IVAN MATIČIČ:
Ob slovenski-laški narodni meji.
mt^^^^^k    ''° 'e ne^aJ ^et Pre^ vojno.  Naš slovenski  planinski polk
Ml^f^s^mP     ie ^^ na or°žnih vajah poleti na skrajni tedanji avstrijski-
wl/^&^S\      italijanski meji, nastanjen po naših primorskih trgih, vaseh,
wttl   Vh*   wi      hribih in brdih.  V divnolepi  Soški dolini, v Kanalu ob
ua     tfx\ ™    Soči, v Plavi, v Brdih, v Volčjem, v Tolminu, največjem
n/         ^-x   U    *r^u *e do'ine> ki ie štel Pred vojno nad tisoč prebivalcev
Ifl         /|O m    Slovencev, dalje v Kobaridu, v Livku, na Srednjem in v
\Ji?     j$SLw      skrajnem Breginju: na vsej črti od Gorice do Matajurja
^«8^*1*            so bile raztresene slovenske čete.
Bilo je lepo življenje v tem našem prekrasnem slovenskem kraju. Ne-štetokrat smo šli iz Kanala ali iz Plave čez 800 metrov visoko Korado na vaje v solnčna goriška Brda. S Korade je krasen razgled na vse strani. Ce se obrneš proti vzhodu, zazreš globoko pod seboj v dolini vijugasto modrozeleno Sočo, krasno in bistro hčer planin, ki ,,brdka v prirodni je lepoti, ki tako ljubo, glasno šumlja, čvrsto, krepko skaklja nam sred gora", kot jo opeva Simon Gregorčič. Ob Soči se vije bela cesta in tesno ob njej železniška proga. Vse tri črte se vijejo druga ob drugi v tesni kotlini, med njimi pa njive: koruza in ajda, kraj polja se ovija trta ob seči, v vrtovih gredice, med drevjem domovi, hiše, vasi. In vse to je naše! Tam daleč na levo v dolini so Volčje, Avče, Ročinj in Kanal, na desno Plave, Deskle, Solkan: zavedni slovenski trgi, vasi. Tam čez doiino je strmi Sa-botin, Sveta gora, Sveti Gabriel, bolj proti jugu Gorica; južno-zahodno goriška Brda, dalje zahodno se spušča tam daleč v ravnino in izgublja v megli vsa Beneška Slovenija . . .
S Korade smo delali vaje v skalnata, solnčna Brda: Medana, Kožana, Cerovo, Gluho Vrhovlje, Kožbana in dol k Idrijci na mejo: Mišček, Zapotok, Markiči, Britof. Pohlevne vasice, kjer prebiva krotko naše ljudstvo in ljubi svojo skalnato grudo in dom. Živi večinoma od vinoreje in sadjereje: zna-menito briško vino, smokve, črešnje, marelice in breskve, oljke pa murve. Vsa pota smo premerili v Brdih, vse skale oblazili, vse prehode čez potok Idrijco premotrili, vsa skrivališča iztaknili in se pripravljali za veliki odpor proti sovražniku. Vse domove smo obiskali in vse vasi in z dobrim ljudstvom delili bridke in vesele ure in dni. In če smo se kdaj vtihotapili čez Idrijco na ono stran, so nas tamošnji prebivalci ravno tako vzrado-ščeni pozdravili, ker onstran stare meje Idrijce prebivajo tudi še Slovenci, takoimenovani Beneški Slovenci ali Rezijani, ki so pred vojno mnogo kroš-
62
njarili v naših krajih kot jeklobrusci, steklorezci in popravljalci dežnikov. Doma se težko preživljajo, zakaj zemlja je v Italiji večinoma last bogatih grofov, kmetiško ljudstvo pa hlapčuje in tlačani. — Ce so nas pri našem prekoračenju zalotili laški karabinijeri, smo pa malo zarentačili, jim poka-zali zobe — in šli so kot zajci.
Lepo je bilo v Brdih. Razlegal se je vrisk in smeh; donela je peseni slovenska od sela do sela, čez polje in dol. V toplih nočeh pa so žgoleii slavci svoje miloglasne popevke v nizkem grmovju. Res, lepo je bilo v Brdih, in želim si zopet v te Ijube in drage kraje. —
Solkanski most.
