nega gospodarskega uspeha predstavlja važno oviro za napredek poljedelske proizvodnje in odpravo pomanjkljivosti v prehrani. Vprašanje prehrane v raznih ¡deželah je realno in pereče ter zahteva nujno rešitev. V vseh de- želah, kjer obstoje o tem podrobnejši podatki, so ugotovili, da si precejšen del prebivalstva iz naj- različnejših vzrokov ne more nabaviti dovolj živil, ki o njih moderna znanost misli, da so za zdravje i:n sposobnost za delo potrebna. To ne velja samo za primere, kjer je prehrana tako pomanjkljiva, da ima za posledico avitaminoznc bolezni. Tudi marsikje, kjer se nedohranjenost ne pojavlja v tako izraziti obliki, prehrana še nikakor ni zadovoljiva. Milijoni ljudi v vseh delih sveta niso v dovoljni meri deležni zdravja in zmožnosti za delo prav zato, ker niso primerno hranjeni. Škoda, ki jo povzroča slaba prehrana, bodisi zaradi bolezni in slabšega zdravja ljudi, bodisi zaradi slabšega de- lovnega učinka in stroškov, ki jih povzroča delo za odstranitev škodljivih posledic slabe prehrane, je neprecenljiva. Stroški za izboljšanje prehrane (stroški vzgoje in propagande, znižanje cen živilom, socialni ukrepi itd.) bi bili v primeri s škodo, ki jo povzroča slaba prehrana, minimalni. Vprašanje {prehrane na svetu torej ni preprost problem, ki bi ga lahko rešili, na primer, samo s tem, da bi izboljšali tehniko- proizvodnje. To vpra- šanje je prav tako gospodarsko, kot socialno in posebej še vzgojeslovno. Pri reševanju tega pro- blema je prizadeta vsa organizacija človeške druž- be v vseh svojih oblikah, bodisi da gre za pro- izvodnjo in razporejanje življenjskih potrebščin, bodisi da gre za borbo- proti naravnim oviram za izboljšanje prehrambenih razmer. L i t e r a t u r a : 1. George B. Cresisey: .Land for 2,4 billion neigh- bors, august 13, 1952, Washington. 2. W. S. Woytinsky and E. S. Woytinsky: World population and production, trends and outlook; The twentieth century fund, New York 1953. 3. Josué de Castro: Géographie de la faim, Pa- ris 1949. 4. Memo. PAO, july 1953. Vol. 2, 'N° 7: T. A. Helps solve wiorld food problem. 5. Les hommens et leur noiuriture; André Mayer: Alimentation, population et progrès social; Publié sous les auspices de l'Unesco; Paris 1950, str. 5, 22, '23, 6. Les hommes ,et 'leur nourriture; Alva Myrdal- Paul Vincent: Sommes nous trop nombreux? Publié sous les auspices de l'Unesao; Paris '1950. 7. Annales de géographie; A- Demangeon: La question du surpeuplement, N° 226—XLVII® année, 15 Mars 1938. 8. P. Vidal de la Blaohe: Principes de Géogra- phie humaine; publié d'après les manuscrits de l'auteur, par Emanuel de Martonne, Paris 1922. 9. Land for Tomorrow, the underdeveloped world by Dudley Stamp, Bloomington 1952. 10. FAO Nutritional studies: Calorie require- ments, Washington 1950. . 11. United Nations: department of economic affairs: Economic Report-Salient features of the world economic situation 1945—1947; Lake Success', january 1948, New York. 12. Alimentation. Rapport définitif du Comité mixte de lia Société des Nations: L'Alimentation dans ses rapports avec l'hygiène, l'agriculture et la politique économique, Genève, le 14! auût 1937. 13. Les hommes et leur nourriture; Aldous Huxley: La double crise; John Russel: Pour sortir de l'impasse — Le problème de l'Inde, str. 44. 