnega poslovnega mesta:
v mestu Metlika v ostalih naseljih občine
din 6.000
din 4.000
2. osebe, ki so socialno zavarovane, kadar opravljajo obrtne storitve za zasebnike m nimajo stalnega poslovnega mesta:
a) krojači, šivilje, frizerji, brivci, čevljarji in urarji:
v mestu Metlika ' din 8.000
v ostalih naseljih občine	din 6.000
b) elektroinštalaterji, finomehaniki, zidarji; mizarji, kletarji, kamnoseki, vodovodni inštalaterji, parketarji in podobni:
v mestu Metlika	din 15.000
v ostalih naseljih občine	din	12.000
c) vsi ostali obrtniki:
v mestu Metlika	din 8.000
v ostalih naseljih občine	din 6.000
3. učitelji jezikov in glasbe, ki poučujejo po zasebnih stanovanjih, dalje stenografi in daktilografi in podobne dejavnosti, kadar delajo za zaseb nike in nimajo stalnega poslovnega mesta:
v mestu Metlika in na vsem področju občine	din 3.000
4. žagarji (ročni) ulični prodajalci časopisov, srečk in raznih proizvodov, perice, likarice in druge osebe, ki opravljajo delo doma s svojo delovno silo:
na vsem področju občine	din 2.000
3.člen
Ako davčni zavezanci dohodnine v stalnem znesku, ki so našteti v 2. členu tega odloka, uporabljajo pri delu tujo delovno silo, plačujejo vse davčne obveznosti kakor obrtniki in drugi samostojni poklici, ki obratujejo v svojih obrtnih delavnicah.
4. člen
Dohodnina v stalnem znesku ne vpliva na pravice iz socialnega zavarovanja.
5. člen
Davčni zavezanci dohodnine v stalnem znesku ne plačajo prometnega davka.
6. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Dolenjske (za občine Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje), uporablja pa se od 1. januarja 1964.
Številka: 010—13/64
Datum:	29.	5.1964
Predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar, 1. r.
OBČINA TREBNJE
73.
Na predlog sveta za splošno upravo in notranje zadeve ter 23. alinee 153. člena Statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22/5—1964 sprejela
SKLEP
O UKINITVI SKLEPANJA ZAKONSKIH ZVEZ NA NEKATERIH KRAJEVNIH URADIH
Sklepanje zakonskih zvez se ukine na naslednjih krajevnih uradih: Trebelno, Dobrnič. Šentrupert, Velika Loka in Veliki Gaber.
2.
Z dnem uveljavitve tega sklepa se zakonske zveze sklepajo: na Mimi, v Mokronogu in Trebnjem.
3.	'
Ta sklep začne veljati 8. dan po sprejemu in se objavi v Uradnem vestniku Dolenjske
Številka: 201—01/64—2
Datum: 26.5.1964
Predsednik občinske skupščine Ivan Gole, I. r.
Izdala DOLENJSKI LIST. Novo mesto - Izhaja po potrebi — Gl svru in odgovorni urednik Tone Gošnlk - Rokopise za objavo pošiljajte na naslov: Dolemsk Ust uredništvo. Novo mesto. p. p 33 Letna naročnina 1SOO din: plačljiv* le vnaprej — Tekoči račun pr! Dodr NB v Novem mestu: 60S-U-60R-9 - URADNI VESTNIK DOLENJSKE Izhaja kot rednr priloga Dolenjskega Usta In
ea dobivajo vsi redni naročniki lista brezplačno.