Leto V., ste v. 292
Uubltana, nedelja, 14. aecemDra 1924
Poštnina pav5aIWam
Cena 3 Ptnj
Izhaja ob A zjutraj.
Stane mesečno 20-— Din n inozemstvo 30-— s neobvezno
Dglaai po tarifo.
Uredništvo:
iliiio&ieevs cesta št 16fL Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Opravn!štyoi
LJnblJana, Prešernom ni. št M. Telet št
Podružnlelf Maribor. Barvarska nL f^ Celje, Aleksandrova V
Račun pri poštn. čeko*, aavodu štev. 11.842, %
LJubljana, 13. decembra.
SLS bi zopet rada zavedla slovensko ljudstvo v zmoto, ker ve, da more ribariti le še v kalnem. Na zadnjim zboru zaupnikov SLS v Celju je dr. Korošec vrgel v javnost kot glavno parolo geslo, da naj vsi Slovenci greti o voSJt SLS — radi — Slovenstva, ki ga bo reševala in rešila — politikuječa ! loš Savčič svojim volilcem resav.skega in
Bavidbvicevci	armada proti moskovski diktaturi
MILOŠ SAVČIČ, EDEN NAJUGLEDNEJŠIH ČLANOV DAVIDOVIČEVE SKUPINE IZSTOPA IZ STRANKE IN ODKLANJA KANDIDATURO. — OSTRA OBSODBA NEDOSLEDNE DAVIDOVIČEVE POLITIKE Beograd, 13. decembra, p. Danes j; izda! poslanec Davidovičeve stranke Mi
duhovščina!
Dr. Korošec je porinil avtonomijo v ropotarnico, toda njegova nova volilna parola o slovenskem" občinstvu ni nič manj goljufiva, kakor so bile pre-varantske avtenomistične obljube. Glavna razlika med današnjim m prejšnjim geslom leži v tem, da je bila lani vojna klerikalcev ofenzivna, letos pa je defenzivna. Avtonomija je potegnila in vlekia, dokler ni ljudstvo izpre gledalo, da se ni borilo za svoje interese, pač pa za osebne koristi klerikalnih kolovodij, za ozko kliko. Zastran Slovenstva, jo treba ljudstvu samo per-Instrirati dejstva in preteklost klerikalne stranke, da vsak Slovenec z mirnim preudarkom prizna, da je SLS poslednja v Sloveniji, ki sme nastopati kot zašCitniea Slovenstva in varuhinja slovenskega naroda. Z najnovejšim slepilom pa klerikalci tudi zato ne bodo uspeli, ker gre pri sedanjih volitvah v resnici za vse kaj druzega ko za vprašanja., ki jih klerikalci natve-aajo Slovencem. Dr. Korošec je moral v Celju svojim zaupnikom priznati, da se nahaja naša država v težkem gospodarskem položaju, radi česar so prav vsi stanovi, razun državnih tatov in velekapitalistov. nezadovoljni. Nezadovoljstvo ni samo v Sloveniji, marveč je pojav, ki ga najdemo danes po vseh krajih Jugoslavije. Iz slabega gospodarstva in iz neurejenosti razmer izvirajoče nezadovoljstvo je treba torej odpraviti po vsej državi, kakor je treba splošno bolezen lečiti tako. da ozdravi celoten organizem. In baš za to snločno zdravljenje gre pri bodočih volitvah.
Sest let že obstoja Jugoslavija, a Sest let dragocenega časa so potra'ili
despotovškega src-aa v uioravskem okrožju obširen proglas, v katerem pravi, da
je bil lani izvoljen za narodnega poslanca rošec
I, - - -
RAZBURJENJE RADI ODSTAVITVE TROCKEGA. — NARAŠČAJOČ ODPOH
PROTI SAMOVOLJI MOSKOVSKEGA TRIUMVIRATA. Riga, 13. decembra. 6. Odstavitev j prišlo do hudih spopadov med njiin to .Trockega od vrhovnega poveljstva Žinovjevom. (O historijatu Trockega Med tem pa zanika poslanec Predavec, rde{e armade ^ v vgej v0jski povzro-' odstavitve objavljamo v današnji št*, da bi se hrvatski narod kdaj odrekel re- ži,a vaIiko razburjenje. Vse vesti so- ; v-lki na 8. strani instruktiven članek,, publmanski ideji. Kljub temu je ostala glaša:0 v ten3i da veiika večina rdeče i temelječ na avtentičnih virih. Na člar demokratska stranka v bloku v^upanju, v0jske ae bo irpeja diktatorična odsta-jnek ojK)zarjamo čitatelje. Ured.)
' Moskva, 13. decembra, j. Ljudski komisar za narodno zdravje sporoža, da je Trockij <>prista!» na svet zdravnikov ter bo prihodnje dni odšel aa iug.
da se
e ohrani edinstvo drŽave.JRadič, Ko- y|tve svowa po?niamega s ta Spaho pa uista dA.!a svojih po!oienost nap£rj«ia p.
zdravstvenih oziiov odstavljen«, je i
šefa. Neraz-
_________ __,_____proti celokup-
v smislu sklepa glavnega kongresa z na-, obljub. Edino gospod Lovrekovič se jo nennl <j:rektori-"n v Moskvi in zlasti logo, da ščiti vidovdansko ustavo. Demo- odcepil od Radiča. Vrše st neprestano t, Z;novje'vu' Na seji ljudskih komi-kratska stranka se je postavila na sta- nepravilnosti in celo krivice, ki utegnejo 3ar:ev na kateri »e bil Trockij «iz
lišče, da more sodelovati z onimi skupi-; imeti ia državo usodepolne posledice.	___:«. '__—_
nami, ki so za narodno in državno edin-1 q Savčič nadaljuje v svojem poglasu: stvo in za monarhijo. Ta njen program se ■ postopanje nrvakov demokratske stranke doslej še ni izpremc-nil. V nasprotju z'zadnje čase' ko hočejo sknpno nastopiti odložitvijo strankinega kongresa se je' pri T0litvah s Turki, Madžari, ■ Nemci, jela demokratska stranka družiti s skupi-; Amavti in dragimi avtonomisti, federa-nami, ki niso za ustavo, ki so celo proti |istj ;n defetisti. in naposled izjave prva-njej, t. j. s strankami dr. Korošca, dok-, kov. npSe 8tranke zadnjih dni, da hoče
tor Spaha in Radiča. Te tri stranke tvo-: gtranka popustiti, ker hoče vse to rijo federalistični blok in ne prikrivajo, j storiti tudi Radič in da je deloma to že da hočejo urediti državo na federalistični j res storil, in da smo za ureditev naše podlagi, t. j. da jo hočejo razbiti na po-; države na federalistični podlagi, — ese samezne pokrajine. Ustanoviti hočejo po- (to me sili. da javno izjavim, da *e s ta-sebne pokrajine iz Bosne in Hercegovi- |<im postopanjem ln takim delovanjem ne ue iz Hrvatske in Dalmacije, U Vojvod!- morem strinjati in re morem ostati dalje ne. iz Slovenije. Iz Črne gore itd. Demo-1 v stranki, ki ni prelomila z Radičem In bratski program ne dopušča sodelovanja ki zanemara svoj program. Pot. po ka-i onimi strankami, ki ne priznavajo edin- teri hodi demokratska stranka, je megle-stva države in naroda. Navzlic temu je na in vodi k crpitri edinstvene narodne sklenil demokratski klub sodelovanje s države. za katero se je naš narod sedem federalističnim blokom.	j let horil in zanjo žrtvoval toliko krvi in
Miloš Savčič odkritosrčno želi spora-, življenj, zum s Hrvati in Slovenci. Da rnore priti j Na poslednjih konferencah dne 10. Jn do dela in do reda, je osta! v klubu tudi it. t. m. ste me zopet izvolili za kandi-še potem, ko Be je začela stranka bralili data. 7..i! mi pa je. da ne morom »prejeti z gori omenjenimi skupinami, ker je te kanddature. ker izstopam iz kluha vodstvo stranke obljubljalo, da se bo do- demokratske stranke in ker bom r bodoče segel sporazum, da se država ne bo rqz- J sodeloval s politično skupino samostoj-bila na pokrajine in da Srbija ne bO:nih demokratov, ki so ostali 7ve*ti svoje-prišla v položaj, da bodo njene meje mu proernmti v zaSčiti vidovdaske nsta-Drlna, Sava in Donava. Od zaveznikov j narodneera in državnega edinstva in je vedno pričakoval, da bodo odnehali monarhije. Ako bi drugače postopal, ne od svojih pretiranih žalitev in nesprejem- bi mojrel te;ra zasrovarati pred svojo Ijivih idej. To se pa ni zgodilo; nasprot- vestjo in pred svojimi številnimi oseha-no, vsaka teh skupin je celo javno zače-' mi. priinte"i in prisfaSi stranke. Meni je la propagirati cepitev kraljevine. Radič tudi sedaj država še vedno draža kot je razlagal svojim volilcem. da mora po- mandat narodnega poslanca. Prepuščam
srojim pri-ateljem. da se o tem n ve ri:o.
Beograd. 13. decembra, p. Proglas g. Milcša Savčiča na volilce ;; povzročil
narodni poslanci v" brezplodnih medse- j3tati hrvaiski narod svoboden in da mo-bojnih bojih: medtem pa sta država in j ra dobit' sv°i° neodvisnost, svojo suve-
Ijudstvo zaostajala v napredku ter pro-Meno republiko, ki naj obseca Hrvatsko.	.... ............
padala na vseh koncih. Da so Hrvati Slavonijo, Srem. Bosno, Medjimurje. Voj-' nocoj v Beogtaou velikansko senzacijo, in Slovenci takoj po prevratu pokazali I vodino in Slovenijo. Dasi je bil Radič v ker je ta prsklamaclia nabolišl dokaz, da so iskreni in pošteni patrijoti in da j bloku, je imel govore, v katerih je žalil da je Davidovičeva stranka pred razpa-bi vseh šest let postavili parlamentarni poniževal Srbe. Pravil je. da se mora dom. Za iutri dopoidne te sklicana okrož-
idruziti z Madžari, Nemci, Turki ln Ar-. na konferenca demokratske stranke, ki oovti in da mora naučiti Srbe pameti, ima določiti nosilca liste za beograjsko O. Davidovič je na vseh konfereca\ okrožje. Dosedanji kandidat je Vaso ko bilo vse drugače, v boljšem. A ' nadaljuje g. Savčič. izjavljal, da je Radič Ognjanovič. ki pa je nocoj izdal proglas
mandatarji vseh treh plemen svoje najboljše 'dle nesebično, požrtvovalno v službo naroda in države, bi danes lah-
zadnje mesece, ko je takozvana spo-razumačka koalicija federalistov in avtonomistov, dobila v roke vlado in vso oblast, da napravi v državi red in blagostanje, se je na nedvoumen način izkazalo, da so bile vse njihove obljube in vse njihove be.-ede o »sporazumu®, o ^pravičnosti* in «po?tenosti> le slepilo, gola pre t veta za ustvaritev ke večjih zmešnjav in šo večjega nezadovoljstva v državi.
priznal narodno-državno edinstvo in mo- proti Davidoviču In pozivlje prijatel.e, narhijo in da se je odrekel federaciji.1 naj ne sredo na zborovanje.
Radikali v mariborskem okro?.ru se pridružilo Narodnemu Moku
V BEOGRADU DOSEŽEN POPOLN SPORAZUM. — NAVODILA RADIKALNIM ORGANIZACIJAM MARIBORSKE OBLASTI.
Velike težkoce v reševanju nemške krize
STRESEMANN SE BRANI MANDATA ZA SESTAVO VLADE. — SOCIJALISTI NAPOVEDUJEJO NAJOSTREJŠO OPOZICIJO.
Berlin, 13. decembra, v. V poučenih krogih menijo, da bo najprej poverjen s sestavo vlade predsednik nemške ;jud» ske stranke dr. Strescmann. Vlada je trdno odločena v pondeljek predložiti demisijo. Dr. Stresemann je obolel na španski bolezni in treba bo najmanj S dni. da okreva. »Berliner Tageblatt» pa meni. da se je dr. Stresemann javil bob nega le radi tega, da izbegne nalogu za sestavo vlade, ker ve, da se poskus se= stave vlade na podlagi koalicije desnice nc bo posrečiL Obstoji bojazen, da se bo vladna kriza zavlekla še za cel teden.
Berlin, 13. decembra, s. Pri današnjem sprejemu voditeljev socialnih demokrat tov pri državnem kancclarju dr. Marxu so ti izjavili, da morejo izid volitev tol« [Tlačiti le tako, da pomenijo odstranitev
dosedanje državne politike in zlasti zu» name politike tn da pride zaradi tega v poštev razširjenje vlade edino le proti levi. \ko pa bi se k ub temu sestavila desničarska vlada, bi socialni d>^mokratl stopili v najstrožjo opozicijo, ki jo bo« do vodili s vsemi sredstvi, ker bi sma« trali tako vlado za resno ogrožanje živ« Ijenskih Interesov Nemčije. Listi raču> najo z gotovostjo s tem, da bo državna vlada demisionirala v pondeljek.
NEMŠKONACIJONALNI KANDIDAT ZA PREDSEDSTVO REPUBLIKE.
Berlin, 13. decembra, a. »Germanla* ioznava, da namerava neanSka ljudska stranka postaviti dr. Jarresa kot kandidata za mesto državnega predsednik*
Diplomatska konferenca v Parizu
OBISKA ZUNANJIH MINISTROV DR. NINČIČA IN AUSTEN CHAMBERLAINA
Pariz, 13. decembra, sj. Jugoslovanski zunanii minister dr. Ninčič je dospel nocoj v Pariz. Imel bo razgovor z ministrskim predsednikom Herriotom. S francosko vlado bo uredil vse potrebno za priprave za oficijtlni poset kralja Aleksandra v Parizu, ki se bo vršil spomladi Razven tega bo nada! eval pogajanja, ki so se pričela pod Poincarejcvo vlado. Oba ministra bosia proučila razna vprašanja, ki skupno interesirajo obe državi. Skušala bosta rešiti ta vprašanja v duhu tesnega sodelovanja za ohranitev miru v Srednji Evropi in na Balkanu.
Pariz, 13. decembra. J. Angleški zunanji minister Chambetlain Je danes popol-
dne dospel na svojem povratku iz Rima v Pariz. Z ozirom na bolezen Herrlota je moral čopasti sestanek med obema državnikoma. V razgovoru z zastopnikom Herriota je Chamberlain razpravljal zlasti o dveh vprašanjih: 1. o izpraznitvi kolinske ccne ln 2. o poročilu itiedzavez-niške vojaške kontrolne komisije o razorožitvi v NcmčijL Razgovor je trajal približno eno uro.
HERRIOTOVA BOLEZEN.
Pariz, 13. decembra, s. Zdravstveno
stanje ministrskega predsednika Herriota je zadovoljivo. Mrzlica je ponehala, vendar pa ima bolnik še piecej&jG bolečine.
Beograd, 13. decembra, p. Popoldne ie dalj časa razpravljal minister za šume
Danes vse vidi m vse futi da mo- in ^ dr ?erjav s predsednikom zhors rajo te volttve odločiti, ali naj se tudi niee jovanovičem 0 vo:i!nem sporazumu, v naši d travi začnejo redne razmere, Ljubo Jovanoviča sta posetiIa d!lnes Mi-a!S pa naj ljudstvo že narrej gleda kn Lenarčie in dr. Karel Koderman iz brezvestnost parlamenta ter še naprej mariborske oblasti in sta se posvetovala trpi da radi njega jironade vse. _ I z njim 0 skupnem nast radikaIov in
Ustvarila se je narodna koabe,.ia bi! samostojnih demokratov pri volitvah v s! je postavila za SVOJO naloro, da dobi mariborskem okrožju. Dr. Žerjav je po« v bodočem narlamentu tako večino, tem tonferiral z ministrskim predsedni. da se bo lahko nemoteno posvetila oo- koia paši(;em. o sodelovanju samostoj. zitivnemu de>u za gosncdarski. soci talni In kulturni nanredek države ter vsega njenega Sj"dstva. Proti tej koaliciji gredo v obupen boj vsi oni. ki ne marajo krepke, mojne in zadovoljne Jugoslavije. Proti narodni koaliciji se Jio-čejo boriti oni. ki jim je vseeno, ali
nih demokratov in radikalov pri volit, vah v mariborskem okrožju se je dose<
gel popoln sporazum. Izvrševalni odbor radikalne stranke je poslal danes vsem radikalnim organizacijam v mariborskem okrožiu navodila, naj se sporazumejo s tamošniim nosilcem liste dr. Pivkom glede okrajnih kandidatov v tej oblasti. Jutri imajo radikali v Mariboru zboro«
Zaključek rimskega zasedanja Zveze narodov
Rim, 13. decembra, s. Danes dopoldne ob I!, se je vršila sklepna seja Sveta Zveze narodov. Med drugim ie bilo odobreno poročilo, glede mednarodnega Instituta v Parizu za duševno sodelovanje. Predlogi Italijanske vlade za ustanovitev mednarodnega instituta za izenačenje privatnega prava so bili sprejeti.
Thomas o boljleviški propagandi
Coolidge napoveduje novo razorožitveno konferenco
Newyork, 13. decembra, v. *Daily Te« legrapht javila iz Washingtona: Predsednik Coolidge je sporočil, da namerava prihodnje poletje sklicati razorožitveno konferenco.
Obsedno stanje v Albaniji
Tirana, 13. decembra, p. Povodom re-
Pariz, 13. decembra, v. Albert Thomas volucije v Albaniji v letošnjem maju je
: 1 -	t .r,/. »	ri/itnli Ah^Oilnrt
se je vrnil s svojega studijskega potova-
vanie.
n, katerem bodo razpravljali o ! "ia f,° Balkanu. Zastopnikom listov Je
*	i t o<-ll rii i o Ho kiimnnicfi no l<o kanil
svojih zahtevah g'ede srezkih kandidatov
Neveljavnost klerikalne kandidatske liste
Beograd, 13. decembra, p. Ljubljan-
ima ljudstvo vsakdanji kruh ali ne. So sko sodišče je potrdilo kandidatno lito brezvestni demasozi. ki špekitli- sto dr. Korošca, dasi za to ni imelo rajo !e na instinkte Hudskih množic, ki pravice, ker mora po zakonu državni radi svojih strankarskih ali osebnih in- ] odbor poprej določiti volišča in je v teresov, radi svoje nesposobnosti za to svrho predviden gotov rok. "Notra-ustvnrjanie dobrin, le gledajo, kako bi ' nji minister Maksimovič je nocoj izja-razdlrall in uničevali, ker menijo, ds vil vašemu dopisniku, da postopanje bodo na ta način najlažje prišli na svoj ljubljanskega sodišča ni zakonito. Tudi račun.	I predsednik narodne skupščine Jovanc-
Med nepriiatelii narodnega bloka so vid je izjavil, da postopanje IjuUjnn-predvsem vsi tisti elementi, ki naše; skega sodišča ni zakoni.o in aa zato države ne marajo in je nikdar ljubili potrditev klerikalne kandidatne liste niso. V tej marogasti družbi so zato ao m<jre biti veljavna.
Turki. Nemci. Madžari prav tako, ka-!	...... "	iiiihih.iiiihmM
kor radičevci in klerikalci, ki so vsi |
tudi ž? z dejanji potrdili, da nočejo v.devnih Slovencih. Čim več slovenskih'meniti, ako mu že parkrat ni rodilo državi mira in nanredka,	poslancev bo etala Slovenija nacijonal-1 sadu. Sedaj je čas, da vrže slovensko
Da bo naciionalni blok zmaga!, o ne mu bloku, tem večji in tem lepši | ljudstvo klerikalno seme na gnojišče, tem danes sploh ni dvoma več. Treba bodo uspehi, ki jih bo mogla dati naša ! pa da p ose je slovensko njivo s seme-pa je, da ho zmaga sllajna in da bo delegacija Slovencem. Ce ie dr. Žerjav nom, ki se je izkazalo rodovitno in ki niesova absolutna večina v skupščini že dosedaj dosegel za Slovence mnogo ima najboljše izglede za krasne sado-
Kraljevska dvojica v Skopi j «i
Skoplje, 13. decembra, p. Dopoldne Je bila slovesna služba božja v mctropoliji povodom krstne slave vladarjeve, ki praznuje danes svojega gedovnika Sv. Andreja. Ob II. dopoldne se je vršilo svečano sekanje kolača, ki ga je opravil me-tropolit Varnara. Nato si je kralj ogledal cerkev Sv. Spasa in slavno džamijo sultana Murada. Ob 1. je bil svečan obed, ki ga je priredil kralj zastopnikom oblasti in meščanstva. Popoldne sta se odpe-1 ala kralj in kraljica v okolico Skopija i in potem proti Velcsu.
tako močna, da bo rovarje in hnškače j več kakor v*i klerikalni poslanci, bo popolnoma onemogočila pri njihovem v bodoče lahko dc?egel vse, kar ja brezvestnem razdiralnem početju. V potrebno, da bodo vsi Slovenci zado-Sloveniii pa gre še posebej za to. da voljni in srečni.
bodo Slovenci v nncijonalnem bloku j Slovenci so bili dovolj tepeni. ker so ker najkrepkej*e rnstooani. Z enim pri lanskih volitvah 8 tako vnemo me-podanc-m n" dajo za Slovenoe de- tali volilne kroglice v klerikalne škatlah" fti<leti. Jtotudi je bil dr. Žerjav le; neizmerna škoda bi bila. ?ko bi pri mofcm dovolt. da j« nsmnl 21 titrrov ter teh volitvah svoje napake ne popra-ama^al .« svuio nolilika nn vseh uvi-1 vili. Vsak kmet vi. da treba seme ore.
ve. Zato pa vsi, ki ljubimo Slovence, vsi, ki hočemo, da bodo Slovenci v edinstveni Jugoslaviji z brati Srbi in Hrvati srečnejši, kakor so bili dosedaj, vsi se oklcnimo gesla: Na delo med ljudstvo, da bo v narodnem bloku kar največ slovenskih poslancev! Kdor je Slovenec, ne sme in ne bo volil klerikalcev!
Izjavil, da delajo komunisti na Balkanu zelo živahno propagando. Treba je, je dejal Thomas, ustanoviti v Jugoslaviji, kjer so simpatije za Francijo zelo velike, trgovske družbe, da bi se tudi na tak način utrdile medsebojne simpatije.
JOFFE NE BO DELAL KOMUNISTIČNE PROPAGANDEl Moskva, 13. deccmbra. s. Joife, kl je bil kakor znano imenovan za sovjetskega poslanika na Dunaju, je pred svojim odhodom izjavil uredniku ruske brzojavne agenture, da so vesti nekaterih brzojavnih agentur, da pomeni njegovo imenovanje razšir.enje propagande v balkanskih državah, hudobno in nesmiselno obrekovanje. (Tako pač zatrjujejo v javnosti vsi sovjetski diplomati, praksa pa je pokazala. da se smatrajo vsi ruski poslaniki v prvi vrsti za zaščitnike komunizma v državah, kjer fungirajo kot poslaniki. Ured.)
KONFERENCA ZAVEZNIŠKIH FL
NANCNIH MINISTROV. Pariz, 13. decembra, s. Konferenca za« vezniških finančnih ministrov se bo se> stala dne 6. januarja v Parizu.
BOLGARIJA PROTESTIRA PROTI RAZDELITVI TURŠKIH DOLGOV. Sofija, 13. decembra, s. Kakor javlja« jo Usti, je včerajšnji ministrski svet sk!o nil protestirati proti sklepu komisije za razdelitev otomanskega dolga med bab ksnske države, ker smatra del. ki je od ! Dunaj 333.000, Budimpešta G45.GG0, Praga tega dolga določen za Bolgarijo kot orc> 1S5.25.
tiran in aenravičen.	\ \EW-YOKK: Beograd 150, Pariz 508.
bilo proglašeno v tej deželi obsedno stanje, ki se je pa začelo še!e sedaj izvajati. Sodišče je sedaj obsodilo na smrt bivšega ministrskega predsednika Abme-da bega Zogo in ministre: Vrionija, Sef-keta bega Vrlacija in Mišida Libolods. Njihovo premoženje je zaplenjeno. Z njim se bodo krile škode, ki jih je povzročila revolucija, ostanek pa gre v državno bla-ga:no.
Ohrid, 13. decembra, p. Kakor poioč-v jo iz Pogradca, je ondi proglašeno obsedno 9tanje. Poslednje revolucionarno gibanje smatrajo splošno kot posledico akciie Ibrahima Bačaja in drugih voditeljev kačakov. Iz okolice Korče prihai-jajo resti o večjih nemirih in vstajah.
UKAZ O NAPREDOVANJU OFICIR* JEV.
Beograd, 13. dccembra. p. Povodom rojstnega dno kralja Aleksandra izide večji ukaz. s katerim napreduje večje število aktivnih in rezervnih častnikov.
SAVA SE VEDNO NARAŠČA
Beograd, 13. decembra, r. Sava je zad* nje tri dni narastla za 1.20 m jn raste --vedno.
CURIH: Beograd 7.75, New-York 516.75, London '24.23, Pariz 27.62, Milan 22.25, Praga 15.575, Budimpešta 0.0070, Bukarešta 2.58, Soiija 3.75, Dunaj 0.007280.
LONDON: Beograd 312, Milau 106.70.
Milan 43L12. Praca U	St.
•JUTRO. gt. 292
■ in i 5
2
Nedelja, 14.XII.1924
Celjski občinski svet
IZVOLITEV IN KONSTITUIRANJE ODSEKOV. — NEMCI ČISTO IZLOČENI
IZ UliČINSKE UPRAVE.
Celje, 13. deceuibra.
Da.no«. ob pol 18., so ;e vršila prva red-6a seja novega celjskega občinskega greta, da se izvolijo odseki, biieuoin Narodnega bloka je predlagal dr. Kalan po predlogu magistrata, da naj se reducira Atevilo odsekov na C, da se tako omogoči njihovo red ne; še poslovanje, ker ne Ihj preveč občinskih odl»ornikov zaposlenih po raznih odsekih. Piedlog je Lil sprejet soglasno. Dr. Kalan je nato predlagal tudi število članstva v poRa* meznili odsekih ter zastopstvo Narodnega bloka in ostalih opozicijonalnih klubov. Pri tem se je toplo zavzemal za nemška odbornika, ki pri odsekih nista prišla v poštev, socialist Koren, najbrže iz hvaležnosti, da so celjski Nemci pri zadnjih volitvah s silnim terorjem naravnost de-cimirnli socijnliftične vrste. Tudi dr. Ogrizek je kot šef bivšega nemSkutarske-ga gospodarsko . socialnega bloka izrazil željo, da bi prišla tudi oba Nemca, ki pa se nista niti oglasila, v pošlev pri odsekih, ni pa bil toliko kulanteii. da bi jima v zalivalo za njihove glasove odstopil sam kak mandat.
Nato so bili izvoljeni v posamezne odseke sledeči odlmrniki:
Finančno . gospodarski (10 člano?): Narodni blok 8. SIJ* 2 in sicer: dr. Rožič. Lesničar. Mra vijak in Ilavnihar (.11 iS); Ferent in Pire (NSS); Leskovšek in dr. Boričar (NRS); 7.Umor in Jutiifi (SI.S).
Občinska podjetja (elektrarna, plinarna. klavnica. vodovod) 9 članov: Narodni blok 7. socialisti 1. SI.S I in sicer: dr. Kalan. Relipk. Sirec in Vranjnk (JDS): Ouliec in Kave (NSS): Leskovšek CNIiS). Koren Fran (sne.) in Šviga (SLS).
Personalno - pravni 17 članov): Narodni blok 6. SLS I in sicer: dr. Kalan. Mrav-
liak. Vranjek (.IDS); dr. Dobovitek in Kave (NSS); dr. Goriiar (NllS) ia dr.
Ogrizek (SLS).
gotski In zdravstveni (kopališče, pogrebni zavod in pokopališče) 8 članov in sicer: Narodni blok 6, socijnlisti 1 in
SLS 1: Bizjak, Prekoršek, Siree (JDS): dr. Dobovišek in Pilko (NSS); Marči« (NRS), Koren Fran (soc.) in Posavec
Stavlnnl (7): Narodni blok 6. SLS 1 In sicer dr. Božič. Prekoršek in Stropi MDS): dr. Dohovišek in Ferent (NSS); Marčič (NRS) in Šviga (SLS).
Obrtni (7): Narodni blok 6. SLS 1 In sicer: Lesničar. Majd ič In Ravnihar MDS): Oobee in Koren Anton (NSS); Se-Iišek (NRS) in 7.nmer (SLS).
V reklamactjskj odsek, kateremu pred-sodire župan oziroma podžupan, sta bila izvol:ena še dr. Kalan (JDS) in Šviga (P!.«).
Takoj nato so Re odspki konstituirali in izvolili sledeče predsednike in referente: Personalno - pravni: predsednik in referent za persona'n« stvari prof. Mr.iv-Ifcik. za pravne zadeve dr. Kalan. Občinska podietja: predsednik Rebek. referent ra elektrarno dr. Kalan. za plinarno Hebek: 73 klni-nico Onhec. za vodovod r.eskovšpk. Finančni odsek: predsednik dr. Pož'č. ki je obenem referent za finančne zadeve, za gospodarske pa Lesničar. Šolski odsek: predsednik in refe-ferent za r.d-avstvene zadeve «!r. Dohovi-ferent za zdravstvene zadeve dr. Dobov-5ek. 7,a kopališče Siree. 7n pogrebni od Mnrč:č. za pokopališče R'zjak. Stavbni od*ek: predsednik in referent dr. D-bovi-5ek. Obrtni odsek: predsednik ?elišek. referent za tržne stvari Lesničar, za obrtne l,esn;čnr.
Sekn za trud In požrtvovalnost pri dosedanjem vestnem vodstvu mestnega gospo* darstva. pozval mestni svet k harmoničnemu delovanju za procvit ptujskega mesta ter napovedal prihodnjo seo za torek, da se Izvolijo pododsekl. nakar se prihodnjo soboto vrši prva redna seja s takojšnjim započetkom razprave o mestnem proračunu.
Sledila je slovesna zaobljuba podžupana Blažeka. s Čemer ie bila slavnostna seja zaključena.
vrabec na strehi. pač pa sami skušajo «puntati hrvatsko seljaSIvo proti Radiču, ki jim je z dr. Korosčevo privolitvijo iz-podnesel tla pod noga m L Leto« jib izpod-naia dr. KoroJcu samemu.
-f Kakršen si lopov sam, taka sodii • dragih. VčerajSnji »Slovenec* poroča iz Beograda o sklepih vlade ter o obvestilu finančnega ministra, da dobi država decembra na račun reparacij 3.038000 zlatih mark. ki se razdeie na poedina ministrstva. »Slovenec* poroča pri tem ludi tole: cOd vsote za ministrstvo za Sume in rude ne bosta imela država in ljudstvo nobene koristi, ampak se bo porabilo v agitacijske »vrhe samostojnih demokratov v Sloveniji*. — »Slovenec* f*vti take Ho
Politične beležke
-f Zbor zaupnikov JDS v Ljnbljani.
Sinoči se je vršil v dvorani <Kazine» pod predsedstvom dr. Dinka Puca zbor ljubljanskih zaupnikov JDS, na katerem je poslevodeči predsednik JDS poročal o politični situaciji ter o kandidaturah nacionalnega bloka. Na živahni debati, katere so se udvle7.il« zastopnki vseh stanov, je bil soglasno postavljen za nosilca liste v Ljubljani g. Ivan Mohorie, tajnik »Trgovsko obrtne zbornice« v Ljubljani. Zbor zaupnikov je Izrazil enodušno mnenje. da naj bo poleg nos Ica liste nacio- j obsežnim pismom Iz »fnoremstva.. Iz tialntga bloka v ljubljansko-novomeškem j .Ženeve. ali po domače: iz Prpičeve ko-okraju dr. Žerjava ter pole? nosilca liste ' rupclonlstične palače. Obravnava kniico v celjsko-mariborskcm okraju dr. l.jude- ! ameriškega publicista Hermana fiernstei-vita Pivka, v Ljubljani nosilec liste go- na (kako Macoglasno!) o .Velikanih na-spodarski strokovnjak, čegar kvalifikacije jamčijo, da bo mogel svoje teoretično in praktično znanje, ki si ga je pridobil kot uslužbenec sTrgovsko-obrtnc ?.borni-ce«, v polni meri posvetiti perečim gospodarskim vprašanjem, na katerih rešitvi niso interesirani le privredni krogi, marveč posebno tudi vsi fiksno nastavljeni in delavci.
-f- cKilor litijska stan proti s'ana, ni
nito upokojitev profesorja Bazale. Stan« ko Hondl je kakor splošno zadnji dve leti čutil potrebo, da je iztovoril psovke iz svojega besednjaka. Končno jc popa« del težji predmet in ga zagnal v g'avo dr. Ilcšiču, ki dotlej sploh besede ni iz« pregovoril. Odlično »avtonomno« dvora, no profesorskega zbora je tedaj omoči« la kri človeka, ki je priznavajoč državo in zakon prišel vršit svojo dolžpost. Pol« drugo uro jc curljala kri, dokler je ui ustavil zdravnik. Toda profesor Hondl je divjal šc nadalje, podžigan s kriča« njem tovarišev Vouka in Ivšiča, ki sta na faku'teti duhovna namestnika dr. Bazale. Stanko Hondl ie končno dal sta« remu profesorju Lazarju Caru klofuto.
godke vse po praksi klerikalnih mini- j ker mu je svetoval, naj sc odstrani. Pre?. strov. Če je SLS. hotela oslepariti drža- j ilcšiču in Sišiiu je Hondl pretil, da bi vo * SuSnikovimi vozovnicami in okrrsti streljal, če bi le imel revolver pri sebi, državno blagajno za več milijonov, misli Gre torej za težko tc'esno poškodbo rn Škofov Ust. da morajo tudi tako delali, za zločinstvo, s katerim se bo moral ba« Kakršen si lopov sam. tako sodi? o dru- ' viti državni pravdnik. Akademski senat ?ih» Zato rSlovenec* sodi neprestano in pa bi moral sestaviti točen zapisnik kot
je sproti sojen
-f- RadMevo četrto vo'i1no pismo. Po
daljšem presledku se St!pa Rad:č javlia v včerajšnjem »Hrvatu, s četrtim, vrlo
še dohe« f.Celebritles of ottr tirne.). Ir med 30 velikani naše dobr navaia Amerikanec Rernstc'n tik zi Bcne«em na straneh 308 do 317 tndi — Stipo Radiča. Pcrnstein je bil lani pri Radiču na obisku in se je z nim vozil po hrvatskih selih. Povsod so iima dobro strecH. zato
prilogo za svojo predstavko ministrske« mu svett^državnemu svetu in vsem vse« učilii5tfrn v državi, da se dokumentira blotaško « republikansko pojmovanje <*i<'ejne avtonomije« zagrebškega vseuči« iišča.
Zopet preobrat v evropski politični situac'ji
Celotni politični položaj v Evropi se nahaja v zadnjem času v studi u popolnega preobrata, in sicer preobrata smeri — najboljše je reči: nazaj, v smeri k poostritvi dosedanjih nasprotij.
Se pred nekaj tedni je bila podoba, da se bodo pričela odstranjevati velika nasprotja, ki so trajala vsa leta od 1918. dalje med Nemčijo in Ktisi.o na eni in skoro vsein ostalim evropskim svetom na drugi strani. Sovjetsko Rusijo sta pravno priznali pulc£ Italije najmočnejši in takorekoč edino odločujoči evropski velesili Anglija in Francija, hkrati glavni predstaviteljici evropskesa kapitala. Moskva je zmagoslavno poročala o uspehih svoje sovjetske politike in že resno računala z milijoni in inili.ardami, ki jih dobi na posodo v zapadni Evropi in ki naj ji pomagajo restavrirati njeno razdejano gospodarstvo. Istočasno se ie sklenil v Londonu nekak kompromis v repa-racijskem vprašanju in bilo je videti, da se odstrani tudi nasprotje rned Nemčijo in Francijo ter se uspešno prične akcija resničnega medsebojnega zbližan a. |
Toda nenadoma se je stvar zai.krenila. V Angliji je zmagala konservativna stran ka, ki je v tako grobem tonu odpovedala že sklenjeno pogodbo s sovjeti, da o nadaljni»angleški politiki napram sovje-torn niso mogli imeti v Moskvi nikakega dvoma več.	,
V	Nemčiji je pri novih volitvah sicer narastla socijal,stična stranka, toda obenem so se ojačili tudi nespravljivejši desničarski elementi v meščanskih strankah, tako da prilia a na vlado meščanska koalicija. Ne da se sicer trditi že sedaj, da do nova vlada manj iskrena v izvrševanju reparacijskih obveznosti, — je pa vendarle taka domneva precej upravičena. Vsekakor pa nova vlada ne bo pojačila v aiiiantuili državah zaupanja do Nemčije, nezaupanje samo pa že rodi one atmosfero, iz katere se morejo razviti ob aajiicUolinejši priliki resni konflikti.
V	tem novem položaju predstavi a Her-riotova vlada v Franciji takorekoč nekaj zapoznelega, predstavlja režim, ki je bil videti logičen, smiseln in potreben v dobi Macdonalda, ki pa bi se zdel v novi situaciji, recuno, premehak. Zato gotovo ni slučajno, ua se je oaš sedaj oglasil Poincare kot voditelj desničarske opozicije, in zeio je verjetno, da bo njegova kampan.a zoper levičarsko Herriotovo vlado vedno boli naraščala. Morda je njegov načrt izsiliti nove volitve, kakor se je zgoelilo v Angliji in Nemčiji, v do- ! mnevi, da prinesejo novi evropski situa- i ciji primerno prcgrupucijo voliicev na desno.	j
Toda 2e sedaj se jasno kažejo pozitivni obrisi nove politične smeri v Evropi. Namesto splošnih obveznosti ženevskega mednarodnega protokola se je pojavila na inicijativo Chanihcrlaina, nove ga angleškega vnan ega ministra, francosko-angleška garancijska pogodba, ki je bila ves čas želja Francije. Sedaj pa se poroča iz Rima, da pripravlja Chamberlain tudi blok držav proti boljšcvikom, katerega jedro bi bili seveda Anglija in Francija.
Ia blok, važen posebno vzpričo dej-Jtva, da je Amerika absolutno nedostopna vsakemu zbližanju s sovjetsko Rusijo. pomeni popoln neuspeh moskovske politike in bo nedvomno povzročil živa-iicti odmev v vrstah boljševikov samih.
Vrli tega predlaga Chamberlain tudi sporazumno politiko in dogovor o medsebojnem podpiranju napram muslimanskemu svetu v Afriki in Prednji Aziji. kiet so v Angleži in Francozi doslej,
le prepogostima nasprotovali in brez potrebe drug drugemu škodovali.
Ako se res posreči angleški in francoski vnanji politiki v zvezi z Italijo uravnati enotno linijo, bi nastala s tem krepka ent.tna fronta v zapadni Evropi, napram kateri bi ostala tako nemška kot boliševiška rovarjenja brez vsakršnega uspeha.
Zaprisega župana dr. Senčarja v Ptuju
Plui. 13. decembra.
Danes, ob 6. popoldne, se je v mestni posvetovalnici vršila svečana zaprisega novega župana dr Šenčurja, katero je izvršil vladni svetnik dr Vončina. Sejo je otvoril dosedanji župan Dlažek, nakar je povzel besedo vladni svetnik dr. Vončina ter čestital županu na izvolitvi, opozarjajoč ga obenem tudi na dolžnosti, vezane s tem častnim mestom. Nato je župana zaprisegel.
Zupan dr. Senčar je uvodom svojega govora nazdravil Nj. Vel. kral u in pozval vse odbornike k sknpnemu vzkliku: j «2ivelo Njegovo Veličanstvo kraij Ale- i ksander!. Naw je v jedrnatih izvajanjih razvil najvažnejše naloge, ki čakajo novi mestni svet in so deloma zapopadene že v delovnem programu mestnega Narodnega bh.ka. Predvsem se mora blok kot gospodarsko-socijalna enota tega imena zavedati in pospeševati mestno gospodarsko politiko. Pri tem pa ne sme pozabljati, da je Ptuj obmejna točka, ki mora hiti tudi v narodnem in državnem t.ziru trdn ava. na katero se bosta narod in država lahko vedno zanašala. Treba bo izpolnjevati socijalni program ter v prvi vrsti posvetiti brigo stanovanjskemu vprašanju, ki se bo dalo rešiti le na ta način, da bo občina po svojih finančnih močeh začila z zidanjem mestnih stano-: vanjskih hiš. Posebno pa se bo morala zainteresirati za zgraditev nove justične palače na že določenem stavbnem prostoru.
Novi mestni svet bo posvečal posebno pažnjo šolstvu v vsakem oziru. vštevši tudi (ilasbeno Matico, a specialno trgovskemu in obrtnemu nadaljevalnemu šolstvu. ker se zaveda, da so dobri obrtnik in trgovci jaka opora narodnega in gospodarskega življenja. Nato je prešel župan na vprašanja, ki so že v pravilnem razvo u. tako predvsem elektrifikacija mesta, dočim bosta vodovod in kanalizacija prešla v skorajšnjo realizacijo. Mestni svet bo končno potrebno pažnjo posvečal tudi zdravstvenim razmeram in podpiranju mestnih ubogih.
Ob zaključku izvaianj se je župan prisrčno zahvalil dosedanjemu županu Blu-
h demokratske stranke
Danes se vrši v Škofjl Loki shod ob pel 11. dopoldne v sokolski dvorani. Poročat pride g. ravnatelj Jug.
