imp GLASNIK DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA 'JULIJ 1974 LETO VII ŠTEVILKA 7 NAŠI FANTJE DELAJO V KRANJSKI GORI Več skrbi za monterje , Ena izmed nalog, ki smo ?' jih v uredništvu zastavili, ^ tudi objavljanje razgovo-r°v z našimi monteiji, ki so ^kropljeni po gradbiščih j10 vsej Sloveniji in tudi v ujini. Tokrat smo obiskali Monterje, iz TOZD Elektro-jjjontaža, ki delajo na novem £ompasovem hotelu v panjski gori. Ta objekt b°do odprli še letos, zato je Pravo mravljišče. Dela teko v$epovsod in tudi naši fantje jj? razkropljeni po vsej stav- na terenu se je TREBA ZNAJTI V kleti, kjer imajo zasilno skladišče in garderobe bkrati, sem najprej srečal V^°jza Krušca in Antona Bohoriča. Obema je delo ^iro Habjan in Jože Rav-njk med kratkim delov-nim predahom za foto-Srafiranje skupno — saj oba montirata klimatizacijske naprave. Medtem ko je Alojz Krušeč pri IMP že od leta 1965, je Anton Mohorič prišel v naše podjetje iz bivšega Simplexa. Tovariš Krušeč, povedali ste mi, da na tem hotelu delate že dve leti, sicer pa že pet let vseskozi na terenu. Ali ima takšno delo kakšne prednosti pred delom v delavnici? ,.Prednosti pravzaprav ni. Še več, pri delu na terenu moraš biti veliko bolj iznajdljiv, kot če bi to opravljal v delavnici. Morda je tolažba v tem, da na terenu lahko nekaj več zaslužiš.11 Kaj pa vas na terenu torej tare? ■ ,X,,;,¥: V;V:V 'Jj'—■' g „To je predvsem prehrana. Veste, Kranjska gora je izredno draga, saj na primer precej skromna večerja stane okrog 50 dinarjev.11 „Pa tudi s stanovanjem so težave,11 mu je skočil v besedo Anton Mohorič,11 saj si moraš to sam iskati. Morda Pri novem Kompasovem hotelu v Kranjski gori so naši fantje prevzeli vsa instalacijska dela bi nam prišle prav prikolice.11 VFČIA VFZ MED PROJEKTANTI IN IZVAJALCI „Kaj vi lahko rečete o delu na terenu? 11 sem vprašal. ,.Čeprav sem z delom zadovoljen, bi si vseeno želel več načrtnosti in potem bi lahko še bolje in hitreje delali. Zdi se mi namreč, daje premalo povezanosti med projektanti in izvajalci. Arhitekti in projektanti si vedno kaj novega izmišljujejo, mi pa „gor plačamo11. To sta mi potrdila tudi Miro Habjan in Jože Ravnik I - oba pa sta inštalaterja. Predvsem Miro Habjan je bil zelo konkreten: „Vse preveč je spreminjanja — danes delaš nekaj, jutri to popraviš, -tretji dan pa se projektant spomni, da bi bilo dobro, če bi naredili tako, kot je predvideval prvi dan. Na drugi strani nas pritiskajo tudi roki in zato največkrat delamo po 12 ur dnevno, prostih sobot, nedelj in praznikov pa praktično ne poznamo.11 Z Jožetom Ravnikom sva se dotaknila še skrbi za monterje. Videti je, daje ta tema zelo zanimiva, saj sta se mu takoj pridružila še njegova tovariša. „Veste, skrb za monterje ni preveč dobra. Vse iz pro- (Nadaljevanje na 8. strani) Iskanje novih meril za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za OD v luči samoupravnega sporazumevanja V zadnji - izredni številki internega časopisa IMP je bil objavljen ,,predlog samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke" (v nadaljnjem besedilu „predlog SS“). Glede na to, da se predlog SS bistveno razlikuje od prvotnega „načrta SS“, na podlagi katerega smo pristopili k enotnemu SS v okviru gradbene panoge, je za naše pogoje to nesprejemljivo. Zato je bil na nivoju podjetja izdelan predlog pripomb kot osnova za organizirano razpravo o predlogu SS v našem podjetju. Predlog SS s pripombami so obravnavali v vseh TOZD na razširjenih sejah odborov za osebne dohodke in dokončno oblikovali na razširjeni seji odbora za razvijanje sistema delitve dohodkov in osebnih dohodkov podjetja. SAMOUPRAVNI SPORAZUM NAJ BI BIL RESNIČNI SAMOUPRAVNI AKT DELOVNIH LJUDI V želji, da bi bil nov samoupravni sporazum resnični samoupravni akt enotnih osnov in meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, smo hoteli še slišati stališča in mnenje o predlogu SS ostalih podjetij montažne dejavnosti v Sloveniji. V ta namen je naše podjetje pripravilo sestanek predstavnikov vseh montažnih podjetij, kije bil v sejni dvorani dne 19. junija 1974. Tega sestanka se je udeležilo 27 od 34 montažnih podjetij v Sloveniji. Tako številna udeležba dokazuje izredni interes članic za čim popolnejše izoblikovanje bodočega samoupravnega sporazuma kot enega izmed najpomembnejših samoupravnih aktov gradbeništva. Na tem sestanku so udeleženci v celoti potrdili stališča - pripombe, ki smo jih pripravili v našem podjetju. Rezultat tega je bil, da je celotna montažna dejavnost poslala skupni komisiji za samoupravno sporazumevanje v gradbeništvu enotne pripombe na predlog samoupravnega sporazuma v naslednji vsebini: EKONOMSKI DEL Ob rob ekonomskemu delu predloga samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za deli- tev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu smo dolžni najprej opozoriti na pomanjkanje nekaterih nujnih sestavin, ki so bile predvidene z vsebino novih samoupravnih sporazumov po izhodiščih v „zasnovah družbenega dogovatjanja in samoupravnega sporazumevanja". Tu mislimo na: a) pravilno opredeljeno kategorijo dohodka (celotni dohodek minus materialni stroški), povečano za znesek amortizacije nad najmanjšo b) opredelitve normalnega poslovnega uspeha v določenem trenutku ali obdobju, c) večstranosti kriterijev pri opredeljevanju najvišjega osebnega dohodka, d) elemente vzajemnosti in solidarnosti med podpisniki samoupravnega sporazuma, . e) jasnejšo opredelitev področja normalnih pogojev gospodarjenja in področja izredno ugodnih pogojev gospodarjenja. IZHODIŠČA RAZPRAVE Če z vidika teh točk naredimo primerjavo med načrtom SS, s katerim so bili delavci v naših podjetjih v grobem že seznanjeni in predlogom SS z dne 14. maja 1974, potem lahko za nadaljnjo razpravo postavimo naslednja izhodišča: 1. predlog samoupravnega sporazuma bi bilo pri opredelitvi PČD nujno potrebno uskladiti z ustavnimi težnjami, po katerih mora delavec odločati o delitvi ekonomske kategorije dohodka v celoti. Vendar se nam zdi ustreznejša rešitev, da delavec o PČD, kot delu dohodka odloča le v okviru samoupravnega sporazuma panoge, o preostalih delih dohodka (ZO + PO) pa v družbenem dogovoru območja. 2. predlog samoupravnega sporazuma zanemarja dejstvo, da se nahajamo v obdobju hitrih gospodarskih sprememb, med katerimi naj zaradi njenih učinkov omenimo predvsem inflacijo. To pa posledično narekuje nujno opredelitev neke vrednostne komponente, ki ponazarja relativno vrednost drugih finančnih kazalnikov v obdobju. V načrtu je bila ta vrednostna komponenta obdobja prikazana pridobivanja dohodka. V praksi prek kazalnika normalnega uspe- je natančno opredeljevanje teh ha PČD = 16,00/h, ob katerem enakih pogojev neuresničljivo, bi naj imela TOZD delitveno raz- zato pa so se podpisniki sporazumele 85 % za osebne dohodke ma tej zahtevi zakona dolžni pripreti 15 % za sklade. bližati na kakšen drug možen način. Sem lahko štejemo tudi 3. v skladu s stališči nekate- predlog lomljenih črt iz načrta rih vidnejših jugoslovanskih te o- SS, po katerem naj bi za dosega-retikov (Edvard Kardelj), ki so nje PČD/h 20,00 din veljalo, da našla svojo širšo uporabo tudi v izvira že iz nekih izredno ugod resolucijah republiške skupščine, nih pogojev gospodarjenja, pa se so omenjene omejitve najvišjih Je na tej višini PČD/h delitveno OD lahko negativen dejavnik za razmerje zaostrilo v korist skla-vzbujanje različnih oblik smotr- dov razširjene reprodukcije, nejšega gospodarjenja (člen 3 ' . x x .. . . Zakona o SS, Ur. list SRS št. Tudl t0 stremljenje zakono-26/73). To pa še ne pomeni dajalca je predlog SS v pnmer-popolne sprostitve oblikovanja Javl z načrtom neutemeljeno te kategorije OD, saj je jasno, da zanemaril. morajo tudi za opredelitev družbeno sprejemljivih najvišjih OD VREDNOST obstajati ustrezna merila, med DELOVNIH MEST katera smo po načrtu uvrščali Razmerja tipičnih delovnih določen izraz proizvodnosti mest, ki jih določa predlog PČD/h, primerjalni kazalnik samoupravnega sporazuma, niso donosnosti Std, število pogojnih v skladu s pričakovanji in pred-enostavnih delavcev v TOZD ali logom, ki gaje izdelala komisija OZD ter količnike (vzročno po- za analitično oceno delovnih sledico prvih treh meril) med mest v montažni dejavnosti in ki naj višjim in najnižjim OD. Ta so bila predstavljena v „načrtu pestrost meril, ki bi podprla tudi samoupravnega sporazuma", uspešno gospodarjenje in v pre- Predlog samoupravnega sporazu-cejšnjem številu OZD tudi olajše- ma vsebuje samo izhodišča grad-vala določitev OD individualne- bene operative, ki pa za mon-mu poslovodnemu organu, je tažno dejavnost niso v celoti bila v samem predlogu osiroma- sprejemljiva. 3ena- Sam pristop, delo pri določa- . , . . nju tipičnih delovnih mest in 4. z vrednostnimi količniki analitična ocenitev so potekali posameznih skupin delovnih po normalnem postopku na mest se prek družbeno zaželene enakopravni osnovi v vseh dejav-vrednosti enostavnega dela (z nostih gradbene panoge. v le-to naj bi pokrivali minimalne končni fazi, t. j. pri usklajevanju stroske enostavne reprodukcije dobljenih rezultatov, pa se je delovne sile) približno (odvisno postopek strokovne presoje pri-od možnega odstotka realizacije memosti posameznih rezultatov opredeljene vrednosti enostav- prelevil Vj,klubsko debato pre-nega dela) določajo tudi osebni stižnosti“. Rezultat takega dela dohodki za predvideno nor- pa je stanje razmerij delovnih malno učinkovitost posameznih mest navedenih v predlogu skupin delovnih mest. V spora- SS“. Pri tem ni sporno razumu bi veljalo uveljaviti načelo, meije med najnižjim hi najvišjim da podpisnice sporazuma usta- delovnim mestom, ampak so nove sklad iz katerega bi v pri- spoma raznlerja med najnižjim meru poslabšanih pogojev gospo- in ostalimi dei0vnimi mesti kot daqenja delavcem posamezne tudi razme]ja med dei0vnimi ^P™1Ce7nZ^° ZlJ^! raZhk,° mesti samimi in tudi v odnosu , °...aP • pred idenega (s do najvišjega delovnega mesta. nostjo "enostavnega^llela) «• «=* .p«a„«8. OD (brez stimulacije). S™ Ta neskladja izhajajo zavoljo 5. v 5. členu citiranega za- nečiste uporabe in izvedbe in k ona je poudarjeno, da morajo seveda nepravilnega tolmačenja biti merila za poslovno uspeš- metodologije analitične ocene nost enaka pri enakih pogojih delovnih mest. ZA ENAKO DELO ENAKO PLAČILO Predlog SS indeksnih razruši] DM temelji na kvalifikacijska količnikih, ki dajejo nereal^ osnovo za vrednotenje delovfl1 mest in določanje razmerij 11 podlagi analitične ocene. N e up j; števajoč pri tem vrednost fu^6. cije in pogojev posajneznega/L lovnega mesta, ki negira doto®1!, „za enako delo enako plačil0 ’ ampak temelji na dejstvih d®. enako čilo". ivui vij i na . kvalifikacijo enako P3 S takšnim tolmačenjeiu^ obravnavanjem vrednosti delo nih mest pa ta predlog SS sad1 potrjuje pravilnost sedanjega st nja (KK), kar pa je za nas P sprejemljivo, ker ne temelji ‘ družbenopolitični usmeritvi ne pogojuje kvalitativnega P^ mika miselnosti in rezultatov p tem področju. Zato je potreb v predlogu ,,SS“ opustiti kval' kacijsko rangiranje tipičnih 6 lovnih mest in tipična delov3, mesta oceniti po funkciji in Č. g oj ih dela na podlagi metod gije AODM. Pri tem pa je n* treba določiti naj mzje del° L mesto z vrednostjo, ki je enaf 1,00, in ki predstavlja izhodi’ no vrednost v razmerju do P3?, višjega delovnega mesta in odnosu do ostalih delovn* mest. V montažni dejavnosti J to delovno mesto ..