Štev. 309 TRST, torek 8 novembra I9IO Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN - NAROČNINA ZNAŠA tvdl »k nodoljah in praznikih eh 5., ik penerfsljklk s* 9. s|«traj. fMUiUne i ter. m prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobak uro ah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ni, Dornbergn itd. Zastarele iter. po 5 a tč. (10 stot.). ->1LA9I 8E PAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, 4» sitrTnice, zubvale. poslanice, oglasi denarnih zavodov p« st. iii7i% Za ogit -e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadoljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase »prejema Inseratni oddelek uprave »lidinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*, at.jlj.____ . - Plačljivo In utoiljrvo v Trstu. Glk&ilo političnega druitva „Kdinost*1 za Primorsko. V edi**e>rš* jt moči sa celo leto a« K, pol leta 13 K, 3 mesece O K; na na ročbe brez doposlaae naročnina, se uprava ne ozira, ■uttalat m lidoljak« lstanj* „IBIMOiTl" itu«: a« Mlo lato Kron 5 20, sa p«I leta Kroa 3 SO. ▼rt dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma as m sprejemajo in rokopisi so ne vrs6aj9 Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa fiiorglo fialattl 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN ttODIN A. Lastni* konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinoak* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica jr Giorgio Galatti štev. 18 1 ~= PoSino-hranltn^ni račun St 841 652. TELEF0T1 Si. 11-57. BRZOJ/UJNE UE5TI. OGRSKA DELEGACIJA. Košut zahteva Bosno za Madjare. DUNAJ 7. Danes zjutraj so imeli štiri združeni odseki ogrske delegacije sejo, na kateri se je razpravljalo o izrednih kreditih za Bosno in Hercegovino. Minister Burian je rekel, da kljubu temu, da je bil proračun odobren od dež. zbora, je istega vendar predložil tudi delegacijam, ker je skupni finančni minister odgovoren za svoja dejanja, in tudi zato, da je delokrog deželnega zbora očuvan toliko v deželi, kolikor izven iste. Minister je izrazil svojo zadovoljnost z dosedanjim delovanjem dež. zbora ter je izrekel nado, da bo v bodoče še bolje. Poročevalec Pop je govoril o razmerju kmetov ter hvalil bosansko upravo. Del. Košut je » rekel, da je vlada, katere član je bil on, odobrila aneksijo Bosne in Hercegovine, ker z demisijo ni hotela provocirati v nevarnem času krize. Govornikova stranka je hotela prinesti dokaz, da je tudi v težkih časih pripravljena v polni meri braniti velemoč vladarja. Govornik je povdarjal pravico Ogrske na Bosno in Hercegovino, ter izjavil, da treba najodločneje zahtevati, da se priklopi Bosno in Hercegovino Ogrski. Bosanski deželni zbor. SARAJEVO 7. Danes se je zopet sestal deželni zbor. Predsednik dr. Safvet beg Basagić je storil obljubo. V svojem nago-' voru je zagotovljal, da hoče biti kakor predsednik strogo objektiven. Zaključil je z besedami: V bratski slogi hočemo čuvati dostojanstvo zbornice in Bog bo blagoslovil naše delovanje. (Pohvala pri muslimanih in Hrvatih). Nato so storili obljubo novo izvoljeni poslanci. Več vladnih predlog je bilo odkazanih odsekom. Prihodnja seja v sredo. Avstro - italijanska meja. RIM 7. Ker so se ponavljali na tren-tinsko-italijanski meji večkrat prepiri radi meje, je leta 1905 mešana avstro-italijanska komisija določila meje, katere sta potem potrdili obe vladi. Ker so se v zadnjem času pojavili glasovi, da so se pri določevanju meje med Lastebasso, Cima Mandrioli čez Cima Dodici, dogodile neke pomote, izjavlja „Agence Štefani", da je dala italijanska vlada dotične ' akte še enkrat preiskati in da se iz istih razvidi, da se ni dogodila nikaka pomota. Stanje srbskega prestolonaslednika. BELIGRAD 7. V stanju prestolonaslednika Aleksandra je bil ob 9. uri predpo-iudne izdan nastopni buletin: Prestolonaslednik je prebil noč mirno. Danes se počuti dobro. — Temperatura je dosegla o polunoči 39'3° in je padla zjutraj na 37 6°. Po noči se je prestonaslednik močno potil. Ne kašlja več. Obvezo na rani so danes menjali. Rana je čista in se naglo zdravi. Okolica rane je nozmalna. Temperatura je bila ob 9. uri predpoludne 38* 1, utripanje 88, dihanje 24. Kolera. BELIGRAD 7. Glasom nekega komunikeja ministerstva za notranje stvari, je v Srbiji od 7. do 20. oktobra obolelo skupno na koleri pet oseb, od katerih je ena umrla. Ker se ni od 20. oktobra pojavil več noben nov slučaj, ni glasom člena 3 pariške konvencije smatrati Srbije več kakor okužene od kolere. RIM 7. V zadnjih 24 urah sta v gir-!slovanski univerzi, poljsko in češko, je bil (mogel. Dovolil je Slovencev da smejo de-gentski in napoljski pokrajini oboleli dve slovenski dijak na teh univerzah do nedavno j lati izpite v nemškem jeziku. Sprva, ko je osebi. V rimski pokrajini so obolele tri prava bela vrana. A kmalu je spoznal, da j bilo še število slovenskih dijakov v Pragi osebe, v palermski dve osebi. V rimski mu nemški Dunaj in Gradec ne moreta nu- j majhno, je šlo to glad'io. A z naraščanjem pokrajini je ena oseba umrla na koleri. diti tistega, kar mu bi lahko nudilo kako tega števila so se množili tudi nemšk[ izpiti CARIGRAD 7. Tukaj je danes obolelo slovansko vseučiliško mesto, n. pr. Praga. V na koleri 11 oseb, tri so umrle. V armadi sredi nemške, sicer mogočne kulture se sloje v zadnjih 24 urah obolelo 23 vojakov, vanski akademik mora čutiti tujega. Življenje umrlo jih je sedem. med nemškimi Ijudni, kine razumejo njego- Oropan muzej ivih čustev in stremljenj, ki ne poznajo BRUNŠVIK 7. . V mirtoti noči je bilo vlomljeno v tukajšnji muzej. Tatovi so od- prli s silo vse omare, v katerih so bila zelo f - __ y . se ač spozoavati nemško dragocena častna znamenja, svetinje ita. ter £u,Wo . a ^ a|. manj mora slovanski di- vec smatrajo slovanskega dijaka za neljubega gosta; tako življenje pač ne more biti jih oropali Bolgarsko - avstrijski trgovinski odnošaji. SOFIJA 7. V današnji seji sobranja je profesor narodne ekonomije Danajlow govoril o trgovskih razmer?h z Avstrijo, ter izrazil željo, da bi Bolgarija ne sklenila tudi v bodoče nikake trg. pogodbe z Avstrijo, ampak naj bi ostalo dosedanje razmerje na podlagi največje udobnosti. Slučaji kuge v Lizboni. LIZBONA 7. Nov slučaj kuge se ni pripetil. Prvi trije, ki so oboleli na kugi, kar je postalo češkim profesorjem in še bolj češkim dijakom zelo neprijetno. Nekateri profesorji so našim dijakom pri izpitih direktno očitali, da hočejo germanizirati češko univerzo. To očitanje je napravilo med slovenskim dijaštvom zelo neugoden utis, a kako pomagati ? Zopet zapustiti češko univerzo in se vrniti na Dunaj ali v Gradec? To bi ne bilo ne v našem in ne v češkem inte-Zato je postalo v zadnjem času to jak, ki študira na nemškim univerzah, obču- resu