Stran 346.
Kmetijstvo.
Kmetijska šola na Grmu.
Deželni odbor kranjski je razpisal 7 deželnih ustanov za mladeniče, kteri bi se hoteli dve leti na kmetijski Soli na Grmu šolati. Kakor dozdaj še vsako leto, tako hočemo tudi letos to prilik ^ v to porabiti, da našim trdnim gospodarjem grmsko šolo priporočamo, ter jim svetujemo, svoje gospodarstvu namenjene sinove za dve leti vanjo poslati. To storiti, smatramo za svojo dolžnost, kajti žal in še jedenkrat žal, da se zamoremo takorekoč sleherni dan na lastne oči prepričati, da se ta prekoristni, za kmetijskega gospodarja pač najvažnejši deželni zavod, kaj slabo izkoristuje in zanemarja. Dostikrat imamo priliko, snažno opravljene in vzgledno se vedoče učence te šole opazovati. Lepa možica jih je, zdajšnih baje 32, pa ako vprašamo koliko je med njimi Dolenjcev zvemo, da še tretjina ne, kajti med 32. jih je komaj 9, ostali pa so Gorenjci, Notranjci, da še celo Istrijani, Goričani, Kraševci, Štajerci. To je pač žalostna prikazen, katera prav do dobrega spričuje, da je Dolenjska, kar se kmetijskega napredovanja tiče, še na tako nizki stopinji, da se niti potrebo kmetijske š)le in iz nje izhajajočo strokovno izobrazbo kmetijskih gospodarjev ne uvidu je, ali vsaj niti približno tako ne uviduje, kakor bi se to dandanes uvide vati pač moralo.
Dne 18 t. m. obhajalo se je po celi naši širši domovini, po celi naši slavni Avstriji bolj svečano, ko mogoče, 70letnico rojstva našega presvitlega in priljubljenega cesarja Franca Jožefa. Ako je imel sleherni pravo čuteči Avstrijan, bodi si katerega koli stanu povoda čez dovolj, v svojem srcu ta dan najsvečanejšim načinom hvaležnosti praznovati, imel ga je v prvi vrsti gotovo avstrijski kmetovalec, osobito avstrijski kmet. Leta 1848. je namreč naš presvitli cesar odpravil v Avstriji desetino in tlako, odpravil je grajščanstvo prejšnjega pomena. S to odpravo padla je največja zaveza, da padla je kar naravnost prejšna nemogočnost kmetijskega napredovanja, kajti desetino in tlako zahtevajoči stan strogo kmetijskemu stanu niti pripustil ni na kmetijski napredek le misliti, kaj še le, se ga dejanstveno udeležiti. Po 1848. letu pričelo se je tudi šele po zastopnikih celega naroda za prvi najvažnejši pogoj vsakega napredovanja, posebno pa še kmetijskega skrbeti, namreč za splošno upeljavo ljudske šole, in splošno dolžnost pošiljanja otrok v isto. Kmalu so začutili zastopniki narodov posameznih dežel živo potrebo upeljave strokovnih šol, posebno kmetijskih. In kjer so jih najprej upeljali, ter se jih najbolj poprijeli, tam vidimo dandanes največji napredek in iz tega sledeče
blagostanje kmetijskega stanu, češka se sme v tem oziru pač zvezda danica imenovati, kteri so sledile ostale avstrijske dežele druga za drugo. Naša Kranjska prišla je v tem oziru prilično šele pozno na vrsto, kajti ne ra-čunši nekdanjo kmetijsko takozvano dr. Hubekovo šolo v Ljubljani, katera je bila na ne pravi, zlo le grajščinstvu ustrezajoči podlagi osnovana; odprlo se je prvo kmetijsko šolo, katera je pa skoraj le vinarska in sadjarska bila, šele leta 1873. na Slapu pri Vipavi. Iz raznih pa gotovo tehtnih vzrokov odpravilo se je to šolo že leta 1886. in namesto nje ustanovilo zdajšno popolno kmetijsko šolo na Grmu. Popolna kmetijska je šola na Grmu zato, ker se v njej razun vinarstva in sadjarstva tudi vse druge kmetijske panoge poučujejo, kakor: živinarstvo, polje-deljstvo i. t. d. Kako na dobrem glasu, da je naša kmetijska šola na Grmu, dokazuje nam pred vsem to, da je število njenih učencev v prilično ta*o kratkem času tako narastlo, kajti veliko starejše šole sosednjih dežel nimajo toliko učencev, ampak veliko manj jih imajo. Da je šola na Grmu na dobrem glasu, dokazuje tudi to, da jo obiskujejo i učenci iz drugih dežel, in posebno pa še to, da visoko c. kr. poljedeljsko ministrstvo zahajanje inodeželnih učencev na Grm z državnimi štipendijami podpira, namreč Goričane, Istrijane in Tržačane. Da je ravno iz Dolenjske tako malo učencev na Grmu, je kakor rečeno žalostni pojav, kateri prav do dobrega spričuje, da smo na Dolenjskem, kar se kmetijskega napredovanja tiče, še na tako nizki stopinji, da še niti potrebo kmetijske šole ni iz nje izhajajoče strokovno šolsko izobrazbo kmetijskih gospodarjev ne uviduje. Tej prikazni v okom priti, mogoče je pa le na ta način, da se loti za stvar uneta dolenjska inteligenca za šolo na Grmu agitovati. Zato apelujemo danes na našo duhovščino, učiteljstvo in vso ostalo zavedajočo inteligenco po Dolenjskem s prošnjo, da za pošiljatev kmetijskih sinov na Grm agitujejo. Nagovarjajte vse premožne gospodarje, da pošljejo svoje za dom namenjene nadarjene sinove vendar v zavod, kateri je ravno njim in le njim namenjen. Zato vas prosimo vse, in prosimo vas le z najboljšega namena, kajti le strokovno izobražen kmetijski stan dovesti nas zamore do narodnega blagostanja, katerega se vsi želimo.