čistn* upravnih prostorov", za kat®r lahko brez predsodkov trdjiP.J da je v začetni skupini naj niz)3 delovnih mest najbolj tipifL delovno mesto najenostavnejs®?. in najlažjega dela, t. j. po fun ; ciji in pogojih dela. Pri izdej3 AODM v montažni dejavnosti bih vsi ti osnovni elementi uP" števani, zato smatramo, da rezultati AODM relativno ob]e3 tivni in pravilni, če upoštevana da so proizvod dela na osn° enotne metodologije. Obstoja možnost, da razp°ržv ditev tipičnih delovnih mest montažni dejavnosti ni bila n3^ boljše izvedena, ker ni prikazan čista slika, ampak se preplet3!, skupine in delovna mesta 1 celo individualna razporedit posameznih delovnih mest. Z3 predlagamo, novo razporedit., skupin delovnih mest in tip13( nega predstavnika skupine, K je razvidno iz objavljene tab®1 IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 4200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni in odgovorni urednik), mg. Miran Mihelčič in Jože VVeiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. TIPIČNA DKLOVNA MESTA V MONTAŽNI DEJAVNOSTI, RAZVRŠČENA PO ANALITIČNI OCENI del. mest Tipična delovna mesta. indeksna razmerja Najožje usmerj.del.mesta čistilka montažni delavec 12o Ozkousmerjena del. mesta pomožni monter 146 Specilizirana del. mesta priučeni monter 166 Širokousmerj ena del. mesta monter 2oo Specialna del. mesta monter - varilec specialitet 274 Delovodje vodilni monter 296 Vodenje delovne enote vodja montaže 324 Vodenje delovnih enot vodja operativne izvedbe in montaže 384 Posebno visokostrokovna delovna mesta vodja strok.službe 434 Specializirana visokostr. delovna mesta tehnični vodja 46o Vodilna delovna mesta direktor TOZD 474 Najzahtevnejša vodilna delovna mesta direktor OZD za več TOZD 5oo Iskanje novih meril za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za OD s 15. člen samoupravnega ^Porazuma smatramo, da ne spa-„a v normativni del samouprav-‘e8a sporazuma, ker je glede na j anie kadrovske strukture, ki jo ^ajo članice, nemogoče upošte-akt i. v internih samoupravnih Morda bi bilo prav, da bi D 0 vsebini 15. člena na nivoju panoge odločili v posebnem j^oiipravnem sporazumu ali pa ,r Prenesli v poglavje končnih °'°čb SS. tako 20. člen samouprav-Sa sporazuma ne spada v nor-, ativni del, ampak v poglavje °nčnih določb. drugi odstavek 39. člena Predlagamo, da se spremeni sjo^opolni z naslednjim tek- p0Tem delavcem pripada tudi . vračilo stroškov za prenočeva-k; v višini do 60 din. Le v Jfmnih primerih, če v kraju, s, 1 se opravlja delo, ni cenenega ^ novanja, lahko delovne orga-acije izplačujejo stroške za prenočevanje nad tem zneskom, vendar največ do 130 din. Glede na pripombe na predlog SS še ostalih podjetij, predvsem pa komisij za vrednotenje dela, ekonomske komisije pri izvršnem odboru za samoupravne sporazume, je skupna komisija za samoupravno sporazumevanje v gradbeništvu odložila dokončno sprejemanje samoupravnega sporazuma, kije bil predviden za čas od 24. do 27. junija 1974, za dobo enega meseca. Zato je prav, da ta čas izkoristimo in se aktivno vključimo v konstruktivno obravnavo in oblikovanje predloga SS in tako medsebojno odgovorno prispevamo, da bo bodoči samoupravni sporazum temeljil na ustavno določenih pravicah in dolžnostih, delovnih ljudi na področju določanju skupnih osnov in meril za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. drago Černič - MIRAN MIHELČIČ SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB razglaša prosto delovno mesto REFERENTA za šifracijo in postavljanje PLANSKIH CEN v službi za organizacijo in informacijski sistem. Pogoji: - višja šola tehnične ali ekonomske smeri in 4 leta prakse, oziroma srednja šola tehnične ali ekonomske smeri in 7 — Poznavanje materialov in orodij, ki se uporabljajo v " smisel za natančnost v administrativnem poslovanju. Vloga sindikatov PRI SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU DELITVE DOHODKA IN OD Tokrat vam posredujemo tiki, ki zadeva odnose in raz- konec vsakega četrtletja za po-nekatera vprašanja o samo- vojne cilje na področju razpo- vprečni odstotek povečanja upravnem sporazumevanju de- rejanja dohodka, gibanju in cen življenjskih stroškov, ki ga litve dohodka in osebnih do- delitvi sredstev za osebne do- ugotovi Zavod SRS za stalili odkov, ki je za vse še kako hodke ter splošni in skupni stiko, objavi pa komisija za pomembna ter tudi določene porabi. presojo skladnosti samouprav- odgovore o pravicah in dolžno- Kako se sindikati zavze- nih sporazumov v 15 dneh po stih vsakega posameznika. To . 1tik nafJra;eva. preteku obračunskega ob- naj bo napotek oziroma vodilo ™aJ° za P°utlKO nagraj dobja. V skladu z vlogo m pri neposrednem angažiranju nja: ter sprejemanju zaključkov sle- Sindikat vseskozi trdno hernega člana sindikata. vztraja na spoštovanju določil Zato smo obiskali pred sed- ekonomske politike. Lani je nika sindikalne konference bil delno uspešen s svojimi sta-podjetja MIRA DRAŽUMERI- lišči, ko je bila spremenjena CA in mu v zvezi s to proble- višina kalkulativnih osebnih matiko postavili nekaj ustrez- dohodkov najnižjih kategorih nih vprašanj, ki izvirajo tudi iz delovnih mest. Samoupravni načel nove ustave. sporazumi zavoljo visoke stop- . - Kje sta po vašem mne- nje inflacije ne ustrezajo real- nagrajevanja v TOZD. . i___. •„ „i___ •_ mm potrebam. Zato so sindi- Politiko nagrajevanja izvaja nju mesto m vloga srndika- kati že konec lanskega leta tov v novih družbenih od- družbeno odgovornostjo sindikalnih organizacij, ki je opredeljena v ustavi, je sindikat stremel za najvišjo možno stopnjo naklonjenosti sindikalnim stališčem. Tako je tudi nastala sindikalna lista, ki so jo sprejeli konec februarja letos Kdo uresničuje politiko nosih? Sindikat daje pobudo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter pri tem dogovarjanju neposredno sodeluje. Poleg tega daje predloge organom upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, skupščinam družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim in družbenim organizacijam. Sindikat ima tudi pravico dajati pobude in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnavo že sklenjenih sporazumov, če meni da so z njimi kršene samoupravne pravice delavcev in družbeno-ekonom- pre(ilagali ponovno povišanje ske dolžnosti, ki jih določa kalkulativnih osebnih dohod-ustava. kov, usklajevanje z drugimi po samoupravni poti odbor za osebne dohodke, sindikalna organizacija v TOZD in končno po strokovni plati morajo svoj delež prispevati strokovne službe temeljne organizacije združenega dela. Mehanizem popravljanja s sporazumi določenih kalkulativnih osebnih dohodkov, je določen. Prav tako je uradno zadolžena komisija, ki je pristojna za objavo odstotkov. Po našem mnenju bo treba najti med podpisniki posameznih panog interni dogovor o naslednjih dveh možnostih: ali TOZD oz. OZD sama takoj po uradni objavi popravi svojo maso kalkulativnih osebnih dohodkov ali to nalogo za vse podpisnike opravi skupna komisija določenega samoupravnega sporazuma. Upamo, da smo z zastavlje- Kako se sindikat vklju- podpisniki družbenega dogo- nimj vprašanji dali pobudo za čuje v samoupravno spora- vora Pa.ie ,biio dolgotrajno zumevanje? Sindikati v TOZD svoje člane organizirajo tako, da neposredno sodelujejo v postopku samoupravnega sporazumevanja, ta pa se začne s pismenim predlogom. Ce sindikat sodi, da v predlaganem samoupravnem sporazumu niso upoštevana stališča o ureditvi posameznih vprašanj, ki se neposredno tičejo delavcev in njihovih pravic, sproži usklajevalni postopek za sporazumno ureditev spornih vprašanj. Kakšna so izhodišča družbenega dogovarjanja? Izvršni svet skupščine SRS, gospodarska zbornica SRS, Republiški svet zveze sindikatov Slovenije in republiške' samoupravne interesne skupnosti s področja družbene dejavnosti sklenejo družbeni dogovor, s katerim sporazumno določijo temeljna izhodišča in osnove skupnega pomena. Po teh izhodiščih se bodo ravnali pri izpolnjevanju svojih pristojnosti in svojih nalog. Te so predvsem v uresničevanju postavk in smernic družbenega plana, sprejeti ekonomski poli-' Sindikati vztrajajo, da morajo osebni dohodki v vsakem primeru naraščati tako hitro, kot rastejo življenjski stroški. Postopek usklajevanja teče nadaljnje razmišljanje, z odgovori pa možnost za še podrobnejše analiziranje in konkretno vključevanje v nadaljnjo razpravo. V. G. VABILO NA USTANOVNO KONFERENCO MLADIH DELAVCEV TOZD - OVK - OGREVANJE, VODOVOD, KLIMA ki bo v sredo, 10. 7. 1974, ob 16. uri v prostorih dvorane upravne zgradbe na Titovi 3 7/VII. Predlagamo naslednji dnevni red: 1. Poročilo sindikata in ZK o pripravah na konferenco mladih 2. Izvolitev vodstva v okviru konference 3. Sprejem poslovnika mladih delavcev 4. Sprejem programa dela mladih na osnovi statuta ZMS 5. Razno Vabimo vse, ki še niso dopolnili 27 let, da se konference zanesljivo udeleže in s tem podprejo novo obliko dela, s katero želimo doseči povečano aktivnost mladih. Iniciativni odbor Članom kolektiva se opravičujemo, ker v zadnji številki GLASNIKA iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče poročati o delu organov upravljanja v mesecu maju. To naj nadoknadimo v tem poročilu. ODBOR ZA GOSPODARJENJE je na seji 16. mqa ob pregledu sklepov zadnje seje poslušal poročilo o analizi produktivnosti dela v posameznih temeljnih organizacijah, ki jo je pripravila plansko-analitska služba, upoštevajoč pri tem podatke 4-letnega razdobja od 1969 do 1973. Pri tem je bila upoštevana konjunktura ter produktivnost na proizvodno uro in na zaposlenega. Podatki kažejo, da produktivnost z vidika delovne discipline upada in bo v tem oziru potrebno v vseh organizacijah pod-vzeti ostrejše ukrepe. Po krajši diskusiji je odbor na predlog predsednika sklenil, da je analizo produktivnosti dostaviti vsem temeljnim organizacijam, kjer naj se na sejah strokovnih kolegijev in drugih organov pregleda ter na tej osnovi pod-vzamejo ustrezni ukrepi za zboljšanje delovne discipline in s tem tudi za zboljšanje produktivnosti. V nadaljnjem je odbor razpravljal o predlogu Alojza Kosija in Jurija Zavca, da se na ravni podjetja združijo sredstva v zne- sku 151.000 dinarjev, s katerimi bi razpolagal odbor za gospodarjenje in uporabljal sredstva za skupne akcije podjetja, kot so: dajanje denarne pomoči ob raznih političnih manifestacijah, dajanje pomoči šolam in za druge namene, ki jih je treba finančno podpreti. Ker je vedno precej takih prošenj, naslovljenih na podjetje in na posamezne temeljne organizacije, je treba pri tem skrbeti, da se pomoč ne bo duplirala. Vodje splošnih služb naj bi vsklajevali take predloge. Le v primeru elementarnih nesreč, ko je potrebna hitra pomoč, se lahko odobrijo sredstva neposredno, izplačani zneski pa naj se potem delijo na posamezne organizacije po številu zaposlenih. V nadaljevanju seje je Jurij Zavec v obširnem poročilu objasnil, kakšne koristi je podjetje IMF imelo s pripojitvijo bivšega podjetja Simplex: na kratko povedano, pridobili smo 335 novih delavcev in vrednost 8,617.144 din. Ker so delavski sveti in zbori delovnih skupnosti v posameznih organizacijah pri sprejemanju zaključnega računa sprejeli dodatno prerazporeditev sredstev v korist poslovnega sklada, je Alojz Kosi predlagal, da se preveč razporejena sredstva v sklad skupne porabe po prvotnem predlogu prerazporedi na poslovni sklad. Predlog je odbor sprejel, s tem da se predloži de- Na posebej nevarnih mestih moramo postaviti gasilsko stražo, sicer se lahko pripeti najhujše. Kako se zavarujemo proti požarom, berite na strani 10. lavskemu svetu v končno potrditev. V nadaljnjem je Jurij Zavec navedel nekaj podatkov o planu realizacije v tekočem poslovnem letu in izvršitvi plana v preteklih 4 mesecih. Rezultati so povsem ugodni, saj je bil letni plan dosežen v višini 38,4 %, plan za 4 mesece prekoračen za 25,3 %, plan za april pa tudi prekoračen za 17,1 %. V primerjavi z istim obdobjem v preteklem letu je izkazano povečanje za 39,3 %. Odbor je na podlagi teh podatkov ugotovil, da vse organizacije (TOZD) v redu izpolnjujejo planske naloge. TOZD OVK pa mora svoje delo ažumeje obračunavati. V nadaljnjem je Jurij Zavec poročal še o analizi v aprilu izplačanih osebnih dohodkov, o sklenjenih pogodbah