Na Vrhniki nad Ljubljano ss vrši »hod popoldne po predavanju. Poročat prida g. Majcen.
se je Bernstein oddolžil v svoji knjisi Krajevne organizacije opozarja podpj-Imenitniml pohvalami »Hrvatov, naiknl- 1 ?ano tainištvo. da se novih prijav sojra-tnrnejših med jueoslovenskfmi narodi.: \ za politično šolo. ki se vrši od 19. do is naših vrst*. Tako je govoril dr. Koro- mu ie <;,jp;) d0hm eovotil. ca Hern- 23. t. m. na spre ema več. Praco^asno Sec pred par dnevi » Celju; včerajšaji stein _ pn jitlenu vse j^j drugesa kot prijavljene gojence prosimo, da m si-cSlovenec* pa le topel skuša hujskati hiS- potomec Ourlfnv _ slavi kot »naioricl- [ gumo in točno zglasijo najpozneje do
pol 11. dopoldne (dne 10. t. m.) v Akademskem kolegi:u. Kolodvorska ulica 22. kjer dobijo vsa navodila. 23. t. m. te rrši sestanek vseh dosedanjih političnih šolarjev— obveščeni so hili že s posebnimi dop;si — ter se jih oaproSa, da se odzovejo našemil rabilu.
Tainištvo demokratske stranke.
MLADINSKA ORGANIZACIJA.
»Edinost«, izobr. društvo napr. mlaJi-ne v LjuMjani, ima svoj ustanovni občni zbor r nedeljo 21. t. m ob lS.popoldnc v dvorani »Kazine«. Pred občn m zborom se »prejemajo še novi člani. Ob 20. pri-:atel jski večer v restavraciji »Zvezda«. Odbor.
ne gospodarje proti hišnim najemnikom	nalneišega. nampFvneišeea In naipopttlar
in narobe. Meslo objektivnega in »ivar-	nePcea brvatskeea prvaka. znamen'te*a
nega poročila o ukrepu ministrstva radi	političnega pisca In filozofa...« Radič Je
stanovanjskega vprašanja, prinaša cSIo-	VsMčrn nad tako slavo, posebno še. ker
venec* bujskarijo, ki naj udari na vse	^ Bernsteinova brošura novečena »ene-
etrani. Pa je lopnil Škotov list samega	m„ najvcčjih in naivpHvneiših ameriških
sebe po zobeh. Stanovanjsko vprašanje	dr^avnikrv — Edwardu M. Honse-u.«
bi lahko rešila že Koroščeva vlada tako,	pg,- Pl.rVen;t ad Americam. Odslej ho
da bi mogli bili vsi zadovoljni. Ona pa	paj^ ^ain Amer'ko, s ie vrlo dvom-
nik.-.kor ni smatrala potrebno spraviti ta-	njVo. če se bo zanj zmenila, dasi je po
devo pred parlament. Tako je nastala	nernsteinovi dobri volji zlezel mrd »ccle-
silna opasnost in »koda za hišne go«po-	britics of otir tirne.... Oood-bve! darje. kakor za najemnike; kriva je sv | Radj?eva ofenzivnu zveza t Mad.
mo Davidovič Koroščeva vlada, kakor je	iarI RmJjmpeStanski »Prebujajoči se ;
tudi ona kriva, da ni bil sprejet invalid-	Madžari« napadajo v svojem organu
(ki zakon ter druge nujnosti Sedaj bi	„Magvar « Orsziic« z največjo ogorče« !
klerikalni brezvestnrži radi kovali kapi-	nostio našo vlado Naciona'nega h'oka. v
tal it stanovanjskega vprašanja ler vlekli	j,vezfte pa kuieio Stipo Radiča. »Magvar«
za no« najemnike in hišne gospodarje.	Orszig« komentira vesti o razpustu
Petelin ni Se trikrM zapel, a ie je 5ko-	Radičeve. madžarske in nemške stranke
fov list zatajil dr. Korošca s tem. da ne-	;„ napovedu:ejo. da bodo volitve dne _ yova va|uta v Avstriji. Avstrijski
sramno hujska slan proti stanu. »Slove-	8- februarja krvave, ker Radič s svojo f;nančni minister je predložil v petek
nee» bi menda najrajSi videl, dfl bi »e	voVno armado ne bo dovolil, da bi si 1 pnrl.-mentu zakonski načrt, ki predvideva
po novem letu hi3ni posestniki in najem-	veiino prjhorila Pa«č in Pribičevič. List 10(lpn,v0 dosedanje kronske veljave in
niki med «eboj klali in streljali. Krvi se	tloV-azuje. da ima Radič v vseh krajih [avedl»o nove denarne enote, šilinga. Šiling se bo del na 100 Stfiberje* n.iej-o-va vrednost bo 10.000 aK. v na?i valuti
Po svetu
je takim »kristjanom* zahotelo, zato	driave absolutno večino in da število
bujsknjo vsukrižem.	1 njegovih pristašev raste od dne do dne
-J- Hrv»t»ki klerikalci »o po volilni	posebno v Vojvodini in Srbiji. Naiinte«
Segi in navadi te dni publicirali proglas	resantnejše so trditve »probuiajočih sc
na hrvatski narod. Cim manjše stranke,	Madžarov«, da ima Madžarska t Rtdi«
tem večji proglasi. Z.i!o je tu«li proglas	oCm že sk'enieno pogodbo, da ji Radič
»Hrvatske pučke stranke* vrlo dolg. po-	odstopi »madžarsko« Vojvodino, ako ga
svečen pa skoro samemu Radiču Proglas	podpre v pripravlianem poču na dan vo»
ostro napada Radičevo politiko in njegov	litev ... »Probuiaioči se Madžari« so sc
pristop k moskovski internaeijonali. Pra-	javi!i ma'o prehitro, r.jihove prenagle
vi. da Radič navzlic svojim besedičenjem	simpatije ne bodo všeč — Radiču.
o mirotvorstvu predstavlja Hrvaško in	j -|1 Dr. Hondl, tip Mokaškega profe«
Hrvate kot rušitelje evropskega miru.	sorja. Poročali smo na kratko o seji pro«
ker jih je zvezal z boljševiki. ki Imajo	feso-skeaa zbor« na zagrebški fi'ozofski
glavni cilj v tem. da bi izzvali svetovno	faku'teti dne 10. decembra in o incidcn«
revolucijo. Hrvati — pravi prog'a8 — pa	tu. ko je prof. dr. Stanko Hondl ranil
so proti revoluciji že zato, ker vedo. da	prof. dr. Hešiča. «Ri'eč» piše v tem po»
bi v tem »lučaju bila Hrvatska razkosa-	vodu obširneie: Blokaški profesorji so.
na od Italijanov. Nemcev in Madžarov,	makar na krvav način, hili pripravljeni
Ob. ne bojijo se hrvatski klerikalci Ra-	prep-ečiti. da ne hi bils z večino g'asov
dičeve revolucije, ker se je ne boji nili	sprejeta rcso'ucija. ki bi priznala zako«
Stranka slovenskega ljudstva"
Ne pozabite si ogledati
NOVI
Hem ngton
mode!
in
Mali Remiiigtora sa potovanj s?
v zalogi tud'
prave neg30tvor.<e?ie op biografske potrebščine
FRDNC BAR L3UBLJHM
pisalni stroji Cankarjevo nabr. a.
Telefon St. 407» 7tsa«
»Slove ': 1.--?č-:nski mo*je. kako vzvlžen. kako svet. kako Bogu dopadljiv boj, v katerega ste poklicani'.«
(»Slovenec« 11. avgustA 1914. St, 181.1
okrog 10 Din. v zlatu pa okrosr 70 pred-vo.irvh vinarjev. Zakon caj stopi v veljavo že z novim letom.
—	Redukcija oficlrev v Franciji. F-an-co«ki parlament je sprejel v petek 8 302 proti ?07 glasovom predlog nekega socialističnega poslanca o znižan'ti števila oficirje* za približno 15 odstotkov. Proračunska postanka ra armado se
* tem mižala za 120 rrili-Vnov frankov.
—	Krasin v Et.vSečiu. V petek popoldne je i7ročil prvi sovjetski poslan k v Parizn. Krasin. svnie poveri'nice r,red-sedniku republike Doumercrueu. Ne^ova nastopna svdijenca je vzbudila v javnosti tem večjo senzacijo, ker »p ic vr.iila brez nhlč.vne"-a reremoni:ela. Krat-in s« je prispel v Rivs^e brez vojaškega feist-neia spremstva in tudi pred dvorcem ni b:la postav-ljena častna četa. kakor je to sicer navada ob podobnih prilikah. Krasin in Doume-"*"« »ta izmen kratke najrnvorfl. v katerih s*a si medseho:no 7atrjevala da »i želita i Francija i ftusija čim tesnejših stikov.
II. knliževna tombola fugosloverske Mat ce
Vse one, ki se zanimajo za letašnio 'injiievno tombolo Jugoslovenske M tiče, ^,;ozarja pokrajinski odbor kot prireditelj tombole, da se žrebanje Številk ne vrši » sredo 2-1. decembra r. I- ampak v <1 o.o, dne 24. januirja 1025, tako. da a objavljeni prvi dve Izžrebani št«->iiki v nedeljo 25. januarja 1925. Matica •rosi vse one, ki imajo tombolske karta .■ prodaji, da neprw!r.ne karie vrnejo do 0. januarja 1925. pokrajinskemu o<lb&ru 'ugoslovenske Matice*, ki ga jo n redila ^e javljeno. ima amba 0 knjig, terna 10,-kvaterna 14. cinkvina pa 17 knjig zr. dobitke. I. tombola je kompleten »Dom in Svet* (34 letnikov). IL tombola vseh 17 knj:g prejšnjih dobitkov in po prr.s'i izberi knjig do 10(10 t>in, lil lomb.ila kakor druga in izbera do 8"0. Din. pri četrti tomboli je izbera <to Din in pri peti do 500 Din poleg 17 navedenih knjig. Roj.ki, sezite po tablicah, ki s« prodajajo po 3 Din. Pokrajinski odbor Jusos!ovenske Matice.
Svetlobna telesa „Vesla"
stropne, nitnirne ia ttea»ke ITetilKe » »<»li i». le'i •» iti no konkorendnili ecnab.
J. Goreč, Falača Ljubljanska Kreditne banke
i m
nHliUvaitip TA«ln7nik	k!,r M •P°,arumno 00 M
. zasmznm	vendar i^hl da naj o«u-ceijskih narodnih borcev ne t0 i7recno določil°r Te'jav»!e do kon_
*	ca junija 1925.
Celje, 13. decembra.	Grafični delavci en izprva predlagali,
Na Izrecno željo odlikovancev je iz-	da naj §e sedanja tarifa podal.ša za pol-
roeil danes celjski srezki poglavar dr.	drugo leto. a končno so pristali tndi na
Žužek v ožjem kroju in na s' romen	to, da naj ostane tarifa v veljavi 1« do
način imenom vlade županu dr. H r a -	konca leta 192o.n»kar bi se morala »•-
g 0 ven red sv. Save UL razreda,	staviti nova. Posiodavci so to karegorič-
Tlad. svetniku prof. Emilijanu Lile-	co odklonili in izjavili, da za njih ta do-
cijo v državnem zboru na Dunaja in idejne pokrete naša akademske omladine, ki je študirala na univerzah na Dunaju, v Gradcu in v slovanski Prngi. Končno je orisal še zadnjo fazo borbo za ustanovitev univerze v svobodni Jugoslaviji. Dne 2. julija 1919. je ministrski svet odobril osnutek zakona o ustanovitvi ljubljanske univerze. Osnutek je bil takoj nato pred- j ložen narodni skupščini, ki ga Je odobrila ; v prvem branju dne 9. julija in v drugem
predvaja o d 13. decembra naprej
ku in Mateju S u h a č u pa red sv. ločba od meseca junija naprej več ne ; dne 17. julija. Takoj nato je takratni re-j Save IV. razreda. Zupan dr. Hrašovee velja. Ker pa js med tem nastopila volil-1 gent Aleksander zakon sankeijoniral in;
Krasna najmodernejša drama v 2 delih po francoskem romana Pierro Benoit — Zsrodba vladarske hiše Lautenburg - Detmold.
je prišel na srszko poglavarstvo v	aa doba, so gg. poslodavci izjavili, da
spremstvu predstojnika magietratnih	naj ostane tarifa v veljavi le do konca
uradov, mag. svet. Ivo Subica, odliko-	juni;a 1025., nakar bi s« pričela poga-
vanju obeh zaslužnih profesorjev, ki se	janja o novi tarifi. Grafični delavci so to
Jn vršilo Istočasno, pa sta prisostvova-	odklonili Ln sicer radi toga. ker menijo,
ia imenom profesorskega zbora gimna-	da bi jim potem, ko mine volilna in piva
zijski ravnatelj Anton Jeršinovic b	povolilna fraza_ lahko s silo ^siHi^svoje orof. 3'astnak. "
s tem je bila uresničena stoletna želja slovenskega ljudstva.
Delo se je nato nadaljevalo s polno paro. Ze dne 12. oktobra se je konstituiral prvi univerzitetni svet in 19. oktobra se je razširila po državi vesela novica, da 1 je ljubljanska univerza dobila prvega ;
pogoe. Grafični delavci izjavljajo, da od-; rektorja v osebi univerzitetnega profe-j klanjajo od sebe vsako odgovornost, ako . sorja dr. Plemlja. Omladina se dobro za-;
veda ogromnih sadov, ki so jih prinesla prva leta naše Almae mstris.
bi delodajalci še nadalje ostali nepopust Ijivi. Oni so pripravljeni s s70.'« strani storiti vse. da se preprečijo katastrofalne posledice, aks bi izbruhnila stavka.* ! 0 zadevi smo se infoTnIrali tudi v Jcrop-ib delodajalcev in smo doznali sledeče:
Kot drugi govornik je nato nastopil ju-rist Lersti*. kl je govoril o pomenu unl- j verz za dlj«5'vo in ves jugoslovanski narod ter naelalal, da so univerze ons kulturna središča, ki navdušujejo omladino »Sedanja tarifa je bila »estarPena pred za ideale življenja, za načela socijalne leti in to v času največ.era pomanjkanja pravičnosti, za poklicno Izobrazbo ln za delavstva in sicer na podlagi težkih okol-! prosvetno delo med narodom. V svojih ščin. v katerih so m r.Rh.vali ravno v j inirnih učilnicah in laboratorijih si omla-< tera času delodajalci. Radi tega olisegs j din? bistri svoj um in se obenein navaja tarifa mr.opro določb, ki povtročajo narav-1 k	venem« delu, ki tvori vrelec za
nost katastrofalno nevarnost za olw*nj j kulturno napredovanje v»ega človeštva, j tiskarsk« obrti t obče. To »o bili glavni j Ob sklepu je predsednik Kuljiš preči-; v7'oki. da je organizacija delodajalcev J tal ie udanostao brzojavko, ki jo je po-; j odpovedala »edan;o ta.ifo. Organizacija > slala omladina svojemu najvišjemu po-
Celjskl župan dr. \Jnro Hrašovec.
delodajalcev stremi ra tera. da »a ustvari nova tarifa, ki bo nudila zadostno jamstvo na eni strani za procvit obrti, na drugi strani pa tudi nudila do«tojno življenje delojemalcem. 3 tem namenom so hoteli delodajalci napraviti sovo pogodbo. Nih priznan ia pa so ostala brezuspešna in to zgolj radi tega. ker »e zahoče obeh nosodnfkov n:«o mo;!n r.%-
V kratkem ln navduši jočem nago
je slavil gosp. srezki poglavar vse do«»no približati Delodajalci so svoje
krovitelju. kraliu Aleksandru 1.
S tem je bila zaključena prva jubilejna prosltvs na ljubljanski univerzi.
tri odlikovane« kot zaslužne .'ugoslo-. načrte hoteli izvesti pod vsakim pobojem
ODGOVOR V030DN EMU AKADEMIKU«. Na V»še očitke v včerajšnjem »Slo- ! vencu« odgovarjamo z de:stvi: 1. v akademskem kolegiju stanujejo poleg članov naprednih akademskih društev tudi čla-
I. DEL: 13., 14., 15., 16*, 17. decembra.
II. DEL: 18., 19., 20,, 21. decemora.
Predstave vsak dan ob 3., 5., 7. In 9. urij ob nedeljah pa tudi še ob '/tU* uri dopoldne.
Predprodaia vstopile In prebznamba sedežev vsak dan od 10. 12. ura dopo.dne in cd 2. ura popjldne naprej. 7z?9
venske narodne borce: župana dr." lira- i m "e morda radi volilne dobe. ko, to trdi J bjoka levih.	J"
Sovca zlasti odličnega javnega delavca, I P™rlas P^fičoib delavcev. Nudili so de- «• - Kar » »'«• naraščanja članstva oba profesorja pa kot izvrstna |K?Ja llodavaleem tudi šest mesečni rok. da kon-goya in znanstvenika. Odlikovane! "0 ;*nlt;rajo svoje članstvo in da nato skle ho zahvalili za najvišje odliko va p ie ir ineVi nnvr, pogodbo, prosili gos*> srezketra pofflavirja* da I Zaenkrat so poga-anla ostala na mrtvi sporoči njihovo vdanost in zalivalo Sto?H	Sp >y>do bre?	** np
tudi Njeg. Veli&ML kraliu. Vsa sloveti- jva 5>o»wr-a. cd ke.ter.h poteka je od-s-ska javnost, zlasti pa 'celjski občani, jn* nadaljna taktika ere ali druge stran-bodo vzeli priznanje požrtvovalnega .k®-*
naprednih društev, gamo en primer: r j, n. a. d. ».'adr.an«. na katerega se najraje sklicu :ete. je letos vstop:lo 91 novince* od katerih stanuje v kolegiju le 21. v menzi pa jih ne j* niti toliko. Iz tega j« r*.7«ndno. da se članstvo naših j društev ne rekrutira iz »hiJellgcptnlh ' krrthohorrev. ki so prlpr?v!"enl zn skledo ' kls'e repe al: pa za pore!; brlog pozimi1
dela s strani našega vladat ja gotovo t p i r»HA*n5ri» Vt 1 ,!ožiti vsakomur, kl Jim to nn«-. 8. Oči-velikim zadoščenjem na znanje.	rrOSiava fJCtaCmCC IJIiB-,tek rMkeijoParstv, pada na va, ran«.,
Hanske aniverze | »«vobodne« afcade«ike: spomnite S. le. I
•»	k?.ko so Vaši n?jnorejii prijatelji l.-.nsko
Ljabijaaa, 13. decembra. >t„ obračunali « tisami svo:imi tovariši. Danes, ob 11. dopoldne, je akademska v; ,,;P0 ,Tfpo	njihovemu ditatn.
zadoščenjem na znanje.
Celjski župan dr. Juro II r a š o v e c, že v preteklosti odličen borec za teptane pravice našega naroda v dobi suženjstva — bodisi s svojim delnm v raznih korporadiah. borlisi v tihem kotičku svoje odvetniške pisarne — j? znan širom Slovenije in sploh vsem narodno čut?čim Jugoslovenom. Tudi v dobi triletnega žnparovarja v Celju
omladina na sicer skromen, vendar do-	Vrgli so j ii iz nenze. ki »o io oni dotle=
siojeu lijčia prcslsviis petletnico ob«.oja	„iiv!,li brezniečns! Povejte pa nsm ime
ljubljanske uuiverze. V zbornični dvora-	ie ^^	„„*;(» »krnholiorrer«. ki
ni so se poleg profesorskega	in šle-	ne	n; ptajtgi popolr»ra rshitnma
ilnih akademikov zbrali tudi edllč-ii ro- r naši menri. Glede VaV« rlrkotne msi- !
(d je stekel v komunalni i>oli:iki za po- i prezeitantl naših civilnih in vojrškib	nuacij« d* dobe naši »državotvorci kaj
vxd>0 in razvoj Celja ncvenljivih za- j oblasti. K proiiaii «o dospeli veliki župan	malega tudi na roko«. Va» mn;vanvj. d.i i
»Ing-.	i dr. Vilko EaliJi, komandant dravske -ii-	irrera invno pribijefe. Dotlej pa ste rt i
Prof. Fmilijan Lilek je prišel v; vizije, general Zlvkorič, Ka. delegat «av-	naa isJ|n.;x.	j a_ $ »Jadran«, i
Celje 1. 1909. V dobi os?resa nemške ' r.ik, konzularni zbor i češkoslovaškim	—-	. ------------j
ga režima na samostojnih nemiko-slo- j generalnim konzuiom dr. Beaeiem «a že-	^ ^ ^ ^ j,	Z
venskih gimr azijskih razredih se je iz- ! 1". zastopnik mesJae občine rarnaielj	— . —. '----------,..? , V.^.
. ; odličniki.
Zborovsnie ie otvoril predsednik teb-
kazal ves čas kot izvrsten pedagog. I <r. Zaraik, prvoboritelj za ustanovitev blagočiiteč in odličen zaščitnik »loven- j ljubljanske uaiverze t'r Majsroa. »išjl Aoga niiaštva. V naro-loih iu kultur-!	nadzornik Oanjl ia številni drugi
nib društvih deluje še vedno s mlade ai ko inicijativo.
Prof. Matej S ti h a 5 je prišel že pred j ničr.eg* sirokovneja društva £. Kuljiš, kl SC. leti na nemško državno gimnazijo je v lepih besedah pozdravil profesorski v Celje ter .je bil ves čas svojega delo- 'zbor s prorektorjem dr. Kur itn na Je-vr.n?a Uličen zagovornik slovenske?-! ' iu, doatojaustveaike in aks.iemfcko dr a-j diiaStva. ki je toliko trnele rod nem-;žio-o. V pozdravnem govoru js naglašal,' Skim režimom Koliko bridkih ln tež j da proslavlja daaes akademska omladina fcih trenntkov je moral pretrpeti r i prvi j'.ibiiej ncleja najvišjega kuPurnega
krocra svojih nemških V-'-.....•	1
venska inteligenca širom j, bila pod njegovo zaščito na gimna : sodeloval celokupni slovenski naro 1. Ir.-rin. mu ostane za nV-rove moSr.te r..i rekel j« toplo zahvalo vsem, ki so sede-atope gotovo fTflino hvaležna. Kot uči- ' lwaa pri težkem ia naj-ornom delu. ♦el5 jo izvr«ten pedagog, kot vzgoiiteij . Omladina bo vtikdar visoke eetiila njih pa" jako blatr napram diiaštvu. Ude j- i požrtvovalnost in bo z veseljem asdalje-»tvtje se tudi živahno v narodnih in , delo. da isgradi la izpopolni to. kar kultnrnih društvih.	: ustvarili njeni predniki s '.ežkimi m»-
Gratulantom. vsem trem odličnim, r ' ralaimi te mr.terijstris-.! žrtvami, rta rod nem delu osivelim ce!isk:m	Prorektor er. Kidri« §c ja zahvalil Jem. se pridružujemo tudi mi t iskreno omladini m pozdrave; poudarjajoč svoje že!i,>. naj bi bili še dolgo ohranjeni veselja, da se omladina v polni meri za-nagemu narodu. j veda velikc-ga pomeaa, ki ga ima naša ___ i univerza za ves jugoslovanski n:irod.
Dame J
Najlepša prilika za bo^eno presenečenje imali v krušni izbiri Ugotovljen h družabnih toalet: koncertnih in ! plesnih, danskih kot dtkliškUu Zadnji j pariške novosti. Cent \sckj;nur do segljive. MODNI ATLLJE M. ŠARC Ljubljana, Kcngresn: trg 41!.
ih Vole-ov! Slo-1 zavoda, ki je bi! ustanovljen po ljufih
irorn Slovenije, ki desetletnih borbah, pri katerih je živo!—*-"'"""" ■'■ ——■■■■ | zaščito ns eimnn : sodeloval celokupni slovenslci naro 1. Iz-1. ■ ..........ii ..r.".^	'	j
Nevarnost tiskarske stavke v Ju^o^Iavifi
M

'Sne
pisalno mape
in garnitura sa dame in gospod«, primerne fcot bo-Štčna darila
Af. Tičar, Ljubljana.
■rez mnogo peron,
; Vzpodbujal je omlsdino, eaj večkrat pri i reja slične proslave, da pcjaeni sebi f.n i vser me-odajnim faktorjem želje glede 1 6vnje univerze.
Povodom nrektejenja potrejanj zs novo 1 Nato je predsednik Kuljiš prečitsl br-, •■Edirstvero tarito ra delo v grsfičnih zojavne pozdrave, ki «o Jih poshli skup-1 , .. ,	,	.
podjetjih Jugoslavije«, m s« po našem ' ščici prvi kbsolveaiti ljubljansko ^jj'»	kasor: .eiso p^sce. fiaa per.l-
.. „i . • x- ____.» rr^poaa. samoritcircs, noza».e». rok,r en,
^aso»'«=n *:nle veati o predstoječi pere- i verze.	1	, . ,.. . ' .. . . , . *
' ..	, ! , ' , , . ! .. . ,	., .	..........»oa.« poir»b«ii»e lo fiut? zionke jukaje
ralni staviti grafičnih delavcev, kar b: j Kot glavni govornik j« nastopil fuozol,	n»kupite asjevaeis r.ri t,rasi
»veda imelo za posledico, da preneha ; VasoTer, kJ je v dolgem, m&rkautnem g<»- j	,
va gotovo d.obo izhajati tul vse časopisje i voru opisal vso dr'-c'rajco borbo, ki so FfSn LUk'Č, FfBSl ŠiiOIijO 19. v naši kraljevini.	I jo vodili glavni povretaži za ustanovitev
Z orirom na te vsti je Pa rez grafi?- j ljubi janoko univerze Omenil je številne rih delavcev Jugoslavije izd^i sledeče j ljudske tabore, na katerih ko narodni vo-pojasnilo:	I ditelji navduševali narod za najvišji kul-
»Dosedanjo tarifo «o odpovedali pošlo- j turni zavod, akcijo pok. dr. Tavčarja v da'?Icl in sicer na zahtevo manjših pod-! ljubljanskem občinskem svetu, ljuto bor-jetij, ki se bore za svoj obat^nek. ker j dr. Majarena v kranjskem deželnem j« rad: ekonomiko-politične krize nasto- zboru, delo naše parlamentarne delega-plla zlasti v mar.iših tiskarnah prava stagnacija. GrafiCni delavci, ki sicer niso povsem zadovoljni s sedaj veljavno j turifo. vendar niso nameravali staviti norih Kahtev in so se zadovoljili s sedaj veljavnimi delu vrvmi po«roji. Po*loda;alc,i pi so stali rta stališču, da se more seda- j nja tarifa iznremeniti in sicer njim r prid. Dasi sedanja tarifa sama predvide-
Lepa ia saiboljša
Izbira, fci»«j« zs rno^« i" žsrskn, bsr-bantor« 1.1, d. {• pri tvrdki
Grobatfr Franc d. z o. z.
K panj
-HaroldJlovf
va, da ostane toliko časa v velja ri, do-
sama še danes v nedeljo v Elitnem kinu mMATICA". Predstave danes ob: 3., >/s5.a 6.* V.8. ln 9. url.7ina
K umoru v Studencih
Miki, njegova tena in hčerka žrtev tihotapcev. — Prva aretaciia.
Maribor, 13. decembra.
Danes dopoldne sc je raznesla po mestu vest, da so čevljarja Vinvtnca Mikla našli v Euzdu pri Limbušu, pol ure od Studencev, inrHesa. Ljud e so vedeli celo povedati, da je bil ves rasmesarjen. Novi.a ie bila seseda neresnična in je nastala ket nI d bu.ine fantazije. Javnost je pač siino razburjena radi groznega umora in zato se kolportirajo naravnost tatarske vesti so mestu.
Četudi je gornja vest neresnična, pa vendar kažejo vsi znaki, da je čevf.ar Miki najbrž postal žrtev svojih temnih kupčij. On se je namreč mnogo družil s tihotapci in p<*K>bnimi temnimi elementi, od katerih je kupoval utihctapi.ene ali ukradene potrebščine za svojo oin t. Gotovo sta bila tudi neznanca, s katerima je bil pri Pecu, kaka tihotapca, ker so ju ijuJje videli hoditi s paketi in nahrbtniki, kakor smo že včeraj poročali. Nekatere priče vedo celo povedati, da so viJele okeli 2'J. zvečer oditi Mikla z onima d\snia sumljivima elementoma proti n egovi delavnici. M kl se ni več vrnil domov, pač pa su prišia neznanca okrog tričetrt na 9. zvečer v Miklovo stanovanji; m so v tem času ljudje tudi slišali iz stanov-mja krik. Takrat se je najbrže zg^d:i ziučin. Miklovo žcr.o Terezijo so našii pri preiskavi ležati blizu vrat delavnice proti ulci, kuinor je najbrž-: hitela klicat na pomoč, pa jo je najbrž zloilfiic popre; zajci s smrtonosnim udar ccm. Sodni zdravniki so ugotovili na n ej tri smrtne udarce na giavi. Po delavnici je biio vse razmetano, v sosednji si>bi pa izrepano biago. M;klovi pomočniki trdijo, ua je moralo izginiti naimanj ckoli 50.000 Din. v nekem predalu pa so še naši! drobiža za 3000 Din, ki ga roparji niso zapazili Med ropanjem ie pričela petletna, v postelji le?eča Miklova hčerka najbrže kričati, nakar so roparji ubiii tudi njo. N;ena giava je tako zmečkana, Ua sploh ni mogoče ugotoviti, koliko udarcev je debli otrok Čevljar Miki je imel jako razvito obrt ln 9 pomočnikov.
Orožništvo je poslalo na vse strani poročile o dogodku. Danes opoldne ie prejelo telefonično obvestilo lz Brega pri Ptuju, da je bil tamkaj aretiran mizarski mojster SnuderL pri katerem so našli nekaj sumljivih predmetov, kl naj bi Izhajali Iz Mlklcve delavnlee. Snuderl ic priznal, da se Je nahaial v kritičnem času v Studencih, W1 pa je, kakor pravi, tako pi.an, da se na podrobnosti ne spominja. Odločne pa zanika vsako krivdo.
Nocoj se- ie odpeljal en orožnik na Breg da ugotovi, v koliko izvirajo pr! Snuder-lu najdeni predmeti Iz Miklove delavnice.
Zanimivo je zlasti, da je prišel na sled osumljenemu aretirancu eden izmed MI-klovih pomočnikov, ki je imel posebno bistre oči in dobra ušesa za vse, kar se je godilo v n egovi okolioi pri Miklovih. Ta pomočnik je že dalje časa opazoval, da prihaja mizarski mojster Snuderl iz Brega pri Ptuju na čudne kupčije H Mik-lu. Tudi kritičnega dne Je pomočnik slišal osebno, da je Snuderl govoril v sobi z Miklom, ki je prišel čez nekaj časa v dclavnico z besedami: .Danes bomo imeli spet dobro kupčijo!. Na te navcJhe je dal preiskovalni sodnik dr. Milielič Snu-dcrla aretirati ia, kakor je videli, nc brez uspeha.
Porote
Maribor, 13. decembra.
UMOR 97-LEl NEGA STARČKA.
Ze 971etni Francc Puntigam iz Lahon« cev je aprila 1923 izročil svoje posestvo Barbari Beuko starejši, ki pa je dala posestvo takoi prepisati na svojo hčerko Barbaro. Puntignm si ie izgovoril dosmrtno gospodarstvo in užitek. Barbara Benko mL, ki ,e bila radi tega za enkrat lastnica Puntigsmisvega posestva samo na papirju, pa jc hotela na vsak način imeti od n egs tudi koristi in ne samo delo s starim Puntigamcm. Ker se ta vzlic svoji vise ki starosti ni hotel prostovoljno ločiti iz tega sveta, je Barbara Berko mL kakor pravi obtožnica, posegla po rau kalnem sredstvu. Pregovorila je namreč svojega brata Jožefa, da ga je spravil s silo na drugi svet, misleč seveda, da bc dobil zato od svoje sestre mastno nagrado.
Zjutraj, 19. oktobra. 1923, ko Je ravno zvonilo juternlco, je prišel stari Franc Puntigam k hiši svojega najbližjega soseda in zavpii, oa e obstreljen, nakar se Jc zgrudil. 0«lpeij2li so ga Se istega dne v bolnišnico v Ormož, kjer je pred svojo smrtjo, ki |e sledila že naslednjega dne, izpovedal, da ga je ustrelil Jožef benko. Benko je namreč prišel k njemu, ko je bil sam doma, ga podrl takoj na tla in oddal preti njemu dva strela: eden Ka jt zadel v nogo, drugi pa v trebuh. Na podlagi teh izpovedb sta bila aretirana Jožel in Barbara Benko, ki pa sta odločno tu.ita umor in zvalila vso krivdo na posestnikovega sina Franceta Obrana iz Lahonščaka. Po dolgotrajni preiskavi pa je prišio državno pravdni-štvo do prepričanja, da Obran ni mcgcl biti udeležen pri umoru, nakar je bilo proti njemu kazensko posti panje ustavljeno.
Razprava je bila že dvakrat preiožtns, ker so se pojavili vedno novi momenti. Ker pa sta Barbara in Jožef Benko na porotni razpravi drie 18. junija vztrajala pri Lm, da jima ie France Obran priznal de anje ln je kot priča zaslišani brat obtoženih Benko, Ljudevit Benko, trdil, da je tudi njemu tik pred dogodkom Obran zaupal, da bo Puntigama ustrelil, e državno pravdništvo predlagalo obnovitev postopanja zoper Franccta Obrana, Vendar pa tudi naknadna preiskava ni mogla zoper Obrana ugotoviti več, kakor ie že bilo ugotovljeno in je bilo prepuščeno porotnikom, da oni iztečejo, kdo je kriv ln kdo je nedolžen.
Obdolženci so ostali tudi danes pri svojih prvotnih izpovedbah. V sredi med Obranom in Benkom sedi na klopi Barbara Benko. Iz previdnosti je senat pritegnil danes tudi 13. porotnika, ako bi kdo izmed porotnikov opešal. Predsednik senata, svetnik Guzelj, jt ves dan zasliševal priče, k! jih je bilo nič manj kakor 51. Porotnikom je bilo stavl.cnih 5 glavnih vprašanj glede umora, hudodelstva obrekovanja in prepovedane noše orožja. Ob 10. zvečer so sc pred nabito polno dvorano pričeli govori drž. pravdnika dr, Hojnika in zagovornikov dr. Zorzija. dn. Lašiča In dr. Slibarja. V čakalnici prej dvorano pa je ua klopi spal polletni otrok Barbare Bcnku, ki ga jc porodila v pre-iskovalncm zaporu ia kateremu sedat nlliče noče bili oče. "Razprava o polnoči io ai Iran^ni^,
Domače vesti
VAMPIRSTVA.
▼ Nemčiji straži epidemija morilnega »mpirstva. V Hannover jn se obravnavajo grozovitosti perverznega tigra Haa rmanna, v Haigerju je tovarniški ravnatelj Angerstein osmerim članom svoje hiše s sekiro razklal glave, v Hamburgu je trgovec Westfeld zaklal ivojega tovariša Daleska rn nato z devetimi kroglami zadel njegovo neve-ito, njeno mater, njenega brata, kar je prišlo pod strel . . . Manjši umori so oa dnevnem redu, sorodstvo morilcev po cinizmu in krvoločnosti frapantno, razkrivanja ▼ preiskavah in obravnavah silovita, da ti ▼ žilah poledeni kri. Gora krvavih aktov sili v anale n>>m-fke kriminalistike; Hannover, Haiger in Hamburg so signirani v vesoljnem novinstvu, iz nemških central brnijo brezžična poročila preko Evrope, preko Oceana, in dnevno razsipajo krvave senzacije. V Nemčiji so se v po-edinih izrodkih človeške družbe po-vampirile strahote izza svetovnega klanja; Nemčiji je Hannover za svetovno vojno dal generalisima Hindcn-burga, za dobo po propasti pa — Haar-manna.
V Nemčiji se danes ne čita »opleme-aitujoča* lepa knjiga, saj je v poročilih o Haarmannovih »turah* branja za ves dan. Opere ln gledališča postajajo staromodna, ker »revije« z golimi plesalkami in kinematografi s kolos.il-nimi programi vse izdatneje dražijo iivce. Boks, plesne orgije, prostitutke po grošu, perverzni zločini, Haarmau-nova vampirstva. to se v Nemčiji '-Janja. čita, pa naravno tudi — obsoja. Kajti Nemčija vidi in čuti, kako se ji ▼ okuženosti razkraja organizem, in b obupom čuva svojo hrbtenico: me-dlefi sijaj stare kulture, starega germanskega zdravja.
Hladna, civilizirana Nemčija tudi v dekadenci izza svetovne vojne ne izgublja na prestižu, le mi seljaški Bal-kanci smo majhni napram njej z vsemi svojimi »korupcijami*, «nasilstvi» in sezonskimi procesi. Nemčijo »študirajo*. Jugoslavijo omalovažujejo. Tudi naši domači ctviliziranri v mirotvornih opankah in rimskih talarjih ravnajo
tako.	Pika-
*
•	Izpremembe v državni službi. Dr. Milan Perko je imenovan za zdravniškega sekundarija v splošni bolnici v Ljubljani. — Slava Vrtačnik, pisarniška pomočnica pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi, je na lastno prošnjo premeščena k višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani. Višja pisarniška oficijala Adalbert Kopač v Celju in Fran Matekovič v Kranju sta trajno upokojena.
•	Praznovanje 17. decembra. Zveza trgovskih gremijev in zadrug objavlja, da imajo biti trgovine po odloku velikih županov v Mariboru in v Ljubljani v sredo dne 17. decembra na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. med slovesno službo božjo od 9. do pol 11. dopoldne v znak proslave, zaprte. — Podnačelnik: Fran Zebal.
•	Proslava rojstnega dneva kralja Aleksandra. V sredo, dne 17. t m. se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. kot državni praznik. V ta namen se vrši ob 10. slovesna služba božja v stolnici Sv. Nikolaja. V pravoslavni kapeli je slovesna služba božja Gb 9. v evan-gelski cerkvi pa ob 10. Vsi državni uradi in oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. V državnih uradih in obratih naj delo počiva, v trgovinah in drugih zasebnih obratih naj se delo ustavi vsaj med službo božjo, in sicer
9. do 10:30. Po svečani službi božji v stolnici Sv. Nikolaja bo veliki župan ljubljanske oblasti sprejemal v vladni palači na Bleivveisovi cesti čestitke Nj. Vel. kralju Aleksandru I.
•	Major Ivan Orehek »J*. Komandant mesta Radovište v Macedoniji, g. kapetan Erik Lilek. nam javlja iz Radovišta, da se je dne 9. t. m. vršila tamkaj maša za-dušnica za majorjem g. Ivanom Crshkom iz Kranja, ki je umrl tamkaj dne 9. decembra kot mestni komandant. Zsdušnici so prisostvovali vsi oficirji garnb.ije Radovište, kakor tudi vsi predstavniki civilnih oblasti in številni meščani.
•	Preurejanje naših realnih gimnazij ia realk. Občni zbor Društva prijateljev humanistične gimnazije v Ljubljani se je na občnem zboru dne 11. t. m. izrekel soglasno profi naredbi prosvetnega ministrstva, po kateri naj bi se s 1. decembrom uvedel v 1. in 2. razreda naših realnih gimnazij in deloma realk nov učni red, ki odreja, da se odpravijo nemščina, latinščina in zgodovina, uvede pa francoščina v 2. razredu ter petje in risanje kot obligatna predmeta v obeh razredih. Kralju in prometnemu ministru je bila odposlana brzojavka s prošnjo, da naj se ta naredba do končne ureditve srednješolskega vprašanja ukine. V isti zadevi ae mudi r Beogradu tudi nadzornik srednjih Sol, g. Wester. Novi odbor Društva prijateljev humanistične gimnazije je sle-deii: predsednik dr. J. Debevec, podpredsednik dr. Fr. Bradač, tajnik Jos. Osana, tajnikov namestnik Ivan Dolenec, blagajnik Kuno Hočevar, blag. namestnik doktor 3. Samaa, odborniki: dr. G. Glonnr, dr. Fr. Ka. Lukman, dr. Karel Ozvald, dr. Joa. TomlnJek, Fr. Vadnjal.
•	Rarpia dijaških aataaev. Kuratorij dijftik« ustanov« Felikaa Ferka ia Pavlina Far ko** je razpLul sa tekoče Selško M* 12 dtfcdklk MUoev, in ličar 8 sa
visokošolce po 1500 Din in 6 za srednješolce po 750 Din. Interesenti se opozarjajo na razpis v včerajšnji številki «Urad-nega listaj.
•	Neizplačane petne pristojbine železniških uslužbencev. Ministrstvo saobra-čaja je začetkom septembra razglasilo na-redbo o novih potnih in selitvenih stroških v železniški službi. V naredbi je jasno poudarjeno, da velja od 1. aprila 1924. naprej in da so ukinjene prejšnje pristojbine, ki so bile vsled zastarelosti prema-le. Zanimivo je, kako upošteva to nared-bo ljubljanska železniška direkcija: v kolikor se tiče naredba trošnin za posamez-na potovanja, je direkcija izplačala notranjemu, to je osobju, ki je nastavljeno v direkciji sami, vse razlike nazaj do aprila, kakor veleva naredba in izplačujo trošnine temu osobju še naprej po novi naredbi. Ni pa se v tem oziru izplačalo še do danes ničesar zunanjemu, to je eksekutivnemu osobju, in sicer ne trošnin, pa tudi ne potnih pavšalov onim uslužbencem, ki imajo potovanja pavša-Iirana. Direkcija navaja za to razne izgovore. Prizadeti zunanji uslužbenci pa stoje tukaj pred vprašanjem, zakaj se naredba ne izvaja enako za vse, drsi je direkcija že pri objavi naredbe pristavila tudi navodila, kako se je ob novi naredbi ravnati. Neverjetno pa zveni, da se hoče
i zunanje uslužbence prikrajšati za razlike, ' ki jim grejo od aprila do septembra, ker ; bi to pomenilo dvojno mero pri istih 1 pravicah.