titi tudi nemško nestrpnost in krivičnost. vprašanje aktuelno. G. jurist Mi.ko Hrašovec Vsenemški rektorji in profesorji so se vedno je napisal v „Slov. Narodu" članek, v ka- udajali pritiskom nemških buršev, ki so se terem nasvetuje, naj bi se ustanovila na smatrali celo za upravičene, trgati s vseuči- češki pravni fakulteteti za Slovence posebna liške deske naznanila slovenskih akademičnih izpraševalna komisija, a vsak slovenski di- društev. jak naj bi polagal izpit vsaj iz enega pred- Fanatizirali so nemško prebivalstvo, da meta v češkem jeziku. To bi bil nekak kom - je odrekalo slovenskom dijakom in akade- promisni predlog. mičnim društvom celo stanovanja. Nemški Ta članek je posnelo nekaj čeških li- furor je moralo občuti zlasti naše dijaštvo v stov n. pr. „Narodna politika" in praška Gradcu. A vrhunec je dosegel nemški fana- 1 „Union". V tem listu Je napisal naš tržaški tizem pred dvemi leti, ko so hoteli burši iz- rojak jurist Ivan M. Čok o ravno istem so bili "trije mornarji, ki so delali na portu- stradati slovensko dijaštvo s tem, da somu vprašanju zanimiv članek, ki se bistveno PODLISTEK. Hrepenenje. Ljubavna zgodba. Iduna je vedela, kaj da Delten misli s tem, toda strinjala se vendar ni ž njim. Tudi ona je bila mnenja, da je ta čin smatrati kakor ravnanje zblaznelega človeka. Še vedno ni mogla umeti moči abstraktne misli. Toda, da se je vse te stvari razlagalo vpričo dveh otrok, ki sta stala v črnih oblekah tik pred odprtim grobom, to se jej je zdelo brutalno. Misliti je morala, na kak grozen način sta se igrala ta dva otroka v ateljeju, med tem ko je njiju oče iskal pri Deltenu pomoči . . . Edino Delten ga je mogel pripraviti do tega zadnjega spoznanja ... in to je bilo strašno . . .! Čutila se je sokrivo pred otrokoma, stoječima tam ob odprtem grobu — galskih poštnih parnikih „Guine" in „Africa". — Oba parnika sta dospela iz Zapadne Afrike. Turčija. SOLUN 7. — Blizu Prevese je prišlo vnovič do spopada med grškimi Evzoni in turškimi obmejnimi stražniki. Trije Evzoni so padli. En turški vojak je bil težko ranjen. Del pri Solunu koncentriranih iz Bitolja došlih čet, mej temi štirje batalijoni prvega zbora pod poveljstvom Esad paše bodo baje zasledovali četnike in bodo tvorili poseben operacijski zbor. SOLUN 7. Orožniki, kt so preganjali neko bolgarsko četo, so pri Emelniji zadeli na neko drugo četo. Prišlo je do hudega boja, v katerem so bili ustreljeni trije Bolgari. Orožnika sta padla dva, bil ranjen. zaprli menzo. j strinja z onim g. Milka Hrašovca. V tem Ni čuda, da je tako življenje postalo članku pojasnjuje g. Čok razmere, v katerih slovenskemu dijaku neznosno. Začuli so se mora študirati slovenski dijak, predno priklici : proč iz nemških sveučiliških mest, haja na visoko šolo, razmere ki jnu one-proč z nemških univerz! Slovanski dijak mogočujo, da bi se v kratkem času na-spada na slovensko univerzo! Zato torej vsi 'učil češčine in polagal izpite v tem jeziku, v Prago ! — Pričelo se je z živahno agi-! ~ Na očitanje, da bo slovensko dijaštvo tacijo med slovenskim dijaštvom, naj bi to germaniziralo češko univerzo, odgovarja g. obiskovalo odslej visoke šole v Pragi ! In Čok tako-le : res: število slovenskih visokošolce v v Pragi I „Slovenski dijaki, ki študirajo v Pragi, je rastlo od leta do leta; tako, da študira! so bratskemu češkemu narodu iz srca hva-letos na češki umverzi preko 200 slovenskih ležni za resnično bratski vsprejem in bratsko akademikov. — Čehi so z odprtimi rokami ravnanje. A boli nas, da moramo čuti celo vsprejeli Slovence, ki so postali v čeških od svojih visoko spoštovanih gospodov pro- krogih splošno priljubljeni. Življenje v takem kulturnem centru, kakor je slovanska Praga, življenje med nam prijaznim češkim eden je narodom, je vse drugače vplivalo na slovenskega dijaka, nego študiranje na Dunaju fesorjev očitanje da hočemo češko univerzo — germanizirati. Razumemo pač češki jezik in občudujemo češko kulturo, a za polaganje vseučiliških izpitov v tem jeziku samo „umevanje" ne zadostuje. Naj se le po- 1 ali v Gradcu. Češko duševno življenje, tegne paralela med slovenskim dijakom, ki Odesa 7. Bivši perzijski šah je včeraj j če§ka znanost ni šla kar tako mimo našega mora študirati v raznih jezikih in med če-odpotoval v inozemstvo._ Dva meseca na- | dijaka. Profesor Masaryk, ta odkritosrčni škim dijakom, ki izhaja od ljudske šole pa merava ostati ob obali Srednjega morja in | prijatelj Slovencev, si je vzgojil tudi med do promocije samo s svojim materinim jezi-se potem zopet vrniti v Odeso. j na§0 akademično mladino polno pristašev.1 kom l — Slovenski dijaki prihajajo v Prago, Voditelj stva za unanje stvari Sasonov je o u uou prežet z njegovimi Berolin 7. telj ruskega minister- Dober del slovenskih akademikov je danes ker jo smatrajo za središče vse slovanske i Sasonov je ob 11*30, prežet z njegovimi filozofskimi nauki. Pridno kulture, civilizacije in napredka. In mi da bi zvečer odpotoval v Petrograd. je jelo naše dijaštvo študirati češke razmere, prihajajali sem germanizirat! Kaka krivičnost I Darmstadt 7. Ruski car Nikolaj je ob Marsikatero idejo je prineslo s seboj v do- Ne! Ne germanizirati, ampak slavizirati ho-10. uri predpoludne dospel na postajo movino in jo skušalo uveljaviti. Zlasti češko čemo češko „Almo mater". Zato se priklju-Egelsbach, odkoder se je podal na grad manjšinsko delo je bilo in je Slovencev še čujem predlogu kolege Hrašovca, naj se Wolfsgarten. Lizbona 6. V Villareal in Algarvi je divjal ciklon, ki je napravil veliko škodo. Število žrtev je neznano. Mnogo ribiških ladij se je potopilo, med temi neka galiona, na kateri je bilo 10 mož posadke, ki so vsi utonili. Dunaj 7. Cesar je danes predpoludne vsprejel v posebni avdijer.ci grofa Stiirgkha, ministra za uk in bogočastje. beno delo, koncentrirano v delovanju Cir.