ter o ko-njunkturnem testu za 4 mesece. V nadaljevanju seje je odbor obravnaval predlog Alojza Kosija o obračunavanju amortizacijskih stopenj. Stopnje naj bodo enake za vse podjetje oziroma organizacije in z veljavnostjo od 1. januarja tekočega leta. Obračunavajo, naj se enotno po skupinah osnovnih sredstev. Predlog je odbor sprejel, s tem da se predloži delavskemu svetu v dokončno potrditev. Na predlog Jožeta Hrovata, referenta za izvoz, je odbor obravnaval nekatere spremembe oziroma dopolnitve pravilnika o zaposlovanju delavcev v tujini. Potrebne so glede na nove predpise o temeljnih pogojih za začasno zaposlovanje in varstvo jugoslovanskih državljanov v tujini. Na predlog Alojza Kosija za izplačilo gibljivega dela osebnih dohodkov je odbor sklenil, da se delavskemu svetu predlaga v potrditev izplačilo akontacije na presežni del osebnih dohodkov v dveh obrokih 1. julija in L avgusta. V nadaljevanju seje je glavni direktor Stanko Krumpak poročal o delu posebne komisije, ki je bila imenovana z namenom, da pomaga strokovnemu kolegiju TOZD TEN za izboljšanje splošnega stanja. Iz poročila je razvidno, da se je stanje v TOZD TEN dejansko izboljšalo, vendar pa se delovni kolektiv s tem ne sme zadovoljiti, marveč mora dosledno izvajati postavljeno politiko poslovanja in dela. Poročilo bo komisija predložila delavskemu svetu TEN s predlogom, da se strokovni kolegij poveča za 4 do 5 članov kolektiva, ki po splošni oceni najbolje poznajo tovarno, na drugi strani pa so tudi po njih zagotovljene najbolj neposredne informacije o nastajajočih neso-razmeijih v delu posrednih in neposrednih proizvajalcev. S tem bo komisija svoje delo zaključila. Po zahvali tov. Ilovarja glavnemu direktorju in Juriju Zavcu za sodelovanje in pomoč in po razpravi o nadaljnjem delu in razvoju tovarne je odbor poročilo gl. direktorja sprejel, s tem da se delo komisije zaključi, delavskemu svetu TOZD TEN pa predlaga povečanje kolegija. Odbor je nadalje po predlogu gl. direktorja sprejel sklep, naj bodo seje odbora v bodoče v času od 10: do 15. dne v mesecu. Z vabili na sejo naj bi bil članom dostavljen tudi material kot predmet obravnavanja na sejah. Po poročilu Alojza Kosija o razpisu posojila federaciji, ki bi ga plačali iz sredstev rezervnega sklada in o podpisu samoupravnega sporazuma za sodelovanje z deželami v razvoju, po katerem bo podjetje plačalo svoj delež, je odbor sklenil, da se pooblastijo glavni direktor Stanko Krumpak, direktor finančno računovodske službe Alojz Kosi, predsednik delavskega sveta Dominik Brajer in predsednik odbora za gospodarjenje ing. Janez Jerneje, da izdelajo predlog in se nadalje o tem dogovarjajo. Odbor je nadalje sprejel predlog gl. direktorja, da se tudi v letošnjem letu pošljejo na specialistični pregled vodilni delavci podjetja, ki so starejši od 45 let. Direktor kadrovske in splošne -službe Anton Križan naj ob sodelovanju predstavnikov TOZD izdela poimenski seznam, ki naj se predloži odboru za gospodarjenje na prvi prihodnji seji. ODBOR ZA PROGRAMIRANJE EM RAZVOJ je na seji 17. maja razpravljal o srednjeročnem programu razvoja posameznih temeljnih organizacij. Ugotovil je, da ta program v posameznih organizacijah še ni izdelan, v glavnem zaradi pomanjkanja kadrov ekonomskega profila. Glavni direktor je zato pozval člane odbora, da v svojih organizacijah intenzivno delajo na izdelavi srednjeročnega programa, ki naj zajema vse pokazatelje: realizacijo, dohodek, stroške poslovanja, zaposlenost, sklade, investicije itd. Predvideti je, da bo poslovna enota „klima“ v začetku prihodnjega poslovnega leta postala samostojna TOZD. Odbor je nato določil 10. junij za končni rok za izdelavo srednjeročnega programa. Predhodno pa je v vseh organizacijah organizirati strokovne posvete. Jurij Zavec je poročal o razpoložljivih virih investiranja v osnovne naložbe v tekočem letu. Iz združenih sredstev, ki obse- gajo precejšen znesek, bodo pj samezne organizacije prejele-P. sojilo za dobo 5 let po 6 i°'v obrestni meri. Kratkoročno P° sojilo za združena sredstva P daje TOZD OVK v Ljubljani znesku 11 milijonov din. , Poročilo Jurija Zavca je o$° sprejel, vse organizacije pa dolžne v najkrajšem času pred1 žiti plansko-analitski službi sv6i investicijske plane, da se izd6' plan črpanja za tekoče leto. , Tudi o izvršitvi plana real^ cije je poročal Jurij Zavec. razpravi je bilo ugotovljeno, P, vse organizacije izpolnjuj6^ planske naloge v redu, potreb pa je zasledovati cene in v zvez*, tem uveljavljati razlike v ceni naročnikih. Posebno skrb ) treba posvetiti dvigu produkt' nosti dela. , Odbor je po samoupravnem sporazumu pristojen, da sesta plan obiska strokovnih sejmo'11 ■ razstav. Za tekoče leto planJj bil sestavljen, posamezne org®11 zacije pa so predlagale obisk d" ločenih strokovnih sejmov razstav. V razpravi je bilo r udarjeno, daje potrebno ugo* viti, kateri sejmi in razstave sol. naše podjetje interesantni. skujejo naj jih le strokovnjaki, bodo lahko nova spoznanja W.. nesli v naše podjetje. Potrebno ) nadalje, da udeleženci poM obširnejše poročilo o rezultat takih potovanj. Predlagano J bilo, da se v podjetju form1 centralna knjižnica, ki bi p°* * drugega hranila taka poročil®1 prospektni material. y Po razpravi je odbor str"' že opravljena potovanja na kovne razstave, v bodoče J’ mora biti predlog potrjen od d lanskega sveta TOŽD. Pripon se vsem, da potujejo na razst®,j v organizaciji agencije, ki m1 storitve za dinarska sredstva. DELAVSKI SVET PODJETJA 06 se je sestal na seji 20. maja. pregledu izvršitve sklepov zadm seje je Jurij Zavec poročal, pozitivnih pokazateljih prikti" čitve bivšega podjetja Sirup1'', Idrija. S številkami je dokaZ^’ da je imela priključitev klj^ ugotovljeni izgubi, ki jo je kr , podjetje IMP iz rezervnega s*1 da, pozitivne in za IMP k orisu1 rezultate. j V nadaljnjem je Alojz k o obrazložil predlog združeval*) denarnih sredstev za financiraj. akcij republiškega pomena, k1 L, razpišejo republiške institucij6 } katerih poraba je vezana ’ območja, kjer ni temeljnih org. nizacij IMP. Za tekoče leto ® bi se zdmžilo po 50 din . zaposlenega iz sredstev -skuPL porabe posameznih TOZD, % bi v celotnem podjetju zn®5 f KAKO V TIO SKRBIMO ZA NAŠE ZAPOSLENE Denarja nismo vrgli proč Hiter utrip sodobne industrije ‘"tiite-" _j 2i____i-„___i2i__„„„ $ob: :®va od človeka veliko spo- to? Kje lahko iščemo vzroke za k °n°st, angažira vso njegovo te-b0?° in duševno aktivnost. Če Jem6 k'*' delavec uspešen na svo-^ delovnem mestu, se mu •^ora posvetiti v čim večji meri “ Prve do zadnje minute delovna dne. ja90stikrat se čudimo dejstvu, (j i® delavčev učinek v različnih rj.p različen, čeprav mu mate-ln stroj dajeta vse možnosti s'alen delovni učinek. Prav gotovo v človeku, v njegovi osebnosti. Če je delavčevo življenje urejeno, če živi v normalnih okoliščinah, potem lahko od njega tudi pričakujemo dober uspeh, pri tem pa delavec in njegova okolica ne bo izpostavljena nevarnosti. Najbrž se moramo vsi zavedati dejstva, da neurejene življenjske razmere, slabo stanovanje in zdravstvena nestabilnost še kako vplivajo na delovno počutje in ne nazadnje na delovne rezultate. Se pravi, če delavec nima ustreznega stanovanja, v katerem bi se lahko po končanem delu sprostil, odpočil in si nabral moči za naslednji delovni dan, potem od njega težko pričakujemo, da bo v polni meri zadovoljivo rešil vse naloge kot proizvajalec in samo upravljalec. Iz vsega tega lahko povzamemo, da je v interesu podjetja skrb za gmotni položaj vseh zaposlenih. Zmotno je namreč mišljenje, ki ga je tu in tam žal še slišati, da je to pač „proč vržen denar". 'lega smo se zavedli tudi v naši temeljni organizaciji - v TIO Idrija in v ta namen smo letos namenili za nakup stanovanja in za posojila za individualno zidavo več kot sto starih milijonov dinarjev. S tem smo priskočili na pomoč 17 članom V TIO Idrija so letos namenili za stanovanja več kot 100 milijonov S-din našega kolektiva. Res je, da je bila morda pomoč v nekaterih primerih še premajhna, vendar upamo, da bo to v neki meri le prispevalo k blaginji. To je pravzaprav cilj in naloga slehernega izmed nas, da si pomagamo v želji za čim lepše življenje. In še na nekaj ne kaže pozabiti. Pomoči potrebnega človeka je treba poiskati, kajti tak človek je preskromen in nerodno mu je, da bi moledoval. Kako takšne ljudi najdemo in jim pomagamo, •pa najbrž vsi vemo. CIRIL HLADNIK Delo organov upravljanja Nadaljevanje s 4. strani) Poročilo o poslovanju pod- jetja v preteklem letu je podal g^Paj din 151.000. Razpela- glavni^ direktor Stanko Kmm- ]>je. pravico nad temi sredstvi pak. Omenil je osrednji dogodek lei a. 0in Tn^jj število odbor za* gospodar- preteklega^Jeta, t. C bi bil’ ™k(juč""zarrazdelitev dopolnil. Podpis sporazuma pa j. podpis oh-, za izjemne" akcije (n. pr. samoupravnega sporazuma o „1 elementarnih nesrečah) ne združevanju v IMP. To je bilo - ae na kraj porabe pomoči pa prvo delo pn izvajanju ustavnih TtirK1 število zaposlenih v je zahteval sprejem se drugih teki na dan 31. decembra pre- samoupravnih aktov, izvedbo sJJega leta. Predlog je delavski volitev in formiranje novih 'soglasno sprejel. samoupravnih organov. V nada- o V‘ojz Kosi je nadalje poročal ljevanju poročila je glavni direk-sklLi °nčni delitvi dohodka na tor omenil vključitev v delegat-tak e Posameznih organizacij ski sistem, povečanje števila pm°’ da se znesek 704.600 din temeljnih organizacij, vlogo pod-Po/^Poredi iz sklada skupne jetja v Jugoslaviji m v svetu ter je h , v Poslovni sklad. Predlog uspehe, ki jih je podjetje donavski svet soglasno sprejel, seglo. Opozoril je tudi na veliko število izgubljenih delovnih ur, ki znaša v povprečju praktično dva polna delovna meseca na zaposlenega. Bolniški dopusti pomenijo toliko izostankov kot letni dopusti. Z.novimi odnosi v združenem delu dobiva nov poudarjeni pomen tudi delovna disciplina. Z vso resnostjo in z angažiranjem vseh samoupravnih in političnih struktur v podjetju je pristopiti k inovacijski dejavnosti. Delavski svet je poročilo soglasno sprejel in potrdil. Predlog plana podjetja za tekoče leto je v kratkem poročilu podal Jurij Zavec. Delavski svet je po razpravi plan soglasno sprejel. Sprejel je tudi noročilo o izvrševanju plana za tekoče leto ter poročilo o planu investicij. Po predlogu posameznih temeljnih organizacij so bile določene enotne amortizacijske stopnje za tekoče leto. V določenih odstotkih bo delavcem v posameznih temeljnih organizacijah razdeljen gibljivi del osebnih dohodkov, ugotovljen v prvem četrtletju tekočega leta; ta gibljivi del naj bi bil izplačan v dveh enakih delih v juniju in v juliju. V nadaljnjem je DS razpravljal o spremembah in dopolnitvah pravilnika o zaposlovanju delavcev v tujini, ki so jih narekovali novi predpisi. Spremembe in dopolnitve je DS soglasno sprejel. Nato je DS poslušal poročilo gl. direktorja Stanka Krumpaka o delu strokovne komisije pri reševanju problematike TEN. Predlagano je bilo, da člani delavskega sveta to poročilo dobro preberejo in na prihodnjih sejah postavljajo morebitne zahteve Po obrazložitvi Alojza Kosija o posojilu federaciji je delavski svet sklenil, da o plačilu obveznic za to posojilo razpravlja poseben odbor, ki ga je že predlagal odbor za gospodarjenje. DS je tudi potrdil sklep odbora, da o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega poslovanja z deželami v razvoju razpravlja isti odbor. Na zahtevo .nekaterih članov delavskega sveta, ki zastopajo TOZD TEN, za regresiranje malice, je bilo sklenjeno, da se Anton Križan o tem informira pri GP Tehnika, o rezultatih pa obvesti predsednika delavskega sveta. Odbor za programiranje in razvoj ima nalogo, da ponovno prouči pravilnik o novatorstvu in nagrajevanju, nakar naj se osnutek dostavi vsem TOZD. GABRI JEL KR Ž IC SEJA IZDAJATELJSKEGA SVETA- IMP GLASNIKA V