Zadnje mesece pred vojno smo šli pa iz našega divnega Kanala po lepi beli cesti ob Soči skozi Avče na Ročinj in visoko v vas Srednje tik ob laški meji ob Idrijci. Tu smo ostali več tednov. Ljudje so nas imeli radi in so rekli, da se prav nič ne boje Lahov, dokler bo na meji toliko slovenskih fantov. Popevali smo naše mile pesmi, med njimi seveda naj-rajši Simona Gregorčiča ,,Eno devo le bom Ijubil" in ,,Za dom med bojni grom!" Gregorčičeve pesmi so tamošnjemu ljudstvu najljubše, ker je pesnik njihov rojak. Ob nedeljah so prišli ljudje od one strani meje k nam k maši in nas blagrovali, kako da je lepo pri nas, ko je vse slovensko ter nam ničesar ne manjka. Tam pod krutim Lahom pa nimajo nič slovenskih šol, čeravno so večinoma Slovenci,  namreč  Beneški Slovenci,  ki so nase-
63
ljeni po vseh vaseh do Čedada (sedaj Cividale) in prav do Vidma (laški Udine). Nad 30 tisoč jih je še, a nimajo pod Italijo prav nobene narodne svobode ne pravice. O njih poje naš nesmrtni Simon Gregorčič v pesmi ,,Na potujčeni zemlji":
Pozdravljam, solnčna te ravan, lci pred menoj si razprostrta, ti lepa si kot sen krasan, podoba rajskega si vrta.
Naš bil nekdaj je ves ta raj, očetom našim domovina; tuj narod tod se širi zdaj, naš raj je tujcev zdaj lastnina.
In zdaj zatrt je tod naš glas, in tuji krog zvene glasovi, tuj trg in grad, tuj ves je kras, oh, naši so samo — grobovi!
Iz Srednjega smo delali vaje na Mrzli vrh (1360 m), odkoder je krasen razgled po vsej naši zeleni in rodovitni Tolminski dolini. Na severni strani se dviga ostri Krn (2245 m), daleč tam za njim pa žari v višave naš velikan Triglav (2863 m), izpod katerega izvira naša bistra hči Soča, ki skaklja in šumlja izključno po slovenskih tleh: po grebenih in zasekah skozi gorske vasi Trento, dalje Koritnico blizu Bovca, mimo vasi Cezsočo, Zago, Serpe-nico, Trnovo in priskaklja in prišumlja do Kobarida. In tako teče počasi naprej in napaja rodovitno slovensko kotlino.
Ali pa smo kolovratili po grebenu Kolovrata in Ježe tik ob tedanji državni meji, odkoder se svet proti zahodu počasi spušča v ravnino in se tako odpre razgled po vsej Beneški Sloveniji.
S teh grebenov smo šli doli skozi vas Livek v Kobarid, najlepši slovenski. trg na Tolminskem, ki je naša kremenita narodna trdnjava. Od tu smo šli proti zahodu še kakih "deset kilometrov do naših zadnjih tolminskih postojank: Breginj in Logje b)izu Matajurja (1600 m). Ljudstvo v teh ob-mejnih krajih je narodno zavedno, a tudi pridno in skromno. Svet je skozinskoz hribovit in zaraditega je obdelovanje polja silno naporno. Gnoj morajo nositi na primer na hrbtu v strme bregove, ravno tako seno z bregov in vse druge pridelke, ker je vožnja nemogoča. A vkljub temu ljubijo svoj dom in svojo grudo.
Ko smo si dobro ogiedali tudi ob tej meji vse vojaške postojanke, smo odšli nazaj po lepi cesti skozi Kobarid proti Tolminu. Ob cesti tostran Kobarida je naša četa počivala. In tedaj smo zrli tja gor na prijazni holm, na ljubko vasico Vrsno, kjer je bil rojen in kjer počiva na pokopališču pri Sy. Lovrencu naš nepozabni ljubljenec Simon   Gregorčič.   Nehote smo
64
se spomnili njegove lepe pesmi ,,Vojaci na poti" in zapeli smo po svojem napevu:
Pomladni cvet odeva svet, tako cvetemo mi; pod nebom ptičev trop neStet, po cesti^gremo tni.
Zdaj ne boji nihče se nas, mi ne grozimo tod; pozdravlja mnog nas lep obraz, gredoče mimo tod.
Koj bomo pa oblak strašan ob uri hudi mi; sovražni roj bo pač koncan, z njim morda — tudi mi . . .
Kako dobro jo je pogodil naš veliki pesnik-prorok! Odkorakali   smo   dalje   po   vroči   cesti,   želeč si kmalu   zopet nazaj v Gregorčičev ,,planinski raj".
p—• ¦.    ¦¦«'pi-,¦   ¦ . ¦»•!     j ,-,.-.-¦ ¦'-¦f   r.»"TR t*~t-- ¦Tw^."%k*«irae?lisr3!'1 y~jSETjFggaMiiM|
f"-                                                                                                                                                                                                                      "   'J5
I
Tolmin, v ozadju Mrzli vrh in Krn.