-Met. družbe. Saj so Čehi tudi majhen narod ogro- Slovenci in češka verza. uni- Trst, 7. nov. Slovensko dijaštvo je dolgo let obiskovalo izključno nemške visoke šole. Število slovenskega dijaštva v Gradcu in na Dunaju je stalno naraščalo; vsako leto je odhajalo lepo število izštudiranih akademikov v domovino. Vzlic temu, da imamo v Avstriji dve in to je bilo njeno prvo priznanje solidarnosti z Deltenom. Pu pogrebnem obredu se jima je približalo več ljudi. In Delten jo je moral predstavljati in videti je bilo, da mu je to zelo sitno, skrajno neprijetno. In ti ljudje, katerih fiziognomija je bila še pred trenotkom zategnjena v turobne izraze, so se sedaj že prijazno nasmihali in kazali svoje lepe in neiepe zobe: „Torej tudi vi doktor?" „Kdo bi si bil mislit kaj takega!" „Vi, rojen samec!" „In kako je prišlo do tega?" itd. Iz vseh teh besed je gledala nedis-kretna radovednost, ne verovanje, neizmerno začudenje in tudi malo obžalovanje do Idune . . . Ona je mislila, da mora biti ponosna, ko stoji tu kakor nevesta in soproga moža, kakoršen je Delten; v resnici pa se je čutila pri tem le neprijetno dirajeno. Bilo jej je, kakor da pričakujejo ljudje od nje raz-tolmačenja, kako da je ona, tako mlado dekle, mogla podati roko temu temnemu in Še starejšemu možu? . . . vedno uzor. Pod uplivom češkega manjšin- ustanovilo za Slovence posebne izpraševalne skega dela se je lepo razvilo tudi naše^obram- komisije". — Na koncu članka vsklika avtor : „Mi slovenski dijaki v Pragi smo ponosni na to, da naš je vsprejela najstarejša žen od Nemcev in slovenski dijak nima; evropska univerza, ponos Slovanstva, med nikjer lepše prilike za proučavanje proble- svoje gojence. Mi vemo, da se nismo pre-mov malega naroda, kakor ravno pri Čehih, grešili na njeni časti in slavi, na njenem Z eno besedo: slovenski dijak, ki je Štu- češkem značaju. Narobe! Naša želja je : diral v Pragi, je odšel v domovino s vse V kulturnem središču Slovan-drugim obzorjem in prežet od vse drugih stva naj se dvigne slovanska idej, nego dijak, ki je dovršil svoje študije univerza!" v kakem nemškem vseučiliškem mestu. Naš i v interesu Čehov in Slovencev je, da narod je imel od tega samo korist. Vendar Se to vprašanje čimprej ugodno reši za obe študira večina slovenskih dijakov še vedno strani. Bojazen Čehov, da bi par stotin slo-v Gradcu in na Dunaju in to vsled bojazni, venskih dijakov ponemčilo češko univerzo, da bi morali delati na češki univerzi izpite v češčini. In to je tudi res. Slovenec se v kratkem času absolutno ne more naučiti češkega jezika v toliko, da bi lahko brez je popolnoma neutemeljena. Ako bodo uva-ževali razmere, v kateri mora živeti slovenski dijak, se najde pripraven način rešitve tega vprašanja. Koristilo ne bi ne Slovencem in ne Čehom, ako bi moralo napake polagal izpite v tem jeziku. Vendar naše dijaštvo radi izpraševalnega jezika zo-je profesorski zbor tej oviri kmalu odpo- pet nazaj na Dunaj in v Gradec. — To se Oni, ljudje, vidijo samo zunanjost razmerja, in ker je tu ljubezen neverjetna, si mislijo, da morajo tu delovati materijelni vzroki. „Pojdi, Iduna", je dejal Delten in jo potegnil seboj. Nekateri so slišali ime. „Iduna, no kaj tako prismuknjenega, to se prav njemu prilega \u — so rekali potem. Iduna je čutila instinktivno, da ga ljudje nimajo za prav pri pravi pameti vkljub navideznemu rešpektu, ki so mu ga izkazovali . . . Ni se še razviio čuvstvo do jasnega spoznanja, a vendar je njena brezpogojna vera v njegovo veličino pričela omaho- • vati . . . Pri pokopališčnih vratih sta bila zopet zadržana. V obeh osebah, ki sta stali tam kakor bi čakali na-njo in Deltena, je spoznala Iduna ona dva gospoda iz restavracije. Bilo je nemožno izogniti se. Delten je moral zopet predstavljati: „Glasbenik Mol — moja nevesta, gospica Primic". Mol se je priklonil in predstavil tudi svojega spremljevalca: „Dr. Rado Vran". „Dano mi je bilo videti vas že pred par dnevi v restavraciji ..." je dejal dr. Vran finim nasmehom. „Meni pa je dano, da vas vidim vsak dan — seveda samo v efigiju", je odvrnila Iduna. „Tako . . ." „Stanujem namreč pri gospej JedliČki in v sobi visi vaša slika ..." Zasmejal se je naglas. „A tako, ona grozna rizba! Dobra gospa Jedlička mi pač še ni odpustila, da nisem vzel te pacarije seboj. Sedaj sem pa te slike dvakrat tako vesel, ker mi je pripomogla, da se lahko prištevam k vašim znancem". „Dosedaj ste bili vsekakor moj prvi in edini znanec na Dunaju". Tako polno in svetlo so donele te besede, da Iduna ni spoznala svojega lastnega glasu. Delten jo je obšvignil z grajajočim pogledom. (Pride še). fetTAU I f »EDINOST« št. $09. nikakor ne sme zgoditi, marveč se mora vprašanj. Na podlagi kompromisa med polj-število nagega dijaštva v Pragi še bolj po- skimi strankami bi imel šteti novi deželni množiti. zbor 192 poslancev. Od teh bi bilo 46 Ma- Tedaj bodo stiki med Slovenci in Čehi lorusov to je 24 odstot. Malorusi zahtevajo še ožji, kar si kot resnični Slovani od- 39 odstot. vseh poslancev, krito želimo. — Upamo, da spoznajo to Novi krški škof. Potrjuje se vest, da tudi Čehi v svojo in našo ko-!je knezoŠkofom v Celovcu imenovan po- r i s t. Tomašić konferira! Zagreb, 5. XI. Mej tem, ko koalicija čaka na Toma-šićevo izjavo o položaju, pa ban Tomašić — dela! Tako se je dogajalo za časa vse krize in tako se dogaja tudi danes. To čakanje in rezervo koalicije izrablja^ ban, da se ve» si ustvarja parlamentarno večino. Že je se- f ' °.v.e n s .J» zval za dan 3. t. m. konferenco, ki se je tudi vršila. Tudi vodja kmečke stranke in — veliki demagog Štefan Radić se je ponudil banu in stavil svoje pogoje. To bi . bila torej baza, na kateri hoče ban zgraditi Je obžalovati svcjo vladno stranko. Ali to še ni vse — oz,ral° na že,Je koroških Slovencev. Navada to še ni večina. No, Tomašić se nadeja, da umestno je, da pndejo pn takih lmeno-se mu približajo tudi nekateri drugi, pri- panjih v poštev osebe, ki so zmožne vseh ..... deželnih jezikov. Ta moment se je popolnoma prezrl: zakaj neverjetno je, da bi se mogel priletni knezoškof krški toliko slovenje ban~Tomašić~Mvzočim"vladnim pristašem ščini priučiti, da bi s koroškimi Slovenci v in členom „oseške grupe" razložil svoje domačem jeziku občeval*. — Mi pa do-stališče. To stališče bana Tomašića je tudi stavljamo, da najmanj, kar morejo zahte-prikrito stališče „merodajnih krogov" — je vatl koroški Slovenci, ie, da se jim da slo svečeni škof solnograški dr. Baltazar K a 11 n e r. Knezoškof dr. Kahn je — radi bolezni resignirai. Novega škofa je imenoval solnograški nadškof dr. Katschthaler na podlagi dogovora iz I. 1835 med avstrijsko vladarsko hišo in solnograški m nadškofom, kadar je tretjič izpraznjeno knezoškofijsko mesto v krški škofiji. — Novi knezoškof Kaltner, rojen I. 1844, je trd Nemec, ki ne ume niti besedice če prav mu bo pastirovati tretjini vernikov krške škofije. Celo ljubljanski „Slovenec" se zgraža nad tem imenovanjem trdega Nemca in piše med drugim : „K temu imenovanju bi dostavili, da da se pri tem imenovanju ni mu elementi v pn- hrvatsko-srbski koa- jazneji liciji. Na že omenjeni konferenci dne 3. t. m. zelo važna izjava za današnji politični položaj na Hrvatskem, vsled česar hočemo tu na kratko očrtati tek one konference. Ban Tomašić je izjavil: „Prvi moj princip je: sloga Hrvatov in Srbov. Želim, da venskega škofa-koadjutorja! Domače vesti. Sličice s tržaškega magistrata. — Zopet mi je bila prilika, da sem mogel narod sam reši to vprašanje, ker potem bo gledati ultraitalijanske dvore na našem ma-trajno rešeno in potem bo mir v deželi, gistratu... Dobil sem bil pozivnico, naj pla-Drugi moj princip