torek, 25. junija, je bila skupna seja izdajateljskega sveta IMP Glasnika in uredniškega odbora, na kateri so obravnavali problematiko obveščanja v podjetju in s tem v zvezi razpravljali o predlogih sprememb v IMP Glasniku, ki jih je pripravil novi odgovorni urednik Vili Guček. ŠTEVILNE NOVE RUBRIKE V GLASNIKU Pomembne novosti so: stalni razgovori z zaposlenimi; Glasnik mora v vsaki številki objaviti najmanj po en članek ali vest iz vsake TOZD IMP; da bi bralci lahko celoviteje spremljali delo družbenopolitičnih organizacij v podjetju in posameznih TOZD, bo odslej v Glasniku ena časopisna stran namenjena delu in dejavnosti teh organizacij. Glasnik bo odslej v vsaki številki na tako imenovani personalni strani objavljal prihode in odhode delavcev v IMP, napredovanja zaposlenih, nesreče pri delu in prinašal aktualna obvestila. Izdajateljski svet je podprl predlog, da bi v časopisu objavljali tudi krajše izvlečke iz strokovne literature, zlasti tiste, ki jo naši zaposleni neposredno potrebujejo pri svojem delu. Ko so člani izdajateljskega sveta obravnavali poročanje o delu samoupravnih organov podjetja in posameznih TOZD, so menili, da mora biti to poročanje še naprej stalno, treba ga je le popestriti, se pravi pisati o sejah samoupravnih organov na podlagi razprave. Glasnik bo v bodoče posvetil še več pozornosti reševanju stanovanjskega vprašanja naših zaposlenih, delovnim razmeram na gradbiščih, socialno šibkim oziroma problematiki družbenega standarda nasploh. VI SPRAŠUJETE -MI ODGOVARJAMO Že jeseni bo v Glasniku začela izhajati nova rubrika z naslovom Vi sprašujete — mi odgovarjamo, v kateri bomo objavljali vaša konkretna vprašanja, ki zadevajo širši krog ljudi, bodisi da gre za vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, tolmačenja raznih predpisov, ustavnih določil in podobno. Se pravi, da že zdaj pričakujemo od vas konkretna vprašanja, na katera bomo v uredništvu skušali poiskati odgovor pri posameznih strokovnih službah v podjetju. Glasnik bo v bodoče tudi več- OBVESTILO Uredniški odbor IMP Glasnika obvešča vse svoje bralce, da zavoljo dopustov Glasnik avgusta ne bo izšel in da bo naslednja številka IMP Glasnika izšla 1. septembra. Takrat bomo pripravili tudi že nekatere nove rubrike. Uredniški odbor IMP Glasnika krat prinašal članke o naših upokojencih jubilantih in pa o ljudeh, ki so že dalj časa bolni. Člani izdajateljskega sveta so podprli zlasti še predlog, da morajo biti članki v IMP Glasniku kratki in jedrnati in pisani v vsakomur razumljivem jeziku. NOVI IMP GLASNIK BO POTREBOVAL ŠE VEG DOPISNIKOV Izdajateljski svet in uredniški odbor sta na omenjeni seji obravnavala tudi vprašanje kvalitetnejšega papirja in tiska za IMP Glasnik in menila, da je treba to vprašanje čimprej rešiti. Kot rečeno, člani obeh teles so predlagane spremembe v našem časopisu soglasno potrdili, poudarili pa so, da bo uresničevanje tega sprejetega programa zahtevalo še več dopisnikov iz posameznih TOZD podjetja. Zato vas že zdaj prosimo, da čim več sodelujete z uredniškim odborom in odgovornim urednikom s članki ali pa s sporočili o pomembnejših dogodkih v vaši temeljni organizaciji združenega dela. Najbrž se moramo zavedati vsi, da bomo le tako lahko dobili boljši in pestrejši časopis, časopis v katerem boste lahko prebrali o svojem delu in dogajanju v vaši temeljni organizaciji, pa tudi v drugih temeljnih organizacijah našega podjetja. S tem pa bomo tudi uresničili zastavljeno nalogo, da mora postati časopis resnični Glasnik vseh zaposlenih IMP. v. G. IMP - LJUBLJANA TOZD OVK Splošna služba OBVESTILO Po sklepu 4. redne seje odbora za stanovanjsk6 zadeve, družbeni standard in rekreacijo z dne 1^ 6. 1974 obveščamo vse zaposlene v TOZD OV& da imamo v letu 1974/75 zagotovljenih 9 stanovanj. Stanovanja so najemna in bodo dodeljen? prosilcem po sporazumu o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo v smislu ^ člena. Prosilci, ki bodo izpolnjevali pogoje 6. člen3 sporazuma, bodo prispevali 5 %, 10% ali 15% lahnih sredstev. Zato želimo, da se vsi, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema in izpolnjujejo pogoje 6. člen3 sporazuma, javijo splošni službi s pismeno vlog0 kot prosilci v 15 dneh po objavi tega obvestila. Prav tako odbor poziva tudi tiste, ki nimajo last' nih sredstev in nimajo rešenega stanovanjske^ vprašanja, da v enakem roku vložijo pismene pr0*-nje splošni službi. Prosilci, ki so že vložili prošnja naj jih ne obnavljajo. Prošnje naj obnovijo le tisti' ki so jih vložili v letu 1973. PREDSEDNIK ODBORA Janez Ocepek *-k*******-k*-k*-k-k-k****-k****-k****-k-*-k*-l‘-l‘* OBJAVA Odbor za delovna razmerja pri TOZD Elektt0, montaža objavlja prosto delovno mesto • * kalkulanta v komerciali ★ ★ ★ * Za to delovno mesto zahtevamo naslednje * goje: * - srednja strokovna izobrazba - elektrotehnik * — jaki tok, ah * — srednja strokovna izobrazba — delovodsk3 * šola — jaki tok. * ★ * Za obe alternativi je zaželeno, da ima kandidat 5 * let prakse ter smisel in veselje za delo na tem p0- * dročju. * * Prijave sprejema splošna in kadrovska služb3 * TOZD Elektromontaža do 10. 7. 1974. * *-k***-k******-k-k******-k-K*"k*-k-k-k**-k-K-k-K*",‘'11* Letošnji mednarodni beograj-ski sejem livarstva, od 13. do 19. ^aja, je bilo tradicionalno poslovno srečanje jugoslovanskega livarstva in njegovih gospodarstvenikov. Na njem je letos prvič ^•delovalo naše podjetje -10ZD Livarna Ivančna gorica in Prikazalo svoje možnosti in no-v°sti v proizvodnji ter se s tem Udeležilo tega pomembnega nastopa jugoslovanskega gospodarstva: Specializiran sejem livarstva in specializiran sejem gradbeništva Je bil v okviru 18. mednarodnega sojrna tehnike, na katerem je b‘lo jugoslovansko gospodarstvo Predstavljeno z najširšo ponudbo “laga. Na površini 170.000 kv. ?t6trov je bilo razstavljeno nad t.OO.000 predmetov, od blaga za Slroko potrošnjo do vozil ter Vadbenih in metalurških izdelav. Enako bogato so bila zastopana domača kot tuja podjetja. DOBER REZULTAT Naše podjetje je imelo manjši razstavni prostor s površino kv. metrov, na katerem pa je “tla več ali manj obširno prikazana proizvodnja Livarne. Poslovni uspeh sejma je bil izredno n°ber, saj so naš razstavni prostor obiskali mnogi predstavniki trgovskih, vodovodnih, gradbe-tttlt in montažnih podjetij, pa tudi predstavniki projektantskih ?rganizacij iz vse države. Nujno N omeniti, da se je naša Livarna, k°t vse ostale TOZD IMP, že utočno uveljavila na tržišču SR Srbije, ki ni izolirano niti zaprto, temveč je del splošnega jugoslo-Vanskega tržišča. Naša Livarna si je priborila svoje mesto in ugled pri prodaji komercialnega liva kljub močno konkurenci ostalih jugoslovanskih livarn, ki imajo mnogo širši asortiman in mnogo večje proizvodne zmogljivosti. Kakor smo mi sami zainteresirani, da damo svojim proizvodom pečat garancije oziroma kakovosti, tako so rudi trgovci zainteresiram za vse večji razvoj prodaje in povečanje blagovnega prometa z našo Livarno. Zadovoljni lahko ugotovimo, daje ravno letošnji livarski sejem pripomogel k večji razvejanosti prodaje naših izdelkov po vsej državi. Vrtoglavi razvoj tehnologije, avtomatizacije in vse večji kon- kurenčni pritisk na tržišču nam tudi narekujejo povečanje asorti-mana komercialne litine in kreiranje novih sodobnih izdelkov, s katerimi se bomo lahko približali zahtevam naših kupcev. , Današnji čas stabilizacije gospodarstva je postavil tudi pred nas nalogo, da dosedanjo raven proizvodnje nenehno povečujemo, še bolj pa moramo proučiti tržišče. Izkušnje, ki smo jih dobili na letošnjem sejmu livarstva, nam bodo služile kot smernice za bodoče uspešnejše sodelovanje naše Livarne na podobnih prireditvah. i MARJAN SESEK ! NA STROKOVNI EKSKURZIJI Viziji prihodnosti nasproti Čeprav ni navada, da se o strokovnih izletih razpišemo v našem glasilu, so me tokrat v praksi uresničeni teoretični pojmi, ki smo jih videli na strokovni ekskurziji v organizaciji podjetja Intertrade, zastopnika najmočnejše računalniške firme IBM, tako navdušili, da sem se odločil za ta zapis. ZVEZA MED ROČNIM KNJIŽENJEM IN ELEKTRONSKIM SISTEMOM Borba med prodajalci računalniških sistemov se je v zadnjih nekaj letih, še zlasti pa s pojavom japonskih proizvajalcev, tako razmahnila, da je bil tudi IBM prisiljen zapolniti praznino, ki je zevala med ročnim knjiženjem in velikimi elektronskimi sistemi. To je v celoti uresničil z napravo za zbiranje in prenos podatkov (kratko IBM 3741), ki kot nosilca podatkov uporablja diskete — male magnetne Plošče (cena 10 dolarjev za kos) s spominom 160.000 znakov. V variantni izvedbi naprave IBM 3741, ki so nam jo prikazali v firmi PROKOPP v Badnu pri Dunaju (vsega 100 zaposlenih in 600 milijonov avstrijskih šilingov letnega celotnega do- ^ avallijdivui »liuigviv tuiitga vvjlvmvga ucr r ^ hodka), ima ta naprava dva jaška za diskete. En narjev jašek služi disketam s podatki o izdelkih, drug jašek pa disketam s podatki za dobavnice. Podatke, ki se kopičijo na disketah, kasneje obdelujejo v računalniškem centru zunaj podjetja, s čimer so uspešno soočili potrebe z možnostmi in ceno računalniške tehnike. FAKTURIRANJE V MONTAŽNIH TOZD -PODROČJE, KJER BO (ALI BI? ) IBM 3741 PRIŠLA DO SVOJE POLNE VELJAVE Za trenutek stopimo malo dlje od rešitev, kijih TOZD PMI Maribor in TOZD OVK Ljubljana že uspešno uresničujeta na drugih sistemih (slabost firme IBM so dolgi dobavni roki). Ena disketa bi bila osnova za 10 montažnih delovnih nalogov, na njej bi lahko za vsak nalog nakopičili po 200 pozicij z nazivi Druga disketa pa bi bila prometna. Na njej bi kopičili podatke za napr. 12, 18 ali 24 obdobij, mesečno in kumulativno. O prihranku samem ter o možnostih obdelave podatkov z disket na sistemu IBM 3 verjetno ni potrebno govoriti. Cena konfiguracije s hitrim znakovnim printerjem in modemom je okrog 520.000 di- EKRANI S TAKOJŠNJIM DOSTOPOM V SPOMIN RAČUNALNIKA - RESNIČNOST V CEMENTARNI S 450 ZAPOSLENIMI Sen marsikaterega direktorja je ekran, ki kot vhodna enota dovoljuje njegovemu uporabniku, da vsak trenutek lahko zahteva podatke, ki so vskla-diščeni v računalniškem spominu. V cementarni Leube (Gartenau pri Salzburgu) so ekrane približali posameznim referentom v prodajni in računovodski službi, ki dnevno vnesejo prek 4 ekranov v računalnik podatke o 900 poslovnih dogodkih. S tem zagotavljajo dnevno fakturiranje, pisanje dobavnic in - prek noči - bilanco za prejšnji dan. Za take rezultate v cementarni odštejejo letno cca 1,050.000 dinarjev, pri tem pa trdijo, da učinki presegajo stroške. Ta članek naj ne bi bil le poljuden opis opazovanj, ampak predvsem vzpodbuda za razmišljania o možnostih, ki nam jih danes računalniška tehnologija omogoča. MIRAN MIHELČIČ KAKO LETUJEJO NAŠI DELAVCI • KAKO LETUJEJO NAŠI DELAVCI • KAKO LETUJEJO NAŠI DELAVCI • KAKO LETUJEJO NA$' mi dopustniki, so hvalili ano. Kaj pravite k temu? rpVeste, s hrano je pa ta-L te. Prvič je to zasluga ku-•i rice, drugič pa, da je vsak V sveža, saj dobivamo čcs°> zelenjavo in drugo ‘ 7 vsak dan." v n kaj bi želeli povedati tistim, ki bodo prišli *a dr Kompasov hotel kategorije A že kaže zaključno podobo Vet- skrbi za monterje Jopust v Fieso? Ve”ri^e k* rad delil naukov, ‘USr miclim rlo io noč do ar mislim, da je naš Tudi najmlajši se v Fiesi dobro zabavajo j 7' tako opremljen, da se ritti i Primeija 2 marsikate-Di hotelom. Ker pa seveda don amenien samo letošnjim 0hrUStni*com: je treba vso to Pa Crn? paziti, da bo lahko ra,,v°lj° še naslednjim gene-jam dopustnikov." Prič ° je torej v Fiesi. Pre-C* sem, da boste vsi, ki v0,ie. tu na dopustu, zado-|e J »• Zato naj vam zaželim C°bil° sonca, kopanja, Priipiltve, zabave, skratka -J ten dopust. VILI GUČEK (Nadaljevanje s 1. strani) j je najbrž v tem, da je toliko I sprotnega dela, da nas priti-jektive, ki hodijo gledat skajo roki in da za počutje objekt, zanima le, kako