•	Zapoznele marjetice. Gospodična Karmen Battelino, absolventinja trgovskega tečaja, nam je poslala iz Metlike več marjetic in trobentic, ki jih je natrgala v petek v bližnjem gozdu. Hvala I
•	Potres. 0 potresu, ki smo ga čutili v petek zjutraj v Ljubljani, nam prihajajo iz raznih krajev Slovenije poročila, da je bil ponekod precej močan. V Rovtah so trajali sunki približno 20 sekund in so spravili pohištvo v škripanje. V škofji Loki so nastale v nekaterih hišah celo male razpoke in se je prevrnilo tudi nekaj pohištvenih predmetov.
•	Pozor! Nekatere podružnice fDružbe sv. Cirila in Metodas še niso vpos'ale za tekoče leto članarine in eventuelnih drugih dohodkov. Ker se leto bliža h koncu, prosi družba, da se pobere vsaj članarina ter odpošlje do konca t. m. centrali.
•	»Slovenski kvar:et» (Banovec, Pečenko, Završan, Zupan) koncertira v ponedeljek 15. t. m. v Ptuju. Prepričani smo, da ptujsko občinstvo z velikim zanimanjem pričakuje koncert tega prvovrstnega vokalnega kvarteta, ki je dosegel povsod, kjer je nastopal, posebno zadnjič v Mariboru, sijajen uspeh. Skrbno izbrani spored vsebuje izključno slovenske skladbe.	63ta
•	Novo nacijoralno glasilo. V Subotici je začel te dni izhajati dnevnik <Nova se-
| verna poš'a>, ki zastopa politiko nacijo-I nalnega bloka in je nadaljevanje dobro znane '.Severne pošto, ki je bila nedavno prenehala izhajati. Lastnik in urednik lista jo Rude Stajljar-Majevčanin. j * Borba s divjimi loreL Gozdarsko osobje tvrdke S. H. Gutmann je v četrtek I popoldne v gozdu Zastavka naleteio na i tolpo divjih lovcev, ki je zahtevala, naj , lo-, .sko osobje položi orožje. Prišlo je do j borbe, v kateri je bil divji lovec seljak žužanič od krogle smrlno zadet. Divji i lovci so se končno udali in položili orožje. Izročili so jih sodišču v Osijeku. j * Poskusen samcmor zagrebškega in-žen j-r.'a. Zagrebški inženjer Riko Frank, ki se je nekoliko dni mudil v Mostaru, ; kjer je stanoval v hotelu <Neretva>, je j poskušal izvršili samomor. Izpil je dozo i strupa. Lastnik hotela ga je dal prepeljati v bolnico. Motiv obupnega čina so mate-rijalne težkoče.
•	Požig. V Malešah pri Sladki gori je Alojzij Strasek zažgal hišo svoji 6estri Jožefi Gobec. Hiša je deloma pogorela in znaša škoda nad 20.000 Din. Strašek je po požigu pobegniL
• Val no n mbaije ia podjetnike! —
Opozarjamo na današnji dražbeni oklic, glasom katerega ae b« dne 24. t m. prodajala nova, moderno urejena tovarna pohištva tvrdke M. Poličar ia Kom p na Bledu, ki je izredno nizko sodnijsko cenjena in nudi strokovnjakom lepo eksistenco.	8462
Redurirsne cene
za božične praznike v
modni konfekel|l
3os. Sojina, Ljubljana
doki za Božič seveda zopet originalno
umetniška slo.
Dobim jo po izredno nizki ceni pri
g.Z.SssEPjsoi, ŠBlERjurgLua sil. 1.
Bjep se trgGriaa opust'. tam ss bhgo prodaja za polovično c no!
Posebno usodno: svila za oblete in kombiniranje. Snkno a t mo ke obleke in suknje, modno blago za dam k* olileke Najoenejil nakup božičnih daril!
3o?.BE(Srač, fflttaanilrova c.IZ
I Vinotoč Viktor Sedef i
|	Klllfr.lt. K LJUBLJANA Sleiftcml.2
£	teil avoja pristna vina ia sieer:
I Biztljiai...... H lir pi .. 1? DH
|	Stajirsk«....... a » h li H
^	Bnt n „ ... 1! .
^	Pillikinc (pmirtlu) „ „...!•„«
tf	Za obilai obiik k aajtopleje pri- 5
$	poroča Viktor Sodo].
V	i #»)>»»»»»)»»»»»>»»*> i
*	Opozarjamo na današnji oglas umetniškega ateljeja Božena Kopač v Kranju.
*	Izenačenje Julijanskega (ortedoksne-ga) koledarja a Greg< rlanskim odgodeno. Tako so poročali te dni naši listi. To je predvidela tvrdka Bonač in je dala v svojem znanem tedenskem <Beležnem koledarju* za leto 1925. natisniti tudi srbski koledar. To pa predvsem iz razloga, ker obstojajo že mnogostranski živahni stiki med nami Slovenci in Beogradom in je zlasti v interesu pridobilve-nih krogov, da vedo za pravoslavne praznike. Tudi koledar za leto 1925. se repre-zentira v zelo lični obliki a to praktično novostjo, da nudi na zadnji strani pregled za celo leto. Koledar stane 20 Din in se dobi v vseh boljših papirnih trgovinah Slovenije. Preprodajalci ga lahko naročajo pri tvrdki I. Bonač sin, Ljubljana. Čopova ulica 16.	2011
*	Ravnokar je prispela večja pošiljate« pristnega, svežega norveškega ribjega olja najboljše kakovosti. Lekarna Leustek. Ljubljana, Resljeva cesta 1.	3461
*	<Fides>, revizijski in komereijcini biro. Pod to tvrdko se je ustanovilo v Ljubljani podjelje, ki so ga do danes In-dustrijalni, trgovski in obrtniški krogi najbolj pogrešali. Resni časi zahtevajo od vsakega opreznega trgovca, da vodi svoje knjige na tak način, da iz njih lahko vsak čas razvidi stanje podjetja, črpa pouk za nadaljnje delovanje in da iste odgovarjajo zahtevam davčnih oblasIL <Fi-des> izvršuje revizije, bilance, polaga nova knjigovodstva po najmodernejših sistemih, daje strokovna mnenja In izvršuje sploh vsa bilančno-tehničua in knji-govodstvena dela po izurjenih uradnikih. Zlasti manjšim in srednim obratom, ki si ne morejo nastaviti lastnega knjieo-vodjo, je dana možnost, da si polom <Fi-desa» upeljejo in vzdržujejo praktično in moderno knjigovodstvo proti zmernemu mesečnemu honorarju. Glej današnji oglas.	3490
Iz Ljubljane
u— Ljubljanske novinarje ponovno opozarjamo na današnji izredni občni zbor, ki se vrši ob 10. uri v restavraciji pri Mraku, Rimska cesta. Polnoštevilna udeležba!
u— Nekoliko odgovora. Z ozirom na
včerajšnjo »Siovenčcvo« notico z našlo« vom « Vzgoja v dobi Pribičevič < Zcrja« vovc ere» nas prosi Plesni odbor matu« rantov tehniške srednje šoic za objavo sledečih vrstic: <Predvsem ugotavljamo, da gospa dr. Zerjavova sp'oh ni bila po« krovitcljica niti navzoča pri prireditvi in da »hrušč in trušč« ni mogel trajati do zore, ker je bila ob 4. uri dvorana že po« po'noma prazna. Navzoči gg. profesorji lahko dokažejo, da se je čajanka vršila v vsakem oziru dostojno in je vzdržal plesni odbor popoln red do konca. Za to, kar pa se je izvršilo izven plesne dvorane po prireditvi, pa ni odgovoren odbor, ampak vsak posameznik. Kljub temu je plesni odbor izvajal konsekven« ce in prizadete ods:ovil. Kako pa pride« ta do odgovornosti gg. ministra P ribiče« vič in dr. Žerjav, nam je pa popolnoma nerazumljivo®.
u— Občni zbor društva »Kazino« bo v pondeljek dne 29. deccmbra 1924. ob 18. uri v društvenih prostorih. Dnevni red: 1.) Poroči'o ravnatelja, tajnika in blagajnika; 2.) poročilo revizorja in odo« britev računov; 3.) določitev članarine za leto 1925.; 4.) volitev članov ravna« teljstva; 5.) volitev dveh revizorjev; 6.) sklepanje o morebitnih samostojnih pred logih; 7.) slučajnosti. — Ravnateljstvo.
u— Računski zaključek društva »Ka« zino» za upravno leto 1923.—24. je v smislu § 11 točke c društvenih pravil razpoložen na upogled članom pri dru« štvenem oskrbniku g. Zupanu od všte» tega 20. do 28. decembra. — Ravnatelj« stvo.
u— Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Obisk te razstave je zadnje dni izredno dober. V zadnjem času se je razstava izpopolnila s iestero deli P. Gustinčiča; večinoma so to bosenski mo« tivi. Tudi od I. Zajca so razstavljena tri nova dela. Umetnine, ki so bile kupljene za božična darila, so cen j. kupccm na razpolago pred božičnim večerom. Ker ostane razstava odprta samo šc čez bo« žične praznike, o tem še enkrat opozar« jamo občinstvo, da ne zamudi prilike in si ogleda to zanimivo razstava
a— Umetnine! večer Podbevšek«Koc« jančii v pondeljek dne 15. deccmbra ob S. ari »reč«r v Mestnem domu. Pred ro* cltaeiio aprofovorl Podbtviek e mladi umetnifti feneraciji.	3496
n— Prolaalna akuplčlna akademske •mladine. K« sadni! skupščini ae d«! tbopov»leev ni »trtajal t re-so"učijo, akto ajeao M podUrf
Še dnnet! 99
Veliki monument&lni film
Še danes!
(Helena I(. del)
■e predvaja ie danes nedelja 14. *. m. Pro. lata te ob 1,11., 3. </,& . 6., '/,8. in 9. ari. Od ponedeljka IS t. m. daljo velik okaintivni filmi „Naj lepša žena. na svetu'*
po romana Hugo Betcauer a, v glavni vlogi krasna Les Parry. — Veliko nsgraCno tekmovanje le. otie v neki monumeDtaloi palači v Loudonu. — Raakošui karneval r Rimo. — Potovanje po Evropi. — Originalni posnetki blitivaaiz Vulkana. — Pri večernih predstavah svira brezkonkurenčni orkester (RvneJ). Kino L ubljinski dvor.
cijskega materiala glede beograjskih do« godkov. Ker so med tem dospele avtens tične vesti iz Beograda, sklicujejo poo« blaščcnci omenjenega dela zborovalcev protestno skupščino akademske omladi« ne v pondeljek dne 15. t. m. ob 9. uri v univerzitetni zbornici.
u— Dramatični odsek Sokola v Mo* stah vabi na »Zabavni večcr» s čajanko in plesom, ki se vrši danes točno ob 7. uri zvečer v Sokolskem domu na Selu z izbranimi umetniškimi točkami. Na spo« redu je tudi »Episoda®, komedija iz sc« rije «Anato%. Po sporedu čajanka z raz« nimi zabavnimi točkami in p'esom. Vstop prost. Prostovoljni prispevki za gradbo doma se hva'ežno sprejemajo. Vabimo vse prijatelje na zabavni večer. V nede« ljo 21. t. m. se uprizori <Spanske muhe».
—	Zdravo!
u— Ljubljanske šahiste opozarjamo na mateh z Zagrebčani, ki se vrši danes ob 14. uri v Narodni kavarni. Igralci naj prinesejo po možnosti šahovnice s seboj.
—	Lj. šah. klub.
u— Odbor za razplet politične akcije slovenskih invalidov sklicuje za danes dne 14. t. m. ob 9. uri v prostorih pri Zlatorogu v Ljubljani javen shod. Poziv« lja vse invalide (seveda vojnih vdov in sirot ne) in tudi druge upokojence, da se ude'eže polnoštevilno shoda. Ne gle« de na to, komu na čelu stoji ta odbor in ako jc kot tak oblastveno prijavljen, moramo samo konstatirnti, da nima ni« kake zveze z Ud-užcnjcm voinih invali« dov kraljevine SHS, ki je edina organi« racija vojnih žrtev v ce'i državi. V svo« jem programu, ki ga misli obdelovati na shodu, ima vprašanie invalidskega zako« na in preskrbe vojnih žrtev v zvezi s po« litiko. Udmžcnie voinih invalidov kot predstavnik vseh vojnih žrtev v državi izjavlja, da se niihovo vprašanje ne sme reševati s politiko, ker je to vprašanie državno vprašanje in so ga dolžne rešiti vse stranke brez vsakega izrabljanja. Po« segati vmes s politiko, znači razkroievati našo stanovsko organizacijo in borbo. — Podpisani odbor poživlja invalide, naj bodo previdni in naj ne vlačijo svojega življcnskega vprašanja v umazano poli« tiko. — Izvršni odbor Udruženja voinih invalidov v Ljubljani. — Predsednik: Matko Stefe. — Tajnik: Franio Krušič.
u— Nova numeracija Spodnje Šiške. Veliki župan ljubljanske oblasti je spo« razumno s finančno delegacijo in dežel« nim sodiščem v Ljubljani po predlogu Hublianskega mestnega magistrata dovo« lil, da se izvrši v Spodnji Šiški mestne občine ljubljanske nova numeracija hiš in sicer po cestah, ulicah ln trgih, kakor je urejeno za vse druse dele mesta. Na« črt jc objavljen v 116. številki »Urad« nega lista
u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Frančiška Potočin, družabnica, 62 let. — Dragica Weiss, hči poštnega ključavničarja, po! leta. — Fran S'nk, orožn. stražmojster v pok., 56 let. — Fran Goričnik. zasebnik, 83 let. — Jo« sip Raz<?on, novorojenček, po! ure. — Viljem Po;c, oskrbnikov sin. 2 leti. — Mar cta Zibcrt, kuharica. 62 let. — Jo« sip Jurjcvčič, delavec, 40 let.
u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 telesna poškodba, 1 nesreča, 13 prestopkov cestnega poli« cijskega reda in 1 prestopek prekorače« nia policijske ure. Aretaciie so se izvr« šile štiri in sicer: 1 radi poneverbe, 1 ra« di prepovedanega povratka, 1 radi nedo« stojnega vedenja in 1 radi prestopka pi« janosti.
u— Tat v podstrešju. V podstrešju hiše št. 27 v Bohoričevi ulici se je spla« zil dne 12. t. m. oko'i poldne nepoznan uzmovič, hoteč se polastiti tamkaj su?e« čega se perila. Njegov plen pa jc bil tokrat vrlo skromen, kajti našel je samo eno moško srajco v vrednosti 50 Din in jo vzel s seboj.
u— Pri čiščenju cestne sveti!'"ke je padel. V pe^efc popoldne je snaži! stroj« ni monter Franc Mandelj na .Mestnem trgu pred hišo št. 1 plinovo svetil'ko. Ko je hotel odstraniti plinovo mrcžico, ie nenadoma puhnil vanj plin s tako silo, da ga jc vrgel raz lestev na tlak. Pri pad«
i Norost za Liubliano! i
Ciganski orkester neprenehoma svira
od 8. do 1. ure p' noči pod vodstvom prioi*°a Janoša r kavarni,.Z«eoa", Kolodvorska nlioa 39. Kauro« je vsak dan on prta ob 4 zjutraj. Dobe ae tamkaj ie gurka ia mrzla jedili, ter pristna dolenjska in štajerska vina. Za ebilen obi»k se priporoča I/eon Pogačnik.
PaAHOTepMa;iHO KynaTn.io
JlaiUKO	203'Ja
je oreopoao sh«cky csjohj. CiijtkGcho Koncranipaira ancoKa pajMoairniBnocT h.v paano Ton.tor apeaa 38* C JIcih p«RV--Tusau, 6ain y 6cipy. mchckc Coiccth h nepaosy. nornyno ofiapvK.iMiuc no vvtepcnHM tteitau* j Kvrujtmtrrv. 3a co6y š *yne*.n SO*/. cnioKcue nend JIcinHua je VAaa>eua i nrayri oa rteamte Jlamičo
J cu jc dobil Mandelj težke poškodbe in i so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico.
u— Drž. podurecnlk v veliki potrebi, išče popoldanske službe; verziran jc v vseh pisarniških poslih. Prijazne ponud« i bc pod »Bedas na upravo »Jutra«. 3501 u— Kinematogrefično predavanje ge. i dr. Simcčcve s filmom »Kako si ohrani« | mo zdravje« sc vrši v torek dne 16. t. m. : ob 8. uri zvečer na Šentjakobski šoli (ne i kakor jc biio v včerajšnjem «Slov. Nar.» , pomotoma najavljeno: v Mestnem do mu). Vstop prost.	3507
u— Opozarjamo na lepa ic okusna bo: žična dariia tvrdke M. Tičar, Ljubljana.
348S
u— Plesna vaja Khifca trg. akademi> kov je v pondc.jck dne 15. deccmbra v dvorani Kazine. — Odbor.	3505
u— Izredni občni zbor pevskega dru; štva »Ljubljanski Zvon« sc vrši v pon« deljek dne 15. decembra t L ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih: Iz« premcmSa društvenih praviL	3509
u— »Nestel« na Tržaški cesti 14 toči pristna vina; sprejema po dogovoru abonente na dobro domačo hrano. 2012 u— Tvrdka J. Maček, Aleksandrova cesta št 12, prodaja vsa oblačila za go« spode in otroke do božičnih praznikov po znatno znižanih cenah.	2052
u— Danes krvave in jetrne klobase, fi» no ljutomersko vino: restavracija »Pri Roži*. Se priporoča O. Šinid.	3500
lz Maribora
a— Poslovilni večer priredi v torek dne 16. t. m. v Narodnem domu S. K. Maribor kapetanu Suputu in poročniku Zobcu, ki sta bila agilna člana Sokola in športnih društev. Prvi odide na novo službeno mesto v Zaječar, drugi pa v Užice.
a— Pomanjkanje denarja na deželi.
Pri mariborskem sodišču se zadnji čas strahovito množe dražbe posestev. Ko pa pride dan prodae, običajno ni nobc« nega kupca, ker nima nihče razpoložljiv vega denarja za nakup posestev. Prod.i« je otežujejo tudi ogromne takse, ki jih je treba položiti pred dražbo.
a— O arhitektoniki francoskih kate; dral bo v pondeljek dne 15. t. m. ob pol 20. uri zopet predaval v Ljudski univerzi arhitekt Jože Jelene.
Iz Cel*a
e— Shod vojnih invalidov v Celju. O shodu vojnih invalidov je »Jutro« že po« ročalo. Naj omenimo naknadno še sle« deče: Shod sc je vršil na iniciativo ne« kega odbora iz Ljubljane, kot govornik ' pa je nastopil neki Mežnarič. V Ljubija« ni se je namreč našlo nekaj gospodov, ki so si menda že razdelili razne vloge. Mcž narič naj bi bil postal poslanec za Sta« jersko. Vprašanja pa je seveda, ali ga bodo hoteli imeti invalidu V Celju se mu ni obneslo, ker ga invalidi dobro po= znajo in slične avanturiste odločno od« klanjajo. Ceijski invalidi so proti vsaki akciji, ki je proti organizaciji invalidov in bodo temeljito obračunali tudi z Mcž« ' naričem, ki dela zgago po Ljubljani. I e— S.bo » hrvatski tečaj v Celju se te začel. Kdor se ga še hoče udeležiti, naj . se prijavi v pondeljek dne 15. t. m. ob ' pol 8. uri zvečer v meščanski Soli. Pouk sc vrši vsak pondclick in četrtek oci pol 8. do 9. ure zvečer v meščanski šeli.
Iz Primorja
•	Petkov potres so čutili ljudje v Trstu zelo dobro, ker jc b'l sur.ek ob pol pe-
1 tih zjutraj tako močan, da j; zbudil mno 20 ljudi iz spanja. Istftnko .e bilo tudi v Gorici. Posameznik! ^o že v strahu ostavili curke postelje ;n v prvem tnpii ! mislili na hcx iz hiš, pozneje ko so str ki i prenehali In ni bilo nevarnosti, so seveda zopet zaspali. Nn;tn?<C"c;šI potres Je j bilo čutiti na KannNknn, vendar jc ob-' čutna matcrilalna škoda izostala. Clovc-. škili žrtev k sreči tudi ni bilo.
*	Poslcd'ce hud2 vročine. V tržaško I bolnišnico so pripekali 2l!rtMO dekle Ji:-i stino Scdmakovo iz Sv. Križa. Justina i ;e imela žc reka} dn! hudo vrCao, ki ' je dtkle dvignila h p"S'c']c i:t n p"i:rvi-
!a na hodtrk, s k?terena ie padla dva metra globoko ter si pri tc;n zlomila obe nocl v cležriih.
*	K požaru na soriški pošti. Pred par dnevi smo omenili, da jc izbruhni! v urad nih prostorih goriške po^tc požar, ki je napravil precci škode. Ogcni je nast;:! na podstrešju, kjer jc imeli poštna urr.:-va spravljene stnrc tiskovine, zastave, papir in neka: nadomestnih aparatov zei brzojavljenie. Poslorta, v katerem k nastal necni, pa jc last zavarovalne dr-j^he »Assicttrazioni OencraH«, ki bo znata nastalo škodo pnč pravilno oceniti.
•	*Ciorl\ka Straža» tretjič prrd sodiščem. V črtrtel; zjutraj je stal žc tretjič pred »odidem c. Kcirpcrlc. odgovorni urednik «0>-r:0ic Stta.'e». Zagovarjati v-je mora! radi sestavka, ki je po s'«il» državnega rravdništva »ščuval sociiatne razredu k »^vraitvu.. Ker pa je obtožnica bre.r ptiloee prevedener« miniraneta	je razrr;v<? »s zahtevo trcJtf "*ivc«»	£*1« gudeaa aa d-uei.
Trije novi „nesmrtniki"
Francoska Akademija šteje 40 članov, »nesmrtcikov*. Kadar umre eden izmed teh članov, mu izvolijo akademiki naslednika. Kandidatov za izpraznjena mesta je seveda veliko, kajti najvišje odlikovanje za francoskega pisatelja ja članstvo Francoske Akademije. V zadnjem času so bi!a izpraznjena inesta po umrlih članih Hsrre lottiju, Massonu. Freycinetu L"! Anatole Franeeu. Za prve tri so se že vršile volitve, pri katerih so dobili večino giasof:_
Emile Picard (ra giikj zgoraj), profesor na pariški univerzi in znan po svojem znanstvenem delu »Science moderne*.
fieorge Lecomte, predsednik društva francoskih književnikov; spisal je romane Les Valets. ks Cartona verts, le Veau d'or, Huffonneries dar.s ia tenipete; poleg ti-ga mnogo esejev is kritik.
Albert Rešnard (na sliki spodaj), ravnatelj pariške umetniške akademije, ki je napisal znamenito knjigo o Indiji.
našali obmetavanje svojih voditeljev s preležanimi citronami in gnilimi jajci. Njfr.ove zasluge so poveličevan U vredne tudi r3di tega, ker so futuristi imeli vedno pripravljen svoj aparat, ki se je, kadar je bilo treba, živahno krctal.
Zadnja službena turneja futuristov se je vršila v prvi poiovici letošnjega leta. Futuristi so preromali celo ltali.o. Zdelali so sodobne gledališke razmere, glasbo, režijo, ples, petje, recitiranje itd. itd. N,ihove predstave so se vselej otvorile s sinionijo »Minka». kjer se ie očitno kazalo nesoglasje ceio med Izvajijočiml glasbeniki. Cestokrat je občinst"o kričalo: »Ubijalci, treba je vas same ubiti!» — toda futuristi so šli pogumno naprej in se niso umaknili.
Tako so futuristi obšli celo Italijo in poživljali- javnost na dvoboj. Za poslušalce so imeli večinoma ženske. Na letošnjem novemberskem kongresu pa je Marinetti izda! parolo, da je odslej borba futuristov posvečena pomlajevat ju človeštva. V tem smislu je tudi zvenel njegov govor, kl je bil natrpan z običajnimi frazami, da so futuristi podjarmili svet in da s< prišli celo na daleki ^ziiod v prestolico Japonske. Dasi obstoji tutu-ristično gibanje že 20 let. je dejal Marinetti, ni vsled tega še nikakor postalo akademično In šibko, temveč nasprotno, ojačilo se je. Kakor pred 20 leti, tako napoveduje tudi danes futurizem boj muzejem, galerijam, arheološkim izkoplnam in akademski kritiki. Cilj futuristov ie pomladitev umetnosti in potom umetnosti pomladitev vsega živlienja. Svoj govor je zaključil govornik z besedami: •Italija nima rudokopov železa in pre-mogokopov, temveč bogate rudnike genijev. Zato se bo neumorno bojevala s prošlostjo ter pobijala glupost publike, ki konsumira ne glede na okus. Futurizem mora zmagati!*
Po tem govoru se Je vršil velik banket, katerega ie pozdravil s posebno brzojavko tudi ministrski predsednik
Poljska kot velesila
Znano je, da je poleg sovjetske Rusije poljska republika danes I po številu prebivalstva i po površini največja slovanska država v Evropi. Ko bo enkrat konsoli-dlrana, bo predstavljala Poljska silo, brez in preko katere ne bo mogoče reševati nobenega vprašanja svetovne politike. 2e
Včerajšnji nakupovalo! rimskih sukenj in oblek ao se prepričali •
nagradah v gotovini
iu bili presenečeni, da so tako poceni prišli do slovitih oblačil od trrdka
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA
postavil pred njo in dvignil pištolo v
obrambo. Slučajno se je ustavil pred
hišo tudi drugi avtomobil, nakar je za«
čel blagajnik streljati nanj kot blazen.
Ko so ia tri žrtve ležale v s*oji krvi
na tleh, je zapazil blagajnik, da je v
avojem strahu streljal na policijski
avtomobil, ki je patruliral po ulicah.
_	,. _	..	,Mož se je sam prijavil policiji, U je
V ozvezdju Pegaza so odkrili nov ,a nj h na zapiraik to „
planet. Sprva so mislili, da je nova zve-1 a{asI10 pustila na svobodi, zda komet, pozneje pa so astronomi
premembo službeno priznala francoska vlada In te dni je dose:?:>ni! poljski poslanik v Parizu Srgmund ChlapowskI Izročil predsedniku francoske republike svoje pnverilnice kot novoimenc aul veleposlanik.
Nov planet
i
nesporno ugotovili, da je planet. Velike zasluge na tem ima italijanski astro-nom Giacobmi.
Najnovejša oridobitev našega planetarnega sestava ima zelo malo svetlobo, 9-3. Zato seveda s prostim očesom planeta ne moremo zaznati, kajti človeško oko vidi le zvezde do šestega reda. Pri tej priliki nflj poudarimo, da ~ ni »velikost* ali red zvezde, kakor ga S! fiojmujejo astronomi, v nikaki zvezi s s pravo velikostjo zvezde. »Velikost* •§ znači namreč v njihovem jeziku samo J navidezno svetlobno jakost. Pri tem ie velja, da je zvezda drugega reda 2l/2-£ krat svetlejša od zvezd tretjega reda, " le-te ŽV^krat svetlejše od zvezd četr-itega reda itd. Kot zvezde prvega reda i so smatrali že v starem veku gotove 'zvezde, kakor n. pr. Aldebaran, vsled
Že pred svetovno vojno se je govorilo, da je futurizem mrtev. Marinetti hoče sedaj dokazati, da je ta sodba zgrešena :n kriva ter ji zategadelj sezval dne 24. novembra v Milan futuristični kongres. Kongres ja začel s počasinim govorom, v katerem je neki poslanec, seveda iašlst, slavil Marinettija kot italijanskega junaka. Potem je prejel Marinetti v dar ogromno trikoloro, veliko 350 kvadratnih metrov in katero so pozneje razobesili na oktogonu milanske galerije.
Tajništvo futurističnega kongresa je natančno preštelo vse pozdrave, kaiere ie prejel prvoboritelj futurizma ob tej priložnosti in je statistiko publiciralo v listih. Marinetti je prejel na dan kongresa 375 navadnih brzojavk, 800 nujnih brzojavk in 2836 pisem iz Itaiije ter 90 navadnih brzojavk, 14 nujnih brzojavk in 591 pisem iz inozemstva.
Poslanec Cappa, katerega je Marinetti svojčas že proglasil za razpadajočega mrliča, je imel slavnostni govor, v katerem je razlagal vzroke Marinettijcve horr.emoracije.
Futurizem. te dejal govornik, je v zadnjem času nekoliko omrtvel, medtem ko so bili sestanki in zborovanja futuristov poprej vedno živahni ter se je dnevna kronika od njih redila. Ni namreč bilo sestanka brez pretepa in |e vedno prišlo tudi do prelivanja krvi. V kolikor se tiče umetnosti in literature, niso bili ti sestanki in shodi prav nič važni. Mar-kantni pa so bili zategadelj, ker so futuristi ostali to kar so bili. Junaško so pre-
S. CHLAPOKVSKI poljski veleposlanik v Parhu,
danes pa je Poljska važna poli4"*va kom- tega bi torej nekatere svetlejše zvezde ponenta, ki jo je treba upoštevati vsaj v morale imeti označko 0 ali celo pod evropskem javnem življenju.	| ničlo. Svetli Sirius. ki <ra nožna že vsako
Umevno ie, da streme Poljaki, ki so dete. je n. pr. v resnici zvezda reda znani kot fanatični patri.oti, tudi za zuna- j—1-4. solnce pa celo minus 20. reda. njim priznanjem svoje pozicije in da bi j Novi planet spada torej, kakor omo-bili radi formalno uvrščeni v vrsto se- njeno, v red 0-3. Njegova posebnost tovnih velesil. Seveda to ne gre tako zolo velika hitrost in preceišnja na-gladko in Poljaki bodo dosegli ta cilj šele klonjenost (32®) napram ekliptiki. V takrat, ko se bo njihova republika že tudi tem oziru je precej sličen nekemu dru-faktično kot velesila uveljavljala v sve- semu planetu, o katerem naj nam bo Mussolini. Na banketu samem pa se je | lovnem političnem življenju. Da pa afir- dovoljeno izpregovoriti par besedi. To jedlo, pilo in nazdravljalo, kakor na vseh j mira svojo zahtevo po tem priznanju, je je planet R r o s.
takih banketih In baš s tem je dokazil poljska vlada nedavno povzdignila neka-j v<i veliki in »koraj vsi mali planeti futurizem, da se prav nič ne odlikuje od tera svoja poslaništva pri pri ateljskih gP giblieio okoli snlnca tnko. da nikdar drugih takih — ističnih pokretov.	j velesilah v veleposlaništva. Prva je to iz- nP prekrižajo poti drugih planetov.
Planet F.ros pa. ki ea je odkril astn«-nom Witt. in k? meri v premeru borih 44 kilometrov, pa ie zgornje pravile, o katrvem «e je mislilo, na je brez izjeme,
Chamberiain v Parizu
Vampir Haarmann
Hannoverski senat po vrsti zasllini« priče proti Haarmannu. Pretežna večina jih le zaslišanih in po njihovih Izpovedih Je ustvarjena prllična' slika milj^ja, v čigar okviru so se odigravala vampirjeva zlodejstva. Izvzemši poedlne Haarmaa-nove sorodnike in nekatere starše izginulih žrtev, predstavljajo priče v teni procesu oni mali narod Iz hannoverskega zapuščenega staromestja, ki se vleče skozi živ-
FRITZ HAARMANN'.
ljenje z lenobnostjo, propadanjem in najnižjimi nagibi. 2enske prostitutke, fantje propalice, — kiika dvomi.ivih eksistenc, ki ne poznajo greha in vesti. Zato tudi
postavil na glavo. Do rim se namreč vsi ' njihove obširne izpovedbe pred sodiščem
ostali mali planeti sučejo okrog solnea vedno med Marsom in Jupitrom, se Eros giblje zda i med Marsom iu "ui.i-trom. zda i med Marsom in naš j zemljo. Iz tega vidimo, da njegova pot ni zda-leka ne nalikuje krogu, kar opažamo pri vsoh ostalih planotib marveč dobri potegnjeni elipsi. PogreSna je torej trditev. da je 7i>mlii naihližii »!:iti',t Mar-i, ki se ji približa na 53 milijonov kilometrov, marveč F.ros. ki »e nam pri-b':žn vča«?h na 22 milijonov kilometrov.
niso zanesljive, no vendar jih v dolgih kolonah registrirajo vsi nemški listi od dneva do dneva.
Vrlo važna je Izpoved prve Haarman-nove gospodinje, ki mu je dala v najem malo podstrešno lukn;o. Haarmann ji je nekoč ponudil meso v nakup. Ona je kupila »mcso», kratko malo »meso* po nizki ceni in ga zato češče vzela po dva do tri funte. Meso je bilo temnormjno, podobno kenjskemu, toda sveže in vedno brez kosti. Haarmann ji je zatrjeval, da dobi kot
iTakr-'* nam j-t Frn* sedemkrat b!iž:i ; detektiv od mesarjev na tigu meso po
»Jutro* je že obširno poročalo o obisku novega angleškega zunanjega mini tra Austen Chamberlaina v Parizu in njegovih konferencah z ministrskim prej-sednikom Hcrriotom. Rezultat teh raz-
govorov je bil najmanj všeč Nemcem, Ui si se nadejali, aa bo izprememba r"" ia
v Angliji ohladila prijateljsko razmerje med Francijo In Anglijo, ki sta ga dosegla Herrlct in Macdcn-'' Vamesto tega pa je rodil pari«k! sest"n'k baš nr t-no: afirmiral je iskreno sodelovanje mej obema velesilama in prinesel Franciji zagotovilo, da sme v svojih upravičen.n težnjah po zaščiti pred nemško r r rio in po odškodnini za ie porušene in opustošene pokrajine tudi v bodoč- t-
nati na polno pomoj ln podp-ro Velike Britanije.
Naša slika predstavlja Chamberlaina v prijateljskem razgovoru s Herriotcm.
Vse vrsts	iKu v
Ibarvnih trakov
kakor soli ee in kor naša luna.
»le* COkrat dalie ka-
Usodeno^na zamena
nizki ceni, kolikor treba. Včasi je tudi Haarmann kuhal pri gospodinji. Prinesel je pckrlt lonec z ozko narezanim mesom in si kuhal juha... Gospodinja je večkrat videla k Haarmannu prihajati mlade ljudi, Chicago ima zopet svojo senzacijo, nekoč jc celo slišala, da je Haarmann T«.' -at trre za en>-ira detektiva in iva j »perverzen«, pa ni vedela, knkšr.a reč je smrtno-nevarno ranjena rebra, ki jih i to — Haarmannovi sosedje na prvem in je podrl z revolverjem sicer miren me-1 drugem stanovanju nc vedo povedati kaj ščan vsled ii> idepoliie zamene.	j bistvenega. Opazovali so Haannannove
Rančni blagajnik je šel 3 svojo ženo ! česte obiskovalce, poznali Haarmannovo nekega vočera v družl>o. v kateri so pasi.o, opazovali luč v poznih nočeh, sll-govorili skoraj izključno samo o naj ; šali razbijanje kakor pri sekanju drv — novejšem umoru, o katerem si slišal a mar jim je bil Haarmann in njegova povsod. kamor si se ohrnil. Ko se j*1 j ponočna početja!
vračal gosiKnl domov, mu je stisnil go Pretresljive scene nudi zasliševanje stitelj še pištolo v roko. češ, kako ne- : staršev Haarmannovih žrtev. So različni
i c,... o,, t inSii«n* n„»,rt.,, MHmiia e I i varno je, povrniti se ponoči brez orožja ljudje, različnih stanov, iz razričnih kra-
i Franc Sar. lii^aaa, Gan«3ri6»o najrežjt 5. j j dorno^	jev. Njlhovi sinovi so se _ tako biio
'......................................................................... j Ko se je peljal blagajnik i svojo i običajno — srečali na hannoverskem kolc-
,	.	.1 žene v avtomobilu domov, sta zapazila, dvoru s Haarmannom, ki je kot špicelj
HO OSt^rS V Spominu ^ ''ma	avt0- *trah j'e P°vP,aševa' p° legitimadah in žrtev s
: posta! vsled prejšniili pogovorov v
lepo ime: J&rim čokolada! |fn,žhi tak0 vp,ik-,,a ie žpna-k0 *voz
20 .8 »
obstal [ired njuno hišo. naravnost bežala proti vratim. dočim se je soprog
kakršnokoli pretvezo spravil na svoje stanovanje. Ali pa je komplic Oran^ kadar mu je zopet zmanjkalo obleke ia denarja, iztaknil žrtev in jo dovedel Haar-
A. P. Čehov:
Ko ss prebiva! v S—kem okraju, sem pegostorna obiskaval vrtnarja Savo Sti:kača ali kakor so ga na kratko klicali: Ssvko. V njegovih nasadih sem ime! priložnost loviti ribe, tam »em našel zaželjeni m:r; pa tuili pogovor s Savko in tihe poletne noči so bile tam zelo prijetne.
Savko je bil mladenič, star kakih petindvajset let, krepko vzrasel, zai in •*irav kakor btikva. Bi! je pameten in omikan, vodko je pi! ie poredkoma. kot delavec pa ni bil bogvekai vreden. Ži tel je v lastni koči skupno z materjo, ora: ni. sejal ni, tudi nobene obrti s? ni izučil. Živel je kakor ptički pod nebom in zjutraj ni nikdar vedel, kai bo imel za kosilo. Ne mor.->m reči. da ni imel srca zn lastno mater, ampak za delo ni imel veselja in tudi ni priznaval, .da je koristno.
Najbolj je ljubil mir. Cele ure Vam je sedel negihno in gledal neprestano v isto točko. Seveda jp bil radi tega p:>i Ji« kor sokol in živel je slabše od berača. Sčasoma se mu je nabralo precej dolgov in mojega ljubega Savko so postavili kot paznilta v občinski vtI.
Nekega majskega večera sem bil pri j Savki na vrtu. K?kor ee spominjam, > sem ležal takrat tik poleg koče, ki je : bila krita s slamo; poleg mene j« bil 1
pes, po imenu Kutjka. malo dalje Sav-ka. Naše tidiee so bile z vabo vred že davno na svojem mestu v reki in tako nama ni preostajalo druzega, nego uda ti se lennharjenju. ki ga je večno počivajoči in v lenobi nepoboljšljivi Savka tako zeio ljubil.
— Kako to, da slavci sedaj ne po-jo? sem vprašal Savko. On me ie pogledal, potegnil lz žepa pišfalko in zi-piskal. V odjrovor se mu je takoj z nasprotnega brega oglasil kčeec.
—	Tu imate slavca — se je zasmejal Savka.
—	Ta ptic mi ngair. — vvn dejal. Ali veš. na v dob: prf-sel jpvanis ptičev kosec ne leta, r.mnak teka po zemlji? Samo morje in reke preleti, vse drugo na preteče pe£.
Vedel sem. da Savka rad pos!u5j, zato sem mu povedal vse. kar sem vedel o pticah selivkah. Savka se ni niti zganil in je ves žare! od zadovoljstva-
—	Kateri kraji pa so jim ljnbši, naši ah" oni tam? — je vpraSal Savka.
—	NaiL, seveda. Sai se pri nas izležejo in očt?ojo mladice; cd!et6 pa le zato, ker bi tu zmrznili.
—	To je pa res lepo — je vzdihml Savka. — Karkoli govorite, je vse tak« lepo. Vsaka reč ima svoj zmisel. Verjemite mi. gospod, če bi bil vedel, da pridete vi. pa si ne bi bil povabil žen-
Iske sem. Prosila me je, če bi smela , priti sedaj.
; — Nič ne de. saj lahko ležem v gozd, ;— sem dejal.
1 — Kajpak! Saj ne bo umrla, če pride i jutri.
—	A!i pričakuješ Darjo?
—	Ne. im;'m zoret drugo. Agafja Strelčiha me je prosila.
i Osunnil sem rial to novico. Agafja je bila m'M'la. devetnajst- ali dvajsetletna žena. ki se ie bila pred letom dni noro-|či'ta z žeVzriikim k re t nik cm. mladim j in poštenim človekom.
—	Te!<> koniediie z ženskami bod;> slafco končalo za te! —
j — Fh. pa nai! Kolikokrat sem jim fe rekel, t -m babnicnm na noče in tmČ sli-šatL — je rekel Savka. — Vidim, ! spol. da vam pr^seds ta reč. Pojdiva večerjat! in nA da bi 7>oč?.kal na moj odgovor, ie Savlka r.leicl v kočo. po-j iskal vodko in kozarce, kuliana jajca, i presno maslo in še nekaj.
K nih je bil t ni maslo kakor guma, | dišalo nama je pa le. j — Odkod vzameš vse to? — sem ga ; vprašr-1 in pokazal na kozarec,
—	Zenskei m prinašate, i — Tn zakaj ti nosijo?
—	Iz sočutja. —
Pa ne le jestvine. tudi Savkova obleka je kazala sledove ž^skega sočutja. Oparil sem pri niem nov pas ir. ive!blodje volne, krog vratu pa je nosil
križec na svilenem traku.
Pozna! sem slabost lepega spola napram Savki, vedel sem tudi, da on nerad govori o tem in zato ga raje nisem spraševal. Pa tudi nisem več utegnil. Kutjka je nestrpno zarenčala. V temi je bilo slišati drobne ženske korake. Takoj sem io spoznal, bila je Agafja Strelčiha. Plaho je stopila k nama in globoko zadihala. Lovila je sat*), ne jtoliko od hoje kot od strahu in po ce-• prijetni ponočni poti.