je: eksekutiva mora biti čam hišni davek v znesku K 2984. Zazrši svobodna od vsacega pritiska od strani to svoto sem se močno začudil, ker sem pocdinih členov legislative. Ob vprašanju dne 1. julija plačal za drugi semester 1909 političnega programa se moremo postaviti jn 1. semester 1910, kakor je saldirano na na stališče programa, kakor je sestavljen za „hrvatsko-samostalno stranko". (To bi bila vaba, vržena koaliciji od strani Tomašića. Pripomba dopisnika). Ali ta program se plačilni po poli.istem nezmotljivem magistratu. — Poravnati sem imel torej le za 3 mesece. Mlado uradniče, ki sem mu pokazal mora podrediti reviziji (To je: prikroji naj pozivnico, seveda ni znalo slovenski. Ogo-se po želji „merodajnih krogov" ?! Op. voril sem je potem nemški. Ali tudi tega — dop.) ! ni znalo. Na to sem zahteval, naj mi dove- Velevažno pa je, da ban Tomašić v dajo človeka, ki bo mogel z mano govoriti, tem svojem razlaganju niti omenjal ni „že- Pristopil je neki mladenič, ki je lomil nekaj lezniske pragmatike1*. Radi tega ga je in- nemščine. Opozoril sem ga, da je tu po-terpeliral o tem posl. dr. Pinterovic (vodja mota, ker da nisem toliko dolžan. Ali mla-„oseške grupe"), a Tomašić je odgovoril, diči okolo mene so se jeli zlobno nasmi-1 da se to kršenje zakona mora rešiti in da hati, proti čemer sem energično reagiral,' so „merodajni krogi" za to, da se pravično opozorivši jih, da je tu javen urad, kjer reši. (Kaj pa bodo na to Madjari ?!) i se ne ne sme zasmehovati strank ter Srb dr. G. Avakumović je interpeliral . da si prepovedujem tako zasmehovanje. bana o „srbskem vprašanju" in o „veleiz-dajniškem procesu", o katerem je bil to čisto političen proces. je odgovoril, da se ta proces Oni mladenič pa je naprej trdil svojo, je trdil, da da imam toliko plačati, dokler mu ni-— Tomašić sem pokazal saldiranega ra-v kratkem čuna za II. semester 1909 in I. semester reši tako, da bo popolnoma zadovoljeno 1910! Potem pa so se kar spogledovali ti zakonu, pravdi in pravici. Na to je bil sklenjen gospodiči. V tem sledeči komu- oddelka in eden je vstopil vodja onega mladeničev mu je jekel: nike: „Izvenstrankarski poslanci kakor pri- Qua ze una differenza ! In začeli so računati staši bana in členi „oseške grupe", pripo- |računali so — čujte — jedno celo uro, ročujoči sporazumljenje z banom, so sklenili predno so prišli na čisto, vsprejeti kakor temelj svojemu političnemu delovanju v glavnem program, ki ga je sestavila „hrvatska samostalna strankada bodo podpirali vlado njegove prevzvišeno-sti. gospoda bana, v sedanjem saboru". Ta slučaj naj služi davkoplačevalcem v opomin, naj dobro pregledajo številke na opominih, predno se odpravljajo na magistrat z denarjem! Gospodičem na magistratu pa bi bilo Ob enem so izvolili odbor, ki ima svetovati, naj se bolj posvečali stvarem svoje revidirati program „hrvatske samostalne službe, nego pa raznim demonstracijam, stranke". Torej tam, kjer koalicija, oziroma manifestacijam in — tako dalje! Malo ma-„hrvatska samostalna stranka" ni hotela nje politike in nekoliko več poznanja dežel-slediti banu, bo ta poslednji sam nadaljeval, j nih jezikov bi bilo zelo na mestu, ker bolj Zares čudno! Tomašić „revidira" program pravično nasproti davkoplačevalcem in bolj hrvatske samostalne stranke, program svoje koristno za občino. Saj velja tudi za njih stranke — nasprotnice ! To je novo in ne tista znana stara: da ljudstvo ni tu radi slabo orožje Tomašića zoper koalicijo! Sto- uradnika, ampak uradnik radi ljudstva! To jijo na istem programu in so si nasprotniki! velja tudi za obilega velmožnega in vse-Po vsem tem bi izgledalo, da so Šanse možnega magistratovega vratarja! Mož od-bana Tomašića izborne. Nuf kakor jih ume- govarja namreč na vsako slovensko vpra-vamo mi in kakor jih umeva tudi „Hrvatska Šanje: — No capisso questa lingua, čeprav Sloboda" ni ravno temu tako. Rečeni list so mu predniki nekje na Krasu — slo-piše v članku „Banov vspeh": „Tomašičev venski govorili. Davkoplačevalec, vspeh je ta, da se bo moral sedaj natezati1 Tržaški deželni zbor bo imel svojo z obema Radićema in s frankovci, ako bo tretjo javno sejo jutri dne 9. t. m. ob 6*30 hotel „fortvurštlovati, ker težko nam je ve- zvečer. rovati, da bi koalicija po vsem tem mogla: c in kr. vojna mornarica. - Vojna še nadalje dajati pomoč za demoraliziranje ,adija Cesar Fra^ Josi L je v soboto in Korumpiranje našega javnega življenja, Ko v £a , kier ostane mesec dni. — bi to svojo lakomnost ona sama morala Iadiji Cesarica Elizabeta" in „Pan- drago plačati o prvi priliki." i tefl sta včeraj pripluli v Port Said> kjer To je dober nasvet „starčevičijancev", ostanete tri dni. Potem odrinete v Pulo. Na ker pomenja mnogo. Pomenja pomoč koali- ladijah vse zdravo. ciji proti korupciji hrvatskega javnega živ- 0dbor „^ga kružka naznanja gg. ~ pomenj? P°moc P°štene opozicije učencem in učenkam, da pouk raznih jezi-postent opoziciji i j kov ne prične, kakor pomotoma priobčeno ah Koalicija — cafca...? v včerajšnji številki, prihodni teden, temveč • tekoči teden v Ciril-Metodovi šoli na unevne novice. Acquedottu št. 22, III. nadstropje s sledečim Na Ogrskem je okolu 2,250.000 Nem- dnevnim redom : I. ruski tečaj v torek in cev in sicer jih na južnem Ogrskem živi petek od 7. do 8. ure zvečer, danes zvečer 900.000, na Sedmograškem 250.000, prav to- P™3 ura- mski tečal v sredo od 5- do liko v Budimpešti in njega okolici, 600.000 ure pop. (konverzacija). Srbsko-hrvatski tečaj v ponedeljek in četrtek od 7. do 8. ure zvečer. Češki tečaj v sredo od 7. do 8. O- ure v zapadni Ogrski, 150.000 v severni grški in 100.000 v Bakon. lesu. Sporazum med Malorusi in Poljaki v Galiciji. Paralelno s pogajanji med Čehi zvečer in Nemci na Češkem se vrše tudi spora-; Slovenski tečaj v ponedeljek in Četrtek zumna pogajanja med Malorusi in Poljaki v od 8. do 9. ure zvečer. — Opozarjamo, da Galiciji. Deželni zbor razpravlja o volilni ta sestavljeni urnik je le provizoričen in se reformi in na podlagi dosedanjih razprav bodo po dogovoru ali po željah večine soditi, pride do popolnega sporazuma med učencev vršile razne spremembe. Vabimo še dvema slovanskima narodoma, in to ne-le nadaljne ukaželjne gospode in gospice, naj ob vprašanju volilne reforme, ampak tudi uporabijo to ugodno priliko, saj članarina glede drugih važnih kulturnih in gospodars. znaša le 4 K mesečno. 