da- in razmere monterjev pre-leč smo z deli, za naše po- prosto zmanjka časa. Naj-čutje in razmere pa nas ne večji problem pa je po mo-vprašajo. Saj ste sami videli, jem mnenju v terenskih do-še garderobe nimamo. Oble-1 datkih, kajti pri denarju se ke nam visijo po žebljih in v vse začne in vse tudi neha. tem proštom imamo tudi Mislim, če nekomu nekaj vskladiščen material. Res je, nudimo, potem lahko od da je naša dolžnost delo, pa njega tudi nekaj pričakuje-vendar si želimo, da bi se mo." kdo zanimal za nas." Kaj mislite s tem? „To je pa tako. Nekateri izvajalci del na terenu imajo dnevnice, mi pa imamo tein kaj pravi na te pri- renske dodatke, ki so v pripombe vodilni monter An- meijavi z drugimi nizki, ton Zupančič? Sicer pa lahko trdim, da ve- „Vse pripombe, ki so jih čina vidi le plačo, se pravi fantje našteli, drže. Problem končno vsoto, nihče pa se VSE SE ZAČNE IN KONČA PRI DENARJU ob tem ne vpraša, koliko časa si moral za to plačo delati, kaj in v kakšnih razmerah si delal!" VEČ OBVEŠČANJA Tudi Anton Zupančič mi je pritrdil, daje pri delu vse preveč spreminjanj in zato so monterji največkrat prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. „Prav izstopanja in ,,kun-štvanja" projektantov in arhitektov so velik problem. Če bi bile takšne spremembe pravočasne, bi bilo vse v redu." Kaj lahko še poveste o delu na terenu? „Rad bi se dotaknil obve- ščanja. Mislim, da smo monterji premalo obveščeni o sejah samoupravnih organov in odborov. Obvestila pridejo ali prepozno, ali jih pa sploh ni." Tako torej pravijo naši monterji na gradbišču v Kranjski gori. Morda bi kdo iz njihovih besed površno povzel, da samo kritizirajo. Vendar bi lahko na takšne pomisleke odgovorili, da je res prav nasprotno, saj so vsi z delom zadovoljni, delajo po cele dneve, žele si le več pozornosti in zanimanja za njihovo delo. In ta naš zapis lahko vzamejo kot delček pozornosti njihovemu delu in življenju nasploh. VILI GUČEK ■ILnPmlm.Ki <*,»„! ■ IM lili x TOZD TIO IDRIJA Na zahtevo delavk, zapo- Pri izdelavi sistemizacije DS je na seji 24. maja naj- slenih v TOZD, da se jim za delovnih mest je treba mi-prej poslušal poročilo direk- cepljenje odobrijo režijske šiiti na pravilno stimulacijo, toija TOZD Pavla Trohe o ure oz. vsaj izredni dopust, Pristojna služba v skupnosti sklepu odbora za delovno je DS sklenil, naj se vodja skupnih strokovnih služb naj nadzorstvo. Opozoril je, da splošne službe informira, izdela pravilnik o stimulaciji, se mora vsakdo zavedati od- kako imajo to vprašanje re- vse službe v TOZD pa so ji govornosti, ki jo ima na do- šeno v drugih organizacijah dolžne pomagati. Glede pla-ločenem delovnem mestu. oz- Pri drugih podjetjih. čevanja nočnin se opozar-Zato mora vsakdo dobro po- Nabavjjn se de1nvne Jaj° vse službe, da delajo po 2„»,i dolžnosti, k, »m- z! .otpmiS ‘S “LlT zane z delovnim mestom. r) d obvestil n Ti,ih d nje norme mso realne, Opozoril je nadalje na večjo ljanske banke da p0Jza. zato ^ je treba korigirati, delovno disciplino, ki še m ^ljučnem računu za 1973. O planu investicij je po-na zazelem visim. leto odpade 130.098,55 din ročal direktor TOZD inž.. Delavski svet je razpravljal dohodk^ iz delitve dohodka Anton Zima. Za sklad inve-nadalje o številnih prošnjah na jqZD TIO Idrija je de- sticij je planiran znesek za finančno pomoč in odo- layski ^ sklenil> ^ zne. 18,900.000 dinaijev, od tega bnl: Radioklubu Idrija 2500 sek din jq4.534,15 nakaže za enoto ogrevanje - vodo-d*n.’. Smučarskemu _klubu LjuMjansk:j banki, podruž- v°d 5,503.340 din, za klimo Idnja 2500 din, Košarkar- JNova Gorica, skladu 8,002.314 din, za gradbene skemu klubu Idrija 1500 din skupne porabe iMP za investicije 3,999.984 din, in izdelavo košev, osnovni zmanjšanje obveznosti 2 % prispevek za energetiko sindikalni organizaciji Po- TOZD TIO Idrija do združe- 350.110 din in za drobno staje milice Idrija 500 din; nih sredstev, razlika orodje 1,044.252 din. Do-druzbenopohticnim organi- 25.664,40 din pa Skupščini datno se dodeli za stanovanj-zacijam TOZD (sindikatu občine jdrjja za pokritje fi- sko izgradnjo 500.000 din. ZK: mladmski organizaciji) nanciranja splošnih družbe- Nerazporejenih 10 milijonov se dodeli 10.000 din. nih potreb. dinarjev se dodeli v združena Sprejet je bil predlog di- sredstva pod pogojem, da se rektorja TOZD Pavla Trohe, T0ZD OVK - LJUBLJANA TOZD OVK garantira mož- da se Borisu Firmu, dipl. N • t nornčilu 7aia nost razvoja v Vojkovi ulici, mž dodeh družinsko stano- ^ k J"°faLkjeTo Ta earantijajc takojšen p,e- Delavski svet ie bil nadalje sei° delavskega sveta te pis. zemljisca. TOZD OVK obveščen dr e zbor vlaaa TOZD z dne 18. aprila, ki je pa J? pripravljena plačati od-onvescen, aa je zo or vlaga m-pišmpm nnmčiln i7 škodmno za stavbe, ki so na teljev pri Ljubljanski banki, w preJ nJem poročllu 1Z" tem zemljišču. Predlog je de- kjer ima TOZD TIO Idrija padla' lavski svet sprejel in potrdil vloženih 80.000 dinarjev, Na seji so obravnavali po- odobril posojilo 406.500 din ročilo odbora delavskega Sprejme se družbeni doza nakup 6 stanovanj z ro- nadzorstva, v katerem so na- govor o temeljih kadrovske kom vračila 11 let in 3-od- vedene nekatere pomanjklji- politike na območju ljub-stotno obrestno mero. DS je vosti poslovanja. ljanskih občin, sklenil, da se ponudeno po- ' DS je nato še odobril zne- sojilo najame. V zvezi s tem Po daljši razpravi je DS sek 168.000 din za adapta-pa je potrdil, da so zagotov- ugotovil, da reprezentančni cijo Usnjarsko-galanterijske ljena sredstva za vračilo v stroški ustrezajo planiranim šole v Domžalah. Istočasno s delu stanovanjskega pri- potrebam in da so honorarji podpisom pogodbe, je treba spevka in v skladu skupne Pečani na podlagi sklenje- skleniti interno pogodbo o porabe. fiih pogodb. Tehnična služ- tem, koliko prostorov ima V nadaljevanju je DS ba naj ponovno preveri na- na razpolago posamezna obravnaval in sprejel obratni l°8e za službeno vožnjo s TOZD, in sicer za dobo 15 poslovnik za oddelek plasti- privatnimi avtomobili prvih let. fikaciie treh delavcev, ki so v pre- „ .... Klub mladih umetnikov teklem letu prejeli najvišje Zaradl tatvine brusilnega ki se je formiral pri mladin- zneske za kilometrino. g v, /4 Upl™, ^® ®nc se skem aktivu TOZD TIO Idri- Vodstvo TOZD bo pre- ^zJikotlačatkuJina Kp" ja, je zaprosil, da se jim učilo možnost uvedbe služ- j ’ ™ k P č skupma Ke" odobri delo v popoldanskem be za izterjavo v okviru času za izdelovanje raznih TOZD. Pogodbe z zunanjimi Dve WC školjki v vred-umetnih izdelkov iz odpad- sodelavci se morajo sklepati nosti 320 din, ki sta jih po nega materiala. DS podpira za fiksno ceno. Dodatek za nesreči razbila Martin Roz-ustanovitev kluba. V vsakem nadomeščanje po 73. členu man in Ludvik Plavčak na posameznem primeru pa naj pravilnika o delitvi osebnih gradbišču stolpnice v Drav-se mentor pomeni s tehnič- dohodkov se je pravilno ljah, se odpišeta, oba delavca n im direktorjem. Izdelek uporabljal, pogodbe z zuna- pa je opozoriti na večjo preostane last mladinskega njimi kooperanti so bile pra- vidnost, aktiva. vilno sklenjene. G. K. Tudi pri varjenju lahko izbruhne požar Vse večja uporaba lahkovnetljivih gradbenih materialov v gradbeništvu (styropor, eval-kritine, penaste gume) nalaga tudi našim monterjem veliko odgovornost. Saj že nekaj kapljic tekočega železa, ki pade na tak lahko vnetljivi material, lahko povzroči velik požar. Naj jih nekaj navedem: požar v Škofji Loki -Hotel Jelovica, naselje Planina pri Kranju, členjena stolpnica v Šiški, stolpnica Iskra-commerce na Trgu revolucije, novo naselje v Slapah. V vseh naštetih primerih je požar nastal pri varjenju, pa so tekoči delci železa padali skozi razne odprtine v stropu ah steni na uskladiščeni gradbeni material. Na srečo ti požar1 niso povzročili na gradbenih objektih večjih poškodb, kot j® na primer izguba trdnosti železobetonskih nosilnih stebrov ali železobetonskih plošč. To bi se kaj lahko zgodilo, saj se prl gorenju tega gradbenega materiala razvija visoka temperatura, pa tudi gost in črn dim, oboje pa ne le otežkoča gašenj6, ampak tudi kvarno vpliva na železno armaturo v železobeton-skem skeletu. Vsi našteti primeri kažejo, da vse prepogosto premalo skrbimo za požarno preventivo. Ker vsak požar povzroči materialno škodo, razen tega pa ogroža tudi življenje in zdrav)6 delavcev, s takim načinom dela kršimo določila zakona 0 varstvu pri delu, ki v 3. členu govori naslednje: ,,Ce na deloviščih opravljajo delo delavci iz raznih organizacij, mora vsaka od teh z ustreznimi varstvenimi ukrepi žago; toviti varnost svojih delavcev, poleg tega pa tudi, da njeni delavci ne ogrožajo varnosti drugih. “ KAKO POŽAR PREPREČITI Da bi zavarovali uskladiščen lahko vnetljiv gradbeni material pred neželjenim vžigom, je vedno treba pred začetkofl1 valjenja pogledati, kam lahko padejo kapljice žarečega želez8’ Če se v „nevarni coni“ nahaja tak lahko vnetljiv material, 8® moramo odstraniti, če pa to ni mogoče, ga moramo na n6* drug način zavarovati, da ne bo prišlo do vžiga. V posebn0 nevarnih primerih moramo zahtevati, da se postavi gasilsk8 straža. Ukrepe, kijih v takih primerih zahteva postavljeni g8*1) lec, moramo brezpogojno upoštevati, tako pri delu kot tud1 pred začetkom dela. Večina naštetih požarov je nastala pri varjenju na dvižn® vodih. V takih primerih kapljice žarečega železa najlažje padejo skozi več nadstropij. Zato ne bo odveč, če še enkr8* opozorimo, da je treba pred začetkom dela pregledati vs* nadstropja od mesta varjenja do najnižje etaže."Opozoi111 velja, daje treba tak pregled opraviti vsak dan pred pričetkojl1 varjenja. Znani so primeri, ko so naši delavci varili na dvižn1!! vodih več dni. Ko so začeli variti, so bili prostori v spoduJ etaži prazni, med delom naših monterjev pa so gradbeni delavci v kletnih prostorih uskladiščili lahko vnetljiv materi8*: Čeprav naši monterji o tem uskladiščenju niso bili poseb6) obveščeni, so za nastali požar kljub temu odgovorni, saj sjj tudi sami napravili napako, ker pred varjenjem niso pregled8* mesta, kamor bi lahko obletavale kapljice žarečega želez8; prav tako tudi niso pokrili odprtin, skozi katere so pote111 lahko padale te kapljice. Da bi se v bodoče izognili možnosti požara pri valil' skih delih, je treba torej podvzeti naslednje ukrepe^ 1. Varilni komplet mora biti brezhiben (nepošk^ dovani manometri, nepoškodovane varilne cevi, suh varovalke, negovani gorilci, spoji na varilnih ceveh varovani z objemkami). , 2. Pregledati samo mesta varjenja in poskrbeti, d jeklenke niso izpostavljene toplotnemu sevanju. 3. Vsak dan pred začetkom varjenja pregledati v* mesta, kamor lahko padajo kapljice žarečega železa* odstraniti ali zavarovati ves vnetljiv material. 