Ko je t>oieg koče opazila mesto ene-j ga kar dva, se je umaknila vsa prestrašena.
j — Ah, ti si — je dejal Savka ter jvgri7.nil v kruh z maslom, i — Da. da, jaz — je za jecljala Agafja : ter spustila sveženj na tla. — Moj mož 1 vas pozdravlja Ln vam pošilja to-le malenkost. —
—	No. kaj bi lagala ia se izgovar-j jala na Jakoba — se je zasmejal Savka. ;— Saj gospod ve, pokaj si prišla. Sedi. da te pogostimo. Veš, sem že mislil, da te ne bo. Ali boš pila malo vodke? Ti bo bolj toplo pri srcu.
—	Nekaj je prinesla —, je nadaljeval Savka is razvezoval sveženj, — ženska ne more, da ne bi kaj prinesia. Pirope, krompir . . . Dobro tse jim godi. V vu: vasi imajo samo še pri njih krompir od pretekle zime!
Zdelo se mi je. da Agafja ves ta čas ni spustila oči od Savke. Zato sem hotel
oditi, da ju ne bi motil. V tem hino pa je pričel [>eti slavček v gaju.
—	Ta je včerajšnji — je dejal Savka. In že je stekel v gozd, odkoder je prihajalo slavčevo petje.
—	Počakaj, kaj misliš, da ga boš kar i tako ujel? sem kričal za njim. Toda ou 'je nagio izginil v temi.
Ostal sem sam z Agažo, ki bo se ji : jele svetiti oči od vodke.
—	Kako se imaš? sem jo vpraša! po daljšem premoru.
—	Hvala Bogu, dobro — Faj ne boste nikomur povediii! j<? dodala šepeta je.
—	Seveda ne — »em jo potolažil. — ali se ne bojiš. <Ja zve o tem Jakob?
—	Saj ne zve.
—	No, in če le?
—	Ne, preje bom doma kot on. — Sedaj je' na "progi in predno pripelje pcotni vlak, ki ga slišim odto^. bom Ze
i zepet doma.
Ajafja >e gledala v ono stran, kamor ,je bil odšel Savka. Bila je nestrpna, Savke pa še ni bilo od nikoder.
—	No, kje pa je tako dolgo, — je ; rzkliknila, — tako počne, kakor bi im?»f
vlak priti šele jutri. Oditi bom morata, j Reva se ni zmotiia. V četrt ure je bil vlak tu. — Kam ga je le neslo? Verjemite mi. gospod, kar šla bom. — S« eno minuto ga počakana, je vzdihnila ia sedla.
i KonCito se je iz teme prikazal Savka.
Vodilni nemški politiki
Zasledovanje pravih krivcev je bilo vendarle silno težavno. Policijsko ravna, tcljstvo je dalo državni banki na razpo« lago četo skupino detektivov, ki pa dolgo niso mogli priti na jasno, kdo prav za prav ponareja denar. Po dolgem pre» iskovsnju so razkrili, ds je videti v kleti neke vile ponoči sumljivo luč. V istih prostorih je zelo tiho brenčal stroj. Kri« minalni uradnikia so pozvonili pri vhodu v skrivnostno vilo. Po večminutem čaka« nju jim je odprl Človek majhne postave. Zelo nerad jim
Na zahtevo je peljal detektive tudi v klet. In g'ej!l Tukaj sta počivala dva stroja za tiskanje v različnih barvah in na enem so bile celo pritrjene plošče za
malo prej na lov. Bili so to večinoma oni Čolni, ki so se nahajali najbliže ustju Volge.
Ribiči so se nahajali v strašnem položaju. Od mrazu so bili popolnoma otrpli. Mnogo jih je bilo naravnost ole-denelih. ko so jih mrtve prepeljali na suho. Večina teb reveiev bo r.a vedno pomnila strašne ure. ki so jih morali prebiti v groznem viharju na morju. Skoraj osem dni ni nihče zaužil griž-
dprl C.ovek majhne postave, ljnjn. kpr se ni nihče nadejal takega | t»fi; odsipj namenjeni samo njej. Narodu im je možiček razkazal vilo. lova !n se Kito ni prt'«krM z živili! j p3 s0 objavili, da csj je Njihovo Veli
Sa nai la I	fiti* +«•*-! I ••	f T	I _ _ ...___ lil _	I__.	.. X!_	* .*	_	.
Uradno poročilo o katastrou učin kuie v vsej Rusiji strahovito. Več tisoč rilufpv jp žalostno poginilo v ledenih valovih! I.p majhen dpi *ruppl sp jo p<>-izdelovanje rentnih bankovcev po deset BroPilo rediti in jih pokopati v domači
mark. Možiček se je delal nevednega in neuolžnega, ko pa je policija vdrla v
zemlji. Drugi popivajo na dnn Kaspi Skopa jpzera, ali f»a jih še vedno raz-
sosednji prostor, je našla na mizi 200(1 burkani valovi podijo proti jugu. proli ponarejenih bankovccv po deset mark. j ttir^ki in perzijski obali Nesreča je to-
C katere je mali mož. ki jim ie odprl, krat ;sp V(,5;n fcn} ),,♦„ j021„ po strašni u ostavil sredi Štetja. Na vprašanje, kaj lakoti, kor so uničene tndi v=p ribi1*"
dela denar na mizi, sc je vprašancc iz*
govoril, da ne ve, pozreje pa je reke!, ! Mniro ki
na[irave. čolni, mreže in drugo orodje.
pre v milijone. Ritoarstvo
Pariški »Matin« pri bčuje zanimivo skupino voditeljev nemških političnih strank, ki so bili deloma na novo, v "i-noma pa zopet izvoljeni v nemški parlament. So lo od leve na desno v gornji vrsti: Haase, Lnehe in Rrcitscheid (socijalisti) ter Wirth (ccntrum), v spodnii vrsti pa LndendurU (fašist). Stresemann
(ljudska stranka), Tirpitz (nacijonalec) in Marx (centrum).
V resnici bi bilo seveda precej težktf pripraviti navedene Rt s^-de v tako miroljubno skupino, ker so si nc samo srditi politični, ampak del. tudi osebni nasprotni. V ozadju je palača nemškega parlamenta.
mannu. Prvi izmed staršev je bil zaslišan obratovodja VVitzel. ki so ga komaj zadržali, da ni planil na haartnanna. VVitzel pripoveduje, kako je na policiji med drugimi iz Leine izvlečenimi človeškimi ostanki spoznal lobanjo svo ega sina in s tem sprožil zasledovanje Haarmanna. In vendar je Haarmann navzlic policijskemu nadzorovanju po umoru Witzelo-vega sina spravii še pet nadaljnjih fantov aa oni svet!
Cim bolj se razvija zasliševanje, tem lasneje se razkriva silhueta posebnega Haarmannovega sokrivca: hnnnovcrske policije. Ugotavlja se. naravnost po zasliševanjih policijskih uradnikov, da je policija marsikaj vedela o Haarmannovih mistrijoznih orgijah, tudi opozorjena jc bila večkrat s kolikor toliko konkretnimi prijavami, a je izhegavala kontrolo nad Haarmannom. Seveda, liaarmann je sam bil kot špicelj v policijski službi, detektivska legitimacija mu je služila v vseh ozirih, pa kakor se je s spretnimi izvohan i znal prikupiti policijskim šefom, tako je istočasno lahko tudi uganjal svoje grozovitosti. Skratka, homoseksualni krvo-lok Haarmann ni stal pod policijskim nadzorstvom, temveč varstvom. Precej prič ie vedelo in deloma tudi prijavilo, da pri Ha^rmannu izginjajo mladi ljudje. Gransova ljubica pristitutka Scluiltz, njena tovarišica VValhan, perica Botte itd. so se parkrat zastonj obrnile na policijo. Gospodje pa so rekli, da za haarmanna vel a »uradna tajnost«. Bilo ie cclo par preiskav v liaarmannovcm stanovanju, a so bile brezuspešne. Hannovcr svoji državni policiji ne zaupa več.
K pojasnjevanju o načinih Haarman-novega morienja so v četrtek podale tri priče interesantne navedbe. Fantje so drug za drugim izpovedali, kako jih je Haarmann zvab:l na stanovanie z denarno ponudbo za treniranje v boksu. Da »preizkusi* njihovo moč. jim je zvezal roke In noge A eden kakor drug^i se e k sreči rešil l viptjem. česar se je H-,---innn ustrašil. Razodeva se torej, da Haarmann svojim žrtvam ni !e po eni metodi pregrizeval vratov v seksualni ekstazi, kakor uporno zatrjuje «am. temveč se posluževal vsakoiakih trikov z boksom, vezanjem in celo hipnotizmom. To znači velik preobrat v odgonetanju vampirjevega morilnega nagona, kajti odslej se Haarmann ne bo mogel več izgovarjati, da so »prav za prav« njegove žrtve bile le one s pregriznjenimi vratovi. Vedno seže namreč ponavlja debata, koliko mla-deničev je Haarmann razkosal. V celiti je bilo najdenih 285 kosti in 22 lobanj. Ostale lobanje je Haarmann razbil in pri-
da je prešteval fa!sifik«te v dohri veri. I A-tr.ih.mn je uničeno za nwo?o let. da je to komunistični propagandni ma« J SladkosnedeSi po vsem svetit se bodo terijal Policija jc bila seveda drugačnega M pr(>(.pj	moraj; ojrecj astrahm-
mnoniit t n i m mr, v« 11-A, II /i m	» \ /v - f j- .	...»
mnenia in je mož« odvedla s seboj, osta« le stanovalce v hiši pa ie zaslišala.
Vila je last vdove po bančnem ravna« telju Romeiku, ki je imela pri sebi mnVja moža, kateri ie rodom iz Avstralije in se izdajs za nečaka lastnice vi'e. Res« ničnost tega sorodstva pa sc ne da nn« tančno dognati. Nadalina poizvedovanja
ekemu kavijarjn.
Najbolje oMečena ženska na svetu
znava 27 zlrčinov, ker mu je »vseeno, ali jih je bilo več ali manj...« Toda, kakor smo že omenil, v Nemčiji se zadnja leta pogreša 127 mladeničev, ki so izginili slično kakor doslej dokazane Haarman-nove žrtve. Zasledovanje Haarmannovih komplicev gre počasi od rr.k. »Schlach-tenkarl« šc ni razkrinkan, dočim je Grans, ta apaška propala kreatura, že sojin s Haarmannom vred. Grans je bil H.iar-mannov zli duh, ki e vedel vse. Haarmann je n. pr. zdaj obširno izpovedal, kako ga je Grans neprestano nagovarjal, naj s sveta spravi mladega trgovskega potnika VVitle-a. Witte ie parkrat prenočeval pri Haarmannu in Grans je bil
Pred nekaj tedni jp pililo »Jutro« o na bolje oblečeni ženi na svctu», so so pojasnil«, da spada med pon»re;evalce pnv.ri nekegn hogntca angleške;'- ' desetrentnih bankovcev neki tiskar iz jorja. ki si jp vcepila v glavo, da ji Berlina, po imenu Kaiser. Njega in pa ne sme biti nobena dama ko« r iznaid-nekega komunističnega ciMisto-i* je po. ljivosti novih toalet. Posledica je bila, smehlja liciia aretirala ter ju dala pod ključ, da je svoje?* moža popolnoma ruini Izg'eda namreč, da je v to falsifik it irsko rala. tako da se je rev. i moral ločit
čanstvo vzelo za ženo Imjno krasotieo*.
Od tega trenutka dalje je prebil sultan skoraj ves dan in gotovo vso noi v harreniu. Vsaka ofidjelna ceremon.ia mu je bila naravnost zoprna Politika ga je tako razdražila. da se več dni nI prikaza! iz solian. namenjenih >amo njegovim ženam. Ko se je moral umakniti pred revolucionarno vlado na angleško vojno ladjo in oditi v pregnanstvo, ni fniela biti med njegovimi Ženami sultanova najmlajša, pa tudi najlepša soproga,. komaj 1 Kletna Nevzad. Vzeti je *mei sphoj le svoje prve tri ž--t:e.
V Švici so kaj kmalu 0|>azi!p sultanove soproge giolHiko |nitrtost svojega gospodarja. S solzami v očeh jim je končno priznal, da ga bo poželenje po mali Nevzad še spravilo v grob Dovolile so mu da je pisal njihovi tekmovalki: .Pridi, Nevzad! Brez tebe mi ui živeti!«
In mala Nevzad je nemudoma pobrala v Carigradu Sila in kopita in "O-letela v naročje svojega moža in go-;n-darja v Švico. In sultan se zopat in na je večinoma i<»t'iti lp v njegovem improviziranem haremu, dasi ima že 64 let.	.
akcijo znp'etena taina komunist'"n.i d'u« žba. ki se ie pos'u?evala pruio-pinnin za finansiranje svojih propagandističnih namenov.
Strašna nesreča na Kasaškem Jezera
Kakor skoraj na vseh mo jih, je te dni tudi na Kaspiškem je/eru "ivjal strahovit orkan, ki je povzročil ojn-in-vsikdar jezen, ko je zjutraj videl Witte-a ško<Io. [ia tndi obilo nesreč V A t
o<l nje. dasi jo jp im.-l v re«nicl zelo raci. Z°na je odpotovala v Am«ri'<o in je vrela seboj obleke za več voz.
7/1 i *e pn. da ta mniorjeva žena le ni bila «nnibn|jp oblpčenn žena na svetu*. Tp dni jp namreč umrla v Lon-d»w»ti (rn»nn VVilklusova «p ' svoje smrti z v«o pm\-ieo nazlvala • kraljico mode* in jp veljala res kot
X Večkratni umor Iz maččivanja.
V srpdo zvi čer je bil aretiran v Hamburgu 4ftletni trgovec Westfeld, pristojen v Smirno, ki je ustrelil z revolverjem gospo Heim mnnnovo. njeno 21 letno hčerko Hnrriet in njenega Hlptneca Jiua. Hči jp oodlegla rannn. Tiuli mati in sin bosta težko okrevala.
Je živega. Končno sc mu je izpolnila žella — in dobil ie umorienčevo obleko... Cinizem. kolikor ga za razliko od hermafro-
lanMkpm oceanu in Črnein muri-i j,, vihar ime' za člov« sk< ljeuj,- pi-ebno žalostne pt^lediee. Celi pnruiki in lo
ditskega vampirja Haarmanna premore ne morda majhni, so izumili v strahovi-zakrknen; Grans. je prohl-.m zase. ,<>'> valovib In potegnili seboj ponekod Tudi pri zasliševanju prič se naval jav- vs< po-adko. Tik « -i5> ;b	lie
nosti dopušča le s presledki. Gieue na kakor na Ka^piSkem jezeru, pa ni za žensko publiko se je te- dni pripetil inter-.2" v:"' dni-nvl na m« .ui esanten incident. Pri razpravi o po-lrob-l Nad 4000 ribiških čolnov je male nostih umora nekega 171etncga Frannza Prod viharjem zapustilo u-tje Vol^e in je začel Haarmann razburjeno kričati, da napotilo na odprto morje na lov. Iiili
na'H' lip oblegcna žena na svetu. » Westfeld je izjavil na po,;eiii. da je sto-WiIkinsovi se je leta 1021. začudil ril samo svojo dolžnost. Pozval je re-celo v« Pariz, ki ga ni soraviti »,nko darje, naj gredo v njegovo stanovanje, hitro v zadrego in v osuplost, ker je pod imenom crn firp M<>ntp Cri to zbudila s svojimi modnimi krerieijami sulošno pozornost. Pokojpiea. ki jp do živela 40 let. ni nikoli obb-kln pne oh leke dvakrat. Pač pa ie včnsih po več krat na dan menjala kostum.
kjpr jp nekemu Daliski razbil <rlnvo. Detektivi so odšli v s^lio Westfeldovo, kjer so našli žTletnega Tomaža Dalisko z razklano srlavo. Westfebl .ie dopoldne umoril Dnli<ko. ki je bil zaročenec ustreljene Hnrriet. Morilec je dejal pri wi«li5anm. dn je zelo zadovoljen, ker se
ne more Izpovedati v prisotnosti tolikih žensk, ki nimajo čuvstva.
»o to večinoma majhni čolni, v katerih jp bilo i>o par mož. Nenadoma je nastal
Ta zanimiva žena pravi sama. da j° mu je maščevanje tako imenitno posro-z3 svojega š pettedenskega bivanja v čilo.
Parim nakupila za 32 ti*oč funtov (nad j y Slučaj Angerstein. Kakor poročajo 10 mi1i:r»nov dinarjev) tontet in zn nemški listi, je bančnik Angerstpin, ki lfi.000 funtov (pet milijonov dinarjev) jp pred par dnevi umoril v PipjreoU v
Predsednik: »Razprava le sedaj Ja na sil,\n v|h!,ir- kj je trajal več dni Pojavil in poslušajo lahko tudi ženske.«
Haarmann: »Toda tu se čuje toliko nemoralnih stvari!«
Predsednik: »To je njihova stvar, ako hočejo poslušati ali ne!«
se je strahovit mraz. kakor <m ljudje v teh krajih žp dolero ne pomnijo. Mp-stoma je padla temperatura na deset stopinj pod ničlo. In to na odprtem morju, kjer ni bilo rešitve! Veter je pihal s suhega, vsled česar je valila Vol-S tem je predsednik podelil sija no bk- ?a proff morj„ ohilo	in h1ata
klobukov. V tretVm zakonu ip poročila Wilklneonova učitelja svojega sina, zelo mladepa moža. ki pa ni bil v tem zakonu posetmo srečen. Po njegovih lastnih Izjavah trn ie prisilila žena. da si jp moral zaslužiti svojo brano s hiš nim delom. V nieol vili v Nottinrhamu i« mornl <ro«fio'l soproc oskrhovatj ku-
Nemčii: knr osem ljudi tekom dveh dni r svoji vili in jo potem zažgal. dn bi prikril sledove, nakar ie sam ranil in izpovedal r.a policiji, da so srn napadli roiiarji in mn tndi zajmlili hiSo, podal nri neprestanem zasliševanju rasne izjave, iz katerih se da z vso gotovostjo sklepati, da ie izvedel morilec
cijn damam, ki jim niknka senzacija preko mere gadna in strašna, da bi io
zamudile.
Po zaslišaniu vseh prič se bo v na-strpnem tednu izpopolnjeval obtožni ma-teriial z detajliranimi izvajanji. S tem se bodo šele lasneje osvetlila poedina zlc-dejstva, prične se glavna borba med obema kompliccma: Haarmannom in Gran-som.
_ ....... ,	.... i sam prnti in poleg te?a tndi na vrtu
Posledica ie bila. da so »Hi«tali vs, ka ifr(,0	P„,!a. dfl jP konFnn p„
nali v ustju nedostopni tudi za majhn»
hinjska dela. tla voščiti, svoje perilo svoj pjn s ponosnim preudarkom. To jo
tem bolj verjptno. ker jp že Fvoiča° v
Ponarejevalci rentnih mark
Berlinskemu oddelku za presojanje
la-ljp in eplo čolnp. Rn^en tep-a jp bil vihar tako močan, da je le malemu šte. vilu čolnov usTtelo. povrniti se v varni i pristan na zapa<lu in severu Kaspiškegn < jezera. Iz Nte^n vzroka je bl'n tndi reševalno delo silno tef>o ln mestoma cpIo popolnoma onemocročpno.
Vsega skupaj so obla<tvn 22 ladij nn pomoč ribičem na '
Angep^pirovi hiši. ki in jp imel v Nie-stil svoio čeorav lepo in elegantno ženo r]pr«eheltn. jrbnibnil požar. Mož je mo-in ji pob"'mil. Postni je plesnf učitelj v r.,| takrat nemara po krivem prise ?. Lon lnnn in živi lepo v miru.	;Nndnljp spravlinjo Angersfeina v zvezo
Ako je \Vjlkinsovs izdala cela pre \ nmf)»j»Tn v \V:«senu. ki je ostal doslej moženln ra svoje tonletp «amo zato, da npno;a«n'Pn. — Več filmskih dniž.b S7 jo oMudnip vps svpt. ni čuda. da ji je h<ičp sp-lni okori-titi z umorom Auger-jelo rmnnjkovatj denarja za vsakdanje	Pogreb njetrovjh o«mih žrtev so
odprto morje, ki pa so imele velike te- Nq Mj ip imf.b možn-sužnja! zave z ledovjem. ki gn je gnal veter \ pred seibol ln so spraviinlp ladje v nevarnost. Posledica jp bila. dn «o valovi fa'sifikatov v nemški državni banki so 1 tudi mn-ejro teh re*ibrh In-lij vrtrli na že več časa dohajali dobro ponarejeni čeri in jih razbili. Več so jih tu li zdro-hnnkovci po deset rentnih mark. Fa'sifi> , b'lp ledpnp p1«i?čp nli tako ookvnrile knti so se pojavljali v prometu vedno da so sp prej ali slej potopile z vsem fit^no zgodovino sultana Ab-lul M • !ži češče. policijske oblasti pa jim niso mogle moštvom.	da ftod naslovom »Zadnja poi *a po-
izslediti izvora. S'ednjič se je moglo ugo« I V npprestani ^mrtni nevarnosti se je sledriieg* snlinna* toviti snmo to. da vodijo s'edi falsifikatov hrabrim mornarjem po dolgem naporu v neko berlinsko predmestje, kamor so vendarle po<n»?ilo. oteti vsega "kujtij
,	, j potrebščine, posebno ker se sama ni filmnlp knr tri dru*bp. Pri*!n je šp pp»
poslaia^ PJI'?*3"'! utesrnila hriemti zn <ro«on tinjstvo. in da dmžba. ki *p izdeluje film. katerega i je štrlita cpIo pri izdatkih za služkinje, hoče spraviti na platno in predvajati
žalostno afero v obliki drame.
X Nesreča na morj-j? Pretekli petek je odplula iz F.-bjerga na jutland-ski obali na Danskem skupina 70 ribiških čolnov na visoko mori-> nn lov, pa se ?to«lej še ni povrnila. Bati se je, da jp celo hrodovje zajel vihar in <Ia so se čolni z vsemi 300 ribiči t
Rakov bacil cd'<rit? Zdravniku
Sultanov ljubezenski roman
TnrSki listi prinašajo tp ln! r^man
p-ed č;isom prepeljali veiik stroj za tiska« okolj 400 ribiških čolnov, to jp komaj
leiiiin'g;< siuiniia«. u i	•
„ , -um „ (n,xi,i driu. Schmiedtn v Monnkoveni	se
Kakor znnnn. ip bil posledn i turški ... ... ,„	• "
i. »i i.i m .is; i r, .„ t. „n	po dobrem i-knnpi posrečilo, da	n-
i '*!Mi Andul M«*«l/rl !»■ *;., 'J«'!* v nO-	' -	.,
.	, , . .	m	dni nedvomno ugotovil pov7.roči»el„i
rpm.brn 1022 t»red dobrim pol let.im ' ,	~ .
nje na električni pogon.
'deseti del vsej ladjic, ki so odplnle
— Pomislite, če ni to sreča, sp je zasmejal veselo. Splazil spm se k grmu. iztegnil roko in — imam ga. — In d.; bi rešil situacijo, sp je robato nkrenil k A ga f ji ter io objel krog pasu. Pri vsej svoji dobrosrčnost! je Savka preziral lene.
Gledal je nanje odzgoraj ln jih je zasmehoval radi njihove ljubezni do
nesrnmnicn! — je dostavil Savka.
Agafja se je vzravnala, me pogl<>da1n in se je zopet stisnila k njemu. Vi<lei sem. da trpi. Za h:p se je hotela dvigniti. pn jo je zopet neka nevidna sila treščila Pavki v naročje.
Njegova naj bom — je vzkliknila a|j „a vidite?
Agafja je prebrodila rpkn ter šla pre ko polja proti vasi. Spočetka je stopala hrabro, potem pa jo je jel mučiti strah. Ustavila se je in se je sramežljivo ozrla — Nič ji kaj ne diši — se je zasme jal Savka — mož jo čaka že vso uro,
vpnvbrii 1022 pred dobrim pol m.mi - ,	, . , _ .
Pn tudi kot kalif vs.-gn mohamedan-
ske^n sveta. Nova turška vlada je p-	^	Z "
isknvanj na tpm (»olju v kratkem izdal knng-o.
X Smrtna vo*nja svatov,
nepremišljeno. Odiel sem zopet k reki pocledat. če
njeja. Bog ve. morda sta bila ravno to.se jp kaj ujelo. Poiskal sem si na bregu
z vala hivšpim snltnnn in kn';fn. nToub-ma izseli iz države. Medžid 'p v par urnh moral znnnetjii toriš^p «*-'nVgai vlnlania. 7. nn'ož«imi rodbinskimi člani. med katerimi «o ^e nsh^i^le tndi tri žene sultanove, ie moral poheg-uiti in se jp zntekel v Švico, kesneje pa na francosko Riviero.
Pri Bronu nn Francoskem se ie velikemu avtomobilu, v knterem so sp.Mi -<vr.ti. ki so se ravno pel>ali z ženitovanri. zlomilo krmilo, vpled česar «p je avto v polnem diru zaletel v 7! i in tp [>o-
omalovaževan je jn zasmehovan jp vzrok, da so ga selške Dulcinpje imele tako rade. Bil jp lep. vit. k. iz oči mu ip od sevala dobrota, toda s temi zunnnj;mf lastnostmi si ni mogočp razložiti njihove ljubezni. Morda se jim je tndi smisli! nesrečnik, ki so gn bili izgnali iz lastnp koče v tuje nnsnde.
— Tako. sedaj pa povej pospoin. po kaj si prišla — je na-dal.ieval Savkn. —
priklndno mesto in sedel tnm kakor v naslanjač: polival sem dolgo, obujal spomine in gle<lal v zvezde.
— Agafja! — sem zaslišal glas iz va-i. Najbrže se je vrnil mni in je vznemirjen iskal svojo ženo. Iz vrta pa je zvenel smeh žene. ki se je spozabila in je pijana kratke sreče iskala tolažite za knzen, ki jo je čakala prihodnji dan. Zaspal sem. Ko sem se zjutraj prebudil,
ti poročena žena. ha. ha! — No hajdi, je sedel Savka poleg mene. napiimo sp še vodke!	| — Ali je Agnša že odšla? — je bilo
Vstal sem in odšel doli v nasade. ;moje prvo vprašanje. Kmalu «em zaslišal srečni smeh Agafjo. i — Tia poglejte — je pokazal Savka Kaj pa vlak. sem ge spomnil, ta je pač k hrodu
ie davno tu.
Vrnil sem se, da bi j! to povedal. Agafja je ležala, vsa opojen.a od vodke, nočnega vonja in Savkove ljubezni, po. leg njega na zemlji in je krčevito sti-gkala obraz k nieg-ovim kolenom. Mojega prihoda ni ni»i oparPa.
—	Agnšn. čas je že, vlak je že davno t« — sem dejal.
—	Seveda je čas, kaj se Se steguješ,
Zngledel sem Agefio. ki je z dvignjenim krilom, vsa razmršona. s ruto postrani, hroilila čez reko. Noge so se ji opotekale . . .
— Dobro ve, kaj jo čaka. jj rekel Savka strupeno. — Škodo hi delale te ženske, pri tem so pa bojazljive kol
Pri cesti je res stal Jakob in gledal vračajočo se ženo. Kaj si je prč mislil pri tem? Kakšne besede ii je pripravljal za sprejem? Agafja se je zopet ozrla, kakor bi pričakovala najine pomoči; nato je stopala zopet dalje.
Se nikoli nisem videl niti pri pijancu, niti pri treznem človeku take hoje. O|»o tekala se moža. Ko je
rakov se je še enkrat ozrla in je sedla ^	^^ r(l, Dva (|i!, mf fpr nrTTV.rnva kma,„ ohinvUi svojo
— Vsaj za grm se sknj — *cm rekel pofpm ^ ,n)fJ|n 0i),,„10 rarka-.»l s-oji mnenje o tem kočljivem predmetu.
I Eden sultanovih vrtnarjev v Cftr! j polnima rs-hil. Pri noreči je bilo pet 'gradu ie imel 15b-!nn hčerko Nevzr.d. loseb "bitih in os,.m hudo ranu^n.h ki je bila baie čudovito tppa. Sultan jo I X Vendar življenj na Martu? Prrv ie videl v svojih prostorih pop- • vlri!; fesor Hamilton na Hawani<ki ntilverri in jo je Itubpznivo nagovoril Tera V trdi. da i« na Martu vendarle inttli-dohm tri b ta. ?.p |>riho>lnji dan je >!!o ?entuo živUouie: oni z«a"i Kanili so v sultanovi palnčj velikansko ta7b:ir- v resnic! karali, pravi, in 0n37.il j* r^T	jenje. Od ust do ust je letela vcM. ki je celo vegetacijo. Profesor Hamil.oa
posebno v car levem haremu na, .'i..' opira svoje trditve na OOdnPvno opa-irjlnl 'Uorai revolucijo: sultan se ženi s kras zovanjc pod zelo ugodnimi okoliščina-
Savki. nion mož te bo zagledal
—	On že dobro ve, od koga Agafja prihaja. Ponoči ženske ne hodijo k vrtnarju po zelje. To vedo vsi. —
Ozrl sem se na Asraf'o. Njeno lice je bilo bledo in žalostno, kakor ga vidimo pri ljudeh, ki trpe težke muke.
—	Kar mačko veseli — miško ia losti — je vzdihnil Savka.
Agafja je medtem vstala, dvignila glavo in s smelim korakom lla svojemu možu vštric. Očividno se je obra-
za jci. Zdaj bo dobila, kar ji gre. jat, brila, zbrala vse svoje moči in nastopila bom imel pa Se z oblastjo opraviti u-1 svojo pot voljo teb iensk. —•	I
najmlajši ženi krasne prostore, ki s»
sa
Torino-Feat 505
30 HP, 4 cflindrf, iestsedežen, naj-nove sega tipa, 3 mesece v rabi, garantirano brezhiben, se proda. Naslov pri upravi ,,Jutra". <037»
9 i
9 #
I I f f 9 i
Kraljestvo mode
Plašči h astraliana
nosijo kopreno čez ohrsz, grde, sicer bi se ne moglo dogajati, da bi se lepotice kazale v javnosti brez pajčolana. Kadar Eglpčanka ostari, si zakrije obraz, ker jo je sram pokazati svoje izkažeco lice moški in ženski javnosti.
Hodno blago
ca lutk« la realka, parhante, flanele ie drugo kupite ugodno pri
ChrobatH Franc, Krani.
Modema tehnika
Astrahan, ki je bil dolgo čssa iz mode i h' » Mode i. !'i « n <1' *	fe,
!n pozabljen, ss zopet uveljavlja. Astra« popoln loj op;<v!u iejo -a .'""t občudovi« ban je, kakor znar.o, kožuhovin« m-tvo- nje za »strahan. Prvi «Mosko»itc», ir** rojenega jagnjeta in se stroji in siriže.j teše obrob.;"! s ticsauu	. <s
na poseben n »č;n v Perziji. I*teg-i izvora j i'ondče» z ovratnikom iz amsrikanske in n« poseben način '-/Ac sns so tudi \ kune; tretji «Monna Van»ia» z ovstnic koJe, ki jih imenujemo «perzij-.'nce». | kom in obrobkom iz sivega asttahar.a. Najlepše ia.: nsJd'is.>e prih* *,r iz BoK» j	--
Tajna toalete egipčanskih žen
Anglež".nj« Ladv Drummondij s sje mudila del j časa v Fgrptu in je po svo« jem povratku v domovino opisali v nekem ženskem listu tajnosti oblačenja egipčanskih žen. Egipčanka se oblsči ze'o diskretno in živi najraje sama zase. V javnosti se pokaže redkokdaj, kader pa gre na ulico, se pokrije s kopreno. Brez pajčolfcna estavi hišo v izjemnih slu« čajih. Obleta imovite Egipčanke je bo«
jato okrašena g dragocenim kamrnjem. Dame iz haremov posvečajo največ f««a kultu ivoje lepote. Radi tega se pogo« atoma pripeti, d* koža i.a licih j.'»re Egipčanke popoka ter :s zcio aagubanči. Z* kozmetična sredstva služijo Egipčan« kam raziičn* mazila, soki rastlin ia stru« peni irdclVi, v meisniu katerih eo Ejip* čanke salo vešč;. S ti ni sredstvi se da doseči in ceio povečat! mornentana 1«» poti, toda maščevanje po iečih r.* iz« ostane.
1'oiebno zsnirr.ivs je kultur« obrvi in tt epalrric pri Esipč«nkah. Oči si umivajo žcaske v Eg;ptu z neko posebno teko« čino, katero kuhajo iz korenik tajnih rastlin. Kis'ina, katero dajejo te korenike od sebe, dsje očem krasen sijaj in po« trebno črnino pod očrni. Bzrva las n^ip--čanskih žen je večinoma »vati*. Žito s« hšpajo in si barvajo la:>c i trLimi s-cd-stvi, ki povečajo njih krasoto, a obenem povzročajo, d« postanejo ž»nsi.c kmalu po <0. letih p ešsste. Lady Drummond H»y sodi, da so vae tiste iigipčnnke, ki
Poskusna vožnja s
FSettnerievisi »rotorjem'
!z Kiela v Nemčiji poročajo dne 3. decembra: Včeraj se Je vr?i!a tukaj prva poskusna vožnja s Flettnerjcvlm »Rotorjem« in je prav dobro izpadla. Iz vseh krajev Nemčije so prihitele ljudske množice, da bl mogle prisostvovat! prvi vožnji z !ad;o «Buckau». Vožnja se je vršila po napovtdanein programu. Na rotorni ladji je bil tudi pomorski kapitan KSnig, znan po svoji drzni vožnji na nemški podmornici v Ameriko. Vreme pa je bilo zs!o neugodno. Ves dan jc deževalo. Ro-torna ladja ni megla vzeti r.a krov vseh gostov, krr js jedva 50 metrov dolga !n 9 metrov iireka. Stvar pa se je uredila tako, da so povabljenci imeli na razpolago neko ladjo, kl vozi v Ameriko in s ts iadie so lahko opazovali manevre FlcttnerJeveja »Rotora*.
Kotoma ladja je radi nepovcljnega vre mena preplula 3.5 metra v eni sekundi. To je laikom malo imponiraio, strokovnjake pa je zadovoljilo. Baje se Je Flett-nerjeva naprava izkazala kot soliden izum. Pomikala se je kljub minimalnemu pihanju vetra neprestano daijc In dale. Krmar je popolnoma obviadal situacijo •na svojem odgovoruam mestu.
Sedaj je r.a vrsti vprašanje, v koliko es bo dal Fletinerjev izum uporablil prak iično. Strokovnjaki sodijo, da se bo stvar obnesla, pravijo pa. da je rotorna ladja v seoanjem st«n u Seli- prvi poskus uo-vovrstne morjeplcvbe. Do popolnosti »rotorja* pa je ie daleč in nadaljni poskusi bodo pokazali, kako je treba graditi te lacije na veter, da b:xlo dosegle z naj-m»n'šo porabo energije največje uspehe. Cslokupiii n?rnški tisk pa ji mnenja, da sta balon Z. R. 1!!. in Hcltnerjeva motorna lač a dve svetli točki nemške bodočnosti na polju tehnike.
Iprot! vrhu. Ob vznožju tega velikanskega
i bloka je hotelo društvo. »United Daugh-ters of the Ccnfederacv* izklesati v živo 1 »kalo Leejevo glavo kot bas-relief. Preden pa s« Ui na delo, so pcwpi*.*ali za »včt kiparja Gufzona Borglnma. Ta pa jim j« odsvetoval, češ. da bi tak spomenik ne vzbujal vtisa grandioznosti, ker bi generalova glava lz da!'e izgledala ko» prilepljena pisemska znamka in bi se na obSirra gorski steni izgubila in ne vzbujala nikakega efekta- Zastopniki »United Daughters* so uvideli tehtnost Borgrumo-▼ih argumentov in eo ga prosili, naj on sestavi kak primeren načrt. Borglun ;e
Naivečfi mosiment sveta
V južnih državah Z^diojsnih držav obstoji mnogo dru*te», ki eo si stavila 7* naJogo, da ol>drte med potomci spomin n* svoje velike vodite!izza ameriške meščanske vojne, v kateri sta s stala r.a-rproti sever in jug. Eno izmed teli d-u-šter pa je zasnovalo grandiozen načrt, postaviti generalu I^eju kot repiczen-tnntu juga v tistih tiojih. povsem sto.o-rrsten sponienik. Kraj teirai spomeniku so irbrali na gori »Stone Mountair.» v drtavi Geo:gia, kakih 25 ki!on:etrov od Atlanta. Ta gora je en r.sx ogromen granitni Mrk, do'; ?500 rretrov, njen vth pa te dvijtaj? r riAino metrov n al okolico. Stene go.e ki;ie nad 100 metrov navpično v zrak, nato se polagoma nagibajo
VEČERNA OBLEKA. Obleka iz črno*.'nodro pijanega ccržpe romains, s srebrno in zlato vezenino. 1
bil mnenja, da bi bilo na'primerneje, vklesati v steno kako heroično skulptiiio, ki bi na; prikazovala tako duševne kakor f.nične na po i e juga v gigantski meščanski vojni. Borglumova misel je bila z i:s-vdiišerjem sprejeta. l.>atne južnih držar »o se takoj piKlale na delo. da zberejo sredstev, ki bi omogočila uresničenje veli-kanekoga načrta. Njihova akcija je uspela in strokovnjaki so se takoj podali na delo.
Komisija ki je preiskala goro »Stone iJounta!n>. ugotovila, da je granit tako trd. ds bo spomenik lahko kljuboval vremenskim vplivom sto- in stoiet.s. Poleg teea bi ga bilo ceio laže obdelovati kakor marmor, frpr.iv Je mnogo trši. Granit je sivovijoiičnste barve.
Borgliimov osnutek prikazuje konfede-racijsko anr.ado ua pohodu. V središču skupine stoje generali Lee. Daviš. .Jack-son. Jolinstun, KorresI in Stevvart. V»* grupa lil se raztezala r širino nid 400 m in t višino fk'iraj 00 m. V armadi so zastopane »se panoge vojaštva. 1'rvi proračun za izvedbo Boglumovega načrta je
svilami lasje,
fo rcJacm umivanju gl:tvc 2
znašal ekrog dva milijona dolarjev (nad HO milijonov dinarjev), toda povišek plafi in podraženje materijala je povišalo proračun na Miri milijone dolarjev (nad četrt milijona dinarjev). Razen prispevkov zasebnikov so darovali še mesto Atlanta, grofija Fulton in drtava Georgija. Da ie pridobi čim več ustanovnikov, je bilo sklenjeno, da bodo njihova imena vklesali v stene spominske d rorane, ki jo bodo postavili v (logu dorijskih sretiil ob vznožju gore.
Najlaže si bomo predočffi ogromne dimenzije spomenika, če ga primerjamo a znanim' umotvori starega in novegn veka. Tako je n. pr. glava generala I^eeja tolika, da bi se za njo popolnoma skrila egipčanska sfinga, šestoajstnadstropni nebotičnik bi »eril točno toliko, koliker ger.eralov kip od konjskih kopit pa do krajce* generalovega klebuka. Od tisofi vojakov, ki bodo vklesaal v steno, bo meril vsak najmanj 42 metrov r višin* Preden lo dogotovljena osrsdnja skupina, bo preteklo nad tri leta. Pred nekaj me-•eci so odkrili glave generala. Na čast tei slavnosti se priredili matinejo na generalovih pečih. kjer je dobilo prostora SO porabljeneev. Pod njimi pa je ■ieval prepad, globok 150 metrov...
Vsa dela na snorner.'ka se morajo vršiti od i.goraj navzdoL Delsvel, ki jih spu-šftijo v Sktipčerjn ob steni dol, morajo najptej zabiti v grsnit kole. na kater« noiofe ielezn« nosilce in lesene stopnica. Potem pridejo na vrsto risarji, ki morajo najprej na^itati ons posameznih figur. V ta namen je stavil Dorgium na razpolago veliko skico, ki se jo pomanjšali in v brezmesečni jasni noč! § pomočjo ogrons-neca projekcijskega aparata projicirali na steno.	•
Nskaj sa Ifubitelje fotografira n] a
Kdor Je že kdaj fotografiral ve, da Je camera obscura vedno pereče vprašanje. Zato moramo z veseljem pozdraviti sredstvo, ki nas vsaj deloma reši teme ln rdeče luči. To sredstvo je ienozafra-ni» rdeče barvilo. Vrednost teza barvi-k. obstoji v tem. da napravi fotografsko ploščo za svetlobo precej neobčutljivo, ne da bl pri tem trpela slika.
Pred uporabo razstopimo ienozafranin v vodi v razmerju 1 : OT. Gram tega barvila nam da torej 2 I tekočine. Tekočine potrebujemo toliko, da je plošča pokrita. 2e uporabljeno tekočino lahko znova rabimo. Iz tega siedi, da nas tako razvi.anje p-aktično nič več ne stane, kor razvijanje brez ftnozafranir.a.
Razvijanje s lcnozafranincm je takole: Ploščo pustimo v goi itmenovani tekočini eno do dve m.nuti. S tresenjem poskrbimo, da se odstranijo morebitni zračni mehurčki ra plošči. Ker je plošča v začetku za svetlobo občutijvs, jo moramo varovati p;ed kemično delujočimi svetlobnim! žarki. No. tak tc.r.en prostor nam zvečer ne bo težko nalti. V najslabšem slučaju se skrijemo s ploščo za eno minuto v kako omaro.