14. E. John Russell: »India's peoples and (their food«; Geography 1952/3. 15. United Dations Review, december 1954, Vo- lume 1, N ember 6; Rajlkumari Amrit Kaur: Real hope for tens of millions, str. 8. 16. Report of the Council of FAO, thirteenth session, fourteenth session, 12—16 novemfoer 1951, 7 december, 1951. Darko Radinja: Industrije! nafte v Romuniji Romunija, za Sovjetsko zvezo drugi evropski producent nafte, je .v letu 1936 dosegla četrto me- sto na svetu. Odtlej je črpanje nafte v Romuniji vedno bolj nazadovalo in ob koncu druge svetovne vojne zdrknilo na najnižjo stopnjo. Povojna doba je prinesla v ta podkarpatska naftna polja velik preobrat, črpanje nafte se je od leta d(o leta stop- njevalo, produkcija stalno narašča in je dosegla 1954. leta proizvodnjo, ki je večja kot kdajkoli. Ta vzpon dokazujejo' tudi naslednje številke: Leta 1936 — 8,704.000 ton 19,37 _ 7,153.000 ton 1939 — 6,240.000 ton 1940 — 5,900.000 ton 1941 — 5,453.000 ton 1943 — 5,273.000 ton 1944 — 3,505.000 ton 1,948 — 3,900.000 ton 1949 — 4,250.000 ton 1950 — 5,460.000 ton 1951 — 6,600.000 to,n 1952 — 8,200.000 ton 1953 — 9,300.000 ton 1954 — 9,670.000 ton Skušajmo nekoliko osvetliti vzroke kolebanja te produkcije., zlasti predvojno nazadovanje in novi dvig produkcije v povojni dobi. Brez dvoma go v tem kolebanju produkcije nafte v Romuniji zrcalijo nekatere splošne politiono-go- 10 * spodarske poteze v veliko večji meri, kakor pa poteze, ki so značilne za razmere v Romuniji sami. Pred prvo svetovno vojno je bilo pridobivanje nafte v Romuniji v rokah tujega kapitala. Sprva, do leta 1918, v nemških, kasneje v angleško-fran- coskih in deloma tudi nizozemskih ter ameriških roikah. Na angleške in nizozemsko-angleške -družbe Sta. o'dpadli dve tretjini produkcije. Od tega je samo na Astro Romano, iz koncema Royal Dutsch- Shell, odpadlo 25%j produkcije. Ker so tuje družbe stremele za čim večjimi dobički, so črpali nafto le na najugodnejših mestih, zlasti v okolici Ploestija. Prvo niihanje v sicer počasnem, toda zanesljivem naraščanju produkcije je prinesla svetovna gospo- darska kriza. Posledice so se pokazale tudi v sa- mem načinu eksploatiranja. Raziskovalna dela so bila v tem času znatno omejena, s čimer je prišel še bolj do izraza »kolonialni« način izkoriščanja naftnih polj. Hkrati je kriza pospešila iskanje no- vih, še cenejših naftnih virov drugje po svetu, zla- sti na bližnjem Vzhodu, kar seveda ni ostalo brez posledic za romunska naftna ležišča. V drugi svetovni vlojni so romunska naftna polja prevzeli Nemci. Njihovo izkoriščanje je bilo v okvi- ru vojnega gospodarstva še pogufonejše. Dolžina raziskovalnih vrtin se je m. pr. zmanjšala od nekaj nad 400.000 m v letu 1934, na 235.000 m v letu 1942. Nemci so med okupacijo načrpali povprečno nekaj nad 5 milijonov ton nafte letno. Odprtine vrtin so često povečavali in .