4. V posebno nevarnih primerih zahtevati gasili stražo. ,,, FRANC ClUHA Pri projektiranju sodob- Sončno sevanje na okno je lih stavb pride pri razgovo- °dvisno od letnega časa me a v i f • _ dneva, oblačnosti, čistoče ul med arhitektom m pro- ozračja> zemljepisne širine in Jektantom klimatskih naprav orientacije okna glede na smeri Velikokrat do vprašanja, neba. Direktno sevanje nastopi kakšna naj bo zaščita oken tedai?. ko sončni žarki neposred-. . „ , . no sijejo na okno, medtem ko Pred sončnimi žarki. Odgo- difuzno sevanje dovaja toploto v°ri na to vprašanje so zq}o tudi skozi okna v senci različni, izbrane rešitve pa ..... ? P"»ilnejn drugič Za pravilen odgovor je oknu z normalno enojno za-ueba poznati in pravilno steklitvijo brez dodatne zaščite oceniti vse vplive, ki nasto- Proti soncu. Kot med pravokot-tv,- . i - -i, - mco na stekleno ploskev in med P jo pri vdoru sončnih Z ar- smerj0 sončnih žarkov se ime-skozi okno. nuje vpadni kot in znaša v tem Sončno sevanje na zuna- primeru 30°. Za druge vpadne Pjem robu Zemljine atmo- kote 86 razm,ef spremenijo. V sf„_ . ». „ primeru na sliki 1 se pribhzno re je najvecje 21. de- g % sončnili žarkov odbije lembra, ko je Sonce Zemlji navzven, 6 % jih vsrka steklo in haibliže in znaša tedaj pri- 86 % jih prodre v prostor. Steklo.. rVK —yi— ZUNAJ Slika 2 stekla. Pri refleksnih steklih je zanimivo to, da pozimi zadržujejo sevanje navzven in s tem zmanjšujejo toplotne izgube stavbe. Za praktično uporabo prihaja v poštev izvedba okna s termo-pan zasteklitvijo in notranjimi žaluzijami, ki so lahko vodoravne kovinske ali navpične iz plast ificirane tkanine. Kljub temu, da je ta izvedba na prvi pogled neugodna, rezultati niso slabi Za poslovno stavbo v Ljubljani smo naredili primerjalne izračune za tako izvedbo, in sicer enkrat z zunanjimi in drugič z notranjimi žaluzijami. Ugotovili ZNOTRAJ s™0, da je pri zunanjih žaluzijah potrebna sicer manjša zmogljivost klimatske naprave, vendar razlika ni tako velika, da bi bila , upravičena njihova nabava. Če j primerjamo ceno zunanjih in notranjih žaluzij, njihovo vzdrževanje in čiščenje, se bomo verjetno raje odločili za notranje žaluzije. Povsem različne so razmere, če primerjamo zaščito proti soncu v klimatiziranih in nekli- Naj -vk-1 ZNOTRAJ se zaradi vsrkanih žarkov segreva in oddaja toploto navznoter in navzven. V prostor odda steklo približno 40 % vsrkane toplote. — Slika °|ižno 1200 kcal/m2h. Naj-j^njše je 21. junija in sicer j^bližno 1120 kcal/m2h. Ji prehodu skozi atmosfero e del sončnih žarkov v °Zra^U - dv 80° in drugače enakih pogojih Jtačje vsrka, del žarkov pa bi prišlo v prostor približno odbije nazaj V vesolje. V 44 % sončnega sevanja. ?tačju razpršeni del sonč- Razen navadnih stekel pozna-n,k - - r - mo stekla s povečano sposob- Pri refleksijskih steklih se zato v nekaterih primerih nepri-bistveno poveča odboj sončnih jetna. žarkov, tako da se vpad toplote Vse gornje ugotovitve se nana-v prostor bistveno zmanjša. šajo samo na učinkovitost zašči- Zmanjšanje vdora sončne to- te oken proti soncu, za presojo plote skozi okna dosežemo tudi uporabnosti ene ah druge izved- ^t^Lm ri^Mh^Medtem ko z namestitvijo zunanjih m notra- be pa je treba ugotoviti, kakšni klimatiziranih stavbah lahko s sjsair*””0"”«” ”niiho,i ,ezu,“na s“'b,h- ssr °NaJ sliki 3 ie" prikazan primer Zunanje žaluzije, ki so najbolj jemo ugodno stanje v prostorih vdora sončnih P žarkov P skozi učinkovita zaščita proti soncu, kljub večjemu vdoru sonca, smo 6 mm debelo rieklo z belimi no- 80 P° druf 8t.rani draf’ Povzr°" Pri nekhmatiziranih stavbah brez tranjimi žaluzijami in pri vpad- čajo v vetru sum podvržene so moči. Pnneklimatizrranih števnem kotu 30° V prostor pride ~ Posebno v mestih - zelo moc- bahje treba predvideti najboljšo približno 49% od skupnega se- no koroziji, njihovo čiščenje m zaščito proti soncu, poleg tega vania ki nade na nknn vzdrževanje je zahtevno. pa zmanjšati steklene površine HTpSSlu? proizvajalcev so Vedno bolj se uveljavljajo r. M najmanjŠ° m0Žn° mer0' navedeni podatki za propustnost fjeksna stekla, ki pa so precej Tako kot povsod, se tudi na sonč nega sevanja pri najrazlič- draga in imajo to slabo lastnost, področju zaščite pred soncem nejših izvedbah oken in zaščite (ja prepuščajo tem manj svetlo- dan za dnem pojavljajo nove re-proti soncu. Ker vpliva pravilna j,e> čim boljša je njihova zaščita šitve. Moj namen ni bil, da bi se izbira oken bistveno tudi na go- protj soncu. Švicarska opozorila spuščal v podrobnosti; hotel sem ipodarnost in funkcionalnost glede nenaravnih barv v prostoru ls nakazati problem in podati cele zgradbe, so se v Švici odlo- ne veljajo več, ker se dobijo že osnove za nadaljnja razmišljanja, čili, da natančneje preiščejo barvno popolnoma nevtralna PETER GSPAN uspešnost nekaterih izvedb. Z meritvami so primerjali koeficiente propustnosti različno zaščitenih oken. Meritve so opravili pri sončnem in oblačnem vremenu. Ugotovili so naslednje: žarkov imenujemo tudi Jiuzno sevanje in se razdeli Pnbližno enakomerno po /■Aljini površini. Na Zemlji-0 površino padajo torej °čno oslabljeni direktni približno W /o vsrKane lopiote. Na ta način pride v prostor pri- - Zunanje žaluzije bele barve bližno 88 % sončnega sevanja, ki imajo najmanjšo propustnost pade na okno. Pri vpadnem kotu sončnih žarkov, temna barva lahko poveča propustnost in s tem poslabša zaščito tudi za polovico. - Notranje žaluzije imajo bistveno večjo propustnost sonč-nostjo za vsrkavanje sončnih žar- nih žarkov od zunanjih. Pri no-kov - absorbcijska stekla in tranjih žaluzijah je velikega po-stekla s povečano sposobnostjo mena za propustnost njihova za odboj sončnih žarkov - re- barva, material ter izvedba; še fleksijska stekla. posebno pa je pomembna nji- Primer na sliki 2 prikazuje hova pravilna izbira v kombi absorbcijsko steklo, kjer se pri naciji z absorbcijskimi ali re- o-. ” . usiauijein uncjvuu absorbcijsko steklo, kjer se pri naciji z aosort . °ni žarki in difuzno seva- vpadnem kotu 30° odbije fleksnimi stekli. Absorbcijska stekla imajc », > ~~ Ul VILI umio V M- V ptiU-llVin •'V °Zrač j1™ V6Čj.a Jn/ni^žar1 hi^prodre v'prostor 43 %° sonč- slabo lastnost," da se na obsija k0v ■ na p0tl sončnljl zar" nihžarkov. Steklo odda v pro- nem delu stalno dviga tempera Ih Čim več hlapov je V stor _ enako kot pri normalni tura in postaja zaščita vedn ZUNAJ ZNOTRAj Q->Vn x. —■*** ' StOI — iv v u pii iiuimomi f r----J -------- ------ ,-račju tem manjša je ja- zasteklitvi - 40 % vsrkane to- slabsa- . k°st L iJic Dlote. V prostor pride v 64 % . - Barvna stekla vplivajo n iak" direktnega in večja 0st difuznega sevanja. plote. V prostor pride v 64 % sončnega sevanja, ki pade na okno. jakost in barvo naravne razsve ljave v prostoru celo leto in i Slika 3 POVZETKI IZ POROČILA SKLEPOV LETNE SKUPŠČINE INTERESNE SKUPNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIŠ J Izobraževanju več po Že v peti številki „GIasnika“ smo poročali o članstvu KIG (stalna konferenca interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev) in o izobraževanju po programih KIG. Maja letos je bila letna skupščina „Interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev Slovenije". S te skupščine posredujemo nekaj povzetkov poročil in sklepov, ki se nanašajo na izobraževanje. Z delom „Interesne skupnosti" v preteklih treh letih smo v glavnem lahko zadovoljni. Iz poročil in poznavanja obravnavane problematike je razvidno, da je bilo na poti k programskemu vodenju in obravnavanju nalog na področju izobraževanja in kadrovanja marsikaj stoijenega. Vemo pa tudi, da je še mnogo nalog odprtih in neurejenih. Vemo tudi to, da je „izobraže-vanje" stalni proces in da terja današnji razvoj gospodarstva, tako v tehnološkem, kot v družbeno-politič-nem smislu stalno izobraževanje. NALOGE VODILNIH V TOZD Z doseženimi rezultati ne podpore. Se manj pa je z nji-smemo biti zadovoljni, ne hove strani prisotna iniciati-smejo nas uspavati. Program- va, da bi v svoji delovni orga-ske usmeritve nam zgovorno nizaciji pričeli organizirano pričajo, da bomo le s skup- reševati naloge s področja iz-nimi močmi lahko kos po- obraževanja, čeprav so se to Direktorji in drugi vodilni delavci, skupaj s samoupravnimi organi v organizacijah, naj se zato zavzamejo in obvežejo, da bodo uresničili predvsem sledeče naloge: 1. Da bi lahko organizirano vodili in urejali tudi problematiko kadrovanja in izobraževanja ter skladno s tem s poslovno politiko usmerjali tudi kadrovsko politiko, upoštevaje vse ustrezne samoupravne sporazume, družbene dogovore in usmerjanja „Interesne skupnosti", je treba v vseh delovnih organizacijah ustanoviti j ustrezne službe oziroma zadolžiti strokovne delavce, da z vso odgovornostjo obravnavajo in urejajo vse naloge s področja celovitega izobraževanja. c) Delovne organizacije, ki imajo do 500 zaposlenih, morajo zadolžiti določeno osebo v splošni ah kadrovski službi (sekretar, kadrovnik, personalni referent itd.), ki bo kot obvezno in vzporedno nalogo obravnavala in vodila ter organizacijsko urejala vse naloge s področja izobraževanja. sko usmeritvijo delov'1’.J-organizacije nalagati obvef? nosti pri reševanju kadr°vj!) ske strukture zaposlenih. '=la stavljenim nalogam. NEREŠENO DELO obvezali s podpisom samoupravnega sporazuma. Omeniti pa seveda mora- Delo „Interesne skup- mo> da ta ugotovitev ne velja nosti" v preteklem obdobju, za vse organizacije. V mno- obravnava posameznih nalog ph organizacijah smatrajo in ter sprejeti sklepi v zvezi s tudi obravnavajo problema- programskim delom in njih ^ko izobraževanja kot se-reševanje, ki je bilo vezano stavni del poslovne m ka- na sodelovanje delovnih dravske politike, ker se zave-organizacij, je ostajalo več- ^ai°> ,^a P[a^ z uspesmm re- krat nerešeno ah pa je bilo Sevanjem teh nalog bogatijo 1 J ox z-x I/- o H rAircl/n etriihtiim rešeno le delno. Pri iskanju vzrokov, zakaj je odzivanje delovnih organizacij - članic KIG - pri re- svojo kadrovsko strukturo zaposlenih. Ugotovitve in želje delavcev, ki jim je poverjeno iz- ševanju nalog tako zadržano, obraževanje, še bolj pa ugo-nedosledno in včasih brez tovl*ve’ da pri velikem ste- interesa, smo v razgovorih z v^u organizacij za urejanje delavci v kadrovskih službah na*°8.s področja rzobrazeva- ugotovili, da je največkrat nJa n' zadolženih delavcev v vzrok prav v tem, ker vodilni kadrovskih ah drugih služ-delavci problematiki, izobra- bah, terjajo, da se s proble-ževanja posvečajo premalo rnatiko ožje seznanijo vsi vo-pozomosti ali pa jo sploh dilni delavci. Tako bi lahko ignorirajo in jim je le-ta pristopili v svojih organizaci-samo nujno zlo. Temu pri- j ah k formiranju služb ter merno tudi obravnavajo vsa- prevzeli osebno iniciativo, ko nalogo s področja izobra- da tudi to področje nalog ževanja in kadrovanja ter steče usmerjeno in usklajeno svojim podrejenim — ka- s smernicami ,,Interesne dravskim delavcem, ki naj bi skupnosti" in vsemi drugimi te naloge izvrševali, nudijo družbenimi in samouprav-premaihno ali soloh.nobene nimi sporazumi. Pri postavljanju in formiranju teh služb se je treba prilagajati sledeči opredelitvi: a) Delovne organizacije z nad 1000 zaposlenimi (ne glede na število TOZD) morajo formirati centre - službe za izobraževanje, v katerih bodo namensko zaposleni delavci (organizator izobraževanja, inštruktorji, vzgojitelji, itd.) vodih, organizirali, obravnavah in po potrebi tudi izvajali vse naloge, ki imajo kakorkoli zvezo z izobraževanjem (štipendiranje, izobraževanje učencev, izobraževanje ob delu, funkcionalno izobraževanje itd., s tem v zvezi planiranje, programiranje, vodenje vseh evidenc itd.) b) Delovne organizacije s 500 do 1000 zaposlenimi morajo namestiti samostojnega referenta — organizatorja izobraževanja, katerega prvenstvena naloga naj bi bila: vodenje, organiziranje in obravnavanje vseh nalog in zadolžitev s področja izobraževanja (kot zgoraj opisano); referat za izobraževanje naj bi deloval v okviru kadrovske shižbe. SKUPNE SLUŽBE Za vse tri oblike je bistvena prav celovitost uresničevanja vseh nalog (v organizacijskem smislu) zadolženih delavcev (delitev nalog, kot na primer: sekretar — štipendiranje, kadrovik — učenci itd. ni sprejemljiva). V organizacijah, kjer je več TOZD, naj bi se te med seboj sporazumele, medtem ko Interesna skupnost predlaga, da bi vse organizacijske naloge, programsko usmerjanje in vso evidenco ter dokumenta- VEČ POZORNOSTI l7 UČENCEM F 3. Izobraževanju uč6 J cev, ki predstavljajo vir UK,, dih in perspektivnih kadr°J — predvsem za neposred”. proizvodnjo — je treba svetiti več pozornosti P’ uresničevanju učnega flSfV; črta, katerega sestavni drik praktično poučevanje v lovnih organizacijah. V ta namen je nujno, U vsaka organizacija, ki uSP. sablja učence, usposobi razporedi na ustrezna del' na mesta za to inštrukt” za io uisirujv— j za poučevanje praktični t dela pri učnem programu- ^ Za uspešno uresničevalk učnega programa bi mo*'^^ namestiti vsaj na vsakih Mej enef\ učencev cijo vodih v skupni službi inštruktorja. NesprejernljjSj (centru, referatu in po- so primeri, da učencev ”-hi dobno). Naloge, obveznosti poučuje inštruktor (še cUž^d; in pravice TOZD pa naj se nizirati in spremljati jih Ms določijo z dogovorom. Le tako postavljena organizacija izobraževanja bo uspe). . jk>' 4. Vzporedno z organ'2 cijo programskega učera e] omogočila strokovno, hitro, učencev pri praktičnem delih kakovostno in enotno reše- je treba nujno poskrbeti 2^ vanje nalog pri izobraževa- učenčev prosti čas in h) nju ter sodelovanje z „Inte- govo življenje izven delov” 1 resno skupnostjo". ga časa. Skrbeti je treba / 11 2. Vsem organizatorjem njegovo vsestransko iz°F.e’ izobraževanja, referentom, ževanje in pripravo na žhti ^ inštruktorjem in drugim de- nje ter ga vzgojiti v dobra? e lavcem, ki delajo na po- samoupravljavca in drz ^ dročju izobraževanja, je tre- ljana. ... .. ba omogočiti izpopolnjeva- V ta namen naj orSankeJ nje in izobraževanje v na- cije, ki imajo svoje dom menskih seminarjih, ki za učence, poskrbijo za > * obravnavajo njihovo po- mestitev vzgojiteljev " dračje dela. Predvsem pa je vsakih 30 do 40 uče ^ treba tem kadrom omogo- enega. Njihova čiti, da si pridobijo peda- vzgajati učence v prej , 40 uče” naloga j i na'*:'H eza^a goško in andragoško iz- denem smislu ter v obrazbo, ki jo za taka delov- 2 inštruktorji in šolami .. *-»o mao+n nra^nicnia nroiril. Skrbeti Z 3. StrolCOVIlO"^ .. mesta predpisuje pravil- skrbeti za strokovno-te^.