Po preteku ene minute postane plošča, rdeča in ni več za svetlobo r.bčutljiva. Na brž povzroči to sredstvo molekularno preg;up:rante v subrnem bronidu. Ko smo vzeli ploščo iz barvila io lahko bre« skrbi razvijamo pri navadni luči na navaden način. Seveda moramo delati nekoliko metrov od luči ln v senci.
Razvojna tekočina pordeči, plošča pa dobiva počasi normalno barvo. Razvojno tekočino vkljub rdeči barvi še dalje lah-ku rabimo. Ko je slika že precej razvita, lahko prinesemo ploščo precej blizu k luči, da se prepričamo kako je razvijanje napredovalo. Rdeča harva irgine popolnoma šc-le v Jiksirni kopeli. Ako pa ne izgine popolnoma niti potem, ko smo ploščo večkrat oprali v navadni vodi, uniči posiednje sledove barvila galuno-va razstoplna ti : 10").
- 1*33
rleklriču* ra*iret!ja»a Za kstfse, »itffc Biivlem!« tehnik- ! J COSTC. Palafta L!ub!jsitske krsti ta« haake.
•HM
C. Gclar:
PHea v prostosti
(L'ter3"n satirična črtica.)
Omeill sem fe nekje, da še zmeraj *!vj napol umetna, napol narodna ?em v ustih priprostega naroda 'io tolr.5r.ih bregovi!; Slo-.'en«kih gotic. Vsakdanji dogodki in doživljaji najdejo svojega pevca, ki jih v tsejiri-i-li^tsS, priprosti melodiji razširi in izda tr;ed na. od.
Ali danes imam pred seboj knjižico ijesirii r naslovom «Ptica v prostosti«, hi jih je napisa!, založil ir na sveti-' dal Matija Belec, vlnif.tr pri Sv. Bol-fankti v Slovenskih goricah. Kot pove naslovna stran, ie »o že trotii zvezek njegovih pesmi, ki iim je prav po knji-zotržkfm lltera-rnem načinu vse pravice pridržki.
Pfsmi ro z!ožene v literarnem, za prinrostega človeka frapantno pra-.!l-ftprn irs umetr.?!!! jeziku, ki nn pa p?-v?c seveds ni vselej kos, in zato je v teb utrinkih navdušenega viničaria na ktip^1 naivnosti, da ne rabim hujSega izraza. gostobej<ed.r<osti in pristnih bu-dalosti. kj jih zatrrt-ši! na visokih bergljah se opotekajoči pevec v zabavo svojih bralcev. Pnr takšnih pri jaz rih m^st in kolikor mogoče zabavnih pesniških primer bi rad navedel ne-Strogemu čitatelju, ua vidi. kakšna je »modema poezija* v vinorodni Prlo-kip.
»V pro«fcnt» neheške viša ve.» tako r:rim poje [tesnik Matija, »*e cira Slovan z niža ve. da bi zagleda! zvez i i. ki bi ga rešila lire?, ovira mtih na toii zemeljskih t!eh » Kako si je to .«tvar riaJ pevec predstavlja!, je »eveda nje-stvar, a men! <e zdi. da si sploh ničesar ni predstavlja!, ampak je !e čita! Gregorčičevo »Našo zvezdo* iti si jo po svoje prikrojil. 0 »Prostosti* začonja pesmico:
Ptičies v grmovju skače r. vejice na vejico poje ler>o Pfl brez plače od prostosti pesmico
To je lepo od nje. veliko Ippše kot od modeme<ra poeta, ki bi visel brez prestanka založnikom na vratu, zahteva toč svoj mastni honorar.
V pesmi »Ribič* poje:
>fed porami reka t^če, ?!tdo močno se vali:
v valovih fo!n!e meče, v čolnu ribič mlad sedi.
Tisti ribič ie bil dekletov ljubljenec, ki mtt h dala zlat or°tan. ko pa sta v »čolnifu krnmp!ia!a. i rok? r vodo mu sfrči.» 7dai era dekle vpč ne mara. in dokler riba hudobna, ki j« poMa prstan, ne bo vjeta, ne gre S njim pred oltar.
Ribič vlači svoje mreže, rib tisoče polovi
vsaki ','tn trebuh pr^ffe, ker rad naie! prstan bi.
A!i deklica je trdosrčna, a poroko ai nič in pesr.ik konča:
Tako se v nesrečo zrnzi j z lastno krivdo marsikdo.
j Zanimiva in za pesnika značilna je 1 -Moja pesem*, iz nje spoznamo, da fiesnik — hvah Bogu — ni kak zakrknjen vodopivec. Poslušajtr.o:
Se! bmlom po »veti pogledat okrog, kai dela kdo v kleti in kaki je log.
Ko nam pesnik pove, da bo vriskal !n pel ik) sveti, zakaj kdor tega ne dela. živi ko »mutasti ptič,* končuje pesem s prelepo polnto:
Le pojmo .Slovenci -» in pi.imo tako da nekdaj vsi z venci ili bomo v nebo.
Tako je prav! Kaj pa bi tudi delali ; brez vencev! Zlasti dev!cam je zelo po-1 treben.
In potem se nai pevec tudi pritožuje nad poezijo, rekoč:
»Zakaj me mučil noč in dan,
Poezija ti zlata!
In vedno le v nadležno stran
odpiraj svoja vrata?«
[ Saj lii vendar morala znati, da ga ' svet »zssramuje, ker ni mu mar za ! prt je zda', mu « smehom ga plačuje.* Ali pesnik ne klone:
I
»Jaz v fiesmi stavim src"« up, brez vsake sodbe vaše: Za vsiljen hlinast vam poljub ne dam pa žlico kaše.*
K tem besedam moremo pesniku samo čestitati, posebno še. ker do-| stavlja: »Jaz pel bom, dokler bom ii-i veL»
j In ▼ pesmi »Slavčku* tožno in milo j prosi pesnik:
»Dragi slavček, moj prijatelj, bodi vedno mi ravnatelj, da bo čist moj triolet —*
Pokarati pa moram pesnika, da vsaj v teli bukvicah ne najdem trioleta, pač i»a ciklus: »Sonetje moje nesreče*.
—	Da. Prešeren, tu imaš zvestega naslednika, ki tako-le začenja svoje tu ialjke:
«L'rbanska fara, zdrava mi ostani.* To bi torej bilo namesto »O Vrba*
—	a potem se začenja križev pot, v Šolo ga Je mati peljala,
«da alava moja kdaj bi kaj veljala—» pa »mlin mu Je zdrobil željo v prah ostali, ki I njim so me v pastirsko službo
dali,
da tam živini sea dajal povelje.* Potem pa ao je lotil »cvetke poezi-
je* Jn »zdaj trosi r pesmih solze 5o nekdanje za blagor svoje drage do-
i mačije.*
Vendar pa kljub temu, da se Je »klati! en čas med r.ami kot ptica v zimi malo spoštovana*, je zdaj srečen, ke«
poje:
»Jo dal mi zvesto tudi Boj družico, da ni mi treba rnl ljubezni peti — kot pel Prešeren v krasnem je soneti, Ida vtrrrn! drug njegovo je cvetlico.* In potem, ko se pohvali, da je «j»re-bral mnoro pesmarico*, konča z gin-ljivo tožbo:
»To vem, da vse življenje je trpljenj«, ki v njem se najde malo čiste slave, le smrt Jn grob edina sta v rešenje.* No, vidite, to se že čisto dobro sliši! Zato se pevec tega zaveda, ko konča svoj ciklus: «Ko hode moja sveča dogorela in pevska žila se mi smrtno rani, Urbanska fnra bo? z menoj slovela!* Želim, naj se zgodi tako, in končam z njegovimi verzi:
«Oe Jrugi kdo hoče to pravdo*) prevzeti —• Ta morda mogoče zna lepše zapeti.
Vsak pevec zapoje, kako si pač misli: Kriv sodbe je svoje^ _ če pesem ni v čisli.*
*) Pravda je obsodba pevcev!
Zdravstvo
Boj proti jetiki
Zato J« treba dajati otrokom prav kmalu, U r četrtem meseca, sadnega soka in nastrganega sadja. Sok pomaranč (na-ranč), citron in paradižnikov je zlasti priporočljiv. Tudi zelenjavo naj uživa otrok čimprej. Ako se brani, mn z manj Saj količino mleka, da postane lačen in dobi tek ca zelenjavo.
Mi zdravniki, pravi dr. G. Wegener, smo precenjevanje mleka ie davno odložili; mleko sicer je in ostane glavna brana dojenčkov, toda otrok uspeva bolje, ako ns ostane predolgo in izključno pri mleku. Odrasla mladina pa naj nikar ne joka za mlekom, nego naj sega raj Ji po sadju!
Dr. G. BONNEFON.
V Evropi bi Ameriki gredo zadnja leta Oblastva odločno v boj proti tuberkulozi, tej nevarni bolezni Širokih ljudskih plasti Uspehi boja se ie kažejo.
Mednarodna konferenca za pobijanje tuberkuloze, ki je letos zborovala v Lau-sanni, je pokazala velik napredek t svojem humanitarnem stremljenju.
Iz podatkov, ki jih je objavila ta konferenca, je posneti, da je zadnjih 20 let jetika precej nazadovala. Na Angleškem je padel odstotek umrljivosti za to bolezen od leta 1901. do 1921. za 46 od-atotkov, t Zedinjenib dr žarah pa za 32 odstotkov. V Lyonu je umrlo v tem razdobju za jetiko polovico manj ljudi. Ko pa so začeli obolele otroke iz mest pošiljati na zdrav zrak na deželo, je od 2500 bolnih otrok umrlo le sedem.
Konferenca za pobijanje jetike je ugotovila, da je najuspešnejše orožje zoper tuberkulozo ustanovitev posebnih oddelkov za jetične v bolnieah, nadalje da se pokliče zdravnik v vsakem primeru obolelosti, potem lekarne za revne sloje, kjer prejemajo brezplačna zdravila, predvsem pa, da se pošiljajo bolniki in zlasti otroci iz mest oa deželo*.
Upati je, da se, ako se r tem praven nadaljuje započeti boj zoper to splošno ljudsko bolezen, vedno bolj zmanjša od-atotek umrljivosti, ki je dandanes kljub razveseljivemu nazadovanju tuberkuloze ie vedno ogromen. Dognalo se je namreč, da umre na vsem svetu Se vedno ■koro polovica ljudi za jetiko.
Slepota ozdravljiva?
Bilo je nekako pred enim letom, ko so listi poročali o senzacionalnih uspehih, ki fe"h jo dosegel francoski zdravnik dr. Bonnefon na nekaterih v vojni oslepelih vojakih.
Takrat je poročal profesor Bergom'6 Medicinski akademiji, da je dr. Bonnefon na podlagi izkustev moderne oftalmologije ozdravil nekaj slepcev. Kakor smo že v četrtkovem »Jutru* kratko zabeležili, poročajo sedaj listi, da so Bonne-fonova raziskovanja in njegovi poskusi uspeli tako daleč, da danes lahko z vso gotovostjo trdimo, da je mogoče slepcem
vsaj deloma vrnati vid. Pa poslušajmo j vemo, da so vitamini hranilne snovi, ki krilom nekdanje ruske socijalnodemokra- pogina. Trockizem je dalje neratrpanje dr. Bonnefona samega, ki v pismu na so zvezane z beljakovino, ki je ra telo in tlčne stranke, s tako zran^mi meivševiki. do boljševiške stranke, do njene homo-Andrčja Linvilla, ravnatelja »Lista za zdravje absolutno potrebna. Razločujemo Spor. ki m je vnel zaradi te brošure v genosti in sovraštva napram oportnni-vojne pohabljence*, poroča o doseženih . troje vrst vitaminov. A, B in C; ako jih ruski komunistični stranki, ima svoje stičnim elementom. Va onranizatoričnem nspehih:	. nj, nastanejo v telesu rarlične nerednosti. glo<ioko zgodovinsko in idejno ozadje, pol u je ta ideologija teorija sporazuma
Bilo je pred letom dni, ko sem dnevno j Mleko obsega vse tri. toda ne ustvarjajo 35letn* zgodovina bol;ševizma je 351etn* med revolucionarji in oportunisti v poročal Medicinski akademiji © poteku jih živali, nego se razvijajo v vegeta- zgodovina njegove borbe r. meniševiki. okrilju enotne stranke. Trookij ne ran pa rezultata operacije na nekem v vojni bilijah pod vplivom solnčnih žarkov; zato Len i nize m v nauk o vojni proletarijata bo'jšov;škim vod:teljem. hoče ;ih diskre- j oslepelem vojaku. Dve leti sem čakal, j jih smatramo za »tesavrirane solnčne proti buržtmziji in zato tudi nauk o vonj ditirati v očeh delavskih slojev, kakor predno sem si upal stopiti v javnost in žarke*. Kadar se trava izpremeni v seno, proti menjševizmn. Z druse strani stoji je nameraval spravit' ob ves ogled !-e- ' objaviti uspeh moje prve operacije. Kajti ' izginejo, in mleko nima več vitaminov. trocki7em. ki je služi! ves ča? bort,e pro- n;ns. ko ie izjavM o n:*>m. da je poklicni ▼ medicini posamezen primer ne pomeni j Ako se mleko kuha predolgo, se vitamini letariata z huržuaz>jo kot agentura men'- eksploatator vsake zaostalosti v ru-nič. Čutil sem preveliko odgovornost, da j zatro, zJnsti ako se kuha mleko ▼ od- Sevi-~ia. Od leta 1903.. ko se je rodil po skem delavskem pokretn. Trnckemu se bi si bil upal zrevolueijonizirati javno ] prtem loncu. Ako torej otrok uživa mle- rar' i socijalnodemokrativne stranke z ne zdi pntrel*>o. odkrito braniti teorijo mnenje in vzbuditi med nesrečnimi slepci : ko, v katerem ni več vitaminov, začne ene strani boljševizem, z dru-re pa menj- ! permanentne revolucij. On enostavno trohico upanja na ozdravljenje, predno hirati, ako ga hkratu ne doji mati. V, ševizem. in do Petrovega defintivnegs ' ugotavpa. da je oktobrska recolncra v se nisem dodobra uveril, da mora opera- j materinem telesu so vitamini, in otroci, poloma leta 1917., je igral Trockij med ee'oti potrdila idejo permanentne revo-cija dovesti do uspeha. Tudi sem bil pri- ; ki jih matere d o je. so vedno krepkejSi.; delavstvom vlogo mcnjševi<kega agenta. luči'«, in izvaja iz teea. da je važno in pravljen na odpor in nevero nekaterih j Ako otrok ne dobiva vase dovolj C-vita- Lenin se ves ta čas ni zanimal zanj kot sr>re;emljlvo v leninizmu samo to. kar je svojih kolegov, kar me je še bolj vzpod- j minov, postane manj odporen, vsak čas za osebnost, nego kot za poosebljeno zero- fcilo po vo:ni in za časa oktobrske revo-bujalo k molkn. Nekega dne v oktobru ; boleha, trpi na vročici, na sop;!ih L dr. dovinsko strugo, nasprotujočo ustanovitvi lucite. dočim je napačno ln nespre-1023. pi mi je sam profesor Bergoniš, s, Tndi se tak otrok počasi razvija, ne boljševiške stranke in boljSevi'ke ideo- menltivo vse I,en;novo nazirr.rje in katerim sem skupno delal na svoji novi! raste in ne pridobiva na teži. Titamin A. logije. Zanimivo je. kako Lenin v svoji delovanje pred vojno. — Trockii hoče metodi, svetoval, naj stopim pred jav-aost.
In od takrat, od oktobra 1923., pa do danes je uspeh enoletnega vztrajnega dela sledeči:
Leninizem ali trockizem
Idejni razkol v ruski komunistični stranki
Naša javnost js slabo informirana o j nih posebnostih, ne pa v političnih smer-dogodkih v Rusiji iu ne ve, kaj se godi! nicah. Trockij plagira danes idejni bagaž onstran usodne meje ki loči zapadni svet ene frakcije, jutri druge in zato pravi, od socijalnega iu idejnega vrenja na da stoji nad obema frakcijama. V teoriji vTzhodu. Tam, kjei ;e rodila svetovna ne soglaša z buržuaznimi strujami, v vojna velik odpor fr« ti obstoječemu dru-' praksi pa je vseskozi na njihovi strani.-* žabnemu reda in k^ei so vstali apostoli i Tako vidimo, da sta si Lenin in Troc-»novega* življenja, ki že Sest lot ozna- ! kij nasprotovala že od ustanovitve ko-.. itjajo svetu »veje prevratne ideje in one- ; rnunistične stranke. Ta rana r.a komu-£ mogočajo konsolidacijo povojnih razmer,. nističnem telesu se je pa odprla Sele z J je nsstal v iadr,'tm času razkol v ideo- omenjeno brošuro. Brošura je prišla pred
*	Iogiji in princi,uL programa, na katerem forum vodstva komunistične stranke in
•	grade ti apostoli svoje socijalist-ično car- njegova sodba je tako ostra, da moral fc stvo. Ruska kontui 'stična stranka je pri- njen avtor izvajati konsekvence in zapu-= šla po šestih letih crgmizatoričnega in stiti polje političnega delovan:a. Ali pri
propagandnega de a v precep, iz kate- tem ne smemo pozabiti, da ima Trockij rega bo morebiti erini izhod — razkol, zanesljivo oporo v rdeči armadi, da stoji Gre namreč, Kakor sc>u že v kratkem po- za njim večina n;enih poveljnikov in vršiti pričetkom leta 1925.	n>Ja'i. o dveh stmjan v stranki, o pri- častnikov in da je tudi v sami stranki
To so, evo, uspehi, ki sem jih dosegel.	Leninove teorije ir razlage mar-! močna struja. ki odobrava njegovo po-
Zahvaljujem se vsem tistim, ki so me ke'lma 1 ene- fer naziranjem Trockega litiko. Leninizem ali nauk o vojni pro-pri mojem delu podpirali in me bodrili, |z druge strani Ruska komunistična letarijata proti hnržuaziji je oni temelj, slepim nesrečnikom pa kličem: zaupajte j stranka in r. nk) ves sovjetski sistem na katerem so boljševiki gradili doslej v medicino, vsem izmed vas, ki trpite,! stojita zadnje dni v znamen.:u načelnega vse politično, gospodarsko in kulturno bo pomagano do poslednje "a,	j spora med pristaši tako zvanega leni- življenje v Rusiji. Nastane vprašanje.
Temu pismu dr. Bonnefona. ki je hilo 1 "'zrna in troekizma. Da bo javnost vsaj kaj j« protiutež te ideologije, kaj je objavljeno v »Listu za vojne pohab- i približno informirana o tem sporu, ki takozvani trockizem. ki ;e dvigni! v ljence*, bo sledila pisma polna hvaležno- i ute?ne imeti tudi r.a ostali svet nedo- ruskem tiskn in v javnosti toliko prahu, sti. ki so jih pisali Jean Gazaille Iz g'edne posledice, so hočemo r nasled- J Trockizem predstavlja tri posebnosti. Lachenauda. A. Vairet iz Dijona. E':e n,'em nekoliko pomuditi pri polemiki in ki ga spravljajo t nepomirljivo proti-Carrier iz Toulousa. sami vojni invalidi, ' debatah, ki so so razvile v Rusiji. :slov;e v lenini7mom. Trockizem je prvič ki popisujejo v njih, kako jim je dr. Bon- Bivši ljudski komisar vojne in morna- teorija permanentne revolucije. Ta revo-
riee in eden glavnih inirijatoriev boljše- luc.ija n računa s kmeti kot z revolu-viškega prevrata v Rusiji. Lev Trockij. je cijonamo silo. Permanentna revolucija izdal tik pred obletnico oktobrske r$vo- Trockega je po Leninovem mneniu ska-lucije brošuro pod naslovom: »Uroki kanje čez seljaški pokret. igra za oblast, oktobra*. Ta brošura je vzbudila v vr- j Njena nevarnost je v tem. da bi doži-stah komunističnih prvakov pravo sen- ' vela po prvem eksperimentu polom, ker zaciio. Dal« ;e ttidi povod da se je vsula bi odtrgala od ruskega proletarijata n:e-na Trockega ploha očitkov ki kažejo, 1 govega zaveznika, bednega in sredn:ega da so se začeli holiševiški prvaki pre- kmeta. Zato je prišlo med obema stru-pirati in gristi. Trockemn očitajo, da jama do borbe, ki traja že od I. 1905. hoče spraviti komunistično stranko na Trockij pravi o leninizmu. da sloni vsa Kemična formula in sestava vitaminov j kriva pot*, da !e odstop'! od n:ene ofi i njegova zgradba na laži in falrifikariji ni znana, piše dr. Gerh. VVegener. toda toieijelne ideologije in da koketira z desnim ter nosi v sebi strupeno kal lastnega
nefon vrnil vid.
Pripomnimo naj, da je dr. Bonnefon dosegel zgoraj omenjene uspehe, ki se zdro skoraj čudežni, z zgolj kirurgičnimi ukrepi in le v primerih, če je bil vidni živec nepoškodovan.
Mleko, vitanrui m
dojenčki
ki je navezan na tolščo. je takisto potre- marksistični literaturi karr.kteririra svo- ra7Člemti leninizem v dva dela: v pred-ben za rast otroka, s ni tako vaien. ka-	najbližjega pomočnika Trockega. (vojni, stari napačni leninizem. in v
kor vitamin C. Vitamin B je v zvezi z Tako piše v eni svojih brošur:	; novi. povojni oktobrski, ki bi ga rad
rastlinstvom. Ako ga ni. zboli živčevje. | »Trockij je bil leta 1903. menjševik. spravil
sklad s svojo ideologijo. T.a
Kadar nima mleko več vitaminov, t. j. I Leta 1901. je obrnil te; strun hrbet, leto teorija razčlenitve mn e potrebna kot Od 230 vojnih slepcev, ki sem jih imel; po7.no v jeseni in pozimi, jih je treba pozneje pa se ji je zopet pridružil, l^ta prvi potrelmi korak, da si olajša rana razpolago, sem jih dobil Štirinajst, na | nadomestiti. Vitamin A se nadomesti s 1900. je zagovar al volilni sporazum s daljno borbo z le"inizmrm. Ali lenini-katerih sem poskusil z večjim ali manj-; sirovim maslom, vitamin B z namočenim kadeti, spomladi leta 1907. je pa izjavil ?em :e celotna teorija, ki spaja ra7lične Sim uspehom svojo operacijo. Rezultat je 1 prepefer.cem in najvažnejši vitamin C z n» lr,ndon«kem kongresu, da se razlikuje elemente in ne dopušča nobene delitve, bil ta-le: petim slepcem je moja operacija uživanjem zelenjave in sadnih sokor. od Roze Luiemburg samo v individual-i Ta teorija je nastala leta 1903.. preži pomagala toliko, da se sedaj lahko svo-bodno kretajo in niso več navezani na vodnika. V Štirih primerih sem nesrečnikom pomagal toliko, da morejo razločevati obliko predmetov in celo barve. Pri dveh izmed teh poslednjih je moja opera-' cija odstranila bolečine v očeh. ki so jih bolele, odkar so izgubili vid. Od operacij je poteklo štiri do Sest mesecev, in nikdo se do danes Se ni pritožil, da bi bilo nastopilo kako poslabšanje. Dva izmed operirancev zdaj lahko razločujeta svetlobo od teme, pri treh pa bo potrebna le ena operacija, ki jo nameravam iz-
vela je tri revolucije in spravila na coge rnske mase, kj se jim sicer, izvzemši peščico revolucionarnih ideologov niti sanjalo ni o socijalni revoluciji.
Iz tega sledi, da se ruska komunistična stranka pod nobenim pogojeni ne more sprijazniti s to strujo in da je njen voditelj za stranko kot tako odžagan. Vaj glavni komunistični voditelji, kakor Zi-novjev, Steklov, Kamenjev, Stalin. Bikov in drugi nasprotujejo trockizian in očitajo njegovemu inicijatorju, da hoče izpodkopati temelje boljševizma. Komunistična stranka smatra za svojo dolžnost, da pokoplje to ideologijo kot ide^o strujo. Vodstvo stranke sicer prikriva nevarnost razkola, češ. da ja stranka krepka in mogočna in da ni treba nikakih represij, ali z druge strani so se pojavili v sovjetskem tisku članki, ki jasno pričajo, da spor med obema strujama ni brez vpliva na notranjo politiko Rusije.
Tako priohčujsjo »Izvestja* v eni zadnjih številk značilni članek, v katerem spravljajo Troekpga v zvezo z opozicijo v komunistični ftranki. ki je služila in služi še vedr.o kot orožje v rokah protf-kiimunističnih in protisovjetskib elementov. Diskusi;a. ki ge je rajvila povodom omenjene brošure Trockega. je- sodeč po tem članku, zlasti nevarna za ono pretežno večino ruskega ljudstva, ki se noča pridiužiti komunistični stranki in ki presoja njeno politiko s stališča objektivnega, praktičnega opazovalca. Ta spor lahko oma'e zatipanie do sovjetskega sistema, I pri onih elementih, ki so šc nedavno j vstopili v komunistično stranko in pri-| nesli s seboj ostanke prejšnje ideologije, j Oslabi bhko dosedanji revolucijonarni entuzijazem in zanese v mse apatičnost in skeptieizem. Največja nevarnost predstavlja ta ra7kol v komunistični ideologiji. kakor rečeno, za one sloje, ki so indiferentni napram sovjetskemu sistemu. Ti sloji se utegnejo izneveriti sovjetski vladi in še bolj odtnjiti komunistični stranki, kar bi pomenilo, da so za socijalno revolucijo izgubljeni. r;e glede na to. da ie ta revolucija formalno že zmasala. Gre namreč za idejni prevrat med ruskimi masami, ki ga boliševiki tako nestrpno pričakujejo, ker vidijo v njem edino rešitev iz obupnega položaja. «l7vest;a» kot nradni organ sovjetske vlade sama priznavajo, da moreta diskusija in polemika v komunističnih vrstah samo oslabiti stremljenje širših elojev naroda k sovjetski vladi, zadržati proces političnega prodirania stranke v mase in igrati zgodovinsko reakcijo-narno ulogo. Poleg tega je pa v nevarnosti tudi mladina, ki se lahko prav tako hitro ohladi, kakor se je ogreb za komunistično ca rs t vo.
Že iz teh kratkih obrisov dveh strnj v ruski komunistični stranki sledi, da ;e zmaga komunizma v Rusiji še zelo problematična. Rea,!no življenje je nauč'lo ruske mase misliti in presojati dotrodke praktično, in ta praktični rmisel ocromno večine ruskih kmetov in delavcev je tista stena, ob katero zaman buta komunistični val. Dokler je bila komunistična stranka ide;no enotna, dokler jo je vodil njen ustanovitelj Lenin in dokler se niso prepirali sami voditelji, so ji zaupale vsaj one mase. ki so slepo verovale v njen« fantastične obljube. Kdor pozna strukturo te stranke in zgodovino niste revolncre, mora priznati, da pomeni vsak najmanjši razkol začetek regresiv-n^tra procesa, ki privede Rusijo na7^j v krOT ostalih evropskih drfav. Vsa sila komunistično »tranke v Rnsiii slon? na njeni železni disciplini, na slogi in idetr.i so'darno«»i n.ienih voditeljev, na brezpe-troinetn zaupanju članov v »»ra"kin!> vodstvo in njegovo politiko. T.i disciplina in to zaupanje sta sedaj omajana, Trockp se je moral ukloniti več;ni. toda, za njim stoji dnvja večina. na^Tioliše moči rdeče armade, ki so mu ostale zveste vedno, kadar so <ra hoteli odstmn;ti. Zato ni verjetno, da bo njegova demi-S'ja spreVts v rdeči armadi brez protesta in da ta protest ne bi imel odločilnega vpliva na nadaljnji razvoj dogodkov v Rusiji. Vsekrko stojimo pred važnimi spremembami v notranji politiki sovjetske vlade, ki se utežne pre-okreniti tako da ne Ivi več otrrožala družabnetn reda v d mirih državah.
D. B.:
Debut gospodične Marice
Ravnatelj drame je pogledal gospodično tako pomilovalno, da ji je naenkrat upadel ves pogum. V njegovih očeh »ta se izražala sočutje in skrb za odra željno začetnico.
»Pomislite, gospodična, uloga Ofe-lije je v rokah gospe Mandrovičeve že deset let. Njen oče in kritik pri »Glasu* sta sošolca in stalna gosta pri <Tigru». Težko boste u?peli!» Marica je zardela. Marica ni razumela. «Vem, da imate vesel jo in talent. To dvoje je včasih tndi igralki potreba. Toda, glejte, hčerka režiserja Berdnika nima niti veselja niti talenta, a jo izvrstno vozi že kakih petnajst let ▼ mladostni stroki.* Marica ni razumela, »ludi imate lep organ, 8te dovolj Izobraženi in vaša zunanjost je kakor nalašč za oder. Toda, glejte: gosi»a Berdnikova nima niti glasu niti izobrazbe, (da o njeni postavi sploh ne govorim), a igra same kraljice in voj-vodinje, ker ima tako pogodbo že petnajst let* Marica j« molčala. »Torej, gospodična, najprej naj grt-*ai coaatd oče b kritiku, suni neti-
te h gospe Mandrovičevi. k režiserju in vsem sodelujočim v »Hamletu* in jih prosite za naklonjenost. Potem o ugodnem slučaju kaka skušnja ni izključena . . . Pardon, garderoberka je zelo hudomušna ženska, posebno začetnic ne more trpeti in vam lahko pri j predstavi katastrofalno nagaja . . . [Torej stvar je taka, da ji lahko daste !kar v pismu, da ne bo kakor kako podkupovanje.*
Marica je že nekoliko razumela. »Potem vas opozarjam, da glasno govorite, da pazite pri blazni sceni na dihanje, »ufl^Tja in galerijo in glede oči vam toplo priporočam, da sedita oha najhujša kritika v tretji loži na dosno. Na desno, da me prav razumete. Na odru je vse narobe: kar ]c drugim levica, je nam desnica in nasprotno.*
Marica je že nekoliko več razumela. «Kar se tiče prvega nastopa, vam priporočam, da odsvetujte sorodnikom in prijateljem vence, šopke, aplav». in sploh vse. kar bi jezilo soigralce Venci in ploskanje rode začetnicam vedno več gorja kot veselja.*
Marica je razumela. Poklonila s« Jo nalahko in hotela oditi.
Tn pa vstopita naenkrat režiser in eosM Maodrovi&. Ravnate li nradstavi
in hoče še nekaj reči. Toda dolgoletna »Ofelija* je že začela:
»Oh. kako IejKi. gospodična, da pridete k nam! Saj sem velela in redno dejala, da je OMija kakor nalašč za vas. Verujte mi, v tej ulogi vam je uspeh zagotovljen. Imnte krasen g'a5-in vaša zunanjost — uspeli boste. Jaz vam kar v naprej čestitam.* Režiser pa koj nato: «Ah. gosfiodična. kajne, deske, ki pomenijo svet. so vas zvabile! Vedno, kadar sem vas videl v gledališču ali na ulici, sem si mislil: ta gospodični pride nekoč še k nam. No in tako ste prišli. Rravo! Jaz sem navdušen. Imam že nlogo za vas, dušica! . . .»
Tu ga je ošvrknila s pogledom go spa Mandrovič in režiser je umolknil.
Gosjiodična Marica se je poslovila in odšla.
Gospa Mandrovič plan« na režiserja: »Ti katero ulogo?! Povej!* Režiser zamahne z roko in pravi: »Beži. beži! Mogoče kako večjo nemo nlogo ali kak glas iz naroda, krik od desne v ozadju ali kaj podob nega.*
Vsi trije »o se krohotalL «In ta friznra, moj' Bog! 0 nogah sploh ne govorim,* je začela gospa Mandrovič.
»Le zakaj ljudje odjedajo drugim kruh in silijo h gledališču? Saj imr. vendar službo in je iz dofire hiše,* je nadaljeval režiser.
»No. lo pnstinro to. gospoda, le nič razburjanja; ta nam ne bo delala preglavic.* je končal ravnate!?.
Kako je prišla Marica domov, še sama ni vedela.
M-iti je sedela pri oknu in jokala:
»Torej nam hočeš res napraviti to sramoto! Le zakaj me je Ro.» tako ka7noval! Kje sem se pregrešila?* I Očo je stopal od peči do vrat in gode!: »Seveda, tvoja vzToja! . . Moj* hči v gledali5ču! Kdo bo strpel v n>a dn? Kam naj hodim odslej Se v gostilno? Naša družina, ki ni imela š • nobenega izprijenca v svoji sredi! Lena starost se mi obeta!*
Marica ni ničesar razumela • • •
Predstava je bila razprodana Mnogo Maričlnih prijateljev je prišlo in tndi precej nevoččljivcev. Zvonec je pel po hodnikih. Režiser je klel za za-storiem:
»Kod pa hodi ta prokleti duh? Po-fljite ponj, takoj mora nastopiti. Su-fler. nazite na začetnico! . . .» Marica je stala kakor na žrjavirl. Minil ie prvi akt. druži ia tretji. Ma-
rica je odigrala tudi sceno bin.Toe Ofe-lije in ko je zastor padel, je bilo gledališče zelo mirno. Naenkrat pa je pri-Sel. kakor iz daljave vihar, buren in naraščajoč aplavz in navdušenje me<i publiko. Ko jo je režiser peljal pred za^tor, ni »ama vedela, kaj naj stori in tndi ni več vedela, kje je pravzaprav. Videla j«, da ji nekdo ponuja ogromen ?op"k rdečih in rnnv nih rož. In še enega in še enega.
Režiser ji šepetne: »Tak poklonit-i Fe vendar hvaležni publiki!*
Ko se je Marica nalahno poklonila, sta se ji vsiiii dve drobni solzic: in kanili ra rože . . .
Ko je priš a k< 'ise. je videla, kako drži grwpa Mandrovič njer.o mater za roko:
»Vedela sem. da je velik talent in srečna srm, da imam tako naslednico v Ofeliji.*
R"ži-er ji je čestital-»Le p<>g',m. gospodična, led je prebit. Jaz imam za vas krasno ul<eo.»
Ravnatelj je prišel k njej ves zasopel in navdušen:
»Gospodična, jaz sem ginjen — angažirani ste — jaz vam čestitam.*
Marica pa Se dolgo r>otem ko je Izostala velika igralka, ni mogla pozabiti enih dveh solz. ki sta kanili na tole.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Nedelja, 14.: ob 3.: »Mogočni prstan«. .Mladinska predstava. Izv. Ob 8.: »Danes bomo titi^. Izv.
Pondeljek, 15.: »-Sumljiva oseba«. B.
Torek, 16.: Zaprto.
Sreda, 17.: »Zora, dan noč«. A.
Četrtek, 18.: »Veronika Dcscnlška«. E.
Ljubljanska opera.
Nedelja, 34. ob 3.: aCavalleria rusticana», «V vodnjaku«. L.udska predstava pri znižanih cenah. Izv. Gostuje tenorist Ado Darian.
Pondeljek, 15.: Zaprto.
Torek, 16.: »Lopudska sirotica«. Slavnostna predstava na predvečer rojstnega dne Ni. Ve!, kralja Aleksandra I. C.
Sreda, 17.: »Netopir«. F.
Četrtek, 18.: »Jenufa«. D.
Celjsko gledališče.
Nedelja, 14. ob 16.: »Pri Hrastovih«. Znižane cene.
Mariborsko gledališče.
Narodno gledališče.
Sobota, Ili.: cRazporoka«. Premijera. D.
Nedelja. 13.: »Razporoka«. B.
Pondeljek, 14.: Zaprto. Gostovanje v Ptuju. (Razporoka.)
Vojtech Hynais
Danes praznuje češki narod imeniten jubilej: eden njegovih največjih slikarjev, Vojtech Hvnais je doživel čil in zdrav svojo sedemdesetletnico. Z njegovim imenom so spojeni najbolj blesteči slav« nostni dnevi češke kulture, zato se ob= haja praznik s posebnimi svečanostmi; vrše se predavanja o Hjnaisovem živ* ljcnskem dciu in otvarja sc razstava ce« letnega njegovega dela, za katero sta pri« spevala pariški Louxcmburg in Dunaj iz svojih zbirk.
Hvnais se je rodil dne 14. decembra 1854. kot sin čeških staršev na Dunaju. Preživel je revno miadost in sc posvetil slikarstvu. Njegov učitelj Anselm Feu> erbach ga je hitro vzljubil ter ga napotil v Italijo, kjer se je sestal z Janezom Su« bičem. Skupaj sta študirala v Benetkah, Fi renči in Rimu, kjer je Hvnais slikal češke svetnike v nar. hospicu. Odtod se je podal v Pariz, kjer se je stalno na« selil. Njegov talent so spoštovali največ« ji takratni slikarji, v šolo ga je spre.ei Gčrome in pozne ie Baudrv. Vestno je delal in dobival kmalu naročila iz češke domovine, pa tudi biskup Strossmaver jc naročil pri r.jem dve siiki za djako« vačko katedralo. Tedaj so Čehi zidali Narodno gledališče v Pragi, ki so ga ho=
ne da bi ga bili količkaj opazili. In ker je Imel hlapec eno izmed njih rad, se ma je zdela prilika jako ugodna, da jima v vodi pokaže svojo pojavo in tako pre« rokovanje izboljša. Zato je šel v gozd pred njima k omenjenemu studencu. Tam je splezal na drevo in se vsedel na vejo, ki se je iztezala od drevesa precej daleč preko studenca. Tako je sede! in čakal s hrepenenjem, da bi dekleti prišli. Slišal je namreč med drugim, da sta se tudi dogovorili in trdno sklenili: nobena se ne sme ozreti niti kvišku, niti nazaj ter ne sme prav nič govoriti. Tako je nam« reč pri vražah molk zapovedan, ker bi radovednežu sicer lahko nehote iz strahu ali strmenja uš!o iz ust ime božje, ki ga satan nerad sliši.
Noč jc bila precej svetla in vedra. Zato sta možaželjni dve Galateji tem bolj upali, da zag'cdata v vodi postavo svojega ljubega; takisto pa se je zaljub« ljeni kranjski Corvdon nadejal, da se bo iz studenec njegovo obličje zrcalilo tolikanj popolneje.
Ko sta brumni dekleti prišli do stu«
dencu, ki se je razširjal ondi v široko lužo, videlo tem bolje.
Toda glej! Luža je naenkrat dobila še mnogo naravnejšo in živejšo podobo. Kaj., preden je vaški čestilec zaslutil, se je odlomila veje, in fant je padel z velikim truščem in pljuskom v vodo.
Obe Amaryli ali vaški ;- salki sta pre« strašeni pobegnili, zakaj misliti nista mo« gli nič drugega, kakor da je sam hudič švignil v vodo. Zaljubljenemu kmetiške« mu nerodnežu pa je mrzla kopel brez dvoma njegovo strast precej ohladila.
Toda obe mladi kmetici sta nato smrtno zboleli in ena je celo umrla: to je pač zakrivil prestani strah.
Kasneje so nazivali tisti gozdiček .Kurbenboršt': to ime se jc ohranilo še do dandanes.«
Na to Valvasorjevo povest smo sc spomnili, ko smo videli zopet Blodkovo opero «V vodnjaku«. Besedilo ji je na« pisal Čeh Kare! Sabina.
Ali jo je Sabina povzel iz češke pri« povedke ali po Valvasorju, ali pa jo jc Valvasor zajel iz tujega vira in ves do=
denca, sta pozorno gledaii v vodo. Ko godek postavil na Kranjsko med Slo« je to hlapec opazi!, jc izteza! in sklanjal I vence med Kamnikom in Volčjim po« svojo glavo, da bi sc mu obličje v stu« ! tokom?
teli kar najbogatejše okrasiti. Hvnaisu Ljubljanska drama igra v nedeljo, dne je pripadel okras kraljeve iože in izvršil 14. t. m. dvakrat in sicer: popoldne ob ga jc s sodelovanjem Jurija Subica. Po treh Miičinskega narodno pravljico z j požaai Nar. gledališča jc dobil Hynais
godbo, petjem in plesom »Mogočni pr« stan« kot mladinsko predstavo in zvečer ob osmih velezabavno Nestrojevo veselo« igro z godbo in petjem «Danes bomo tiči«. — Prihodnja dramska premijera bo v soboto, dne 20. t. m. Uprizori se prvi« krat na našem odru dr. Remca izvirna slov. drama, v 14. slikah »Magda«. V glavnih vlogah nastopijo ga. Nablocka, g. Rogoz in g. Kralj. Režira g. Lipah. Nadalje se pripravljajo: dr. Laha »Pepe« luh», Dostojevskega «Striekov sen« in Ibsenov «RosmershoIm». Koncem meseca nastopi g. Levar v naslovni vlogi Rostan« d ove heroične komedijo »Cyrano de Bergerac«. G. O. Župančič končuje pre« vod Shakespearjeve »Zimske pravljice«, ki se uvrsti po božiču v repertoar. Takrat se uprizoru tudi v deloma izpremenjeni zasedbi Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«.
Meštrovic v Ameriki
New York, koncem nov.
Ivan Mežtrovič, po vsem svetu slav« ljeni umetnik, kipar po božji volji, Jugo* sloven po krvi in mišljenju, je dospel koncem oktobra v Ameriko in se je iz« krcal v New Yorku, kamor ga je pozval poseben odbor, ki je vršil priprave za razstavo Meštrovičevih kipov in plastik.