širili ter talko pospeševali dotok nafte, kar pa je imelo za posledico izgubo večjih količin plina in s tem tudi tiste nafte, ki jo kvišku potiska plin. Leta 1944 so po umiku Nemcev predvojne tuje družbe ponovtnlo prevzele svoje stare koncesije in v marsičem nadaljevale dotedanji način izkorišča- nja naftnih polj, ne da bi pri tem — v glavnem zaradi bojazni pred podržavljenjem — vlagale no- vih investicij, potrebnih za izboljšanje položaja. Posledica tega in pa nemške okupacije se kažejo v izrednem padcu produkcije v letih 1944 do 1948. V te hrazmerah je v resnici tudi priššlo v Ro- muniji do podržavlj enj a naftnih polj in naftne in- dustrije. Dediščina res ni bila razveseljiva, zmog- ljivost rafinerij je znašala n. pr. le 50%i v primer- javi s predvojno kapaciteto. Za obnovo naftnih polj država ni imela sredstev, zlasti je primanj- kovalo tehnične opreme in strokovnjakov. Posle- dice so se pokazale, ne toliikio pri samem črpanju nafte, 'temveč zlasti pri njeni predelavi. Nazado- vanje se je posebno poznalo pri samem krakiranju nafte. Ni čuda, da so take razmere priklicale v življenje nove, tokrat sovjetsko-romunske petrolejske druž- be. Prva družba, Sovrompetrol, ki je bila ustanov- ljena sičer že leta 1945, je začeto izkoriščati naftna polja, ki so ostala izven koncesij tujih družb. Zla- slti pa je družba zaživela po podržavljenju, oziroma po umilku tujih petrolejskih družb. Poleg kapitala je nudila predvsem tehnična sredstva in tehnično osebje. Druga mešana družba, Sovromutilajpetrol, je še pomembnejša. Ustanovljena je bila 1948. leta z namenom, da osnuje industrijo, ki bo oskrbovala naprave za črpanje, predelavo in prevoz nafte. Vsaka od obeh držav je vložila polovico kapitala, poleg tega je SZ nudila pomoč v tehničnih sred- stvih ter strokovnjakih, zato pa je imela pravico izbire pri produkciji. Obe 'družbi sta polagoma obnovili naftna polja, njihovo izkoriščanje ter predelavo nafte, hkrati pa bistveno pripomogli tudi k preusmeritvi trži- šča. V letu 1949 [je n. pr. znašala skupna dolžina raziskovalnih vrtin že 480.000 m, v letu 1950 pa celo 610.000 m. Poleg tega so raziskovalna dela razširili na celotno obrobje Karpatov. Da bi zve- čali produkcijo in obenem razbremenili že precej izčrpana nafna polja okrog Ploestija, ki so bila zlasti med vojno roparsko izkoriščana, so navrtali naftoniosne plasti okrog Bacaoua v Moldaviji. Po- sebno pomembno za to dobo je dejstvo, da se po- vojni razvoj ni omejil samo (na črpanje nafte, tem- več 'tudi na njeno predelavo in da je hkrati s po- večano produkcijo in rafinerijami rastla tudi in- dustrija, ki omogoča črpanje, predelavo in prevoz nafte. Ta industrija, ki se razvija v Ploeštiju, Bu- karešti (in Stalingradu) danes povsem zadoššča do- mačim potrebam in se usmerja celo v izvoz. Ro- munija je n. pr. leta 1951 izdelke te industrije razstavljala že na mednarodnih velesejmih. V zadnjih petih letih je nafta v romunskem izvozu ponovno med najpomembnejšimi postavka- mi. Izvoz je usmerjen predvsem v sosednje države (Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško, Poljsko, Bolgari- jo), produkcija stalno raste, 1953. leta je dosegla že 9 milijonov ton, kar je kot kdajkoli. V zadnjih letih je povprečni letni porast produkcije pribl. Yi milijona ton. Zanimivo pri tem je dejstvo, da sta bili obe sovjetsko-romunski družbi lani (1954. leta) ukinjeni. Hkrati je prišlo tudi do delne preusmeritve v izvozil. Romunska nafta se je nam- reč po dolgem premoru ponovno pojavila tudi na zahodnoevropskem trgu. V povojnem gospodarstvu Romunije je nafta še toliko bolj pomembna, ker pomeni v marsičem