^ ^ nik (Uradni list SRS, št. tični dvig njihovega z”aILv 30/71). Poleg tega pa je tre- 5. Slab vodilnih delaj, ^, ba vsem tem kadrom nuditi naj bi bila usmerjena tu” _ pri organizacijskem urejanju pravilno in zadovoljivo izobraževanja v organizaciji grajevanje delavcev, ki ( vso pomoč in razumevanje obražujejo. Le z v sestra”^, ter jim skladno s program- podporo in zadovoljivim Utajevanjem bodo dane mož-psti in podkrepljen interes j strokovno-andragoško-pe-;oško delo, ki postaja ija pri vodenju pravilne in pesne kadrovsko-izobraže-Irie politike v gospodarili organizacijah. STALNO IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH 6, Skupaj z družbeno-po-*ičnimi organizacijami v •lovni organizaciji (sindi-x ZK) bi morali prevzeti jvf^ciativo, da se vzporedno s ,v#okovnim izobraževanjem lrO«lj množično vpelje druž-, Apolitično- izobraževanje %vcev na vseh ravneh. 7. V interesu delovne /ganizacije ter v interesu čeAemljanja trošenja finančni 1' sredstev za izobraževanje drf*j vodilni delavci odločno ■dAtevajo od delavcev, ki iz-p*ažujejo, da finančna p|edstva za celoletno izobra-A^valno dejavnost planirajo ielff1 nato vse leto spremljajo ' dušenje. Pri tem naj uporabno metodologijo, ki jo je i, df opravila „Interesna skup-ispc S tem bodo omogo-d H enotne podatke in njihovi obravnavo za celotno pate ! 8o. 8 Ne nazadnje, vodilni j. flavti naj z vso resnostjo ^jjčMirajo na svoje sedanje in ,rali;/Jd°če delavce, ki delajo ali j^°^° delali na izobraževalen^ področju, da se v vseh jjjv ^evah in nejasnostih pove-z ,,Interesno skup-rg3-uSti°“ in da se vedno hitro ^.pivajo na obvestila in do-1 , ter pošiljajo zahtevane |jžjs^atke, ki jih ..Interesna Jjdatk., :rti»i>nost“ potrebuje za ob-lel^o v0: določenih nalog, ki 1 koristne celotni panogi in Ljf klanom skupnosti. J ^aiatramo, da postavlje-', a oalog brez zavzetosti in Lj .kovanja vodilnih delav-,:e,xv ne bo mogoče uresničiti tako hitro ne, kot bi tm ti1' ^tesničenje postavljenih jM*- predvsem organizacij P3 J® 0Sn0Va’ da ii3-Vwnizlrano vpeljemo rešena le kadrovsko-izobraževal-lCeVčiIt)P°^tike in tako opravi-je 0 trošenje in koristno jVp tiij,a®anje ogromnih finančni k' Sredstev, ki jih delavci >l0geertsko izdvajajo za tp na- s reSničevan-'em te^ na' n9 iti' %nje vključujemo tudi v iz-,resolucije o vzgoji i- m • >)*x/ov;jluvijv v f na Vtt raŽevanju“, sprejeti f k kongresu Zveze ko-p ^tov Slovenije. »• FRANC lopatic V našem TOZD v Kopru bodo že prihodnjo pomlad začeli graditi novo skladišče V Kopru smo obiskali TOZD Projekt - montaža Za temeljno organizacijo združenega dela IMP Pro-jekt-montaža v Kopru bi lahko rekli, da je ena tistih organizacij, ki je v zadnjih letih zelo hitro rastla. Tako se je na primer število zaposlenih od leta 1972, ko jih je bilo 100, do letos povečalo na 335. Vzporedno z naraščanjem števila zaposlenih pa je rasla tudi vrednost del. Tako so za svoja dela pred dvema letoma iztržili 20 milijonov dinarjev, seveda novih, letos pa pričakujejo, da bodo svoj načrt 60 milijonov dinarjev presegli za 10 milijonov. NOVA SKLADIŠČA IN DELAVNICE Kot rečeno, v TOZD PM Koper je v prejšnjih letih realizacija naraščala sorazmerno s povečevanjem šte vila zaposlenih. Sedaj pa pripravljajo spremembo. Svoja dela bodo bolj intenzivirali, za to pa so jim nujno potrebna nova skladišča in proizvodni prostori. Vse kaže, da bodo to uresničili že prihodnje leto. V industrijski coni v Izoli so namreč že kupili zemljišče in prihodnjo spomlad bodo začeli graditi novo skladišče in delavnice za predpripravo montažnih del — predvsem ključavničarsko delavnico za monterje klima-naprav, prepričani pa so, da bo prostor zadoščal tudi za izdelovanje tlačnih vozlov vodovodnih insta-j lacij. Poudarek dajejo predvsem svojim delavnicam, saj pravijo, da le-te pripomorejo k bistveni razliki: manjši stroški, večja produktivnost, boljša kakovost in ne nazadnje večji finančni učinek. Za primerjavo: toplotne postaje bi v delavnici naredili v treh dneh, če jo sestavljajo na terenu, se pravi na objektu, pa traja to en mesec. Podobne primere bi lahko našteli tudi za raz-delilce ali pa konzole. VEČJA STROKOVNOST ZAPOSLENIH V Kopru sp me opozorili še na nek drug problem. Poudarjajo namreč, da je ob tako hitro rasti temeljne organizacije enostavno zmanjkalo časa za strokovno izpopolnjevanje zaposlenih. Pri tem imajo v mislih zlasti svoje operativno-tehnične skupine, ki so v Postojni in Novi Gorici. Ker so prepričani, da je produktivnost odivsna tudi od strokovne izpopolnjenosti zaposlenih, se že dogovarjajo s koprsko industrijsko kovinarsko šolo. Ta naj bi že letošnjo jesen pripravila programe dodatnega izobraževanja za TOZD IMP Koper, obiskovalo pa naj bi jih več deset zaposlenih iz te temeljne organizacije združenega dela. vig in p Planiranje ilaniranje na višji v podjt h druž itjU benih ra vnel Ustavne spremembe poudarjajo pomen planiranja tako na ravni podjetja kot tudi na višjih družbenih ravneh. Že doslej smo sicer imeli plansko-tržni sistem gospodaijenja, toda praksa je pokazala, da plansko-tržni značaj našega gospodarstva ni dovolj natančno opredeljen in da prav zavoljo tega nismo imeli ne delovanje trga ne plana, temveč delovanje državne uprave z administrativnimi posegi. Jasno pa je, da je učinkovitost gospodarstva ravno obratno sorazmerna z birokratskimi posegi v gospodarstvo. Naloga družbe je, da učinkovito uporablja družbene gospodarske zmogljivosti za doseganje družbenih ciljev. Zaradi tega mora reševati problem racionalne izbire in zagotavljanja optimalne variante gospodarskega razvoja v družbi. Pri tem pa se postavi vprašanje optimalne kombinacije tržnega in planskega gospodarstva, torej gre za optimalno kombiniranje planiranja v podjetjih s planiranjem na ravni narodnega gospodarstva. Vemo, da tržno gospodarstvo prispeva prek mehanizma konkurence k temu, da se obdržijo le proizvajalci, ki imajo najnižje proizvodne stroške. Tržno gospodarstvo sprošča ustvarjalne zmogljivosti ljudi v podjetjih in v temeljnih organizacijah zd m že ne ga dela ter njihovo inovativnost bolj, kot jo more sproščati kakršnokoli državno gospodarsko planiranje. Prav zaradi teh značilnosti tržnega gospodarstva je dana podjetjem in temeljnim organizacijam združenega dela velika prostost pri njihovem planiranju. Poleg dobrih lastnosti pa ima podjetniško planiranje in njegovo izvajanje prek trga tudi slabosti. Trg neenakomerno deli dohodek, je relativno nestabilen, poraja plačilno bilačne težave. Konkurenca često povzroča razsipavanje družbenih gospodarskih potencialov. Ce je izbira prepuščena samo podjetniškemu planiranju, so zaradi neenakomerne razdelitve dohodka možne ne- katere proizvodnje, ki so z družbenega vidika neracionalne. Poleg tega pa je res, da čim bolj nestabilne so gospodarske razmere, tem bolj je tržno razmeščanje proizvodnih dejavnikov neučinkovito (dupliranje kapacitet itd.). Individualna (podjetniška) rentabilnost tudi ni vedno enaka družbeni rentabilnosti zaradi zunanje ekonomije ali dis-ekonomije, zaradi sekundarnih učinkov investicij na poslovanje v novih obratih, zaradi razlik med družbenimi in individualnimi stroški podjetja. Individualna rentabilnost je pri nas često lahko izkrivljena zaradi nenaravne državne intervencije v gospodarstvu. Podjetniško planiranje prek tržišča torej samo ne zagotavlja vedno ocenjevanja kompleksne družbene učinkovitosti individualne gospodarske aktivnosti, predvsem pa investicij. Prav tako ne rešuje vprašanja odpravljanja regionalnih neenakosti, vprašanj bazičnega in aplikativnega raziskovalnega in razvojnega dela v gospodarstvu itd. Vsled tega samo podjetniško planiranje ne more zagotoviti optimalnega gospodarskega razvoja. To so spoznale že skoraj vse razvite zahodne dežele, ki v večji ali manjši meri na narodnogospodarski ravni razvijajo posamezne ali pa kompleksnejše planske prijeme. Vse to pa se izraža v narodnogospodarskem planiranju tempa rasti, osnovne delitve družbenega proizvoda, zaposlenosti, strukturne usklajenosti in stabilnosti gospodarskih tokov, plačilnobilančnih postavk oziroma tokov, ki vplivajo nanje, pa tudi vse bolj v planiranju rasti bazičnih sektorjev, ekspanzivnih in inovativnih panog, sektorjev, ki zahtevajo velike investicije, katerih življenjska doba je relativno dolga, potem sektorjev, ki zahtevajo specializirano delovno silo in sektorjev, ki imajo ključno vlogo sedaj ali v prihodnosti v gospodarskem razvoju. Na teh ključnih sektorjih lahko planski cilji nastajajo samo v ozki interakciji med prizadetimi podjetji in družbo, med podjetniškim planiranjem in narodnogospodarskim planiranjem. V tem smislu je treba vsebinsko opredeljevati predmet in naloge planiranja v podjetju in na višjih družbenih ravneh, s tem da morajo plani višjih družbenih nivojev resnično puščati mehanizmu konkurence nalogo minimizirati stroške proizvodnje različnih družbeno potrebnih proizvodenj, da pa ta mehanizem dopolnjujejo, popravijo, regulirajo, kontrolirajo in usmerjajo, pa tudi informirajo tam, kjer sam po sebi ne daje optimalnih rezultatov. Čeprav je podjetniško planiranje eno izmed poglavitnih izhodišč planiranja, ne more biti uspešno brez določenih gospodarskega planiraj1 že vnaprej napravljenih glo- uspešen le, če je to plani'in balnih analiz preteklih go- nje izrazito dolgoročni spodarskih gibanj in brez Seveda pa obstaja veli bj dobrega in realnega pred- medsebojna odvisnost Cio videvanja splošnih pogojev boniteto podjetniškega ot gospodarjenja v prihodnje, narodnogospodarskega H niranja, pa zato ne more! Pri takem gledanju na imeti učinkovitega podje' o, mesto in vlogo podjetni- škega planiranja brez fe škega planiranja in narodno- brega sistema narodnogosl gospodarskega planiranja bo darskega planiranja in sev® it) planiranje v podjetju in v tudi ne dobrega družbem temeljni organizaciji združe- gospodarskega planiral g, nega dela sicer izhodišče brez dobrega planiranja družbenega planiranja, če- podjetjih. Vidimo torej, prav ne edino. To planiranje je danes nujno podjetni' jz pa bo tudi pod vplivom „do- planiranje tesno povezan' lj; polnilnega planiranja" in narodnogospodarskim pH» V vseh planskih aktivnosti na ranjem znotraj procesa v višjih planskih ravneh. lotnega družbenega plan' $1 nja in da gre pri njem le Iz tega sledi, da je lahko relativno