Že zdavnaj so Meštroviževi častilci pozvali mojstra v Ameriko, toda vedno se jc našla kaka ovira, ki je kiparju pre« prečila namero. Prvo vabilo datira iz let 1911., ko je umetnik doživel soglasno priznanje svetovne kritike z veliko raz« stavo v Rimu. Drugič je Meštroviča po« vabil odbor za prireditev »Panamske raz« stave« v San Frančišku leta 1915. Vsled svetovne vojne pa je razstava izostala. Spomladi leta 1917. je prišlo tretje vabilo in Mcštrovič je že vkrcaval svoja dela na neko ladjo v Liverpoolu. Baš tedaj pa je napovedala Nemčija podmorsko voj« no. Ker se je bilo bati, da bo ladja po« topljena, so kipe zopet izkrcalL L. 1919. je skupina Američanov v Parizu zopet povabila Meštroviča v Ameriko. Želela je, da bi kipar napravil \ViIsonovo po« prsje, toda \ViIson je že obolel in tudi sicer so bile evropejske razmere tako zamotane, da je moral kipar ostati doma. Leta 1922. je sledilo novo vabilo, a Me« štrovič si je tedaj zlomil roko. K sreči je rana popolnoma ozdravela in let^s jc kipar končno vendarle stopil na ameriška svobodna tla.
Razstava v Brooklyn«muzeju sc je otvorila dne 19. novembra. Meštrovic jo jc uredil sam. Kipi so nameščeni v petih velikih dvoranah, vseh del skupaj -'c nad sto, in sicer v kamnu, marmorju, bronu, lesu in sadri.
Brooklvnski muzej stavil ucctniku na razpolago polovico svojega gornjega nadstropja in eno veliko dvorano v pri« zemlju. Velika in težka dela (Udovicc i. dr.) so v prizeml.iu, vse ostalo pa se nahaja .- zgornjih prostorih tako zvanega oddelka za umetnost. Med drugimi pia« stikami vidimo tu veliki leseni model Kosovskega hrama in okoli trideset pla« stik religioznega značaja.
Ameriški časopisi obširno pišejo o Meštroviču ir. sc divijo njegovi nadarje« tiosti, ki si jc znala s svojo žilavnostjo priboriti tako odlično mesto v kulti nem živlienju. Kritik: poudarjajo, da je bil naš veliki rojak do svojega petnajstega leta razstavo v Nevvvorku mnogo pripomogel v Da!m;:ciji, potem klesar v Splitu, od« koder so ga znanci in dobrotniki spiavili na Dunaj, kjer sc je z genijalnim raz« mahom čudovito uveljavil in že po dveh letih priredi! svojo prvo r-zstavo. Tisk tudi povdarja, da izhaja kipar iz stare in junaške rodbine, ki se je v prejšnih ro« dovih borila s Turki. Meštrovic je s svojo razstavo v Ne v Yorku mnogo priprnogel do spoznavanja jugoslovcnskega naroda v domovini. Američani tas danes ne poznajo samo po imenu, temveč tudi po umetninah našega največjega genija, ki nas jc s svojo razstavo dvigni! med prve kulturne narode na evropskem konti« nentu,	a. d.
imenitno nalogo, naslikati glavno zave so. Uprizoril je na ogromnem platnu stavbo nove češke kulture, pri kateri so« delujejo vsi sloji. Med umetniki je na« I slikal tudi Jurija Subica. Delo jc blesteč produkt modernega slikarstva, prelesten v barvi in učinkovit kot dekoracija. Po tem delu je napravil Hynais v Parizu mnogo dekoracij za vile, portretov ter načrtov za porcelansko tovarno v Sov« res. Drugo veliko naročiio mu je dalo dunajsko dvorno gledališče, za katero je naslikal velike skupine dramatikov. |
A domovina ga je poklicala na praško akademijo, kjer še danes poučuje.
V tem času je nastalo nebroi nortre« tov, kompozicij (znamenita «P.. ridova sodba«), grafičnih del in dekoracij. Hy« nais jc točen risar in skrben opazovalec narave, ki z vestnostjo naturalizma druži lirično fin smisel za barvo ter ustvar« ja slovanskemu čustvovanju ljuba dela. Posebno si je znal osvojiti srca s priirč« nimi alegorijami malih otrok, ki sc na« ^
Ilustracija v Vatvazorju k pripovedki, kako je snubač padel v vodniatc.
Pesaa koncerta Ljiie Wtslakove v Gorici
Gorica, 10. decembra. S koncerti gospodične NVisiakove jc Gorica obogatela za prireditev, ki stoji
—
od tedaj nsp ej, ko je bilo odstranjeno — malo nesporazumljcnje s kiavirjcm, j ki so ga zakrivili prcnašalci instrumenta. Že'eti bi bilo, da ta nastop gčne. VVisia« kovc ne 'ri bii prvi in zadnji v Gorici; morda se ob njenem povratku premislijo tudi oni, ki so pozabili priti prvikrat
I. R. L.
hajajo na marsikateri seriji sevreskega ; v prvi vrsti lctošn;e ptecej bogate sc«
porcelana, pa tudi dekorativno jih je zone koncertov in dr-im.itici;iLi pedsta'-.	« • i	»•»•
uporabljal. Po trudapolni nvadosti ic že! Bila jc gotovo srečna nuscl, povabiti na	y jf S?lCOSk J kOTT?3tli^t"
nedeljeno priznanje, jc član družbe franc. ' gostovanje tako odlično umetnico, kakor	.	mbra
umetnikov in vitez častne legije. Bi! jc Se nam jc pokazal« gčtia. SVisiakov.i,	a.u, . : etem ra.;
dober tovariš bratov šubicev in skrben pa naj gre potem zasluga za p.i.cditev	Znana 0(1 Jasa Ludvika XIV. po pred-;
učitelj nekaterih naših mlajših umetni« . komurkoli. Gčna. \Visitkov* jc dokaza:«	8lavah klcs emh umotvorov Rncmea, Cor-;
kov, ki sc ga na današnji dan gotovo ! da je iioves. ki je prišei meu njo, p<,.	nelI!ea ln Moliera, P° katerem jo se!
spominjajo s hvaležnostjo in spoštova« poinoma upravičen. Njeno teio, ui.ni	dandanes mnori imeaujejo «ta ma-on de
-; "oli?re». Središče francoske gledališke
njem.
,V vodnjak«"
češkega ali slovenskega dejanja
Valvasor pripoveduje v II. knjigi, XVI. poglavju: »O nekaterih prazno* j sedežu — plačanem ali neplačanem, to vernih običajih in čarobijah«, tudi to«!c | je drugo vprašanje — in zahteval in dogodivščino:	J zahteval še. Nastop gčne. NVisiakove je
«Med kranjskimi kmeti jc kakor po j bil zlasti za one, ki so vajeni videti v
gibi. njeni kostumi, vsak trak na »jCnen ko: vrste
resnici ni izostal, tako da je pos ušalcc j klas č ia iaterpretmja velikin tragedij in n.t koncu vzporeda vztrajal na svojem
ostumu je na odru poezija posert-.e i kulture, tempelj klasične dramafske umet- j rste. Že izbora vzporeda je da a p tča« »osti. Dandanes včasih pac nekoliko pa-, ovati poseben umetniški užitek, ki v triar'alična. reakcionarna, ampak kot
komedij sedemn--jstega, osemnajstega in devetnajstega veka — neprekosljiva, ne- j posnemljiva, na višku. 1'rvi njeni člani so deklamatorji, da drugod malo takih. Nove drnme, ki preko strogega in Često in-;
drugih krajih na sveti večer ali v božični I Gorici samo kabaretne piesa ke, pr.vo i trigiijOčcga<comit* de lec?ure» pridejo
''	I	__	n«	tv. . • » 1 »■ r» ,- r» " -•*» »IT—Irt T O
noči marsikaka vraža, n. pr. s posluško« j presenečenje. V prvem leiu vz-joreda vanjem, metanjem ali potezanjem, kakor so bile posebno lepo izvedene točke
tudi s poizvedovanjem po bodočem žc« ninu i. dr.
Pred nedavnimi leti sc jc dogodi! de« loma smešen, deloma zaradi izida žalo«
Griegov »Metulj« in »Erotika« ter De« bussvjcva »Groteska«. Zadnja, ""Jovita ^Groteska«, je bila umetniško morda naj« dovršeneje podana, najlepša točka večera.
na oier tCrmfdie fr r?'a'-c>, igrajo za' današnjo dobo festo preveč deklamator- ] 3ko. vnnnje, izumetničeno, tratrsko. To1a j venrlar ravno znto marsikaterikrat zelo moč,10. strastno. Treba se jih je navaditi,! zckaj francoska šola je precej različna
sten dogodek, ki ga hočem ljubemu čita« J Nekaj posebnega jc tudi Sukov «Veter.; <*] ™ »ke, ki smo je mi vajeni. z'as|i pa
- - -	- -	od nove ruske, ki ji je «!.oro cisti an :poo.;
1 Poslopie *T'>'nfe rrir>a's> (že tre'je'
telju opisati v bakrorezu in v besedah, mehke, božajoče geste, p ciivajočc sc
V neki vasi med Kamnikom in gra« j roke na telo in od tam na ■ rozuruc
dom Volčjra potokom sta sc domenili tančice, ki so oživele v vt.e očcin riim i

dve kmetiški dekii, da gresta v božični noči k nekemu studencu, ki je izviral v bližnjem gozdu in da hočeta opolnoči gleaati v tisto vodo. Upali sta, da za« gledata ondi v vodi svoja bodoča ženina.
Z', i 'o g"e-in'išfe) je bilo
zidano
vsled avojega umetniškega Izvajanja mnogo več zanimanja med našo mladino,
kakor pa ga jim ista posveča. Vsekakor mora biti mladina prirediteljem teh inla« dinskih predavanj jako hvaležna, in svojo hvaležnost naj pokaže s tem, da ▼ veli*
kem številu te prireditve poseča. Zato opozarjamo in prosimo vse mladinoljube, v prvi vrsti pa stariše, da pošljejo svojo mladino k tem predavanjem, za katere edina vstopnina je: nabava programa, ki . stane 2-50 Din in se dobiva v Matični knjigarni.
Amar-Hinderaithov komorni kvartet si je pridobil v poslednjih 4 letita brez dvoma prvenstvo cele srednje Evrope aa polju komorne glasbe. Vsi Štirje umetniki so največji predstavniki in prvobo-ritelji za nove smeri moderne glasbe^ Svojo umetnost izvabljajo Štirim starim italijanskim instrumentom, ki se odlikujejo po izredni milini in toploti glasu. Kvartet se odlikuje po dovršeni tehniki sigurnosti v intonaciji in naravnost ie bajeslovni interpretaciji. Kjerkoli kvartet nastopi, povsod je tako občinstvo, kakor tudi kritika, absolutno na njegovi stranL Vstopnice v Matični knjigarni. Koncert v petek 19. decembra.	3504
Zagrebški balet v Bosni in Dalmaciji. V začetku meseca januarja 1925. so po» dajo na daljšo turnejo po Bosni in Dal« maciji člani baleta zagrebške opere: Mar« gareta, Maks in Valentn Froman, Orlova, Branicka ter dva člana baletnega zbora. Balet bo gostoval v Sarajevu, Dubrovni« ku, Splitu in Šibeniku. V vsakem kraju ostane tri dni. Spored, ki se bo izvajal, obstoji iz Schumannovcga »Karnevala«, Čajkovskega «Labodjeg-i jezera« ter iz posameznih baletnih točk. Kot dirigent pojde z baletom na turnejo skladatelj Krešimir Baranovič.
XL intimni glasbeni večer H.vatskega glasbenega zavoda v Zagreba sc je vršil v petek zvečer pod vodstvom skladatelja in dirigenta Frana Lhothe. Na sporedu so bila tri reprezentativna italijanska sin« fonična dela iz XVIII. stoletja: Corclli« jev »Božični koncert«, Locatellijcv »Con« ccrto grosso« in Polazzijeva »Sinfonija v d«duru».
Koncert pianista Svetislava Stančiča v Beogradu. Zagrebški pianist Svctislav Stančič sc je te dni pripeljal v Beograd, kjer bo danes, v nedeljo, 14. t. m. kon« ccrtrira! v Narodnem g'cda!išču. Na pro» gramu ima kompozicije Rameaua, Dc« bussvja, Bacha in Busonija.
Koncert baritonista Roberta Primoži« ča v Splitu. Član zagrebške opere bari« tonist Robert Primožič je te dni pel na samostojnem koncertu v Splitu. Njegov program jc obsegal odlomke iz oper: Carjeva nevesta, Lakmč, Onjcgin, Otbcllo. Rigolctto, Knez Igor, Seviljski brivec in Baiazzo.
Stavba Narodnega gledališča v Skop« Iju ic sedaj v glavnem dograjena in že r>od streho. Prostora ima za 670 oseb. Prva predstava v novem gledališču bo mereca septembra 1925.
$tra;k glasbenikov aa dunaiski Veiks« operi. O.-kester dunajske Volksopcre jo naznanil vodstvu zavoda, da sc nahajajo njegovi člani v mezdnem gibanju in da sc ne bodo udeleževali glasbenega delo« vanja, dok'er nc pride do popolnega spo« razuma radi novih plačilnih prejemkov.
Češki kvartet na Dunaju. Zadnje dni je koncertrirai na Dunaju Češki kvartet. Izvaja! je Janačkov kvartet za godala, kateri je nastal na podlagi Tolstojeve cKreutzcrjeve sonate«. Občinstvo je iz« vajalce navdušeno pozdravljalo ter sc jim zahvaljevalo.
Puccinijevo gledališče v Viareggia. V Viarcegiu sc je osnoval odbor za zgradbo opernega ^'cdnlišča, ki bo nasilo Puccini« jevo ime. Stavba bo stala sredi mesta na trgu Mapo'jskcgj princa. K gradbe« nim stroškom bodo prispevali Puccinijcvi dediči, meseni svet občine Viarcggio in posamezniki.
kakor veje na drevju =n Ustje nn veji v	v »*»« !"*>• in popravljeno v 4rut. oolo- ,
lahnem, boža jočem vctric-i. — Gčm>.	viei XIX. ve-a. Po rožiru leta 10(O je.
\Visiakovo jc sprem ja, g. Vaclav Vlček.	arhitekt Gur.det zlasti v notranjosti mora! Marsikdo si je želel vidcii tucii iijc^a ni odru, žal, da sc mu to pot 'c.ja ni z^nl
si-ivto mofn« renevirati. V veži. po hodnikih in v slavnostnem ioverju sleje kipi
' Toda prisluškoval jima jc svež, mladi nila. Godbo je oskrbel g. kape nik'lia--,	dra.ma'?.
hlapec in je skrivaj slišal njun domenek, i latka z mojstrsko dovršenostjo posebno U_'ma, gdc Uae-e. in M. *_1_____'_______;__________________; Te dni so igrali v tem t
■1 dromafkov in igralcev Mars itd.), eatru Ge.-rsesa |
Ulitfiilflim;*fflUiHfmilili;??IllIi<ft1iS¥liiirrfZifitllIll>;ittIllg?Tlilg?lil?IITTl?^litFf?1zrj;tt£T^i?I*ifIfIft»liTI5iJflflg??l?jfi*i	^^ de Fcrtarirh.-a dramo <S ar moi>, ki ob- j
. ........ 1	g; deluje problem slepe ženske ljubezni ia j
=1 udr.nosti možu, ki tega ne zasluži in ki; = ; kor.čan uniči «vojo žano in mladca sina ! = \ — svojega 'jabezenskega rivala. Stvar je |j j do'ga, prrdni^a, psiho!o5'-o dokaj dobro ~ j dokumentirana, polna zelo napetih scen, strasti, ognja, pa zato utrudljiva. Mestoma §§ ne prnv verjetna. Igrali so sijajno, res §§. prvovrstno (Ventura, A!exan'lre. Fre3-=. nay). Cul »m. da so imeli 120 skušenj. S Pa so med prvimi umetniki Francije.
P. K-n.
ITsi vi
ki Vas zanima rešite? tega problema
nainoTej-i elegantni .-aloneki filra
oglejte si
Zena vsakega ...
Elegantna drama moderno žoao v 6 dejanjih.
V glasni rlogi na5i ljtiba znanka iz velefilma ,.KralJloa sninjev"
Maria Corda
ki nas s sto o naravno igro ter razkošnimi toaletami popoln m: os roji.
Razkošna rei'Ja Jo v rokah slovltoga roitatrja. ALEKSANDRA COROE.
Ta velezanimiv film Vam dne 15., 1©. in 17. decembra prinaša
Elitni Kino Matica
Predstavo ob ',4., 6., 7. in '/,9- ""; ob nedeljah ia prazaikih ob a,
'/,5., 6., '/, 8 m 9-uri.
Pri Tsoh predstavah z vira neakrajianl nmotnlikl orkester.
ani«iiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiii>iiiuiiiiniiiiit!iiiiiiiiifirifii*iifiiiitiifiiitiuuniiiiiTmi«iiiiiiiiHiiiuaiuiimiintniiittifiniiiiiBii>iiiiinutiB
ZeodoTira slovanskih nmcinogtL — Peto pre>d'vanje cikla umeinostno-zsodo-vin«kega društva v Ljubljani se vrši v pondeljek 15. t. m. ob IS. uri v univerzitetni zbor:ii;i. Predava dr. Izidor Cankar: Slikarstvo Balkana. Vstopnice pri blagajni.
Za resno glasbeno vzgojo naše mladi« = | ne v našem mestu je v resnici jako dobro S ! preskrbljeno. Poleg sistematičnega glas« H { benega pouka, se nudi IUIŠ" šolski mladini prilika spoznati glasbo slovanskih naro« dov na lepih in resnih umetniških prire« ditvah, ki nosijo ime M u z i k a 1 n o predavanje za mladino. IV. tako predavanje se vrši v nedeljo, 14. t. m. ob 11. uri dopoldne v Filharmonični dvo« rani in na tem predavanju se poda mladi« ni v dovršeni obliki več skladb iz glasbe« ne literature češkoslovaškega naroda. V resnici zaslužijo ta predavanja vsled svo« jih skrbno sestavljenih sporedov, pa tudi
so ?se noTotti
KAMGARNA SUKNA DOUBL LODEN COUVERCOUT PALMESSlO-i za m.^ike obleko in luknje
FLAUŠ
SUK.NO
TRAVERS
KASAN
KAMGARN
za damake kostime in suknje
PLIŠ
KRIMER
BARŽUN
ASTRAHAN
DEPTIN
sa domsko plašče ia jopo
v bogati izberi ter eajilorršenejiih kako-Tovtih tloile.
Oglejte ri zalogo ia izložbe in prepričaš! boste, da se kvali ta tirao najbolje kapi pri
LENASI & (jERKHAH
»m LJUBLJANA
Ivonskem B »Jn. Prodmetni oglas je t (Trgovski in obrtniški zbornici r Ljub-
Tedenski borzni pregled
Zagreb, 13. decembra.
Tendenca na efektnem tržišču je bila ta teden nespremenjena. Bančni papirji so beležil" aekaj večji promet. Največje zanimanje je bilo za Eskomptno, Bino in Jugo. Na tržišču industrijskih papirjev je bilo ves teden precej mrtvo, le včeraj je bilo nekoliko živahnejše. Pri državnih papirjih je tudi ta teden, vladalo večje zanimanje za vojno Škodo, kaiere tečaj se je v začetku tedna učvrstil na 126, a je koncem tedna oslabel zaradi večja ponudbe na 123.
3inar je ta teden dalje poskočil na vseh zunanjih fcorrah, posebno v Nevr-Torku. V Curihu je varliral okrog 7.75 do 7.85, pri čemer se mora uvaževati, da je bil Curih ta teden mednarodno čvrst. Skok dinarja na zunanjih borzah ;e povzročil na zagrebškem tržišču popolno oslabijenje tendence in se je blage stalne ponujale v izobilju. Tečaji deviz so prve tri dni v tednu moč.-o nazadovali, zadnja dra dni pa je kljub čvrstoči dinarja na zunaniih borzah brez posebnega razloga nastopila nekoliko č?rstejša tendenca. Blaga pa je bilo tudi ta dva dneva dovolj ua tržišču.
Prizadevanje posameznikov, da se vzdrži čvrsta tendenca, pa goiovo na bo imele trajnega uspeha. Položaj za dinar je zelo ugoden, tako da 3e pričakuje naslednji led on nadaljnji porast valute. Nedvomno bo na ugodno ocenjevanje dinarje. uplivalo tudi dejstvo, da pokazuje statistika Generalne direkcije carin precejšnjo aktivnost naše trgovinske bilance za prvih devet mesecev i. 1.
Narodna banka je v tem tednu intervenirala le včeraj v vseh devizah ter tako zaustavila dviganje deviznih tečajev. Promet ie bl! ves teden slab ter se je gi-
fcal okrog 4.5 do 5 milijonov Din dnevno. •
V današnjem svobodnem prometu je bila tendenca v efektih nespremenjena Iskala se te Eskomptna po 109.5. Prometa sploh ni bilo. — V devizah je bila tendenca nerazjasnjena. Čeprav je prišlo skoro v vseh devizah do zaključkov, je bil j ves promet vendarle minimalen. Blago ee jo ponujalo precej rezervirano, ker se ne ve, kakšen položaj bo nastopil prihodnji teden. Tečaji: Dunaj 0.0945 do 0.0947. Italija 298 5 do 298.75. Nevv-Tork 67.5 do 67.75, Pariz 358 do 361. Praga 202 do 202.5, Švica 1297.5 do 12S8.5. — V beograjskem svobodnem prometu so danes zabeleženi naslednji tečaji: D ima i 0.0944 denar. Italija 288 denar, London 314 blago, New-York 67 denar, Pariz S62 blago, Praga 201 denar in Švica 1298 blago.
j Ijani na vpogled. I = Položaj na našem žitnem tržišču.
V pšenici je bila tendenca ta teden dalje čvrsta. Dovo« so bili majhni, dočim je bilo povpraševanje s strani domačih mlinov precejšnje. Zaradi porrsta dinarja je izroi nekoliko popustil. Gene turščici M
razstava, koncert in vse ostalo, kar js1 piščanci, potem zelenjava in sadje. Le p-ehodnega suačaja, t j. ako se razgl&Sa jajca, se držijo kljub bližajoči se aimi nekaj, kar traja omejeno en. dva ah več , na 2.25 do 2.50 Din za komad.
dni, je taka objava, ne glede na svojo j Mleko se je trgovalo ta teden po 3 do ............... ^____
tehnično sestavo in način razglasitve,' 3.75 Din za liter, solata rdeča po f-23 j nekoliko oslabele, a ker so se koncem vselej prehodna (nestalna).	Ido 1-50 Din merica, endivija 0.50 dejtedna .,maD,-Ss(ji dovozi, se pričakuje po-
Ako n razglaša t objavo podjetje, 1.25 Din glavica, jabolka povprečno po j novpr) a',ofc cen. Turščice se precej izvar društvo, firma, časopis, knjiga in vse 2 do 3 Din kg (boljša tudi dražje, a slab-1 ^ 7las»j T \rFtrijo. Kupčija z moko po-o«tak>, kar je trajnejSiga značaja, pa se ( ga ceneje), hruške po 2.50 do s Dia za v0!m»_ Povj>»aWanje M bilo t* teden
j večje tudi po črnih vrstah. Za fižol
izvrši t«, razglasitev na navadnem pa- j kilogram po kakovosti, [pbjo in re objrva prilepi ali pritrdi na j
j okna. zidove, vrata, ograje, stebre, s se j g hmeljskega trSišfci. varnbrr;, 12. de-! &ka in sremska, se je t.rpocala po 405 j ne der« v posebne okvire ali izložbene j eembra. Prodanih 191 Kal. Razpoloženj? '■ do 4tO Din; turščiea. preraptno blago, j omarice, je smatrati take objave isto-' I '.ako za nestalne.
Ako se razglaša s objavo nekaj, kar
da se nas ne zatira. Za časa vkue -_.po» rszuma» so imeli naši Neruci zasloni bo pri tukajšnjem župniku, ki nru js bil vedno na razpolago NVindischgriitzov avtomobil, kadar je bilo treba storiti pri njegovem bratu poslancu dr. Hohr.jecu kaj v prid te gospode. Upamo, da je se« daj odk enkalo temu gospoetstvu. Prebi« valci občin Opiotr.ica in Kot zahtevamo ponovno, da nas 2grama oblast reši nem« ških parasitov, zaposlenih na Windisch« slratzovcm veleposestvu, jn sicer v prvi vrsti gozdarskega upravitelj s Sej'ifa, ki nima nobenega smisla za potrebe tukaj« šnjejja prebivalstva. Vložili smo že po«
bilo zeio malo zanimanja. Pšenica, ui- j novno prošnjo na ministrstvo, k: je da«
zelo čvrsto.	j p,, 180 do 182.5 Din z baških postaj ln
--------118", do 190 Din s »romskih postaj; fifol,
i —	----- -	- --------------_ Dohodki glavnih carinarnic v trat j! , beli, barki po 430 do 440 Din, pisani po
i je trajnejšega značaja in se izvrši raz- j dekadi novembra t. L so znaša!! 47 mi- , 270 do 280 Din: moka »0« po 600 do
' giasitev na kartonu, pločevini, lesu (de- , tjjonoe 923^0-1 TTn. Največ dohodkov lz------ "
skah), zidu. steklu, platen in na vsem,' kazuje carinarnica Zagreb - južni kolo-kar je trajnejfe od papirja, j« take ob-1 dvor in sicer 9.318.902 Din; potem ?!od*: jave smatrati za stalne.	j Beograd - Sava 5 025917 Din, Beograd-
Ako ae razglaša z objavo nekaj kar (jelezniAka postava 4,124.571 Din. Ljub- j bergi poročajo, da se nahaja tamošnja je trajnejšega značaja, pa se dere ob- j |jana 3.339.026 Din, Maribor 2.640.916! Nordostdeutsehe Bank v konkurzu. Pasi-
620 Din z baških postaj.
= Fuzlja bank na Dunaju. Na Dunaju se je fuzionirala Austria - Bank s Trenga Konkurz nemške banke. Iz Konigs-
javt, najsi je izdelana na čemerkoli. v 1 dinarjev. Novi Pad 2.468.711 Din. Sa posebne okvire, omarice ali tema bSičsjo, botic* 2 209.151 Din. Zagreb 1.674.953 se morajo take objave smatrati za stalne. j)jn> Ppi.it 1,502.252 Din. Skopljo 1.381.307 Vsaka svetlobna oMava (rek'ama). bo- dinarjev. Sarajevo 1.301.858 Din, Gjev-diai s pomočjo projekcije, bodisi s po- galija 1.157.394 Din. Beograd - pošta 1 močjo kombinacije svetlih točk, ki tvo-; milijon 93.342 Din. SuSak 1.003.235 Din. rijo razne črke itd., je stalna.*	! Ostale carinarnic« izkazujejo dohodke
Dosledno tem načelom je generalna Ml] j milijon Din. Med temi »menjamo direkcija posrednih davkov odločila ;e nastopne slovenske cararnice. Ri-1 n. pr. da so izložbene omarice IW"gra-!ksk - dohodki 376.393 D1. ;, Jesenice s fov smatrati za stalne rekiame, kakor 251.797 Din in Dravograd s 24.274 Din. hitro niso razobešene na obratovalnicah Dohodki glivr.ih carinarnic od 1. aprp.a dotičnih podjetnikov, <ia pa niso stalne, do konca novemb;:* t. 1. znašajo 1.144 I reklame tudi hJožhene omatlce kinopod-, m.;Hicnov 784.787 Din napram 1.178 mili-1 ietij, ker se priporočajo t teh omaricah j ionov 478.686 Diu v enaki dobi lanskega le poedme predstave. r.e pa kinopodjetje 1 [etJU
samo.	| -- Carinska konferenca na Rakeku.
to stvar preiskati po agrarnem komisar ju, i zadeva šc danes ni rešena. Sc veti« no je ukinjena pafci po gozdovih na WinaischgriitzovUi posestvih, ki so iih uživali naši pradedje nad sto let. .^ino go malih posestnikov se sploh no moro preživljati, ako sc ne doveK paša. iter je živinoreja njih najvažrejSi dohodek. Mislimo, ds g. NViadische.ritzu ne bo tež ko najti med Slovenci primerne;«! t;pra« vitelja.
SLOV. Bl^TMCA. Da proslavi kolikor mt>gof>» dostojno nutv*lni praznik, jo zbrala Čitalnica ? dvorani hoteia Beojrad polno občiiKtva. Dr. Pučuik je v kratke« govoru rczloiU pomen dneva in požiral na složno delovanje vseh v pror-.it naše države. Zadon'-ia jo himna Bo?e pravde, nakar je zaigral čit«!niški orkes*rr mesia-joč se s pevskim zborom, nekaj komadov.
Podrobneje o tem bomo govoril! ▼ [Trgovska m obrtniška zbornica v Ljub-odstavku o stalnih 'eMamah. Zaenkrat j ijani opozarja interesente, da j« bo vr-cai zadostuje samo to.	t šila redna carinska koaferer.ca na Itake* j javimo še enkrat pred ljubljanskim sej
Taksa ra nestalne in stalne reklame j ku v pondeljek 15. t. ra. ob 5. popoldne ! mom. — »Lovska zadruga«. ; se plačuje v Sloveniji Seie od 1. septem-!v zgradbi carinarnice.	, ... ■ ■ ..	■ ......
vj snaSajo 75.00f» z.latih mark.
-- (<ne kožuhovine so sledečet V.nna v.latica do l-t^O Din. kana betica do lf-00 dinai :ev, lifiea do 350 Din. jaz.liec do 150 d;narj«v, dihur do 150 Din. podlasica do 50 Din. veverica letna do IS Din. zalee zimski do 18 Din. xajec letni do 7 Din, srna 50 Din. Te cene so se plače F.ale na nemškem triiSu v Lipskem. dene so ra- | Simpatično je vplival nastop g. poročnika rumejo za srtdnje dobro kožuhovino. | Turka in njegovih vojakov pevcev. — prav 'dobra kožuhovina pa ima višjo ce- j Miklavžev večer je napolnil gledališko no. Za naše kraie se vr« letošnji sej^m i dvorano v hotelu neograd. SrAolska ko-kožuhovir.« y sredo 2L januar'a 1925. j račniea čit. ork^lra yt kmtlu po tretji uri na dan av. Neža v prostorih ljubljanske j napovedala Miklavžev prihod, naLar se borze na Kongre^sneni trgu v Ljubljani, j je dvignil za štor. Miklavž je oUiaroval lovcem svetujemo, da se sejma udeležijo j sokolsko in dru^o deco Ln prinase! marin da čakajo s prodajo svoje boiuhovi-; sikom u toplo obleko. Zvečer je oMaro-ne do sejma. CeR*. ki se t>odo plačerale j val tuui sokolske iisac. članice ia druge
ne Uo sejma. Uene. ki se bodo plače s ua svetovnem tržišču za kožuhovlno ob-' odrasle. Radostno razpoloienje sta dxiga-
bra 1921. Višina takse za stalne reklame j _ Obtok novčanic Na«o«lre bank« SHS j ! je ostala ves čas neizpremenjena. med- ^ je od 1. do 8. t. ra. poveča! za 772.1«) I j tem ko se je višina takse za nestalne ^ 6..035 015 310 Din. Kovinska podloga i i reklame (lepake) dne 15. novembra 1923 i j.? oslabela z.a 5.202.676.82 na 482 mili- ! , poviSala.	' jor.ov 17.642.62 Din v zlatu. Posojil* na:
i Taksa na č;i3i>iške oflase se uvedla menice in vrednostne papirje to 6e i vi L dcccmbra sc iiu.n naknadno ie dne 1. januarja 1922 iti je ostala ves Čaa zmanjšala za 29 964.772.84 na 1.493 mi- j roča: Jugana viU najmlajša je bila i£ra»
j ia zoper orkester ia pevski zbor. I PTUJ. Podružnica Jadranske Straže lun ; v sredo, 17. t m. na kraljev rojstni iaa po alavnostni «-luibi božji ob 10. dopoldne v veliki dvorani iiestnega doma svoj prvi rad ni občni zbor. Cdelcžba obvezna.
DOMŽALE. O izrt-dno iiipcii prosl.i-
' neizpremen.iena.
o V vi •	• o • vi •
suhaiki pnsta&iski
Statistika sufeškega pristaniškega pro-november pokazuje na-
25 ton, čroi premog;
llijonov 202.191.77 Din.
— Izvoz iz Vojvodine. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode je ocenjen preostanek kmetijskih pridelkov za izvor, v Vojvodini ca 2 milijardi Di:
na prav dobro. Ju^ena je ljubka v ovoji žalosti in svoji siii. Njen glas je izrazit.
Kino
»Kdnigsntarkzgodba vladarske hf-še, ki se te dni predvaja v ljubljanskem
jasen, a zopet melodično rneliik in oto-- ! kLnu ^Idea!*, nam slika r.odbinske razme-žen do skrajnosti. Ranjenec se je pcglo. | re na dvoru In spletk; ra prestolonaslcd-bii v vlogo, preživljal jo je kot da trpi i stvo r tiannoveru. Vladar te dežele na-Močnejš; do-oz sl-idkorr.e p«se v ! sam, kakor d» prenaša vse gorje trpi«. prosj sv0.icga nečaka, naj poroči prir.ee-
meta za ro<"-sec stopee številke: Uvoz; čemer. 7400
csiješko oladkorno
sladkorna tvornic "(■čje količine sladkorne pese
tvomlco. Obij^Aka ! čenegi naroda. Isto se mora trditi tudi je začela dobivati 'o Četašu. Tako igrajo le ljudje, ki ima*
I" \%oT	r c« u	ima piejeti še okrog 10.000 vagonov pose
ton, pesek W) tem, le3 2£>6 um. asfalt	. . '	■ . • , .. . . h,
-rv,i , 1 ,„	v,■ „ __:n to kampania traiala najbrže do »olo
iOO ton. so;! lt>0 ton. nr.no mago o* ton	r	4 '
VpT:ca | jo prave slovanske duše.
J.
zinjo Avroro Orkivo, ki pa ni vcscia te
snubitve in pristaue ua zakonsko zvezo ^ele ko ]i princ da zagotovilo, da t» srta
Taksa na reMarne
Predpisi o taksah na reklame so pretežni večini občinstva popolnoma nepo-znani !n eelo onim, ki se jih ta taksa najbelj tiče. to je trgovcem ia obrtnikom, j« o tej taksi prav redkokrat kaj natančnejšega znanega Ni čuda torej, da se stori glede te takse toliko prestopkov jamo radi nepoznanja predpisov.
Upamo torej, da bomo ustregli pra? mnogim našim čitateljem. ako priobčimo predpise o taksi na reklame v kolikor mogoče poljudni obliki in prepričani smo. ds l>o marsikdo od njih obvarovan pred kaznijo, ako "00 naslednje odstavke pazijivo prebral in se tudi po njih rav-na!.
Da ne komplicirano razprave in ne za vedemo čitatelje do napačnih zaključkov, s« vzdržujemo zaenkrat vsako kritične prioembe o tej taksi in priobču-jemo gamo predpise, kakršni pač so.
I. Katere reklame sc zavezane taksi?
Taksi na reklame po tatifni postavki 8- taksne tarife 30 praviloma zavezane vse objave, reklame ;;i oglasi, kl se vrše zaradi kakršnekoli materialne korlsii poedincev — kakor hitro se vrši objavljanje na način, kj Je zavezan taksi. Kdo je oni, ki naj ima korist od reklame, — ali je to privatnik ali obrtnik ali trgovec, fizična ali pravna oseba (društvo) — praviloma ne pride v poštev. Izjeme so le pri nekaterih obSekoristnih dručtvih
Rad i pravične obremenitve posameznih vrst reklame je zakonodavec razdelil vse taksi zavezano objave na tri ▼rste:
1.)	nestalne reklame (plakate, lepake);
2.)	stalne reklame (table, firme) in
3.)	čaaniške oglase.
Kaj ?e smatra za časniški ogla«, je v taksnih' predpisih »natančno določeno, man; točno je definirsao, kdaj naj se smatra ta ali ona objava za nestalno in kdaj za stalno reklamo. To vpraftanje je v taksnih predpisih samih rešeno le v načelu, presoja v posameznih primerih, kakšne da so objare. pa je prepuščena finančnim oblastvom.
Da se pa pri presojanja, ali je posamezna, objava smatra ri za stalno reklamo ln ali jo ima zato zadeti večja ali manjša taksa, postopa, enotno, je generalna direkcija posrednih davkov 7. naredbo s dne 19. aoverrbra, 1921. K. 18.91-1. pri-občeno v Uradnem lista št. 151. izdala podrejenim oii--sitosd v tem pogledu aledeče navodilo:
»Pri presoji. aK 'e o' java nesfiJna za Stalna, je treba pog!av'fno gledati:
1.)	aa predmet, ki se nzglaša:
2.)	aa .tehnično izdelavi: objave same in
3.)	aa način, kako ge razglaša.
Ako se razglaša z objavo gledališka, bieskopska, mrku&a itd. predstava ali
vino 25.8S0 M; skupno 9299 ion tisoč 820 hektolitrov. Izvoz: bukov in hrastov les 4583 ton.
vico marca 1925.
rrr Otvoritev železniške prege Užice -
VprdPte. Iz Sarajeva poro?jjo da se bo
, .	+	x	, rslužbeno otvoriJa proga Užice - Vardirte
črni premog 90 ton. dtrešna opeka o20 . , . .	b
,,	j, . , dne 1. tanuarja 1925.
ton. razno blago 20-j ton. gr-adlson) les j _ . ,. ... , . ... ,o«cn 1 vi 1' . 1 roic ■ ~ Dobave, v ršiie se bodo naslednje 12.189 knbičnih metrov; skupao 53-18 ton ■ , . ,	'
■, ,0,cn ... , . ,	.ofertalne hoitacne: Dne 20. t. ie nn m-
111 12.189 kubi?a.h nietrt»v.	. , . , .
,, , ,	. . , ... „ , tendanturi 4. .-rmiiike oblast: sr Zr.gTebu
Celokupni pro;net v pristanišču Suša-, , , - .	J	. ..	.
SEVNICA. Dne S. t. m. se je vršil v 11,-al zvezo zgcli /a čin prtjatel stva, ne prostorih Trigiava koncert podružnice ! pa ljubezni. Pozlcjm v zakonu skuša JM, ki je uspel v vsakem Oiiru. Strnili j princ pridobit! Avroriro srce. Vendar pa
skupaj
so sc mešani pevski zbori Bo'.tajna, Kr« škega in Sevnice 2 moškim zborom ic lezaičarjev iz Zidanega m.jsta in ialoa« sklra orkcstrcio. Spore-.i je bi' Izbran, izvajanje posameznih to jk dovrš-jno. Pc< sebno sta briljirala pr.i tenor iz Zidu» nega mosta in ga. Boria. Skupne nastope je vodi! z --e'ikim uspehom g. Sedej, zv danmoški zbor g. Gosti ia, med godbe« niki pa str.o občudovali temperament ka« pclnika g. Vutkoviča. Prijetno nas jc iz«
2322 vagonov ali povprečno ™lJ0 ^a ,0Vac. Pn ^^ndah me- ^ _	---------------
dnevno 74 vagonov. Ako se vzame k te- 8 *	P?'^1 Iy>I,davi tn M,,r" »cnadila Iahkoča. s katero so pevci in so
mu, da so imele Ude redne plovbe po-	'nf^t • °	*
' • r.izije. — Dne 1. januarja 1925 pn rav-
ostane Avrora pri svojem sklepu, kl povzroči, da se princ poda na potovanje v Afriko, kjer podle'* troid^I mrzlici, ki razsaja v kolonljalnih deželah. Ko dospe uaznando o prinčev! smrti na d^-or, zboli princezinja na živcih, se poda v Pariz iskat razvedrila in se tam seznani z mladim pisateljem Viguertom, ki začne študirati zgodovino dvora in pride do senzacionalnih razkritij o vlogi, katero je igral star kamin v tej vladarski hiši, kjer
vprečr.o jO vagonov dnevnega prometa,	. . , , . , .
. , , , . ^	... , , . .nateljstvu državnih železnic t Sarajevu
ie z.nasai dnevn: promet v sušaški luki v I	. ,	r.' _ 1 — ---- -- -- — - ------ ---„— -----.---- ------- --------- --------
mesecu novembru 85 vagonov	r dobav© rav.cega žtlezx — Dne 3.1 zHor ob povolini udeležbi Delovanje Pcrret, katere ravnate!]. aw;strsi
-----lara 1925 pn ravnateljstvu državnih ; društva je bilo zelo agilno, in lato je bil | ser Perret je osebno vouii roži i
1« .. d. -1, 1 r«* —.1 /. 1. jrti.._____ ? ____ •	_	__	1	.....	...
vse neljube osebe končavale v kami-godbeniki zmago"a!i vse nevarne pusaJe. j novem žrelu. — Plim, čigar dejaaie ie — Posavska planinska podružnica je ime ; izredno živahno in pestro, ie mojstrsko Ia ine 8. t. m. v hotelu Triglav občni | tklo siovite francoske fiiaiske t\Tdke
ski rcSi-rciiia Med
Izkaz o pamikih in jaderricah iregu- t , . '' > ,	'	j društva je bilo ze,o agiino, in je ho | ser Perret je oseono vouli rud;:o. ffia
lame plovbe pokazuje za november na-i^1"™0 v	d"baVR	v glavnem izvoljen tudi stari c^bor. Na j sodelujočimi *> najboljši francoski film
r ... f	_	...	rar.atv^h r»jHV,m^*r.v. —	. . . _ ____ 1.1- J-	L., I_ - ^ _	r_	____^j,,: , *__■ .....
stopno sliko prometa:
sušaškega pristaniškega s
tarskih predmetov. — Predmetni oglasi 50 7 pisarni Trgovsko in obrtniške zbor-
Jugoslavija: 11 parnikov s tonažo 3052 |Ilica I^0''1^5 M	' ,
(z 11 (Milno zmožnostjo 6714); 63 jadernic ! ^ ^^ 8tare vojaške opreme se bo 16fl> (416-^ Italiia 7 iarti'k 40^1 ~ "" 3 januarja 192a pn Lpravl (8?46>:V 15*""jadern^c: 754	|f -»voda rakradu vojne o^eče v 8ar*-
2 parnika 3364 (7101). Anglija: S pamltci	.oglas je v iVgevsk, in
mi (7401). Holandska: 1 parnik o,99 obnnt.ki zbornici v Ljubem na vpogled.