1 Novo politično društvo. V Trstu se je osnovalo novo politično društvo „Partito Cristiano Sociale" (krščansko socijalna stranka) s sedežem v Trstu, katerega pravila je namestništvo že odobrilo. Salonski orkester se ustanovi v področju tržaške podružnice „Glasbene Matice"* Ogrodje temu salonskemu orkestru bo tvorilo učiteljstvo društvene glasbene šole. Gospodje in gospe, ki igrajo na gosli ali pa na lesene inštrumente, so vabljeni, da ; pristopijo ter da se v to srvho prijavijo pri | g. M a h k o t i. Red za vaje društvenegu pevskega zbora, ki se pripravlja za prvi letošnji koncert (dne 17. decembra t. 1.) je sledeči: Ženski zbor v sredo, moški zbor v petek v sobi „Del. podp. društva" in mešani zbor prihodnji ponedeljek v „Slov. Čitalnici", vselej ob 8. uri večer. Shod poštnih in brzojavnih vsluž-bencev. V dvorani „Tartini" so se predsi-nočnjem sešli na shod tržaški poštni vsluž-benci, da protestujejo proti vedno naraščajoči draginji. Shod — katerega sta se vde-Iežila tudi državna poslanca prof. Mandić in Oliva, dočim sta se dr. Rybar in Pittoni opravičila, ker zadržana — je otvoril v italijanskem jeziku društveni predsednik gosp. Mohorič. Poročal je k prvi točki dnevnega reda — „Protest proti redno naraščajoči draginji" — gosp. Presl. Vnela se je zanimiva debata, ktere so se vdeležili tudi gg. Kopač in — za njim — državna poslanca prof. Mandić in Oliva. Ker je bil g. Kopač v zaključku svojega govora rekel, da državnim poslancem ni zaupati, ker se boje vlade, je prof. Mandić takoj v začetku svojega govora zavrnil od sebe to natolcevanje, naglašuje, da on ni bil izvoljen s pomočjo vlade. Pač da je vlada še celo nasprovala njegovi izvolitvi. Po govoru prof. Mandica je g. Kopač izjavil, da se svojimi besedami ni meril na prof. Mandića, ker je tudi njemu znano, da je vlada naprotovala njegovi izvolitvi. Slednjič je bila vsprejeta revolucija, v kateri zborovalci protestujejo proti vedno naraščajoči draginji, obsojajo gospodarsko politiko vlade in zahtevajo draginjsko do-klado. Na to je g. Presl poročal k drugi točki dnevnega reda: „Zadnja regulacija neerarič-nih deželnih poštnih vslužbencev". Oglasilo se je k tej točki mnogo govornikov, ki so vsi povdarjali, da so selski pismonoše po tej regulaciji na slabšem, nego prej. Tako je n. pr. pismonoša Flego iz Škednja povedal, da je že celih 15 let v službi, ne da bi bil svoboden le en dan in da dobiva sedaj okroglih 62 kron mesečne plače, dočim je pred to regulacijo dobival K 61 66 in poleg tega vsake tri mesece 40 kron do-klade, ki je po regulaciji odpadla. Torej je sedaj na slabšem, nego prej. Bila je sprejeta tozadevna resolucija, na kar se je prešlo k „slučajnostim". G. Puc je priporočal solidarnost, a g. Simčič je žigosal dejstvo, da se je shoda vdeležilo malo število poštnih vslužbencev. Rekel je, da je vredno obžalovanja, da nekateri skrbe raje za zabavo, nego za skupno stanovsko korist. (Namigaval je s tem na dejsvo, da so šli mnogi poštni vslužbenci, ki so Člani veteranskega društva v Bazovico, kjer se je vršilo streljanje v tarčo. Opomba poročevalca.) Omeniti nam je še, na sta oba gori imenovana gg. drž. poslanca obljubila svojo pomoč, in da se je na shodu govorilo po večini v slovenskem jeziku. Še nekaj: g. Kopač je v svojem govoru vabil poštne in brzojavne vslužbence, naj stopijo v zvezo z organizacijo železničarjev. Odborova seja „Matice Slovenske" dne 4. nov. 1910. Vrazoza Akademija se priredi začetkom decembra v „Mestnem domu". Publikacije za I. 1910 so natisnjene, tiska se le še kazalo imen in stvari v dr. Bog. Vošnjakovi „Ustavi in upravi Napoleonove Ilirije" in zadnji del „Letopisa". Knjige se začno razpošiljati po 1. decembru. Uredništvo svojih „Zbranih spisov" prepušča g. dr. Mencinger „Matici", ozir. g. dr. To-minšku, ki je prevzel urejevanje. — Tehniški odsek: Gradivo za tehniški slovar, ki je sedaj še razvrščeno po črkah, se abecedno uredi tudi v okviru vsake črke. Misel, da bi se za vsako stroko in v praktične namene poedinih stanov izdalo tehniško nazivoslovje v manjših knjižicah, ne ustreza prvotnemu načrtu za to delo; ko izide veliki slovar, ga prizadeti krogi izrabijo v svoje svrhe. V svrho študij o slov. hiši izda „Matica" informativen članek o dosedanjih razpravah in člankih, ki se tičejo tega predmeta; napiše ga g. dež. nadinžener V. Skaberne. Za nadaljnje študije oz. fotografiranje je stopiti v zvezo s „Športnim klubom", za finansiranje pa z deželnim odborom kranjskim. — Znanstveni odsek: Zagrebški načrti za obdelavo poedinih strok v „Jugoslovanski Enciklopediji" so se preštudirali; nasveti se pošljejo zagrebški Akademiji. Povabiti je strokovnjake za spisovanje člankov samih; nekateri so se že odzvali. — Zemljepisni (krajepisni) odsek: Korekture za zemljevid dobimo od c. in kr. geogr. zavoda na Dunaju v dobi od januarja do marca. Krajepisna imena so doslej zbrana iz 444 občin izmed približno 1120 slov. oz. mešanih občin. Že davno obljubljene zbirke za kozjanski in sevniški okraj še niso došle. G. prof. Pleteršnik bo izkušal stvar pospešiti s tem, da bo izpisoval imena iz uradnih map in izpiske pošiljal v presojo. — Gospodarski odsek: Članarino je doslej poravnalo 3136 členov. Dedištvo kluba „Cir-colo italiano" se sprejme z enim pridržkom. „Matica" je pred kratkim povabila na pristop k društvu na novo 70 gospodov ljubljanskih uradnikov in učiteljev; odzvali so se trije. Odsek tržaškega „Sokola" na Prošeku so ustanovili predminolo nedeljo gob navzočnosti mnogoštevilnega občinstva. S to ustanovitvijo je pokazala zopet naša okolica, da umeva pomen in cilj sokolskih društev ; pokazala pa je tudi, da hoče korakati v isti vrsti z drugimi slovenskimi pokrajinami. Ustanovni občni zbor je otvoril brat Marino Lukša, predsednik pripravljalnega odbora, s pozdravom na vse navzoče, zlasti pa zastopnike tržaškega in vrdeljskega „Sokola". V kratkih besedah je obrazložil postanek tega najmlajšega sokolskega odseka, navdušenje za njega ustanovitev ter vsestransko zanimanje za Sokolstvo sploh. Na to se je priglasil za besedo brat dr. E. Rekar, tajnik tržaškega „Sokola", ki je pozdravil najprej zbrane brate v imenu tržaškega „Sokola" ter je na to v temeljitem in obširnem predavanju obrazložil postanek sokolskih društev sploh, nadalje pa razvoj češkega Sokolstva do danes. Brat predavatelj je prešel na to na ustanovitev prvega slovenskega „Sokola" v Ljubljani, na ustanovitev tržaškega „Sokola" in razvoj Sokolstva po Slovenskem, zlasti pa na tržaškem ozemlju. Ko je govornik razložil dolžnosti vsakega sokolskega društva in tudi sokolskega odseka, je zaključil z željo, da bi bil tudi ta novo ustanovljeni odsek v ponos in čast sokolskemu imenu, da bi se tudi ta odsek kljub težkočam, ki se mu eventuelno stavijo na pot, razvijal tako vspešno, di se bo mogel v kratki dobi vršiti občni zbor, na katerem se ustanovi samostojno sokolsko društvo na Prošeku. Ko se je ploskanje poleglo, se je br. predsednik zahvalil br. dr. Rekarju za krasno in temeljito predavanje. Tretja točka dnevnega reda je obsegala tajnikovo in blagajnikovo poročilo pripravljalnega odbora. Br. U