samostojnost, takšen proces družbenega PAVEL KRA^ C] V TOZD Elektromontaža smo že dalj časa čutili potrebo po skupnem potovanju - izletu. Ko je ocenjeval dosedanje izlete, se je sindikalni odbor TOZD določil, da bomo šli tokrat v Kumrovec. Po obvestilu članov TOZD, pre jetih prijavnicah in drugem delu pri organizaciji smo le dočakali dan izleta. rovcu vedno živahno in povsod lahko najdef skupine obiskovalcev iz vse Jugoslavije. P1* rojstno hišo tovariša Tita je bila zelo dol6 vrsta in tudi mi smo se morali postaviti vaJtr Hiša je zelo stara, toda lepo ohranjena, na v® pa je mogočen bronast kip maršala Tita. Not(' njost nam pove, da v hiši niso živeli razkoš® . Čeprav je bilo sobotno jutro, 15. junija, ko smo se odpeljali iz Ljubljane, oblačno, to ni motilo razpoloženja, saj nas je kmalu dohitelo sonce, pa še naši fantje so bili zelo zgovorni. Pot nas je najprej vodila čez Savinjsko dolino, zibelko slovenskega hmeljarstva. Na poti proti Slovenskim Konjicam, prvemu postanku na naši poti, pa smo že lahko opazovali obrise nove slovenske avtomobilske ceste, ki si jo vsi že tako zelo želimo. Torej, najprej smo se ustavili v Slovenskih Konjicah, v naši novogradnji, ki se z zaključnimi deli že bliža uresničitvi boljših delovnih razmer. Po ogledu in pogasitvi žeje smo krenili naprej, pridružili pa so se nam tudi tovariši iz Slovenskih Konjic. Pot nas je vodila po zelo lepi pokrajini mimo Kozjega, atomskih toplic v Podčetrtku in krajev, kjer je hodila tudi slavna XIV. divizija. Kmalu smo bili prek Sotle, kjer se stikata „dež in kiša“, še ovinek v desno in že smo v Kumrovcu. llj vvo v uuiu pvrvj v vu Zdaj, ko si vse to ogledujemo in beremo n datke na razstavnih panojih, čutimo trdo Z1; ljenjsko pot moža, ki se je tu rodil in ki K danes vodi v boljše življenje. V Kumrovcu sl® si ogledali tudi spominski dom borcev in n®« dine, ki ga še gradijo, vendar je že zdaj vid®11 lep. ,i Lahko rečem, da je Kumrovec zapustil v ® j nepozabne vtise in zato smo se toliko zadovoljni poslovili od njega. Na naši poti proti domu, smo v Poljča®( skrenili z glavne ceste in se podali v planin’^ dom na Boču, kjer nas je že čakalo kosilo. . lepem popoldnevu se je večina podala na s3>, vrh 1090 metrov visokega Boča, z žogami je kmalu pokazal tekmovalni duh in pri za®, kih ni manjkalo močnega navijanja in vzpod®.„. of\ PRIKAZ TITOVE ŽIVLJENJSKE POTI Tu smo kljub prostranemu parkirišču težko našli prostor za naše avtobuse, saj je v Kum- janja. Tudi tokrat nas Boč ni izneveril s sv1 tradicijo, da vsako popoldne obiskovalce ^ moči ploha. Ta je toliko vplivala na nas. ., smo se kmalu poslovili in pred mrakom ; pustili ta prelep zelen svet. Poslovili smo se še s tovariši iz Sloven51^ Konjic in krenili proti domu z lepimi spo®1^ na prijeten dan. Zato ni čudno, da smo s>■/ poslavljanju zaželeli: ,,Pa še kdaj na svidenj j ANTON TA IZLET DELAVCEV TEN V KOČEVSKEM ROGU -OBISKALI SMO BAZO 20 . Sindikalna organizacija ^ izvršilni odbor TOZD ;oSf ž] 0 «, sta že dalj časa do-v J*1 vala pobude in predle svojih članov, da bi 0t8anizirali izlet delav-f cev. izvršilni odbor se je J izločil in organiziral iz- eV< ^ed NOB odigrali po- , v Kočevski Rog, v .^no Bazo 20, kjer so se ^Jjibni zgodovinski do- ^ soboto, 15. junija, je ^ '|L V°jkove ulice odpe-i^I F* kolona avtobusov s P < člani kolektiva 'lil si??D TEN proti Dolenj-je ^ 'n Kočevskemu Rogu. v Med potjo smo se ustavili "Vi 0, .Žužemberku, kjer smo ^kali spomenik padlim za ^bodo. Delegacija mladili Vs*avcev je položila venec. p1 Pa smo počastili spomin ralih z enominutnim mol- c Prvoborec tega kraja in nasednik ZB Žužemberk jj/^a Grimšek je ob sporne- mu nazorno orisal pomen j jjj^izanstva v tem delu naše kovine in pomen samega t>om na Travni gori Žužemberka med NOB. Pripovedoval nam je, kako so potekale borbe z okupatorjem in kakšna grozodejstva je počel okupator nad nemočnim prebivalstvom tega kraja. Luka Grimšek se je pohvalno izrazil o našem obi- Piknik v naravi <* je med sku tega kraja in spomenika; potovanjfem ^ pri. padlim za svobodo. Se pose- j jg_ej bej pa se je zahvalil sindi-i I ^ kalni organizaciji, da je po- 1 častila spomin padlih in pripomnil, da vse preveč po- kar gre zahvala vsem udele-zabljamo na tiste borce, ki žencem. so žrtvovali svoja življenja, Za veselo razpoloženje je da lahko mi živimo svo- poskrbel ansambel ,,MAV-bodno v naši prelepi domo- RICA“, v katerem igrajo vini. tudi ličarji TOZD TEN, ter Avtobusi so nato krenili odlična jedila, ki so jih pripreti Dolenjskim Toplicam pravili delavci naše centralne in Podturnu v Kočevski Rog kuhinje. - „BAZA - 20“. Večina delovnih ljudi ko- Tudi tu nas je čakal vo- lektiva TEN je bila z izletom dič, prvoborec, Lojze Mum, in piknikom zadovoljna in je ki nam je pripovedoval, izražala željo, da se podobni kako in zakaj je nastala Baza izleti večkrat organizirajo. 20, kakšen pomen je imela, Ce upoštevamo pohvalne kako so jo gradili in kdo je v. izjave večine udeležencev, njej prebival. Po ogledu baze potem moramo ugotoviti, da same, bolnišnice in prvotnih je izlet uspel in da so organi-bunkeijev smo se odpeljali zatoiji uspešno opravili prek Roga in Kočevja na svojo nalogo. Travno goro, kjer smo imeli Ž organiziranjem izleta in piknik. piknika smo imeli namen, da se delavci med seboj pobliže TRAVNA GORA spoznajo, da okrepimo enot-— DOBRE JEDI IN nost kolektiva v luči novih GLASBA odnosov, ki nam jih nalaga Tudi veselejši del našega nova ustava in da tem lju-izleta je potekal organizi- dem nudimo del tistega, kar rano, brez večjih težav, za si želijo in tudi zaslužijo. IZLET JE USPEL Izlet je prav gotovo dosegel svoj namen in upamo, da bomo podobne izlete v bodoče še organizirali in da se jih bo udeležilo še več delavcev. Na izlet in piknik smo povabili tudi predstavnike drugih TOZD in predstavnike podjetja, vendar smo morali ugotoviti, da se večina povabljenih izleta ni mogla udeležiti zaradi službene ali druge zadržanosti. Izleta pa se je udeležila skoraj polovica naših upokojencev kot bivših članov delovnega kolektiva TEN. Upokojeni člani so bili vabila veseli in so se zahvaljevali za prijetno preživet dan na izletu, veseli pa smo bili tudi mi, ker smo lahko z našimi dolgoletnimi sodelavci obudili marsikatere vesele spomine. Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali organizirati izlet in piknik, ker menimo, daje bilo njihovo delo zelo pomembno tudi za nadaljnjo graditev in krepitev medsebojnih odnosov v delovnem kolektivu TEN. JANEZ KRŽMANC Tudi letos se bomo gradbinci Slovenije srečali na športnih igriščih. V organizaciji SGP Pionir iz Novega mesta bodo tekmovanja od 22. -24. avgusta 1974 v športnem parku Kodeljevo v Ljubljani Tekmovali bomo v sedmih športnih panogah: namizni tenis (moški in ženske), odbojka (moški in ženske), kegljanje (moški in ženske), streljanje (moški in ženske), mali nogomet, balinanje in šah. Da bi se tudi mi iz IMP lahko uspešno borili s sorodnimi podjetji iz Franc Dolničar; mali nogomet -Franc Hočevar in Emil Ciuha; namizni tenis - Franc Žakelj; kegljanje — Kristina Lazarevski, Anton Lah; streljanje - Franc Bolta in Nataša Peternel. Prosimo vse, ki žele sodelovati v kateri izmed naštetih panog, da se povežejo z odgovornimi zavoljo lažjega dela v pripravah. Upamo, da bomo z dobrimi pri- B5USSR ,r""1Vlli Se zadnji „bojni" poste, pred tekmoval. A. LAH nim začetkom Tole pa so naši najboljši balinaiji — zh1 govalna ekipa iz TEN gradbeništva na SIG 74, želimo spodbuditi vse naše člane k vadbi in udeležbi, z željo, da bi se lahko dobro pripravili in sestavili ekipe. Klubsko tekmovanje balinarje Po lanskih ugotovitvah bi nam nekaj več priprav morda le prineslo kakšno boljše mesto v končnem plasmaju, ki nam po ugledu podjetja nekje tudi pripada. Za posamezne panoge oz. priprave bodo skrbeli: balinanje -Ivan Zoretič; odbojka - Alojz Štrucelj in Helena Križaj; šah - Balinarski klub IMP se je bralcem predstavil že v eni od prejšnjih številk Glasnika IMP. Danes pa lahko govorimo že o uspehih delovanja kluba, kar kažejo doseženi rezultati tekmovanja kluba v ljubljanski ligi. V letošnji spomladanski se- zoni je balinarski klub IMP dosegel viden rezultat, saj je zasedel II. mesto v konkurenci 14 klubov. Uspešnost kluba pa je terjala mnogo treninga in žrtvovanja prostega časa nastopajočih tekmovalcev. Uspeh balinarskega kluba v spomladanski sezoni je TRIM • TRIM • TRIM • TRIM • TRIM • TRIM Narava kliče. Aktivnost v naravi vedno bolj narašča. Mnogo ljudi obiskuje tudi trim-steze. V naravi je dovolj prostora za vse, ki se žele osvežiti in ohraniti zdrav organizem. Nekaj aktivnosti imamo tudi pri nas, toda le bolj individualno, zato vas pozivamo, da se vključite v skupne akcije, ki jih pripravljajo v občinskem merilu (izleti s kolesi, pohodi, izleti po okoliških vrhovih) vsako soboto. Razpored in obvestilo pa preberite v „Občanu“ — občinskem listu. Neplavalci se lahko nauče plavati v tečajih, organiziranih po vseh ljubljanskih kopališčih v večernih urah. Zdaj sodelujemo tudi v malem nogometu v ligi ljubljanskih' delovnih organizacij. Ta aktivnost je kot naročena za razgibavanje. Torej, možnosti je dovolj, le še malo dobre volje in potem bomo še bolj pri močeh. A. L. tudi odraz urejenega in rednega treninga na balinišču športnega kluba Zarja, kjer so člani kluba lahko dvakrat tedensko trenirali. Upravni odbor balinarskega kluba IMP seje zaradi uspešnega delovanja in doseženih rezultatov kluba odločil, da priredimo klubsko tekmovanje in s tem še poživimo dejavnost balinarskega športa v IMP. Klubsko tekmovanje smo organizirali dne 22. 6. 1974, nanj smo povabili balinarje vseh TOZD v IMP. Žal smo morali ugotoviti, da se tekmovanja niso udeležile vse povabljene ekipe in je bilo zaradi tega tekmovanje okrnjeno. Kljub neprijetnim nevšečnostim zaradi' odpovedi udeležbe posameznih ekip, se je tekmovanje odvijalo po predvidenem programu in so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto je zasedla ekipa TOZD TEN, ki je premagala vse druge ekipe; 2. mesto izven konkurence je ru balinarskega kluba IM?>. ekipe po TOZD dosegle ns* nja mesta: 1. ekipa TOZD TEN 2. ekipa TOZD OVK ru 3. ekipa TOZD Elektrod j(, taža , Prve tri ekipe so dobil6,' JJ* meme pokale kot priznat# vi doseženi uspeh in za trud tljj movalcem, ki tako uspešn6,jj stopajo barve IMP na raznih movanjih. . Čeprav niso nastopile vs_e s| javljene ekipe, je tekmovanj6*^ tekalo v športnem duhu * veliko borbenostjo vseh te* valcev do zadnjega meta k)” Ob zaključku tekgiovaflj 4| i navzoči izrazili željo, podobna tekmovanja še orgL Q j i r^'~ ~ v m rajo in razširijo za čim število članov kolektiva lMjy i; Da bi delo balinarskega K1™1 IMP še bolj poživili, pozi^ vse zainteresirane člane ay; dosegla II. ekipa TOZD TEN; ekii 3. mesto ekipa TOZD OVK; 4. mesto pa je dosegla ekipa TOZD Elektromontaža. Ker pa je tekmovanje bilo organizirano med TOZD v okvi- tiva, ki se zanimajo za to P^1: 'O; športa, da se pridružijo in K ngo člani ,,Balinarskega 8 ^ Vsa pojasnila in infofl# N: vam bo posredoval tajnik ^TQ Ivan Zoretič, TOZD TEN, kova58, tel. 345-061. je, JANEZ KRŽIV^J Izid žrebanja nagradne križanke Poletje — to je pravi letni čas za aktivnosti v naravi Tokratna križanka je bila za večino kar pretrd oreh, ^ je bilo od 46 prispelih rešitev pravilnih le 9. Največ pregkf vic sta vam povzročali besedi „pnevmonija - pljučnica ’ ki jo je večina pisala z „u“ (pneumonija) in pa ime rek6' J. Ameriki - Parana. Izžrebane so bile: 1. nagrada: Majda Beltram, SSSS 2. nagrada: Jožica Zorc, SSSS 3. nagrada: Stojana Zalaznik, TOZD Zastopstva Pravilna rešitev križanke: VODORAVNO: R, p, S, ambient, Tio Idrija, insthf ment, aparati, TEN, A V, naj, skale, trd, Aden, Ika, p, AjJ” TG, KP, Avanti, oo, Eol, tarifa, 1, pnevmonija, Lamba8"’ dnevnik, o, Tončka, adresa, t, ajda, 11, hren, nosan, pr’ ora, Ist, a, eksponat