(4736). Skupno 24 parnikov 18.664 (41 ! T Proda'a odPadl:CV- Pn	L
tisoč 061) in 78 jademic 2419 (6047).
sukna Predmetni oglas je v "rgovsi-; in cbrtniiki zbornici v Ljublja»: 33 vpogled — Prodaja riževice za iz.'-eiovan;e me-
žalost smo zvedeli, da je bila koč« na | ski In gledališki umetniki. — Več od via-Lisci popolnoma izropana. Nc predlog 1 ke pohvale pove o filmu dejstvo, da io
blagajnika sta bila radi posebnih zaslug za tukajšnje p'aninstvo imenovana -,a= čc?nik L. Stvasni in zi'raditclj koče aa Lisci 5. B;až .Turko za čast.ia člana.
OPLOTNICA. Pohore: sn.o dosti tr. j peli in se borili proti fermanizeciji in
m v	v.ti
irna "orn
LJUBLJANSKI TRG.
i-roaaja oapam-.cv. in upravi i. za- ■ uparao, da smemo vsaj	pr0f.0 Ji, ! mo Iz francoskih 1
za izradu vojne odece v Zagrebu se j hatL Nc zahtevamo ničesar drugega, ka« I Under sov komli 20. t. m. prodaja odprdkov cd ko. se ravn, 2 nami po {lovežko in ! naslov, se še ne v«
Zboljšanje valete se v cenah na Ijubljan ' teli in krtač fpkoli 30 centc v) se bo vt-skem trgu v ^lošncm ise pozna Cene Mls pri feunski tip-a^i v IS< 1; Crkvi (Ba-mesu in masti so že dolgo nespremenje- natX Predal' tai cglaa je Trgorski is obrt, ce. Nekatera živila pa so se kljub ugod- niški zbornici v Ljubljani rta vpogM. nemu stanju dinarja podražila, tako mo-1 =r= Prodaja stare vojaške opreme se ka »0« na 6.75 Din, kruh na 7 Di« bo vršila 8. januarja 1925 pri Gddeiku kilogram Dražje so tudi kokoši, zlasti 2. zavoda za ir.radn fojne odeče S!«-
žcl tudi v Nemčiji !n Avstriji splošno od<Aravanie in tvoril povsod veliko privlačnost, čeprav Je prišci Iz obsovražene Francije. Mirno m lahko priporočamo tudi ljubljanskemu občinstvu.
Nov Linderjcv Hlm. Kakor posnemamo tz francoskih listov, pripravlja Maks komičen film. Kako mu bj ve.
IZ r^isa	o
Ljubljana. 13 decembra 1924
poročilo
Mobtjaai 306 nad t«orje-B
Kra; opagoraota
Ljubljana l jubiiat* Ljabljaiia /agreo . Beograd Dcuaj . t riga . itiomost
ob
.raci,, tlak
i Zračna ! tera»;ratiire
veter
7. 14. 21. 7. 7. 7.
;76 i 77 7 77i a 775 4 775«
771 1
—48 02 —2-5 —4-0 —70
-5 0
eerer sev. »<ih. »er. :apad bresvetra
Tih od
(Aiačao 0—10
Padivit-e iUSl
jasno 1*
it n
poL oblač jasno
8-0 1-0
Soiaee vzhaja OD 7-37. enba^s ob 1*5" 1S
Vl.iubliiai fci.-ometer nižji teraaer. nižja
Silen mraz, k! le vlsdal pred 10 — 141 dočim piha ob Brdilškem morja mrzel dnevi v severni Skandinaviji in severni: jugovzhod. Nad srednjo lc zapadno Ev-RusIJ: ter se 'e pred tednom prestavil na ! ropo je b;lo mirnejše, tam ie !ežaia na jug, ie obtičal začetkom zadnjega tedna, široko gosta megla. Padavin ;e bilo v nad jiižno Rusijo, kjer je zavladala tem- j Evropi v preteklem tedru skrajno malo, peratura od 15 — 20® pod ničlo. Odtod : povečini sploh nič.
je mrzel zrak v obliki hladnih vzhodnih j Ta čas se je nahajala velika depresija i vetrov silil proti zapadu in sc res raz- . daleč na severu, ki se Jc tresla razširi*! širil tekem tedr.r nad ves evropski kon- | le do Anglije In sredn.c Skandinavije ter tinent, tako da vlada koncem tedn* mraz j severne Rusfic, zato >0 pihali skoro ves po vsej Nemčiji, Podonavskih deželah ln j teden nad skrajnim evropskim severom j na Balkanu ter v vsej Franciji. Tempe- 1 topli južnovaparini vetrovi z Atlantskega j ratura pa povečini ni cosebno n!rka, J oceana. Nad \*se značilno .b, ds je imc-i marveč znaša le okrog 5*, kvečjemu do j is istočasno, ko je termometer na rjju i O' pod ničlo; hnjšl mraz leži le nad j ob Črnem morju kazal par stopinj pod Ukrajino in Poljsko. Da ima Evropa sne- I rilio, vsa Rusija severno od Moskve par -/no odejo, bi bil seveda mraz Izdatno hu; | stopinj nad ničlo; cclo v daljnem Arhar-SL Nad mrzlim kontinentom Ic.u stveda 1 (relska in v vsej Finski je bilo jnžno v revi sok zračni tlak. zato težijo mrzle in i me, dočim je pred desetimi dnevi vladal težke ztziae niasti na vse strani na top- tr.rcz 25 — 30® pod ničlo, j lejša morja: ob našem Jadranu je divjala i Podoba je, da sc polagoma pripravlja i ves teden silna burja, na Egejsko morje i sprememba vrcniena. ! piha silovit sever, k! zanaša mraz tja do j	•
! južne Grčije, prav tako imajo mrzel se- j Vremenska napoved sa nedeljo: No-1 ver aa italijanski in francoski rivijeri, t bena bistvena izpretnemba.
ALEKSANDER. DUAAS
ZVESTO iDO-GROBA
(LA-DA/A E D£-
Vsi pogledi so bili uperjeni vanj. Bil je mož kakih trideset in
pet let, visokga stasa. Njecovo nekoliko kozavo lice, ki je vsled prestane te bolezni bilo včasih žolto. se ni posV">r.o ugodno dojmilo. Oblačen pa je bil v suknjič iz relenega žameta, cbšitega s ne brn>mi našivi, opasan s srebrnim jermenom trcča a na jermenu je nosil uvezen kraljev grb. Na glavi kapo z dolgim čapljinim peresom, v levi sulico, v desni pa palico dvorskega lovskega mar-šalata, znak svojega dostojanslva, palico, katero jc vsakikrat pred lovom izročil vrhovnemu gospodarju, kralju samemu. Take zunanjosti, je imel gospod de Monsoreau vso pravico, da je pričakoval, da so ga smatrali lepim plemičem, in sam se jc po vsej pravici smel smatrali za strašnega.
„0, pfuj, kako grdega dedca sle nam vendar pripeljali, vojvoda!" pravi Bussv vojvodi d'Anj'ou, ..kaj so to plemiči, kakršne vaša naklonjenost najde med plemstvom po deželi? Vrag naj me vzame, ako bi se sličen človek našel v Parizu med n2mi, čeprav je Pariz veiik in ima dovolj grdih ljudi v svojem obžidju. Govori se, čeprav lega nisem nikdar hotel verjeli, da je bila vaša volja, da dobi kralj vrhovnega nadlovca iz vaših rok?'4
„Gospod de Monsoreau mi je dobro služil in jaz mu dajem nagrado!" odgovori Anžovinec visokomerno, kratko.
„Dobro ste govorili ,monseigneur," pritrjuje Bussy. „Pri takih velikaših je hvaležnost tako redka, ali če je vprašanie samo o tem, potem mislim, da sem vam tudi jaz dobro služil, pa bi suknjič vrhovnega dvorskega lovca znal vse drugače okusno r.ositi, kakor ta le zelenec. Sicer pa ima ta pošast črno brado. Tega poprej nisem niti zapazil. Glej no, to je še znak vec za njegovo izredno lepoto.
„Jaz gledam na srce, ne na lice. Na storjene usluge, a ne samo na obefane!" suho odjiovori Anžovinec.
„Vaša visokost hoče najbrže reči, da sem preveč radoveden, pa da sem zaman poskušal pogoditi, kakšno važno uslugo bi vam bil mosrel izkazati ta sljivar?"
„Ah, Bussv," odgovori vojvoda nejevoljno, „res ste nekoliko preveč radovedni, pa še zelo preveč, vsaj lo sle pogodili. "
„Takšni ste knezi!" klikne Bussy s svojo običajno odkritosrčnostjo. „Neprestano vprašujejo, mi moramo neprestano na vse od-
govarjati ,a ako mi njih same enkrat vprašamo, pa ne dobimo
odgovora!"
„To je is t in a," pritrdi vojvoda Anžovinski. „Pa veš, kaj moraš storiti, če se hoče podučiti? Pojdi in vprašaj gospoda de Mon-soreaua samega."
„Zares, prav imate, monseigneur!" klikne Bussy vzradoščen. ,.0n je samo enostaven plemič, pri njem se vsaj smem nadejati hitrega odgovora."
„Zakaj baš pri njem?"
„Porečcm mu, da je nesramen." Pri teh besedah okrene hrbet
princu in se približa gospodu de Monsoreauu, ki je, čeprav cilj pogledov vseh udeležencev lova, z neobičajno hladnokrvnostjo ča kal, da se pojavi kralj.
Kc zapazi, da prihaja k njemu Bussy s klobukom v roki, se tudi on nekoliko razvedri. ,.Oprostile, gospod," pravi Bussv, „vi-dim, da ste nekoliko osamljeni. Vam li je naklonjenost, katero uživate, napravila že toliko neprijateljev, kolikor ste morda poprej imel: prijateljev?"
„Vere mi, gospod grof," odgovori gospod de Monsoreau, „za-kleti se na ta način nočem, ali stavil bi pa, da je res tako. Smem Ii vprašati, kateremu slučaju smem pripisati čast, da ste izvolili prekiniti to moje s<°motarenje?"
„Zares," odgovori Bussy, ,.samo veKkemu zadivljcnju, s katerim me je napram vam eanolail gospod vojvoda Anžovinski."
„Kako to?"
,.K>r tri ie rovecH. k-Fro zpsIo^o tm->te, da vas je priporočil kralju za imenovanje dvorskim nadlovcem."
Gospod de Monsoreau tako pobledi, da so se vse kozave brazgotine, s katerimi je bilo Ijce posuio, takoj spremenile v tolike črnih pičic, ki so se odražate od njegovega žoltega lica. Zajedno je pogledal Bussvja s takšnim pogledom, da se je v njem kar videl vihar, ki prihaja.
Bussy zapazi, da ni šel po pravi poti, ali en ni bil navajat umakniti se, če se je tudi zaletel.
„Pravite, da vam je monseigneur pripovedoval o mojem poslednjem delu?" vpraša preteče Monsoreau. „Zarcs natančno tako je, in to je v meni vzbudilo iskreno željo, da prijašem k vam io vas poprosim, da mi izvolite natančneje popisati to svoje junaštvo."
Gospod de Monsoreau krčevito prime za svojo sulico, kakor da le iztežka obvladuje živo željo, da bi sc tega orožja posluži! proti gospodu de Bussvju in ga nataknil na svoj rszenj. Vendar pa odgovori dostojanstveno in navidez mirno: ..Gospod, vaša želja jc prav častna. Toda, kakor vidite pravkar tam prihaja ; Njegovo Veličanstvo, in za sedaj ne moreva nadaljevati svojega ' razgovora. Ako pa želite, mi bo to kasneje prav ljubo."
Kralj se zares približuje, jež na svojem najljubšem konju, na španskem rdečkarju. Bussv s pogledom ošine vso okolico, vse dvorjane, in njegov pogled se sreča s pogledom vojvode, ki je bil poln zlobe. „Hudiča," si misli Bussy, „i gospodar i sluga s« grdo pačita, kadar se smejeta. Kako neznansko grda motata biti, kadar plakata!"
Kralj je rad imel lepa okrogla in vesela lica in zato ni bil nič kaj zadovoljen z zunanjosto gospoda de Monsoreaua, in čeprav ga je že bil popreje nekoč videl, mu danes izdaleka ni bil toliko po velji kakor prvikrat. Toda lovsko palico je prevzel vendar le prilično uljudr.o in milostno od nadlovca, ki mu je nudil palico kleče na enem kolenu.
Cim jc kralj imel palico m so mu tudi dali orožje, javijo lovci, da je pogon za jelenom pričel in da je s tem lov otvorjen.
Bussy se postavi ob stran ,da vidi, kako hite mimo njega vsi udeieženci ir. udeleženke lova, ali nikogar ni bilo, ki bi bil le izdaleka sličen lepi njegovi krasoici plavolaski, katere je bilo polno njegovo srce. Bil je torr navezan na družbo in razgovor svojih običajnih prijateljev. Vedno smejoč m vedno zgovoren se mu je zlasti prjdružil prijatelj Antraguet
„Uprav odvratnega vrhovnega nadlovca imamo!" pravi Antraguet Bussvju „Kaj pa misliš ti o njeni?"
„Mudiča, ogaben je. Kakšna je neki njegova obitelj, če so vsi taktni grduni, kar jih pripada njemu? Pokaži mi vsaj njegovo ženo!"
..Dvorski nadlcvjc je šc samec, dragi moj!" mu pojasni prijatelj.
„Pa katero posestvo je njegovo?"
„0, bogat dedec je in velik gazda."
„Pa kje so njegova posestva?"
„V Anžoviji."
„Torej je bogat?"
TC\tvogo denarja s\ pr\V\vativ\e
ako si nabavite čevlje in nogavice, ki jih ima v zalogi
tvruxa
»077»
Nogavice, svilene flor 38 Din.
Kadi povečanja obrata ie spreimo
družabnik
k že dobro vpeljani tovirni v Sloveniji, ki je edino podjetje te vr*te * Jiigonlaviji. f«trei*i> kapital je I)iii »JO do MJOllOO. Osebno M>deio»anje io zažel e»o a ni p"goj. Vgtopiviemu družabniku je kompletno »ta-novsn e na razpolago. Ponmll« pol ..Duk&zauu rentabilno'" na upravo ,.-lutra '
Dr.Valjavec: SIOVGilSkO-
= italijanski slovar
abi.,a 404 »1-tnt In okr., 60.003	Prodaia
se*.d Ob i....................».II-	gk i kn| garna
i«nsko-c'ovonskl del.	"
Cena 7<J dinar ev, trdo *#ran.	V UOnC-.
Jeika
Kftilii p»tke-tu n liuoleju
ol) otr»ffco bhiieni delu.
Fosetite trgovino B. Veselinovič i Komp.
Maribor, Gosposka ulica 26. toic,*
J na a veliko tzbero mie. ovratniku«, »ink.vr.to h n-fanc, klobukov, čepi«, 1 trikot »poitnu-ea perila, vol en trikouite. »vi m h «aio» in bluc ter knvat Fin« i tranco*ke p»rfom«rlje:	lin iir»n, (iji>». Bot.jt, Zeim*u<ire, Pi». r, Simoa,
1 l>oj;er, tiulei, Kolin-ka tiula 4711 n Mani* Kurim lina uina. pu er, kalodeiae, oiinl in druge vrsia. I>< t>'» roii» in s-li<J.e fri iaue cen«. 01 okt bra t. I je uveden nov princip Kal saeiiiek — vaiik obrati
Kromoir kifeliž^r
7044a in vsako div.ašino
kupuje
IVAN FEUER. ZagraS. Trg I br. II.
InterurDanski teieion 23-45. Eaipoitlja pitano goak* po 33 O n (a kgf.
I PA K
Glavno zastopstvo In tkladiiie ro tovarniiki ceni
thTšToo RADE KUNDIČ, Zagreb, Samostanska ul. 1.
prve v nt i, nova roba posve trela
dobiva se svuda
frvk bivalska tvornica »a-Uma, suien* mesa i mutl
M. inrLivif-i sinov!, t i
Petri rja. tvo4a
Csreralno zaiiupstro u Slovenija:
R. Sune in drug
Ljubljana. Cclj*. Maribor.
Darila bi kupili, pa so vam predraga?
S»efiijetEn vsm : najlml ia in na cenei a darila za doli« samo pri tvrdki	'a
IVI. J OSEK, Glavni trg 2.
Kdor ieii Sta liti iu rt-ndar ol danvati. mu k temu pomote onTrdi-ua tvritka
JERMEUlCE IZDELUJE 1.1 DOBAVLJA TAKOJ!

DRfluo

Strašno
to pritožuje nad draginjo, kdsr f« 'a ni
prepričal, kako tSKliia
o o o n 1
jemanu akturao In ga anterljsko blago ter naujo prt ivtd.ki
Ma^seJ & Rafšel
LJubljana, Tur.aSki trg &t. I.
Vsakovrstna praktična In kor s na darila v galanterijskem.
drobnem, vezenem biagu in igračah.	«■»•
Hodita Ja'o?s Bern lorfskega ji-dilnt-gn orodja kubinjskih posod i< čistfga mkla. blaga ii aipske in kma-trfhra d njenega galanterijskega bliiga id v^ak okus pot m h potrebirin. tirtega in natailm-ga porcelana, bton/.ev, st^-kVaine. Velikan-ka izbira mila m parlutn^ru v»eb uretovmh znamk, jeklenega blii«a, /epn b no/.rv škarij. br tokih »paralov ia rezil znamk „M.-in' in ..(iillctte'", dr-»!k. kaset za manikirro kad Imh po-trebičin, žep TI lil vž.iI ni ko«. nogavic, kralkili a >ga»Ic, volne, preje, sukanca, svile za Hivanje ia za kvačkanje, galol. »nn/.nih čevljev, domačih čevljev, voščenih namiznili prtov in igrač, kakor: družabne igre, ,,Anker", ..Matadur", ..IngrniU'!", „M.irklin' le-etie omarice za ae-tav-Ijanje. mehanične igrače, kukor avtomobili, železnice, metanične figure, pliiantn n klobučevinaste iirrače <n»tnkH .,St»-i£f" Knopf un Olir, vo-ii ke ia punčke, trdnjave, kuhinje, prodajala.-, sobice zi punčke, kuhinjsko po-oiio itd. itd., vse t naj.ečji izbiri id po najnižjih cenah.
Proiim. s^Itjtt si moja sjroajisni! sna i ložjaia s^i i uti! Franc Kormsnn, Maribor, Gos loška ul ca št. 3.
Dražbeni oklic.
Na predlog upnikov se ho vršila javna sodna dražba
tovarne pobištva in stavbenega mizarstva firme M Poličar & Komp. oa Biedu
dne 24-. decembra 1924 ob 9. uri predpoidne pri okrainem sodisču v AaJovij c:, izba štev k.6.
K tovarni sp.tdajo nepremičnine vi. Stev. 24C Boh. Bela, ohstoieče i/, parcel 5. !)u5/5. H1 'J/2, 9 )5/f» (tr4»niki, novs stavba tovarne x vodnimi močmi in pritiklinanii), vi štov. 150 Želeče, onstoeče iz parcel 1012/1 1012 '4 IOMM (hiša z dvoriščem in vrtom, z vsemi za mizarstvo potn bnimž stroji ia orodjem, pisarniško opravo in drtiriin inventarjem).
Cenilna vrednost 427 870 Din (najmanjši ponndek, pod katerim se ne proda, 285.2">0 Hiu). Dražilni no?oii in seznam inventarja je pri gurujetn sodišču r vpogled. Tovarna se ogleda lahko vgak čas na Bledu.	aua&m
ii	u s*
Uire^lUhi atelje za nsredne In msderne vezenine
Eožer.B Kopačeve v Kranju
nudi bogato izhero orig umetn. predtiskarij po narodnih in modernih motivih ▼ vseh pripadajočih tehnikah. Kompletna garniture ^ iz finega domače?« in češkega platna, ltočnn slikanje na svili ie jj baržunu. Mooogranie vseli vrst Vezenje perila u neveste itd.
^ Domači podiifjel B«2fco5hr:ažaE cene I Ctni&i zastonj!
j
JNGER SiVALNi STROJI so na vsem svetu
poinani kot naiboljši
Singer štvslm stroji, Bourne S Co., New York m* Predaja na obroke
Centrala za SHS:
Zagreb
Maruličeva ul. S
ZasMHitatiii
»Pravijo, da je bogat, in to je vse. Mislim, da pripada nižjemu plemstvu."
„In katera je ljubavnica tega slivarja?"
»Nima je, dragi prijatelj! Menda misli, da je najbolje, če ostane edini svoje vrste. Toda glej, vojvoda ti maha z roko, požuri se k njemu!"
»A kaj, vojvoda naj počaka. Oni nadlovec je vzbudil mojo radovednost. Ne vem, včasih pride to na prvi pogled, kar zasrbelo me je v roko. Zdi se mi, da bom imel še opravka ž njim. Pa še tako ime, Monsoreau!"
»Čakaj no!" klikne Antraguet. „Kaj je?" „Mislim, aa ga Livarot pozna. Ce se prav spominjam, sta soseda." „Kaj pa nisi poprej zinil!" „Hej, Livarot!" „No?" vpraša poklicani mladenič. »Skoči no sem! Kaj veš o Monsoreauu?" »No, na kratko povem. Bati se ga je treba." »Dobro. Povedal si. kaj o njem misli§. Sedaj pa povej, kaj o njem veš."
„No, pred kakimi šestimi meseci sem se vračal domov skozi Meridorski gozd, ko sem naenkrat zaslišal strašen krik, a pred menoj je zdirjal belec, toda brez jezdeca, čeprav osedlan. Po-bodem konja, planem, in zapazim nedaleč pred seboj koncem skupine dreves nekega človeka na vrancu. Ni jahal, ampak dirkal. Zopet začujem lahen krik, na pol pridušen, in vidim, da drži ta človek na .sedlu žensko, kaieri je z roko zatisnil usta. Pri sebi sem imel svojo lovsko puško, saj veste, da prilično streljam. Vzel sem ga na muho in pogodil bi ga bil, toda vrvica mi je v odločilnem trenutku ugasnila in tako je puška odrekla."
„Pa potem ?"
„Potem sem vprašal nekega drvarja, kdo je ta lopov, ki otimlje ženske. Odgovoril mi je, da se plemič imenuje de Monsoreau."
„In kdo je bila ona ženska?" vpraša Antraguet
„To se ni nikdar izvedelo.*
„To je čudovit človek. Zanimam se zanj." izjavi Bussy,
,,Gotovo je, da je ta plemič na dokaj slabim glasu," dostavi Livarot.
„No, pripoveduj še kaj o njem! Ali je kaj znano?'
„Prav za prav ni nič konkretnega znano. Izgleda, kakor da oni ni bil nikdar vzrok večje nesreče, da je precej dober 8 svojimi kreti, ali vkljub temu se ga boje kot živega ognja. Potem je pa tudi velik Nimrod in je gotovo za svoje mesto bolj sposoben kot Saint Luc, kateremu je bilo to mesio najprej namenjeno."
„Pa veš li, da ti vojvoda d'Anjou še vedno maha?" vpraša 'Antraguet.
,,Dobro, naj maha. Ali ti je znano, kaj pripovedujejo o Saint Lucn?"
»Ne. Ali je še vedno kraljev jetnik?" vpraša Livarot in se
nasmehne.
»Najbrže bo. ker ga ni tukaj!" dostavlja Antraguet.
»Ne, ne. nocoj ja odpotoval, da obišče in pregleda p sestva svoje žene."
»Pregnan?"
„Tafco se zdi."
,.Saint Luc pregnan? To je vendar nemogoče!"
»To je istina kakor Sveto pismo. Maršal de Brissae m: ie to osebno povedal."
„0, to je nekaj novega. !n to bo škodovalo Monsoreauu."
Naenkrat vzklikne de Bussy: »Sedaj sem se domislil, sedaj vem, kakšne uslugo je Monsoreau storil vojvodi. Hajd z menoj, pa vam povem!"
V spremstvu Livarota in Anfragueta pobode Buse/ svojega konja in vsi trije pojašejo v diru do vojvode d'Anjoua, ki se je že naveliča! brezuspešno mahati Bussyju in je sedaj nekoliko ozlo-voljen jaha! pred njimi, za streljaj oddaljen.
„0j, monseigneur," klikne de Bussv, »kako dragocen človek ja zares ta vaš Monsoreau!"
„Ti si torej govoril ž njim," vpraša princ porog!jivo; „in oa ii je povedal,, kai js meni lepega učinil?"
„Točno tako, visokost, kajti samo v to suhe stm ga nagovoril."
»In odgovoril ti je?„ vprašuje princ e tako vesel ost jo, da se je takoj videlo, kako ume ta velikaš presoditi svoje ljudi.
»Seveda, rekel mi je, da Je dobavljaš vaše visokosti.*
»Dobavljač divjačine?"
»Da, ženske"
»Kaj?" vpraša vojvoda in namrši čelo zelo nemilostjo. „Kaj pomeni ta neumestna šala?"
»To znači, visokost, da je Monsoreau na svojem vrancu ugrabil devojko za vas, in ker ta devojka najbrže ni vedela, kaka čast jo čaka, jej je z roko- zamašil usta, da ni vikala."
Vojvoda grdo gleda, ne reče besedice, marveč samo besno sune konja z ostrogami, da je žival kar plarila in ridirjala Tako je vojveda zapustil družbico, ki je zaostala.
»O, o," klikne Antraguet, »meni se zdi, da je tvoja šala imela popoln uspeh."
»Tem bolje, ker se takšna Sala očividno ne dopada vsakomnr."
»Hudiča! Zdi se, da sem vojvodo prijel tam, kjer boli."
Trenutek pozneje se začuje glas vojvode: »Hej, Bussy, kje si? Semkaj k meni!"
»Evo me, monseigneur I" pravi Bussy in se približa.
Vojvoda ze glasno smeje »Hej, smejem se ti, dragi Bussy, ker si nasedel Monsoreauu in ker misliš, da si dognal istino, pa je nisi!"
„N'ira<cnr. vrag naj me vzame, monseigneur jaz sea vam reke! samo istino!"
»No, pa dobro," pravi vojvoda, »pripoveduj mi torej, dokler sva sama, svojo povestico, in povej tudi, od kdaj ti je znano, kar veš, in kaj prav za prav veš ali ugibaš."
»Iz iVeridorske šume monseiroeur!"
Vojvoda zopet pnbledi m umolkne.
»Kar recite, menseipneur," pravi Bussy, „in Če mislile, da veste za kak drug način, s katerim vam je treba bolje služiti,
kakor vam je služil Monsoreau, pa se bomo tog.: drugega načina držali, tudi če bi trebalo, da se za to ceno spopademo z gospodom de Monsoreauom."
..Zares, dragi moj Bussv, jaz mislim na nekaj siičnega. čuj me," — tn vojvoda potegne prijatelja za rokav, — ..slučajno sem srečal v cerkvi drazestno gospo, iti neke črte njenega obraza so me spomnile na damo. katero ljubim, ki ti je pa neznana. Natančno nisem mogel njenega obraza razbrati pod črno ko-preno, ali vendar se m; je sličnost zdela tolika, da ne dvomim, da je to ena dama, po kateri koprnim, k; mi je pa izginila izpred očL Zato sem šel za njo in se uveril, kje stanuje Podkupil san eno njenih sobaric in dobit odtisek ključavnice. Sedaj imam ključ." j »No, potem ie stvar v redu."
»E, tii čisto v redu. Pravijo sicer, da je S"obodna. bogata, mlada in lepa, ali j; tudi pametna. Sedaj je treba dognati, ali ' nima morda koga drugega."
»Ne razumela popolurma. Izvolite postati j«ssnei?i, monseigneur."
»li tn ?e moral postaviti v zasedo, zaupno, sam, Li mi poieai povedati, kdo prihaja k njej."
»Pa... ali mislite na kakega konkretnega tekmeca, ali kar tako na splošno ?*•
»Bojim se, da konkretnega."
»Ali je ljubimec ali soprog?"
»Vsekakor je izredno ljubosumen."
»Toliko bolje, monseigneur, to podvoji vaše ugodne izglede."
»Hvala za kompliment. A vseno bi jaz rad izvedel. L-do je,"
»In meni izročate nalogo, da izvem ,kdo bi to bil?"
»Da, ako privoliš, da mi izkažeš to uslugo?"
»Monseigneur, priznavam, da mi ta naloga prav malo laska in raje bi imel kak drug predlog z vaše 3trani."
»Ti si se ponudil, Bussv, da mi izkažeš uslugo, pa se že umikaš?"
»Prokletstvo! Vi mi nalagate vohunstvo, monseigneur!"
»Nikakor, prosi! sem te za prijateljsko uslugo! Sicer pa ne misli, da te prosim za lahko delo ali za opravljanje smekure. Najbrže boš mora! potegniti meč."
Bussy strese z glavo in pravi: »Monseigneur, na svetu so stvari, ki jih nujno, po njihovi vsebini, mora izvesti le udeleženec, edini udeleženec, nihče drugi na njegovm mestu. Takšne reči je beba izvesti dobro in osebno, pa če ste tudi princ"
»Ti torej odklanjaš?"
»Ne morem drugače, monseigneur."
»Naj bo," pravi vojvoda, »po poslednjem čine ne smem dvomiti v tvojo srčnost. Torej bom sam sebi stražo stregel, kvečjemu, dn vzamem d'Aurillyja s seboj, kakor že enkrat."
»Oprostite," vpraša naglo Bussv, kateremu pade naenkrat mrena z oči, »niste li takrat, kakor ravite. samemu sebi stražo strecli, ko ste bili z Aurjllyjem, in ste baš istega večera videli kraljeve miljence, ki so prežaii name?'
Tin uii
1 SpiaaiMiJiii?
Aleksandrova cesta 12.
8001/a
| Vijaki za les vsake vrste ia vsale I velikosti, zakovice za pločevino iz
železa, bakra, medcnlac in aluminija.

10-660 H?
WoLF LANZ BO»i »ii potpuuu geaie-ralno popravljeni i Ukutani n ! VOR-KICKIM JAMSTVOM i MOINTAZOM
SilrsuDuijiii - Oicss! - opsjai piin
BRAČA FISCHER j>: ZmM
Panto«i'sk 1 fe.
Pogleda,'te naše velike skludiSte
1*7 Ga
»VINARJA
deiit šiu drciba Blisi^sžoilisi s Plula
priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem stojo bogato zalogo isbornih
halonih in ijotfiimftiii m
po zelo ugodnih cen&h. 2028M
Najieftlnije Izvorno vrelo za
ARMATURE, SISALJKE HIDRANTE1ŠTRCALJKE sv* vr8"-s Teudloff - Koncem
Jugoslavan. O. d. za promet armatura, alaal ka I stroj«va ZAGREB, Paromilnaka e. I (Paromlln) PoŠt. pretinae 270
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA
................. CELJE —-
Nagrobni spomeniki, nagrobne plošče In okvirji, plošče za umivalnike, nočne omare In kredence.	15
LJUBLJANA, MikloAloova ulica *t«v. 55.
Telatsn it 727.	■riejavtl Ru«e
Zagreb i Prerade»i<era alira it. 23. • hlrin 8MI». Beogradt jovan 7. Marhovte. laradjerdjtr« tlita, palata „Brnt»I". TelriM 41, «6S.
Cink, svinec, kositer, baker, svinčena plofe-rina, einkova in pocinkana plačevina Cinkarne d. Celje, žreplenekisla glina, katran itd.
Kapajem« po naJv^MOi teaaki «tari kak*r. »lan iti««, rfieltet eiak, koviaaite eslatke iti.
Vsled epestitts trgorm; rsanrodejsm rsakoTrstno srebrn i no, zlatnino kauor: are, zapes',it.ee, ohaie, prstane, ure bndlljke itd. - Puseiiuo priporočam jedilno ori d;e v kasetah iB«eteck) k.-ik<>r ta li lepa darila za; enine ia neveste po znatno suižamh cenah. Zahtevajte ponudbe! Oglejte si iiioibel
Jos. Šelovin - Čuden
TV1 X
LJubljana, Mestni trg it 13,
LJUBLJANA
BauliAa ceata
Telefon šl 879 mestni tesarski mojster T«:sh»" *-Vsakovrstna tesarska deia, moderna leaen« stavbe, ostrežj« xa palače, hfSe, vile, tovarne, cerkva in zvonike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L L d Gradba lesenih mostov, jezov in tuli nov. Parna $a~a.	•	Tn»trti» f»rwVp.
v Ljubljani
prodaja
va
remog
iz
slovenskih premogovnikov
vreh kakovosti, v celih vagonih po originalnih eenah prtmojovnlkov sa domačo uporabo kakor tnal ta industrijska podjatja is razpetova na debelo
Inozemski premog in koks
vsake vrst« in vsakega Javora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški ta aagleškl koks ta livarno in do« rcačo aeor&bo, kovašld premog, ftrnl premog la brikets
psouiim mn z? fsemsb. b. 10 mm
- HS!iiHi«n eetti Itn. li.U ——
tn--"ifj
Salalška (lavalaat
Din 60,000.000'—
Sasarval saklad okoUt Oln lO.OOO.OCO*—

cesta
38
Centrala:
ina, Dunajski
PodruZnica: Brstltt, Celi*. Cmomell, Gorica. K rani, Marikor, MetkevM, Novi Sad, Ptu|, Saralovo, Split, Trst, agonelia Locatee
Brsajavat naalov t Banka Ljubljana
TaL tU V.: 281, 413, 802, SOS In 604
ge priporoča za vse v bančno stroko spadajoča posle
Dr. Pivko odložil mesto
žepnega staroste
Maribor, 13. deccmbra.
Zvest načelu, naj eksponiran poiitik ne stoji na vodilnem mestu sor.olske or= gacizacije, je i:r. dr. Ljudevit Pivko ods ložil svoje mesto kot starosta maribors ska sokolske župe.
Dr. Pivko je bii kakor znano z veli« fcim cduševljcnjem narodnega živija v mariborski oblasti cloioč?.n za nositelja liste Narodnega bloka v volilnem okrož= ia Maribor s Celje. Nerad se je odlos či! za sprejem, lccr je bil najsrečnejši v svojem neumornem podrobnem narod* cern delu, zlasti še v delu za Sokolstvo, kateremu je posvetil ves svoj prosti čas, '/so svojo veliko energijo. Uda! pa se is tehtnim preudarkom; saj gre pri bo» dočih volitvah baš za načela, ki so sveta tudi vsakemu Sokolu; gre za načelo na* rodnega in državnega edinstva, za pozi= tivno tielo na dograditvi in konsolidaciji Jugoslavije.
Neizprosno dosleden, kakor je dr. Piv« ko, pa je v trenutku, ko stopa na politič« no bojišče, odložil svojo so':o!sko funks cijo, čeprav je gotovo, da ne bo nobenega Sokola, ki bi stopil v vrste njegovih političnih nasprotnikov.
Mariborska župa bo težko pogrešala požrtvovalnost in smotreno vodstvo svojega dosedanjega staroste.
prenovit!, emaj-lirati in nonikljati kakor tudi stro-Vovno shraniti preko zime Vam oskrbi ceno
tvrdka J. GOREČ
J0J7
Palača Ljubljansko kreditno banke in Gosposvetska cesta 14
vanstvo», cSokolstvo in socializem« ter «Sokolstvo :n ver:».
Organizacijska sekcija jc pod vod« stvem podstaroste ČOS br. Stepanka raz pravljala o spremembi pravit ir. podpori Sokolstvu v nemških in madžarskih po« krajinah ter o sokolš-ii propagandi.
Sekcija za. telesno vzgojo, ki ji ie na« čcloval načelnik ČOS br. Vaničck, jc razpravljala o Jel/nosU države nap am potrebam telesne vzgoje, o uvedbi Tyr« ševega telovadnega sistema v šolsko tc« lovadbo. o tc.csni vsgoii sploh, mladine in žen še posebej. Referirah so dr. Vani« ček, dr. \Veigner, Očenašck i. dr.
O priliki se še povrnemo na važne raz« prave te r>orr>c:i-i>nc skupščine bratskega češkega Sokolstvi.
Občni zbor COS
V	nedeljo in pondeljek se ie vršila v Pragi VII. velika skupščina Č. O. S. Skupščina, ki odgovarja našemu sokol« skemu saboru, se je vršila po vojni se« daj šele prvič, ker je bila zadnja že leta 1910.
Na predvečer, v soboto večer, je bi! prijateljski sestanek v prostorih praške« ga Sokola; na sestanku je govoril v ime« nu jugosiovenskega Sokolstva starosta JSS br. Gangl.
Nedelja in pondeljek sta bila posveče« na delu. Na otvoritveni plenarni seji, ki se je jc udeležilo okrog 500 delegatov iz vse Češkoslovaške, so bili izvoljeni odseki. Z burnim odobravanjem je bil sprejet predlog, da se pošljejo pozdrav« ni brzojavi prezidentu Masaryku, kra« lju Aleksandru in s. Renati Tyrševi. Šc pred zaključkom občnega zbora je do« spela prezidentova brzojavka, ki se gla« si: «Bratjc! Zahvaljujem se Vam brat« sko za bratski pozdrav. Drag spomin mi je in ostane, da sem započel osvobodil« no akcijo v sporazumu s starosto sokol« skega bratstva. Vašemu posvetovanju želim popolnega uspeha. Na zdar! T. G. Masaryk».
V	sekciji za idejno « programatične zadeve je refcriral starosta ČOS brat Scheiner o temi «Sokol — državljan®. Poudarja! je temeljno dolžnost Sokol« stva sodelovati pri konsolidaciji republi« ke. Ne more biti Sokol, kdor ovira har« ironični razvoj države. Sledili so referati eSokoIstvo in narod®, »Sokolstvo in Slo«
Ljubljanski Sokoli, jezdeci so vabijo na obvezen sestanek dne 15. t. m. ob 9. zvečer v Narodni kavarni. Spored: raz- j govor glede volitev odbora in predava-1 nje.	3591 j
Sokolsko društvo v Ljubljani. (Na-1 rodni dom) naznanja svojemn članstvu, i da so zdaj uradne nre vsak delavnik od i 17. do 19. ure v društveni odborovi sc-. bi (Narodni dom, pritličje levo). Poziva- j mo članstvo, naj čimprej poravna za-! ostalo članarino za tekoče leto. da nam , bo mogoče račun članarine za letno bi- j lanco pravočasno zaključiti. Zdravol
Sokolsko društvo v Šiški priredi danes, v nedeljo v Ljubljani v veliki dvorani ^Narodnega domač telovadno akademijo s sledečim sporedom: 1. Arija »Eskamila« iz opere »Carmenc (Bizet). Poje g. Berlot. 2. Društvene skupne proste vaje. Zložil br. V. Černe. Izvaja skup no moška in ženska deca. 3. Članske sa-vezne tekmovalne proste vaje. predpisane za medzletno tekmo I. 1925. Izvajajo člani. 4. »Ciganka Marija« (Tpavec). Poje br. Burja. 5. Skupine. Izvaja moški naraščaj 6. Bradlja Nastopi vrsta članov. 7. Teloradna et.ida na Dvorakovo »Humoresko«. Zložil br. V. Černe. Izvaja ženski naraščaj. 8. Telovadna kompozicij na pesem 3 S to čutiš. Srbine tužni?« (Jenko). Zložil br. V. Čorne. Izvaja moški naraščaj. Poje pevski zbor narodno čitalnice v Šiški. 9. Bojni ples na pesem »U boj!« (Zaje). Založil br. dr. Viktor Mttmik. Izva'ajo telovadci Murnikove šole pod njegovim osebn:m vodstvom. 11. Telovadna alegorija na pesem i-Slo-venec, Srb. Hrvati (Vilhar). Izvajajo člani na petje. Poje pevski zbor. Zložil br. dr. Viktor Murnik. Začetek točno ob 20. uri. Pevske solo-točke spremlja na glaso-virju g. kapelnik Neffat. — Vstopnina: I. Sedeži 15 Din. II. sedeži 10 Din. stojišča 8 Din. dijaška stojišča 5 Din. Po akademiji se vrši pri jate! "ski večer v prostorih restavracije iZvezda«. Vstop prost. — Zdravo!
Šport
RAZPIS MLADINSKE DRSALNE TEKME.
Jugoslovenski zimskosportni savez razpisuje za praznik 25. decembra mladinsko drsalno tekmo, ki je dostopna za drsače, ki še niso prekoračili 17. leta, ncglcde na to, ali pripadajo kakemu športnemu društvu ali ne.
Tekmo izvede SK. Ilirija na svojem športnem drsališču ob Celovški cesti. Pismene prijave je nasloviti na SK. Ilirija. Miklošičeva cesta 13/111, ustmene prijave .sprejema tekmovalni odbor na dan tekme na drsališču do prlčetka tekme. Priiavni-ne ni nikake. Vsak prijavljenec mora na zahtevo predložiti dokaz o starosti. Reklamacije glede upravičenosti do starta so mogoče le pred pričctkoin tekme.