A nismo se vrnili več . . . Nekaj težkega nam je leglo v srce. Zaslutili smo, da se bliža velikansko gorje in trpljenje.
In mesec dni nato se je vnela velika svetovna vojna. In ko se je o Binkoštih   1915   pridružila tej vojni  tudi   Italija,   tedaj   je  padlo  na te ob-
65
mejne naše kraje gorje in razdejanje. Zaplakalo je zbegano ljudstvo v brez-mejni togi in boli in prestrašeno bežalo s svojih ogroženih domov na vse strani, največ v begunska taborišča na Stajersko, a svojo grudo in svoj dom prepustilo vojnim vihram, ki so pričele neusmiljeno besneti po teh krajih. Grabežljivi sovražnik je že takoj prve dni prestopil meje in brez boja zasedel Breginj, Kobarid, Livek, Kolovrat, Srednje in skoro vsa Brda. Dalje pa ni mogel, ker je zadel na naš odpor. Na višini pri Sv. Mariji pred izpraznjeno vasjo Volčje se je utrdil naš baialjon, in na desno je šla bojna črta preko mostu čez Sočo za Tolminom na Mrzli vrh in dalje na Krn. Sovražnik nas je najprvo obstreljeval z Ježe in s Kolovrata, potem pa je pričel besno naskakovati naše vrste. In gledali smo strašno razdejanje tega planinskega raja, ki se je izpreminjal v grozo in pekel. Kako nam je bilo bridko, ko smo morali siliti iz Volč zadnje prebivalce, ki so bili že v smrtni
Kobarid, kraj ,,italijanske zmage pri Caporetu".
nevarnosti. Granate so že treskale v vas, zvonik je bil že porušen. Neki starček se je skril v klet in ni hotel od doma, rekoč, da ga ljubi in da rajši umrje. — Cviljenje prašičev, tuljenje živine, zavijanje psov se je mešalo z rjovenjem topov — tako je pojemalo življenje ob Soči. V plamenu je bila vsa ta divna Soška dolina, solnčna Brda razteptana, okrvavljen Gregor-čičev grob in okrvavljena bistra Soča . . . Kri naša jo pojila je, sovražna jo kalila je. Devetindvajset mesecev je sovražnik zaman naskakoval naše vrste,   nazadnje pa mu je   bil   prizadejan   koncem   oktobra 1917 ravno na
66
tem   kraju   najhujši   udarec — in bežati je   moral daleč v Italijo, odkoder je prišel.
In tedaj so se počasi pričeli vračati naši begunci na svoje porušene in požgane domove. Pričeli so jih popravljati, in okrvavljena Soča se je počasi zopet bistrila. A priplazil se je grabežljivi sovrag iznova in z belo zastavo v krempljih brez boja zopet zasedel te naše kraje in se kot črv zajedel daleč v našo zemljo in jo oskrunil s svojo nečisto roko . . .
In zopet je padlo na te kraje novo, še hujše gorje in trpljenje. Zapla-kalo je to ubogo naše ljudstvo v neizmerni bolesti ob kruti zavesti, da se je zgrnila nad njim črna sužnost. Poprej štiri leta pregnanci brez doma, zdaj tožni robovi brez svobode! —
m V srcih nam plamti silni ogenj hrepenenja po tej naši zasužnjeni grudi, po Gregorčiču in po njegovem zasužnjenem rojstnem kraju in grobu. V trpljenju vzrasli, preizkušeni v ognju, ponižani, razžaljeni, osleparjeni, z doma pregnani, osvete željni . . . Hrepenenje nas žene nazaj v planinski raj, do trpečih src bratov, mater, otrok, ki poznajo le jok in bol, a nič dobrot; ljubezen do teh pohlevnih brd nas žene, do teh razdejanih domov, kjer živi naš narod zaničevan, a narod žilav, jeklen in ponosen, vreden življenja, vreden vstajenja!
Temnomodra Soča dere zdaj trudna in počasna, žalostna in tožna kot ogromna solza skozi te zasužnjene kraje ... A tedaj, ko se približa dan osvete in vstajenja našega, ko nas bo klical pod prapor naš kralj, tedaj stopi naša Soča srdita čez branove ter tujce, zemlje lačne, potopi na dno razpenjenih valov! . . .