k m a r je preči-tal zapisnike vseh sej, iz katerih povzemamo, da ima odsek danes že 102 člana, torej častno število, ki nam je porok, da bo ta obisk deloval uspešno na sokolskem polju. Iz blagajnikovega poročila poizhahaja, da si je odsek pridobil že lepo premoženje in sicer že preko 400 kron za nabavo orodja in druge potrebščine. Pri volitvi odseka so bili izvoljeni soglasno z vzklikom sledeči bratje : predsednik Fran Ban, podpredsednik Marino Luxa, načelnik Herman Ipavec, tajnik Maks Uk«ar, blagajnik Alojzij Ban. Novopozivljeni predsednik br. Ban se je zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo deloval z vsemi svojimi močmi za razvoj tega važnega sokolskega odseka. Pri slučajnostih se je priglasil za besedo br. Š u-š t e r š i č, načelnik tržaškega Sokola, ki je opozarjal navzoče na važnost telovadbe in pa telovadnega sistema. Ko je še zastopnik vrdeljskega Sokola pozdravil v imenu društva navzoče zboro-valce, je zaključil br. predsednik to znamenito zborovanje z sokolskim „Na zdar". Sokolski Martinov večer, ki se ba vršil v soboto i 2. novembra zbere v veliki dvorani „Narodnega doma* zopet člane in prijatelje društva k neprisiljeni domači zabavi. Na vsporedu je godba c. kr. 97. peš-polka, ki bo svirala skoro večinoma operetne komade, poleg tega pa šaljivi prizori režiserja slov. gledališča g. Dragu-t i n o v i ć a. Učni doneski za šolanje otrok članov Prvega splošnega uradniškega društva na Dunaju. V zadnji seji upravnega sveta je uradniško društvo podelilo K 45.300 kakor donos za šolanje šolajočih se otrok neimo-vitih društvenih članov. Vrhutega priobči društvo razpis podelitve vzgojevalnih doneskov. Razpiše 11 učnih ustanov od K 250 do K 600 za šolanje srednjih in višjih šol. Tekom leta je društvo dovolilo za zdravilne ustanove K 20.140 in dalje izdalo do konca oktobra za učne ustanovitve K 6.300 in za podpore K 21.000. Za humanitarne namene sploh se je izdalo od začetka društvenega poslovanja 3 milijone kron. Iz teh podatkov je razvidno, da uradniško, katerega zavarovalni pogoji prekašajo po svoji ugodnosti enake naprave, nudi svojim članom še dobrote, kakoršnih druge enake korporacije ne morejo dajati. Fotografom-amaterjem. Pripravljalni odbor je dovršil načrt pravil za snujoče se amatersko društvo ter skliče najbrže tekom prihodnjega tedna prijateljski sestanek vseh prijavljenih interesentov, na katerem bode prilika skupno pregledati načrt izgotovljenih pravit bodočega društva in bodo imeli vsi navzoči interesenti priliko svoje želje in nasvete uveljavljati. Sestava in odločitev glede pravil je za vsacega bodočega člena zelo važna in pomembna; zato je želeti, da se sestanka udeleži tem večje Število interesentov. — Ker je pa odbor mnenja, da je še mnogo slovenskih amaterjev, ki dosedaj še V Tratu, S novembra 1910. „JEDINOST" St. 309. CMr*. ur tiso javili odboru svojih naslovov, prosi isti vse p. n. interesente, da nemudoma javijo svoje naslove in event. želje in nasvete spodaj podpisanemu odboru, da bo isti za-■ogel potem pravočasno poslati posamični-kom vabila k sestanku! Prosi se slav. uredništva slovenskih listov, osobito tudi vnanja, da ponatisnejo tezadevne objave v svojih listih! Pripravljalni odbor društva „Klub slov. amater-fotografov" v Ljubljani. „Kultura" podivjuje mladino! Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda ima svoje pevske vaje v prostorih hiše g. L Preloga (stara policija), kjer se nahaja sedaj III. razred dekliške šole. Že več nego štiri mesece pa se dogaja, da so dečki-pevci povodom vsake vaje nadlegovani od italijanskih dečkov. Obmetavajo jih s kamenjem in psujejo jih s ščavi p. . .! V petek zvečer se je te mlade druhali zbralo okolo 20 do 30 glav in so bombardirali s kamenjem naše dečke in šolo. Malo je manjkalo da tudi pevovodjo ni zadel kamen v glavo. Ko je poučevai sopran so drugi dečki-alti zunaj stali pred šolo. V tem Času je bil zadet in ranjen v glavo deček Ivan Jančar. Delovodja je odvel trojico dečkov, ki so bili zadeti od kamenja, na policijski inšpektorat Via Istria, stvar so vzeli na zapisnik. Koledar in vreme. — Danes: Bogomir škof. — Jutri: Teodor muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -r- 14° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Hladni vetrovi. Temperatura mila. Padavine. Tržaška mala kronika. Smrt samomorilca. Redar Vesnaver, ki je trikrat ustrelil proti sebi z revolverjem, je umrl včeraj zjutraj ob treh v bolnišnici. Parturiunt montes... Predsinočnjem so tatovi udrli v skladišče premoga Josipa Hvale v ulici Salice. Prebrskali so vse, a ■ašli so le eno — reci in piši — eno kro-nico. Mislili so si : V sili hudič muhe žre, in vzeli so tisto kronico ter odšli potrtim srcem. Splašen tat. V noči od nedelje na ponedeljek okolo polnoči je redar zasačil ■ekoga, ki je lomil ključavnico žganjarije Dimitrija Canelopulo v ul. Olmo. Čim je ■ožakar zagledal redarja, se je spustil v divji beg in ga ni bilo več dohiteti. Telefonske žice: nov predmet za tatove. K starinarju Ivanu Pahor v ulici Boschetto je predvčerajšnjem prišel nekdo, ki je ponudil na prodaj 16 kg bakrene žice za telefon. Pahor je zaslutil tatvino in ni kotel kupiti. Takoj potem je možakar padel v pest policiji. Tat je neki Vinko Vadan, star 20 let, stanujoč na Opčinah, bivši telefonski nadziralec. Vkradel je žice na stre-kah nekaterih hiš v ul. Venezian in Belve-šere, kjer je kratkomalo žice prerezal. Oj ti krasno morje ! si je mislil včeraj Friderik Bartonetz, ki je bil ravnokar prišel iz Dunaja, da bi v Trstu našel kako službo, in je v ekstazi prvič v svojem živ-!jenju občudoval morje s pomola Sv. Karla. In res, velikansko je moralo biti njegovo navdušenje, kajti revček ni zapazil tatinske roke, ki je brskala po njegovih žepih in mu ednesla celo njegovo imetje 25 kron. V pi-škavo tolažbo mu ni preostalo drugega, *ego ovaditi stvar policiji. izpred sodišča. „Piccolo" obsojen. V svoji številki dne 27. julija t. L, je r*icco!oM priobčil članek, v katerem je razpravljal o slučaju onega tramvajskega vsluž-beoca, ki je bil aretovan in tožen radi zlo-ć»a razžaljenja Veličanstva. Ker se je v rešenem članku skušalo vplivati na javno Mnenje predbežno sklepu sodišča je bila dotično štev. „Piccola" zaplenjena in obenem je a. 2) Volite*; 1 Slana nadzorstva. 3) Sprejem novih Članov. 