sredstvo z modernizacijo kmetijstva in za razvoj industrije. Hkrati pa igra romunska nafta, in to je najpomembnejše, važno vlogo tudi v okviru vzhod- noevropskih držav in posebej SovjetSke zveze. Te- mu se ima Romunija v glavnem tudi zahvalilti za tolikšen vzpon v povojnem razvoju naftne indu- strije. Za Sovjetsko zvezo je namreč značilno, da v deželah, ki so pod njenim vplivom, mrzlično raz- iskuje ter posredno ali neposredno izkorišča tam- kajšnja naftna ležišča. Nekaj podobnega je bilo v medvojnem in po- vojnem času s panonskimi naftnimi polji, posebno velja to za Avstrijo in Madžarsko, pa deloma tudi za Jugoslavijo in Češko. Vojno gospodarstvo Nem- čije je terjalo čim večjo samostojnost tudi glede preskrbe z nafto. Zato je podrobnemu raziskova- nju toda skromnim uspehom v Nemčiji sami (pro- dukcija v vojnih letih je bilo od 500.000 ton do 1 milijona) sledilo mrzlično iskanje in črpanje nafte v tistih delih Evrope, ki jih' je zasedla. To- krat so panonska naftna polja prvič dobila večjo veljavo. Izkoriščanje teh pa se je nadaljevalo in 11 stopnjevalo tudi s sovjeltsiko zasedbo teh dežel, posebno velja to za Avstrijo, kjer je letna pro- dukcija že presegla milijon ton. »Naftni vail« je v povojnem času zajeil tudi ostale evropske države. Domala v vseh so ugotovili naftna ležišča, povečini sicer skromna, kljub temu pa vredna vse pozornosti, ker pomenijo za vsako od Iteh držav koristno dopolnilo energetskih virov. Med državami, ki v povojnem času rapidno večajo produkcijo, so predvsem vzhodnoevropske, a tudi Jugoslavija. Med zahodnoevropskimi državami na- rašča pomen pridobivanja nafte predvsem v Fran- ciji (1952. leta že nad 3'00.000 ton), pa še tu ovirajo proizvodnjo tuje petroiejske družbe. Še slabše je v Italiji, čeprav je tu nafta spričo siromašnosti ener- getskih virov toliko pomembnejša. Vmešavanje . ameriških petrolejskih družb je tu še bolj očitno. Saj gre na ta račun počasnejši razvoj produkcije nafte v zahodnoevropskih državah. Na splošno Mavricij Zgonik: O Eden izmed pogojev za uspešno osvajanje zem- ljepisnih pojmov, pojavov in dejstev je čim izdat- nejše uporabljanje karte. Zemljevid je najpotreb- nejše učilo doma in v šoli. Učenci in dijaki si z veseljem nabavljajo zem- ljevide in atlante. Ne samo to! Veliko rišemo in skiciramo na tablo ali v zvezke, učenci preriisavajo zemljepisne pojme in objekte doma, delajo si v zmanjšanem in povečanem merilu skice in slike za domače vaje. Vsi se zavedamo važnosti ponazar- janja in ga pogosto uporabljamo. In vendar, kako često se nam dogaja, da žanjemo kljub vsemu te- mu le skromen uspeh! Kolikokrat slišimo od staršev in drugih vzgoji- teljev koliko časa presedajo njihovi otroci pri zem- ljepisni knjigi. Zagotavljajo nam, da se učijo zem- ljepisne tvarine ob zemljevidu otzir. atlantu, kako pozno zvečer izvršujejo zemljepisne naloge v ski- ciranju in podobno. Učitelj se zaveda, da je v šoli razlagal po metodi sodobnega geografskega pouka. In kljub temu so uspehi večkrat skromni. Kaj je temu vzrok? Med drugimi vzroki vidim razlog tudi v tem, da se dijaki ne znajo pravilno učiti, posebno pa da ne znajo pravilno uporabljati zemljepisnih kart in atlantov. Tudi mi sami, njihovi učitelji, jih pogosto ne znamo navajati na to. Zato hočem v