4) Razprava in "potrjenje pogodbe z novim poslovodjem za gostilno in določenje mesta za isto. 5) Slučajnosti. OPOMBA. V plućsju nesklepčnosti, vršil se bo občni zbor t dni potem (t. j. dne 20. t in.) ob 4. uri pop. ob vsakem številu udeležencev. Hačelstvc. G. J. SERRA VALLO Trst. Z Vašim izdelkom SERRA VALLO V O KINA-V1NO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) napravil sem razne poskuse, posebno z otroci, in vspehi so me popolnoma zadovoljili. Radi izvrstnega okusa jako ugaja otrokom, ki je kaj radi jemljejo. UJVIDEK; 23. novembra 1908. Dr. N. BREZOVSKY. Na obroke! JAKOB DUBiNSKY TRST — ulica deli' Olmo štev. 1, II. nadstropje Na obroke! - Trst Vela izbera iziotoSi oblak za pspfle in lmlittonisi Map ter moške in ženske suknje. UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. kinematograf „^dria" Odprl seje v Skednja Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Zdravnik 0. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo In nos) Ordinuje na svojem stanovanju TRST - Corso št 14 - TRST od ll.1/, do 1.'/ in od 4.1/, do 5'/« popolud. TELEFON IIS|IV. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNINA: I. mesto 30 vin., otroci in volafl 20 vin. U mesto 20 Tin, otroci ia vojati 10 t. Odlikovana pekarna in sladščltarna z zlato kolajno in križeem na mednarodni obrtni razstavi ^— t Londona leta 1909 —— Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 naznanja slavnemu trikrat ha. dan svež kruh. občinstvu, da ima ——. Prodaja lirce je tudi dobro prea*rblj» na z vsakovrstnimi biSkoti pcs«-bno za Čaj. Ima razna fina vina in likerje v buteljkah tb Une desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krčkate itd., kakor tudi \>e predmete za Bpeči. Ima tudi najfinejšo moko iz najboJjSSb mlinov po uajniiji ceni. Bittplab« pc&treii* r.t dom — Priporoči illftllfl fllAflf • Tfft ae stavnemu občinstvu z cdličn sp< štovanjem vlIlIlU tjUbili • II JI Trst - Via Aroata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst j VEDNO V ZALOGI: modeme in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 REZBARSKA DELAVNICA. * t 8 GOSTILNA C „Andemo da Pašo Bako- # vić i Šehovič" Trst, Barrlera vecchia 32 Toči se vino in pivo prve vrste. Domača kuhinja vedno gotova z gor-kimi in mrzlimi jedili. Za obilen obisk se priporoča slavnemu slovanskemu občinstvu. pp Air Artigiano 46 Trst, via Arcata -- Angolo via Sapone 9 izgotovljene obleke za moške in dečke. - - Izbor hlač in srajc za delo. Trst - Via Arcata ■ Angolo via Sapone št. 9 - Trst POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO IC PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TR8T r lp] F □mE 11=1 BE irar urar Via Santa Caterina štev. 13 Velika zaloga nogavic po najnižjih cenah. IZbOr Čevljev za gospe, gospode in dette Čevlji za don od I K naprej. Petniki iz gume z notranjo ploščo 30 vinarjev. ILir==Jl ===== m--II Mran IV 5,±il>JJ>UbX'4 di. 309. V Trstu, 8. novembra U>1" istriane" (Istrska svatba), ki so dosedaj dosegle izboren zunanji uspeh. EDEN. Varijetetna predstava. Društvene vesti. Odsek za ljudska predavanja ima danes v torek ob 8. uri sejo v navadnih prostorih. Želeti je, da se je vdeleži tudi zastopnik Slov. Čitalnice. Ker se gre za obstoj odseka, prosim polnoštevilne udeležbe. Tajnik. Narodni pipčarski klub od sv. Jakoba vabi na važno posvetovanje danes zvečer ob 9. uri v gostilni Babičevi. Na dnevnem redu je med drugim tudi Miklavžev večer. Odsek polit, društva „Edinost" pri Jakobu ima v četrtek zvečer zelo važno sejo. Vabijo se vsi gg. odborniki. Trgovsko izobraževalno društvo vabi gg. odbornike in njih namestnike na zelo važen nujni sestanek danes v torek ob 9. uri zvečer. Št. Jakobska Čitalnica opozarja gg. pevce na pevsko vajo ki se vrši danes v torek točno ob 8 30 zvečer. — Ker se bliža koncert so naprošeni vsi pevci, naj se potrudijo, da nam bo mogoče častno nastopiti. „Sokol" v Skednju. — Pripravljalni odbor telovadnega društva „Sokol" v Skednju vabi na ustanovni občni zbor, ki bo v soboto, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih „Gospodarskega društva". Dnevni red: 1. Pozdrav pripravljalnega odbora. 2. Predavanje o sokolstvu. 3. Določitev prispevkov. 4 Volitev odbora. 5 Raznoterosti. Na obilo udeležbo vabi — pripravljalni odbor. Nar. del. organizacija. NDO začne tudi letos s predavateljskimi večeri, ki bodo predvsem posvečeni delavskim vprašanjem Ker se bodo razpravljale poljudne stvari in vprašanja, važna posebno za tržaško delavstvo, je želeti, da bi se delavstvo kolikor le možno udeleževalo teh predavanj, ter da bi z raznimi vprašanji in nasveti samo posegalo v debato. Namen teh večerov, ki se bodo vršili redno vsak teden, je predvsem seznanjat? naše delavstvo s kulturnimi in socijalnimi pojavi pri drugonarodnih delavcih, in da dobre stvari, ki jih nahajamo v tujini, presadimo na domača tla. — Prvi predavateljski večer bo v petek, dne 11. t. m. obl 8. u r i zvečer v prostorih NDO, ulica La- j vatoio, 1 s temo : Delavske naprave v ne-, katerih kulturnih državah. i Vest; sz Goriške. •j- P. Dominik Alpi. V Benetkah je v starosti 63 let umrl jezuit P. Dominik Alpi. P. Alpi, rodom Romanjol, je bil več let vikar metropolitanske cerkve v Gorici in potem mnogo let profesor moralke na goriškem bogoslovnem semenišču. Bil je papežev prelat in častni kanonik goriškega metropolitanskega kapitelja. V jeseni j leta 1906. je nenadoma odložil vse svoje' časti in je s papeževim dovoljenjem stopil v jezuitski red. Pokojnik se je bil priučil tudi slovenskemu jeziku. x Razpis nagrad. Goriško kmetijsko društvo je prejelo od vlade podporo za pospeševanje sadjarstva v slovenskem delu poknežene grofovine Goriške-Gradiščanske, katera (podpora) naj bi se razdelila v letu 1910 na podlagi programa, ki je bil svoje-časno ustanovljen, t. j. v sporazumljenju vlade z deželnim odborom in zastopniki j obeh kmetijskih društev. Ta odsek je sklenil v svoji seji dne-24. oktobra t. 1., da se ima porabiti ta pod- j pora za nagrade, ki naj bi se podelile rev-j nejŠim posestnikom in kolonom in sicer: 1.' Ki se obvežejo vsaditi neko določeno število sadnega drevja in sicer takih vrst ali sort, ki jih določi sadjarski odsek gor. kmet. društva. 2. Ki se obvežejo, da vsade to drevje pravilno v sadovnjak, v plante po njivah, ob robu njiv in vinogradov ob cesti, ob kolodvorih, ali pa na travnik. 3. Ki se obvežejo, da pravočasno izkopljejo jame za sajenje teh dreves. Drevesca dobi le oni prosilec, ki pripravi jame za sajenje vsaj do polovice februarja prih. leta. 4. Obzira vreden prosilec dobi brezplačno dvajset sadnih drevesc. vrhu tega pa dobi še 30 K nagrade, ki se mu izplača v dveh obrokih in sicer v 2. letu po sajenju 15 K, v 3. letu Še ostalih 15 K, seveda pa le tedaj, če bo podarjeno sadno drevje pravilno oskrboval. 5. Med koloni imajo prednost taki prosilci, katerih prošnje priporoči najemodajalec. 6. Društvo ima pravico odreči obljubljeno podporo onemu, ki bi gori navedenih pogojev ne izpolnil natančno. 