nadaljnih odstavkih govoriti tudi o uporabi zem- ljevida v šoli in doma. 1. Na splošno moremo reči, da sta atlas ozir. karta priljubljeni učili. Učenec si jo rad kupi in. ogleduje. Veliko časa presedi pri njej. In vendar, koliko nas je, ki bi znalli tudi pravilno uporabljati karto? Da pa mora iti učenje in memoriranje geo- grafskih pojmov in dejstev paralelno z osvajanjem njihovih predstav v površini in prostoru, torej pa- ralelno z uporabo karte, ni treba posebej podčrta- vati. Poglejmo si to le nekoliko natančneje! namreč velja, da nudijo paleogeogirafske razmere Evrope vendarle številnejša, čeprav morda skrom- nejša naftna ležišča, kot pa se je še nedavno mi- slilo. In to ob vznožju starih ali mladih gorstev, oziroma v obrobnih delih nekdanjih morskih kadunj. , Produkcija nafte v evropskih državah — brez Romunije in SZ — znaša od leta 1950 dalje nad 5 milijonov ton 'letno (Avstrija, Madžarska, Fran- cija, Nizozemska, Jugoslavija, Poljska, Anglija, Cešika). Ta produkcija hitreje narašča kot v Ro- muniji. Zato kljub rekordni proizvodnji v tej de- želi pomen romunske nafte ne more imeti v Evropi več .tiste veljave ¡kot pred vojno. Še manj moremo seveda govoriti o njeni nekdanji vlogi v svetovni proizvodnji, saj se danes ne uvršča več med prvo desetorico producentov. Zato pa je morda pomemb- nejše naraščanje produkcije nafte v vsej Evropi, zlasiti glede na njene potrebe oziroma potrošnjo. u šoli in doma Razumljivo je, da mora sloneti gospodarsko- kulturni del geografije, posebno kar se tiče regio- nalne, na pravilnem dojemanju in razumevanju naravnih pogojev, torej na pokrajinskem, okviru. Vtise p značaju pokrajine ali regije pa sprejemamo z zemljevida često zelo površno in nepopolno. Na- ravnih značilnosti iz kompleksnega in genetičnega vidika ne vidimo. To je zato, ker na zemljevidu iščemo in vidimo premnogokrait le tiskana imena in napise. Sicer opazim na karti različno lestvico barv od temnozelene do temnorjave, od svetlo- modre do temnomodre, kar kaže na različno visok svet in različno globino voda. Povprečen učenec pogosto ne vidi več kot to. Ne gleda, kakšne oblike so vzpetine, ne spremlja in ne ugotavlja genetdčno teka rek in njihove karakteristike. Ni navajen, da bi primerjal posamezne dele regije. Kompleksno gledanje na karto mu je nepoznano. Ne ugotavlja medsebojne zavisnosti in lege raznih geografskih predmetov. Vse to so velike pomanjkljivosti. Mnenja sem, da se te svoje površnosti niti sam ne zaveda. Da, celo prepričan je, da zemljepisno snov obvlada. V šoli pa potem pokaže, razumljivo pred zemljevidom, svoje neznanje. Vse njegovo »znanje« ga pusti na cedilu, ker temelji njegova geografska predstava na površnem in mehaničnem opazovanju in ker pokrajine ozir, geografske enote ni gledal na karti kompleksno in genetično, torej v medsebojni zavisnosti vzročnosti. 2. Pred zemljevidom često tudi nima nobene prave orientacije. Mogoče je karta narisana v dru- gačnem merilu, napisi geografskih predmetov sto- jijo v drugačni razporeditvi, kakor jih je gledal doma v svojem atlantu, in potem se v šoli pred stenskim zemljevidom seveda ne znajde več. Do- godi se, da ne najde niti najbolj znane pokrajine, rek, gorovja, naselja, proge itd. Tu je ravno problem. uporabi zetn(jeuicla 12