7. Nekolekovane prošnje se imajo predložiti gori rečenemu društvu do 30. novembra t. 1. in sicer z naslednjimi dokazi : a) ali je prosilec lastnik ali le najemnik (kolon) ; b) če je kolon ali najemnik, ima doprinesti dokaz, čegav kolon je, kako veliko je v najem vzeto zemljišče, za koliko tet je sklenil pogodbo in kje in v kakršni legi se nahaja zemljišče, na katero namerava vsaditi podarjeno sadno drevje in kakšna so tla ; če je lastnik, mora dokazati, kako veliko je njegovo posestvo, kakor tudi kje in v kakšni legi se nahaja parcela, ki jo namerava obsaditi s sadnim drevjem in kakšna so tla. d) doprinesti ima druge mo- rebitne dokaze, ki bi bili po mnenju prosil- a če vem potrebni. x Iz Podgore poročajo, da je med delavci, ki so zaposleni pri stavbenih delih tamošnje papirnice, zavladalo veliko razburjenje. Tvrdka Ast & C.o. ki izvršuje dela, je imela doslej zaposlene same delavce-domačine. Sedaj pa, ko je izvršeno najtežje delo, je s lenila vse domače delavce odpustiti in jih nadomestiti s tujci. Ravnateljstvo papirnice bi moralo poseči vmes, da prepreči nameravani korak podjetja Asti & C.o, ki ne temelji na prav nikakem tehtnem j razlogu. x V Gradežu je zgorel leseni kiosk, | last tvrdke A. Gabršček iz Gorice. Ker se je nahajalo v kiosku polno blaga, je škode okoli 500 K. Ni še ugotovlieno, kako je mogel nastati ogenj, in ni izključeno, da je to storila kaka zlobna roka iz narodnega sovraštva. x V Stračicah je otvorila „Lega" nov otroški vrtec. Nabrala je že precejšnje število slovenskih otročičev. Stariše so premotili z raznimi obljubami v obliki podpor, oblačil in obuvala. — Mnogo je še nevednosti med našim ljudstvom in ogromno je delo, ki je bo še izvršiti. x Deželni sluge so dobili nove uniforme. Kroj je posnet po onem italijanskih garibaldincev.... Evviva goriški deželni odbor! x Vipavsko sadjarsko društvo v Ri- hemberku je sklenilo, da se letos odda iz društvene drevesnice na predaj več tisoč lepih cepljenih jablan, hrušk, breskev, visoko debelnatih divjih češenj in nad 25 tisoč bilk „Rupestris montikola" in „Riparia por-talis". — Društvenikom odda društvo brezplačno po 15 raznih sadnih drevesc, ali pa 150 bilf ter se jim priporoča, da vzamejo drevesca pravočasno in jih takoj vsade ! x V Št. Tomažu na Vipavskem so ustanovili podružnico „Gor. kmet. društva". Podružnica šteje 43 društvenikov. Po vo-litvi odbora sta predavala o kmetijstvu E. K I a v ž a r, c. kr. potovalni učitelj in S. O b b i z z i, kletarski nadzornik. Prvi predavatelj je govoril o izbiranju plemenske govedi, o govejih hlevih in oskrbovanju goveđe, drugi pa je obrazložil določila novega vinskega zakona. — Želeti je, da se obči-narji trdno oklenejo nove podružnice. Novi društvi. C. kr. namestniŠtvo je vzelo na znanje pravila novih društev : Telovadno društvo „Sokol" s sedežem v Bovcu in „Telovadno društvo Sokol" s sedežem v Komnem. Vesti t£ Istre. Iz Materije. Gospod Ivan Babuder je nabral povodom svatbe Andreja Babuderja z Marjeto Vatovec v Materiji K 6*20 za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda. Novo-poročencema vso srečo, darovateljem pa prisrčna hvala ! Druge slovenske de ele Zlato na Koroškem. Blizu Bekštajna na Koroškem so stari zapuščeni zlatokopi, katere je pred leti kupil neki švicarski kon-sorcij ter dal kopati v več jamah, in kakor poročajo iz Malnica, ne brezvspešno. Kon-sorcij začne v najkrajšem času z večim obratom H s TRATTORIA „Air flnticn Pompel Trst. P.3ZZ3 Carlo Goldoni 4 PrlporLČa se slavnemu občinstva. - Toči se izvrstno *ino t. r»'i, istrsko, furl»i>nko in bel«. 6 eit.feldsko pivo Domača kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in gurkimi Jedili. — Za obilen oM»k se f>|lo priporoča FR*XJ<> MARI y SE K. «S it? DE :r ■■■■■■ ■■■■■■ I1AL1 OGLA?! ■■■■ fi! ■■■■ MALI OGLASI se računajo po A stoL besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača 3e takoj Ins. oddelku. i _____Odda Kupujte KOLhSKO CIKORIJO! Soba llllhiniclfO potrebšč'ne iz aluminija in zmal-IMJIllllJonC tirane. Ugodne cene. — Umbert* Cesta, Via Caserma 11, Trg ivina Žnleznin. 18S4 qq meblovfina s »hica. 14 Kron mesečne. Fa neto 4H, I. nsdtropje_186> ne odda v najen. - Šalita Greta §t 8, II. vrnta 8 1867 No Onpino h 8e Pr"da trgovina z mešanim lld U >Jlf3 Udll bit gom in z va< UMETNI ZOBJE Plcffibiracje »obov Izdiranje iob v hre~ vsake bolečine Dr.J.Cermak || ¥. Tusctier : iobozoravnik : | kcn«sšj. zabai tehni. TRST " ciic deil i C!»stirn3 3t 1 , IX n lastnik Z <• r k o. . vao opravo. — 1P66 I illftai 5J kavarna petsko'Proda Re1ka LJUUd^a RflVd! Ila prilika. Via Ale-MHH- dro Vittoria žt. 2 (Prfd predorom Montuz?a). 1831 Drnfl joj #5 papirja, gal nterije ae takoj radi i V JU J OI • • CS bolezni proda. Niz^a najemnina ee tralna le a. Via Molin h ve to 70. Žiberna (18S3 IfHaf 15 "H-"lin 9 zm< žuo slovea- II a l\ U ms j u skegA, nein5kflga jezika n strojepi-ji i3č?m za tukojSrji vstop. Ponudbe pod nZnnfr-lj» a" n« Inperutni oddplei Edinosti. 1882 m se po nizki reni hiša z 2 nadpji. 8 pro?torrv in klet, 2G0 kvad. m zemj Pri hiši pitna voda. Leo proator za gostilno a!i prodajalno je?tvin. Za obvestitev obrniti t-e jena Antona 5evi<*. ftv M. M ?eor ja št. 10 -. i • ua rilo! „PRi STARI ciRESKVi ' v ulici Belvedere štsv. I? se oči \z-vrstno pivo in vino, -"^g, i p m ee oc* a kavi'rnti - mlekarna I tO J CIII dobro upehana Cena po dogovora. Molin a vento 70 Ž berna. x862 Efcromuiv! 5dV*rht-ouo milo Je praue t amo z imenom Schicl" in v. znamko .Jele n". L *r v ■ '--'--■'■ grairofcnov, p'cSĆ in d:nge :== potre..ićine ■ ■ — i E. ZANETTI Trst, ulica Cttvana 4. >~ajb< Ije o krbjena zaloga d' žele. Izbera p'ošč: velikih, d o nih, <: ovanskih po 2 K komad. Vne iu^e ziamte z 20% < db tka. Krasni pmofoni p 18 ten Veliki poniktki preprodajalcem. K&Ulbgi zastonj. — Pcpravlj2x|e. 2>e Vecchi 8 L Skerl nasledniki A. FONDA Trst, ulica el 8osco št. 17, Trst 3 ~ " • ovsa kis«je in otrobe SE3TO pr-7€> vrst* p*» 7 K, Ov s 3jn po 17 K. Det lja po 7 50. Oarrokl ovea po 1» K. Ot obi ,Vil po 15 60 K. — Po ICO kilogramov na mulo zh ruzpro lsjo i: L g ,CDffe Goldoni Trst Pi&zza Carlo Goldoni št 2 Pijače naravne in prve ^rste. Časopisi in Un*tra«ijr. POSTUEŽBA TOČNA. Za obilni ol>i-k se natoj'.eje prp'rnć« T KANJ O M ARIH S F" K. Fmo m i Sežan ima svojo novo rtfodis-julnko v ar v trstu, uiic.i Vit cen 13 nasproti cerk.e Antona novera. ^ Vstkov. verižic ^ ..... Salvator lglesias y Comas "" Zamaški in španj^ki Suri lastnega pridelka. - Tovarna v San Feliu de Guixois (Španjfika). Zaloga ¥ Trstu, ulica Paduina fit. 3, Trst. TRŽAŠKI SLOUAHI 1 po rtizi. h opravilih, imaio r>ajlep»e in najpri-mer5:ej5e zbir»li*če v dobropr znuni - - " — I :: 3{ava?ni n ^ ic* ae nuha a oa trgu pre<- Xay)da. dum m" št. i, upibv nasproti res avracije „Balkun"*. V kavarni so poleg izvrstne «ave ua ra:poiaeo vsakovrstni likerji n razni slovenski, nemSlri in la$ki ćanniki in va boljSe ilu-