Pri ie tek tekme ob 8.30 uri. V slučaju neugodnega vremena sc preloži tekmovanje na kasnejši termin (28. XII., 1. L. 4. U 6. I.).
Prvim trem v tekmi izroči JZSS spominska darila (I. darilo: drsalke). Kdor ne izvede vsaj dveh tretjih razpisanih točk, ne more dobiti nobene nagrade.
Razpisane so sledeče vaje:
1.)	prestopni korak (prestopanje): naprej na levo. naprej na desno, nazaj na levo, nazaj na desno;
2.)	pol loka naprej na ven (promenadni tempo), isto naprej na noter;
3.)	tek nazaj;
4.)	lok v osmici naprej na ven desno in levo;
5.)	trojka v osmici naprej na ven desno in levo;
6.)	korak v dvojni trojki (pričeto naprej na ven);
7.)	tek tri kroge okoli drsališča (teče se vedno na levo).
Točke 1.) do 6.) se ocenjuje po pravilnosti izva ania, pri točki 7.) jc merodaj-na hitrost. Skice razpisanih vaj so izve-šene na drsališču SK. Ilirije. JZSS.
Prvenstvo na Dunaju. Edina včerajšnja prvenstvena tekma jc končala z izredno visoko zinaso Admirc nad VVAC. Ze v prvi polovici .ie Admira vodila z
2	: 0. Po odmoru jc VVAC. popolnoma popustil ter moral pustiti še štiri gole v svo.a vrata. Admira ic torej zmagala s 6 : 0.
Avstrija : Španija. Včeraj objavljeno moštvo avstrijske reprezentance se je v toliko izpremenilo. da Cutti nc odide v Barcelono, ker ni mogel dobiti dopusta. Njegov namestnik šc ni določen.
Nemčija : Švica. Danes sc vrši v Stuttgartu tekma med reprezentancama Nemčije in Švice. Jutrišnja tekma je deseta med obema reprezentancama. Izidi dosedanjih tekem so: 1908 Basel, Švica zmaga 5 : 3; 1909 Karlsruhe: Nemčija zmaga 1 : 0; '910 Bascl: Nemčija zmaga
3	: 2; 1911 Stutigart: Nemčija zmaga 6 : 2; 1912 St. Gallen: Nemčija 2 : 1, 1913 Freiburg. Švica zmaga 2 : 1. 1920 Curih: Švica zmag3 4 : 1, 1922 Frankiurt neodločno 2 : 2, 1923 Basel: Nemčija zmaga 2 : 1. Skupni scorc 21 : 19 za Nemčijo.
Rihcrd Pavelič, levo krilo zagrebške Concordije je izstopil iz svojega kluba ter namerava pristopiti k Gradjanskemti.
LLAP. Pondeljek, 15. t. m. ob 20.30 uri v kavarni Emona seja upr. odbora
Ziinskosnorfoa razstava v Parizu
Oarufte zo sofeoisHTaijer!!
V	Pariza te ;e otvori!a smučarska in zimskosportna nu stara ki je za mehkužne Parižaue ; ekij Č1M0 novega. V alpskem delu Francije jo zimski šport dobro razvit, teren in klimatične razmere so zanj skrajno ugodne. Ut.mpijske tekme, ki so se za zimski 'pO'1 \rš;ie v Chamo-nixn. so vzbudile med Francozi za ta šport veliko zani.: 1 L.e. letošnjo zimo bojo v ctodi rmuči, ooeta sc velik naval ua francoski sji-j" sča
V	znamenju zatii,i.an;a ia ta šport so
je otvorila v Parizu ve ila snuearska in zirr.skosportna razstava, ki nudi tudi zanimiv historični [>rcg'td in razvoj tega športa pr: vseh narodih n r|»govo da-:iaJ:i'H stanje. i\i/.s;avo sia uredila Tou-riig »"'td' de rrancf s i iftiftoi il»om Den-fertom in CI ih Alp:/, Franca«, katerega nu-dsednik ;c g. il >:iud.
fclika nam i<a":e p,-».;-fdnika republike Dournerguea, ki z zanimanjem ogleduje pačj»» vpiego v soneti
Najboljši vir za kožnhovžno
kakor: omerikanski optisum, Skungs in kožuhi vseh poznanih vrist, v brezdefektni izdelavi iu izvršitvi, dalje boe, ovratniki, kožuhi za obšive ia obrolie damskih plaščer je tvrdka
.. ROT, Gradišče (nasproti dram. gledailšča).
Lesni trgovci
300 m3 borovega lesa, 300 komadov stopov za telefon in okoli 4 vagone orehovega lesa se ceno proda. — Ponudbe pod ..Orehov les 1172" na upravo „ J utra". 72.^8/a
Kaj mičuo božično darilo za naše malčke in za šolsko mladino je brez dvoma pravkar hišla knjižica
Utva: Kraguljčki
zbirka nežnih, deloma liričuih, večinoma pripovednih pesmic, katerim je dodala Ksenija prav ljubka ilustracije. — Cena 18 Din.
Mm kuligirn, Mlini, Morili iro Et. S.
LLAP. Prisotnost vseh odbornikov neobhodno potrebna in obvezna! — Predsednik.
Športno drsališče SK. Ilirije ob Celovški ccsti (pod Cekinovim gradom) je danes otvorjeno, in sicer od 8. nre dalja Drsališče je na večer razsvetljeno, na razpolago ic urejena, topla garderoba z bufetom. Drsalna ploskev je v najboljšem stanju. — Dijaške ia članske vstopnic« se danes ue izdajajo.
Nogometna sekcija SK- Ilirije objavlja: Z ozirom na sklenjeno turnejo z Italijo od 24. do 28. t m. se vrši danes v nedeljo ob 14. uri trening, ki je obvezen za vse redne igrače dosedanjega L moštva in razen tega za igrače Miklavčič I, Kos. Grilc, Der/.aj I in II, Pevalek 1 In II ier Vrliovnik. Nadal.ni treningi se določijo po dogovoru. S seboj je prinesti toplo spodnjo srajco in po možnosti volnene nogavice. — Načelnik.
S. K. Ilirija. Prva plenarna seja je ▼ torek 16. t m. ob 20. v kavarni Emona, damski salon. Vsled obilice in važnosti sejnega gradiva prosim polnoštevilno udeležbe. — Tajnik I.
S K. Ilirija naznanja, da je vso korespondenco naslovljati na g. Fran Jera-ia. Ljubljanska kreditna banka. Na istt naslov naj se tudi dirigira pošto »Uprave športnih prostorov S. K. Ilirija.«
S. K. Primorje naznanja svojemu članstvu, da je upravni odbor na svoji zadnji seji sklenil v smislu § 15 klubo-vih pravil, obdržati redni občni zbor dne 6. januarja 1925. ob 9. uri dopoldne v vogalni sobi restavracije »Zvezda* z običajnim dnevnim redom. Na občnem zboru sine vsak član staviti samostojne ali izpremin evalne predloge, vendar je treba iste predložiti upravnemu odboru pis meno najmanj osem dni pred vršitvijo občnega zbora. Člani, ki stanujejo v kraju, kjer se vrši občni zbor, so prlmoranl se istega osebno udcleZiti. — Odbor.
Zahvala.
Povodom moje sedemdesetletnice in premijere moje opere »Lopudska sirotica:* se iz vsega svojega srca in lz dna duše zahvaljujem slavni upravi Narodnega gledališča v Ljubljani, njenemu načel« niku g. upravniku Mateju Hubadu, g. k*»-pelniku Niku Štriiofu, vsem opernim so lislk m in solistom, vsem članom zbora iu orkestra, društvu <Kolo jugoslovenskih seslers z milostivo gospo Franjo dr. Tavčarjevo na čelu, <Zvezi slovenskih pevskih zborov v Ljubljani*, opernemu osob-ju, gospodom dalmatinskim visokošolcem in vsem darovalcem krasnih lovorovih vencev ter izročenega mi narodnega daru. Zahvaljujem se tudi ljubljanskemu občinstvu, ki me je obsipavalo z navdušenimi ovacijami in tolikimi dokazi priznanja in ljubezni. Naiiepša hvala tudi uredništvom ljubljanskih dnevnikov za blagohotno in plemenito naklonjenost!
V Ljubljani, dne 12. decembra 1924.
Fran S<raiin Villiar.
Lastnik in izdajatelj Kontorcij <Ja'.r»». Odgovorni urednil Fr. Brozav'i.
fisk Delniške »is';arne. d v Ljubljani
Meh3Gi'Dt umttno iu
ročno ve?en e ptrila, ustom?, tu!let, entUuie. prentiskame pri tvrilfei
(poietj hotela ..Struk.l)").
Moško perilo, kravato, žepni robci, gra-ll za ž air^ce po rnutoo zni žauih c. ujii. juti
r- )
Opozarjamo u 1
Zakon e Pbiasigi ifi sreski samoupravi
ki *e naroča pri
i
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
ter velja a poštnino md Din « 60.
Za i/.delo?acjn patentiranega nredmeta (rciaoo bla^o) v velikih množinih se t£6o 7280a
žage
ki bi pristopil kot družbenik ell pa prevzel sam vse doio. 1'onudue pol „V bližini železnice" na upravo »Jutra« v Mariboru
'iJfcf „ popolna"
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI
Trgovina z mešanim blagom
prvovrstni prostor v sredini Mari- ..--J-,. nl>AJ_ bora se zaradi družinskih razmer UgOtUlO prOUcio
Cenj. ponudbe na podružnico „Jntni" Maribor pod .Zasigtiriiia bodofoott".
sa :e.o
Tomaževo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, kaj nit kakor tndi modro galico, žveplo, rafijo ima vedno v zalogi in dobavlja v vagonih in posameznih originalnih vrečah po konkurenčnih cenah
„ZORA<4
družba z o. z.	7266', a
v Ljubljani, Kralja Petra trg St 2.
velika b.har,	*0
j-* oZZ^?* b„a.
dr**o, čokolad« ?a bo*Co
^mačega ^ Pe-
jnozemskega LeZ Prvovrs^'ga.
Josip xrT,ldebeIol LMBUAIU KrYXT£:**>
' Z*6*0' trg ster. 8
LJUBLJANA, Mostni tr« <>
lzd«lovat«lj dežnikov.
Na drobno I Na d obolel Zaloga sprehajalnih palle.
1925.
nudi
samo preprodajalcem
Delniška tiskarna
Id. v Ljubljani
▼
VOJNa ie napovedal ščurkom, mišim in oodganam
kemični z.vod za uničevanje mrčesa ,/ANA", ki se nahaja v Ljubljani, Poljanska cesta >2, pritličje, v prejšnjih prostorih ..Posesti". — /.»vod „PAWA" odpravi tekoui eoetra tedna pod garaaoljo vse ečurke, miži in podgaue ic rseb prostorov, brez Teake nadleinosti in brez vsakih posledic. Sa željo pride
zastopnik na dom
Zahvala.
Ob smrti cepozabljeaega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda
sekretarja ljubljanske podrniaioo Savna Qrafl6klk Badnika v p.
se nam je izkazala od vseh strani tolika naklonjeoost, da M čatiao doltni zahvaliti sa naitopieje vsem za vse.
Potebuo ubralo pa smo dolžni Savezu tirafičkih Badnika Jugoslarijs in njega ljubljanski podružnici ia poklouitev »euca in prireditev tako častnega pogreba. Veliko zahvalo smo pa tadi dolini Strelskemu druttra za poklonjeni venec, stonorskim torariiem pevcem in ostalim za tolste ce žalustinke in t s« m, ki so se ndeleiili zadnjega spremstva ia nam tudi na kakršenkoli načm skušali ublažiti aato Hvala vsem!
7243/a
V Ljubljani, dne 12. decembra IMA.
Žalujoči ostali.
mmhjvv*
i' «=
•JUTRO* Ši. 292
14
^Nedelja, 14.XIL1924=
1	Vsaka
1	boaetia
I	50 par
■».Doptarmaj«'- la >tttn*a r«**na mki Kwl> t Dim. — PrlobSaJaja n U tnali •«!xsi. ki > todt v saamkab. Ha «rra*asja odgovarja uprave. I«, te t* ifnlujs prUstcaa n««i» ■ *lm> <* ualpalaeitaka prutajb.aa o DlnV
Dekle	| Trgovski pomočnik | ISletne lcmetsko dekle
snažno, pršteno ia nekoliko k! vosi samostojno trgovino pridno, polteno In ubogljive. 20'° aUfcl ceni aa M uril
izobraženo, «8 sprejme k z mešaaim blagom, Išče me- iiče službe t J.jubtjaul pn	uovl «es*l 8,1. 26782 _
...... ........... .................; fin
Beli klobučavlnaatl (fltcosti) otrokom v boljšo trgovoitu	sta kot poslovodja. akladlSč- goapodlaji, ki bi Jo .1 čila
"	j biio aa deželi. Prodpogoj je	nik, potnik a:i pomočnik. — blSnlh del. — Ponudb« pod
Klobuki	I red 'n snaga tir ljubezen do	Cenjene dopise ra podrutnleo ..Začetnica" tia upr. „ J utra
samo no 93 Dtn ae dob« t i '''rok. Plača dobra, oair. po	,.Jutra" v Mi-iboru pod Mfro
geto prlkuplllvlb oblikah pri ! dogovt.ru. Naaiov Pove upr	..BivSl trgovee/'. _ Takojjea taodtatlaji Mariji Jeglič v I »Jutra . 29270 , nar.top.	26678
Ljubljani, Slomškova ul. 27.
(KUPIM GOZD
9 dorsKcen isstkanje, rtejo rsoožino i^votih V ia trahtorh BBZ3J&VB1K BROdOV
^k ter tcchjt ttsaii ia r.-un le*. Ponudbo aa A V. F!i»r, Ljubljana., po-:tno!e£t-*u. rst.
-, w ...	,	Kože	!	Vilo
-j rerziJSKa preprosta vrrertčn«, zajlje. rodlaslčr.u -.a aaiterteei m-?*.c r C«1J»,
»■ vi	f t	'veliko, e-i 16.'X>0 dinarjev la od druge divjačino, kupu-	oprem;Jem J v-jevr mr^r«
i«lOSK3 ODie&a proda. Naelov pore u^reva j« »koal vae l»to » vsaki	nln komfortotn In r ven«'iu
čraa. nova. ee takoj prod? ,..Jutra".	3870« maoilul D. Z-Jravlč, trgovina	vrtor:. kakor tudi rti
__—_____ i usnja r LJubljani, £v. Plo-	objektov, Ima poreal n«pre-
Irljana ulica 9.	20808	iaj Lovro CretTiožiiIk, Osij«,
Servis za kavo i ——_________ ; Prrferaova 19.	3
ne proda rs St. 12 leva
Pištola	I Filmaparat
Browtilng. F»brlqu« Natlsna- t prodan atl zamenjata za kile Belg!que, kal 7.65. a »»o tare. P.-audbe pod ,.o£-dno" ! opremo, ae pioda. Naslov 7 na upravo ..Jutra". 2Gu84 I opravi „J<utra".	29815 •______
7- ?	•	Bandžaga
I SlValOl StTOJ	io t popolnoma dobrete «•.»-
•e pod tigodnlml pogoji pro- 1 nju, w proda. Naslon pov« da. Samo «00 Dln gotov iae. ' uprava „ Jutra",
Naaiov pev« aprava „J-tt a~i________
26803
26008
Modna krojačnica
gospode in dame, ae priporoča. — Zaloga modnega prnstovoaa.
Prvovrstna trg. sotradnlca
mansfakturistinja
Novi čeviji
26700 fini damsLl, St 37, ae red!
vellkoeti prodajo. Kaaior v j upravi ..Jutra".	26803
Sliimmj- čevlje
Parni stroj
pot p. s., ae v roir.em obratn ' 'poreni prodi. — Naaiov pove i
Več spretnih
monterjev
aa napeljavo vodovoda niVe Ji5®	~ ^f0.1®?!^"0 '	nove, it. 41, prodam
ln visoko napetosti, montažo ST®*'? 'S?, r^^ kakor tudi bei volnen
... __	. prostovoda, moctaSo trans-	prndentlf, doublu _ _
•ukna po najnižjih ceuab. forniatorjev in stikalnih na-	' ^avtnCnlk In doigo arebrno ve---------
postrežba točua. Jakob Wsic. prav, kakor t-udi m biSne	*Ato »»-'a mM	riti«,. - Pra-, prlme-nt» kot I-no h -?ičnfl
Maribor, Stolna ulica «t. B. instalacije, ae IS- de!o vi	28olS darilo. Naslov rove uprava „ f> ;'tn° *
2010 južnem delti države, aa ta-j--------..Jutra".	28S23 Pr(il«	.dolga t**-
______■ kojSen aaat*>p. Ponudbe p;>d j
!„Izvežbi>n monter" ca upr. ;
Re6,i vl2^ Dobro obraajsne letnike j
________I ,.Plai-.lnske«a Veetnlka" in	JNeprerUCOine
... ! ..Zeltactrlft d«j D. und 3.	Jeli trt« T"jp!'l *!: at»-
Oampke OfC^e i.Vlpen Verun". »e kap!. — dati. uei ^e •tfcc« rsla^l » dobro ohranjene, si* p voda" i" ^onud!^ na mraro „J-ut.-n • -ran reti"»-=i pisarji II. v N-jnskl ulici lt> II rsd-tr ped ..Turist 23". 29751 PrivSek, LJu^:Ja^.a. SfKica 2<ir3i i____________jOll:a 5, prttli;.*«.	JSTM
Elektromotor 1
podružnica .jutra" v Mari-i Plišasta garnitura ! i- hp, ra u»:mj. tn GraSčins^o posestvo
boru. 26810 ' R ,„ 3 rt0\£ p-oda -a 20!>mnllh tov. trajale. "Uo :-,a;let«3th ca Sro^D;-« ------------, Kra' - - pIt'.ti na«i-5'i	Cthlaf. tJuMJaoa. Staj-rr.k^n., r	s ao-
prltllfja.
2G79S Vodovodna reata 1.
Slike za legitimacije UJutra-.
Izdeluje najhitreje futor.raf I----
Hugon HlbSer. Ljubljana, |	Strojnik
Sobarica
26754 a reKetnlmi sprlčovatl, iS?« meeta v hoteiu. Govori sJov., nemški, hrvatski !c Itaii.an-I	oti	j ski jezik. Kaslov pove >:pr
raio."en, tresen In sanpeljlv, ! ..Jutra".	2S311
; ee 7a parne /age ni Ijo- i r1'^. | (enjeken. Plafta po dogovoru, ' ' ' atanove.nje pruato. Ponudbe z i
Absolventinja
navedbo d'-s«dai!jepa elužb>>- enoletCL^a trpovakega tečaja.
por-f.	m!ts a ofiledai ai — m tutke.
*	Ne.slov r tra.'kl Biti, Du-
SEokofcj«	tn ?osjt pob nainka feetr. 12.	Ž
ter ra*j'e. '"di^Ja vauco jijo* :__________________
i uo a:iterQib eteab tvrd- j
ka a. v ajda. Cakovec.^ | Gostilniški inventar
so cm visoka o,n(.ra Voziček 73 PtinČko io (5^ visoka cmlvalna „ l!aI],ka rjin.a ^	» !SP». ?!»»«>• r-ncdN. e.
Akvarijuci
8—10 let stareca. se produ, ».siov pt-vo tipri-Mi : .;r.i" 26771
rcne r^ uprav.-Jutra" ped 1358V.
Pohištvo
»poaka ulica 25. 26622	Učenec	ponudue pod , .PoM.-na"
.močan, sdrav, poSter.lb star- '•» upravo „Jutra".
Vrr> j»»5 noM.tr?	5eT- 2 boljSo 6o!. Izobrazbo, ,
JS-rOjm P0W.l	: s© epreime v r
Z 2. januarjem se pričnejo cpga bia,,B Jcmir Z|danSeK,
— oo ralnlat. aa t-j. in oort Sp_ Hudlnja, Celjo. 26689 lz dežel«, ISče irreta kot	. ,	,,
,. n A n t. . v	kiq». božično dvevo nudi M. TlCar,
ucetJka t trp:. noa. blaga. . lu!.M,..	osami
Ima livanredno .eacile do ,	^GUoS
trgovine. Cenjene ponudbe j-:
Šival"? stro?
; ae pro la. Kuprn najemni ko- m pr.vla r.a Krakovs^-n r-ft-1 atllLlIki proatorl takoj r.a jipu ft. 10 iK.aelj). 2CV3i razpoln-ja. Ponudbe pod Ul.ro \
Jutra''.* 1-a'J" " "S :
LitijJfJfaltiSS* ' —	pove
I ta^ja^fi- iftdf MaPTOMBZ* „ j utra".	nr^i
600 kg orehov
rt 5000 it<7 ovaa. takoj
2S7&3 ^ )«ra}<>?3 r>e-"j", ki ledotu;«
__n>retr»f. 69-CHJO kne- ur*3T
opek«. L**..-;« l(n.2 rui-t htoaa ttr-mado.. V h!4t 4-»-b»rj vpeljeta trjrnvlns. ,-ni. krtine	Laat^i. eleU-
trirr.a eer.tr al«, Ul ;•>>-*•'. V '■.tfoilcl mno^o ' '.o r-r!pr&-no r..	t;.
K-.-■-(.,. I.aetna ' -« ^-to-- nKT-^vredn! tilBInl V.e.ntVr.e p<ata.'a. P '. t; ».bila« isve: tnr. ior v--r ve*'a :-.r ilne. »-»t — \X v reuiltet.-.l plsa,—.! IS. Privzet. Ljublja-«., ulica 5.	2«7i>9
DpV!
ica
fconeta. diplom, k.ojui šoil v j' židovski ulici E, novi tečaji '
Za Božič in Novo leto
Ubrano !epe raisttednlee kakor tudi najlepši nakit tu
Dolg kožuh	..	_	, i dobro ohranjen. J, naprodaj « ^ trgovino -O^ieJa ae v trsnvlnl Fr:sc^.	"« kupt t-.koj. Ponudba nu 1 Marijin trg. 26717	upravo ..Jutrs" p Ki ______rljsku opravil". 20«i3
": Trgovski objekt
n»!!y>I) prometni entt » Cisti med	IJuMfaal. obetojej l'. 1 n»<4-
Raroattran. Ik^-polSPla »*r"p->e tr^o-sk, t!S». 12 ••»»-
Ba krojenje Dišite obleke in I	»
uniform. — ftivlijam la aa- ! . . .	'
Hviijam pouk v vsej Samski (Stopanje) velikega »alon-garderobi, perilu la ctroSitla	tepiha, se 15it zmožno
oblekah. — LVeacam a bitrejSi pouk. — Vplrto", anje od S.—12. ia od 2.-7. ure. Tečaji boda duovnl ia večeru!
237S5
esebo. — Por,ndr,1vi naj spo-ruče svoj naaiov na Alcma Companj, Ljubljana. 26<!32
Kontorlstinla
se ISča s 1. Januarjem 1925.. 7. srsnnjfT" 'bohrvaSčine, ka-
Sivalm' strt.j
?koraj nov, ae ugodno proda. Naaiov pov« uprava ..Jutra"
Poučevati zeb
dijak vlfije srednje Sol« £aMa t"ra mme,t!"" "f^V « ljudake ali meščanske Soie. dvorno -v lepem '.ndustrlj-
Naeiov po-,e uprava ,,Jutra" » Mariboru.
efcem kraju na Or.renjskem. ;-------
'^Mll Oferto s zaht.-vkom plače pod i	T	x!,,sij„
Zmožna 1306S" na upravo'	I.UCena fivilja
..Jutra'.	2^605 gro Šivat po h'šah obleke I
posletl na upravo „J.i!ra" pod ,.5t. 344|'.	26731
Koresnofdent
amoPen ar.gte^^effa. nemšlkesra in stovenskecra Jerika, 1 fi ^ e elufbo v pisarni, event. :$re • udi kot rastopnlk s kavcijo fo 23 Din lc čaino maalo
.00.000 Dln. — F r. Zasebnik,	po 55 Oin ks, r&i.pcjii<a no
Maribor, M<ln§ka Stcv. 31.'!.	povzetja v »sak! množini;
'JG32S	MJJekaraka udruga Vtrovltlca Siavunija.	2954 C
«Komtti»	j „ , n •
edino tekoče čl.tllo a. par- Sm^nO.e Ikorj-i kete In tlnolej. Je natbuI.V;. kupujem v vsa».l mr.ožlr.l. ' ral^ncjSe — duje cajveJji Ptirudtv? na upravo ...lutra" i '.eek iu najlažja de'e. IVibs • aave^.ba cen« pod saa.-ko se v sttklenli-ab. va veij.n „Crese!J".	261P2
lei. H^a-.ltr-nj.-!	LjuMJaaa,
j tiilc« 3. ptitilfje. 567>»T
"'J5C6 Pr-IJetJa. banke, botcl* «te. tuoi » kr.ntab po R. 10 la
Traoistovski sir
ID tj v vsaki boljfl trgovini H!I direktno »V* Ko-'.'* (Drago ŽatdsrlSl T Celju 28423
Železsts pečica
se Irnpi. Prnudb- na upravo pačilo 18475".
„Jutra" pod fifro ..Pečica". _
265D2 i	"
S vele maslo
pctrobu.er-., i»!'ao ?0 do ! .ZVkp t znvltuh. Selim mS/j!
»talr.» dcb.ivlt?ljc.— Ponudbe , ,	... ,	...
na upr. ..Jutra" pod „Toč-k>	v »t»--el	m,
..Jutru" pod anačko ..Lera
Manjše DO^fitvn
.•ega 1*133' .
14023
(dob «5)
Trgovski vajenec
Iz dobre ljubljanska druiine, a potrebno Šolsko ieobrazbo, ae sprejme v trgovini Juilo Metal, d. č.	26614
! Suhe gobe. tirlnlsvo olje i g?^*0	pri1'!V^cnrft!!čaa bi5a
ja la rilci nupuj" po najvli- j	"	21242 1	vrtom, v Lrub^jttnl,
Ženska, ki bi o^aJa •
na domu perilo, se ISče. — I
Naslov pove upiava . tut-i • ! Iz0br.l7Wa r;isnodi?na
2u765
Zhnaka suknja
perilo. Ore redi izven mesta, lc več tni.3hib oblek, vse Naslov pove uprnva „Jutra'' dobr o<jhrar.Jene, ae proda.
26398 Pvcrnl trg 1, II. naaatr., levo
TrlcedeJen avto
znamke ..WanJerer", znln.
tipa. z vsem korforti.ni sa	t(t. etnaS ter proal »a p*>-
rp.-idno proda. — ipocudue r a	vwrjene petutbe «vr<ilia Vr.
upravo „Jut*e." pod značko	-r i<rj~, nj7
„r?odar»t 13C75". 26465 ______________
't,'- jioreal ptvIo. *.'a?iov pova ' npr »v« _ Jutra".	2<i712
OVrar-ke
Ifiče mosta opore rosnodin!!
ali vzgotlteljice k enemu do	zn to21čno drevo, svečice, bo-
f-H/sT-cL-: -r-n-^K-jV 10 let i-taremu rtrok-j. Naj-	Jliao in co%o!<;.:o razgled..
pomuc Ift raja v Maribor. Ptuj ali Za-	ni-e. Ima najceneje In r ve-
1<VM kubičalb metrov leplb,1 ' 26309 Najlep?« ta ckjprattlfnojft« i	euravlh
---j božično in novoletno j brkovih hlodov i,
i darilo Je perilo, katei-o !s- C!j 30 or nsprej tc 1000 to- e velikim vrtom, pripravna ' a0 ~Ji>Wo pror>«r( točk!, »» £?:'or"aVoo oieuih metrov lepih, zdravih kako indastilj. pc4j'tje, t m Ktvcntarjam ueodn-i -	' .043-^	buUovih plohov *® PrV"lltT- » laorom- proda. — Naslov pave tj^ravj
HI5a	,
ljubljanskem pre^m.-tjn, Trg'V\;na Z BT.eš,
Cirkalsrist
aeoEenjen, ee nprejme takoj v tovarno na dežesi. Ponudb« pod Slfro ,,Spreten" aa upr. „Jutra".	29565
-eSč maaufaktnrne stroke, s greb. Cerjene p-n"!''« nod liki liblrl I--- ij jo:et, dobrimi rafereuoami, ki si značko ..Dobrosrčna In poŠte- 8r. Jakoba trg 7. 26500
želi prtmeniti mesto. n'J se na" na upra.o ..Jutra ' j -------------------
takoj por.-udl pod ,,Ljubljana	25SD3 i	,
Engro" na upravo ..Jutra". ;________!	oi££a^na
26773 ^ —	-	ln pisarn, oprava, se proda
-_	. ,	_ ..	in pira.a. i.nrii-a,
v Vegcvi uiici £t.
deluje
peilla. Gline« 20/L
etvo po Jako ugodni c«ni ".Jutra".
„ ,, r,- .	v*e dobs7no v 8 ra«e.x:!h — proda. Pisrieae ponudbe poo
L?. BO£lC «1 Novo leto.	frarko ostaja St. JanS. ae tltro ..Ljubljana	n*]
Mamice razveselite otroke lo	prodr. Ponudbe ns ntelov: upravo ..Jutra",
kupite iffiacne vojičko ia	Fr. Prijatelj. Trileče. Do- .____
n»!« koleea, »ilt k«lne. b»-	lenjsko. 26011 j ...»	..«„,	nr-nr.nnl -Vki
ienJerje, stolice »loHjlv, --------! Trgovska hiša ' L^jan? ^Tršdl
dl za mizice. Šivalne "troje „.,, «..««__• . ta vrostim etaaovanjeai ta l»- ! »klb raztr"; takol r-e.v
2C-1J1
36603;	Trgovina
z nsaeafaktnro, c.Jbo'ye vje-
.' * c r es [>o nd en t i n j a
eanneljiva. eeon-.adeiovanaga značaj aega polzv začetnica, tx> potovala tudi v Rltlero. Naau,!> lakoj. — Pri".;j'lbe u prept3l »pričoval in s silko
K" *irfOVOC? 'O sprojme Iefno Industrij
perfekten knjlgovodjp-bllanč-
nik, e temeljito predlzobrarbo--------
s8kV°p^je.,e?e",	Kari°^
kavcije. Možna Je tudi so- pod^tlu. Ponudbe pod Slfro Suto bukovo oslje v vrečah
..J.trSV. DnnlMV.. n. Ki,,.,.. __-	...	.	...
kalem *.a trg"viao. so v pro- ugodno odda. Kos-;
V.^fja kclifir.a lo-'< ___________ _________ ____
rarua d-okoies lo crehorega. sraetuvesa. l:?c»e- jaetaera kraln na boleajsk.-ra	tiSatl se~Ba7 ogla«« &cr!
Ickov LjubUara p, jevoro-c«- jesenovega. ir» odda v najem. Naclcrv pnv«	..Ugodno aeO.OOO" na urrav«
«t* 4. biovvsa ta huko.epa okrepiva moreva _Jutra". J6594	-jutra". 26!">S
a. ki ae ne boji nobe-	P^udho na upravo .Knjigovodja' na upravnistvo la papIrLatlb vrečicah ^
r^izveCovanj. lahko Je	••Ju:r,a „-od ..InduMrliain -htr,.-	33743 bavljtt L.tdovlk Ileri'S-
sprejme Kvant	trgovina".	26,50-------FrlSkovc (Vojaška ulica).
lovaia tudi v Riviero.---i	„ ,	|	2C5V9
Več proda'alk 1 Prodajalka
---- --------.	r	me-5e.no stroke, mlada, po3te-
sa upravo „Jutra" pod Slfro mairafaktiirne strr.ke, se ta- ca_ irIi ra(.a!!lt| siužbo takot
^Slvicra".	2S533 kot sprejme. — Ponudbe na all pozneje. Naslov: Anton	znamke ..Alfa", zelo detrr.
o ..JutrV pod značko stsfančič, Hrastnik. 267Č2	ohranjen. !
26729	*------■ -
/5',LTn°o 'td- najceneje pri ..Tr,!, v r. D. L., tovarna dvokrl otrn^klij vozič
cetsta •». ; brovega !a buko.epa t'..rc-i- -» -.iprsva ^Jutra".	J65M „jutra
— , se proC itkojes.jen.ii plaMiu ,_______:__________________
_ .,.	j Mulao bnpttja. — Pocudh* ca ,
torija	' rr.i'9 Vinke K.-.ur iema > Rentabilno posestvo	Dvoraan
lahka, eaovpreJna (tudi za 'rgovtaa, jix-lhoT, MaL-t^va ' v b!|)iin) 1(,rlVlr, _ T.,a i T«:tk. ,7etla. v aovea. po-p-r) s prlpjdajočlml srr.uo- auca 13.	-Mi. .,<-,15,0,). KCsp.idarsklm po- slcpju. ae tako; odaa ra r'.-
Kctel bnioparinik
3ar.il skovej popolnoirs nova. se proda ca 9500 Dln. — Naaiov pove uprava ..Jutra" 26320
Kdor Išče sšr.žbe
•aj si naroči ta Osljeka or- ' lian Ea r.ameS^anje In posre-
upravc 1 ..llanufaktura".
se prodi n* Ope- i
Trsrcvsk! nptnočntk
vesten ln posten mntrufaktu-
karani ceatl it. 11.
Okrrske in ?vf>čk«
j	; fa bo^t.DO drc:o. Jaslice, bo-
|	I C! MCa	I	j ji	žične in novoletne razplednl-
... s 3 me3č. razredi, tsče meeto	J J —c» nR iebelo. po rajnltjl ceni
dovanje namesčeiija „Fortu- vesten ln posten matruraktu- j{e;,ke v trgovini z meSanim Pri ..S o l o c u" za vodo. K. pr|por.-.ča L i' K V A L K K na". Veaka številka prinaša r!«t. se 5prejn,e takoj. — Po- blagom. P(.nudb» pr.d »na,M'o \Vldr,.a7er priporoča kot r.a1- LJubljana, Židovska Jll''& '-a vseh krejev države okoli nudbe pod ..Soliden 13966" jfJ T 15» Da opravo .jutra' primernejše darila sa Ml ,	24317
300 oglabov, v katerib se po- ta upravo ..Jutra". 26728	- - -
sajajo službe za ispraznje-a-----—----
— »ic jjetn, 12 oralov vinograda, aarro, večjo industrijo ».1
r -.t. ____ft-	i sadouosrlk. travnik, ajlve to »klsdiit«. — HotM TraUniii »
I^OKomODilO	gnzd - se takoj [T r o d a. V Ljubljani.	2*371
ca. 20 HP, e-itrp cbr,injf.no, - 111 je elektrika In vodovod. 1__________________
kupia,. - Naslov pove F'. Nsslo-v pove uprava „Ju'.fa" !
fi I	-' " "	.........
cest,
,	,>,1^1..
Pogoji se isredo pri laatntei hlie Mariji Hribar * 3Sc««ta H. 28.
;t'nar, t.jutijrua, H'.,neka v Mariboru pod ilfro ..Vila". J»rOStor Z-a pr0d«js!c:20 16-	-5a9u '	Je88!> prlpiavea, se odda v ca<er».
oicata sa aicSke In Sen&ke	, , ,
asotl. Ogledni brtzpiacul ii-	PlesRarJI
vodi In nnrofila pc po-ietju	(emajlirarli). spre'me Trt-
" ae pošiljajo. Cena vsako	buna F. B. L., Ljubljana, ^"'»KgaTeta in konj
»tevllks Je 10 Dln. tiaro č-	Karlovska cesta 4. 36718	-
rtlaa sa mesec dni	35
O. T. 15" aa \tpravo .Jutra' prlnitrnejis darila za Ml 1 26730 klavž^ ln Božič: »so »rati
___perila, volncco pleteno o'atr». j
manufakfuro. vccčke za ne- i voste. Oi»ra- e in nover.
Hlaoec
dežele, priden ln pofitec.
Dln, za četrtletje 100 Din.
2050
Kovažtii pomočaik
smc?t'Q izdelovanja sokir, ruo-tlk, krampov itd., sv sprejme takoj. Prosto ataacv^nje la braaa. SprejL-.e p? tuui *aje-
lSče službe v Ljubljani atl okolici. Naslov peve upi-avc ..Jutra".	25769
(iščefo)
dekle za mesec jiinuar. Nnslov pove upr. „Jutra". 20411
Mesta vzgojiteljice
iSče inteligentna gospodična,---------
aee. — Tatmer-e ali pismene najraje v LJubijaci. Vešča jo	^Jt
ponudbe na naaiov: Jrilkia-i- nemščino, angleščine, sloven- iM'>P< . 1 SIV Jja
ii aa. Draalovčo.	J65T2 sčlne, arbobrvaščine lu kia-	gre takoj ca dom. Ponudb«
itd. Pri večjem odjemu ori merea popust.	2C402
Prazne Odol steklenice i Trgovska hl5a
k-jpujo čroeerija Anton Kacc c« vogali tn r>lo promet-
sinova, Židovska ulica st. 1.	cem krij j v »Jubljaal se i
284>2 zaradi r.akuna drigena po-	Restavracijo
- |-------aestva. po «10 alskl ceni T bnr.t:1,	takoj
t-re.c.^mnt,. kalov skiaoiSčsla lO.ta	p.c"t,
aovaaj. Oaa 2^.000 K.	Km1ot POTe arrae*
--------------------- „„,.,.	.Jutra". 263M
navedbo ene za kj, tracko
Pretečsno olje
rabljeno i.trojan o!!e
Mstt1"' \±>	*	N'"i0T ro" upr4T*
postaja, j« po- ; — siatl na raslov: lian Košir,
!
Hmnad3tropna hlža i Trgovina Z TT.
gosp«datsk'm poslopjem. ■	blft^Ofi?
mešanim
80il ra trsčnic
p--,ljsklh. novih In rabljenih, ^ proda A. ropisr, Polj-
čase.
nakladalna
t^OVcH	trgovec apna ia izdelovalec !
------! Fin? Jejjne !;0)edarčke Proda »e trooevV.-i-sulsko lementne s tre-, a e tar. opek*, z gospodarsk'm poslopjem.!	bia^OTl!
-IS	i,..,.,	bre^pete!' ,ko. dal. 18 X 16 X Kanmllt.	2S620 bleiom lu vodo-n, r dobrem 1 v vino- ln a&Cj<T«j-,i.c j,
Kot "OUlja	Tlčai	» » avtomatično prestavo -------st-nju. sldana ta s ooeko ,u u fij>. Sta er^eo. pele«
ISče službe, zdravo ir čedno " liciir. ».JJa,.e.a.	kroglo. Iivjsten atreL Našlo-	.	irlt... a e!ek',-i'no lučjo ia cerkve ln 3t-e. tH> okrajni
v uprev> „Ju.ra". 28230	Oplje III drva	vodovodom, nekaj vna. vrl-	pcUal It. t«4ofco. j-a.1
TaretniVi	I "	------k up a Jem v vsaki množini bllinj er oral dobr« s^iolje y biPI. se a twr,	'.n
■ ' ' .1 er r X	proti laknJJnjemn ptafllo. - ter • wlw!H nskUnl rr«.|- 1 kpim	u
prvovrr.tno morsko travo	t^rPC^t) Z-'5?0	------------------- ~ ~
(afriki nudi ni' c e n e j e	v dobrem s t.nju.
vlrja. Pouudbe pod „Iz dobre na upravo ,J'Utra" pod S!'.-o
hiSo" na-upravo „Jutra".
2S63S
snažen dcklieo
ptiBtealb "starSev, od 13—IS----
M^aT^Tv'^	Inteligentna gospodična
iirjstvn. Poou^bo t,a npravo	voSče. vseh pisarniških del.
..Jutra" pod šifro ..Pridna	slovenščine, deloma srbohrv.
la pcStena 13395". 261S3	in angleščine, z ('aijšo piak-
____:_____ __________so. 15*e službo v pisarni. — i
Ponudbe na upravo ..Jutra"
..Okusna".
idiUS
..KHr<'T'-S". Ljubljana, rabor ? In Kre';or tre 10.
25949
trot: .t* ,;snvnu siaruu. —	" ■ •• -..... • • » »pim	u n-u
D;-vr in-a Tn pel suha ter ta:rl do jiestne to Koeove iruSlao. s kletjo. sklf.diS/1 1 m dolgo povetano žamanje T b<2* "	' BreiUah f,r vrtom, odo« 'akoj v a>-
«00 mm. proda ?3j0 Dln Ponudbe r.a naslov: I. Palj*-Jakrb Joktn. Gorenja vn.s 7, vec LJub^ar.«. Slomškova nI.
poŠta Rlbnlo«.
2673? St. 21.
SS8SI-
Drfavnl vnrkr.fenec
t"r-rlmerne službe. Naslov pova upr. ..Jutra". 26662
Dobro fltid-ana ^dč.
• - '"V /o7.	Ddvo ohran. viteii
' I« di-s laž:« fr.oeiTno". do z zavoro, za premogovnik. 4	r'ravem konellS. ti, «e na.
sooo	ter ' ic,Je.err. »aKocčke cd 200 do ?•<>«» !r«jbn!b e.av&nlh ; —
—	Pojasnila daje g. frste	»sir. (e dra?w-n!k-KladMšek 7 Brežicah f.. 9H. p-Ttrei.n kspltil 5<>-XO>l.O<»
26020 Dln. 1» katere «0 da v pc-
-	---— ■ trebi tudi knjlž--na varr. ^'..
_. _,	. ,	.Dopise pod ..Trgovin^. 1S75"
V lirv. Primorja 'm Aloma Con-pcnv. LJnrtJS-
'9743
opremo, prrde Blisk, ftmarje- 300 k*) tc drugo, kupi rudni* S8p.	23742 ..Orle", SScfe!;».a. 28778 uprava
Železnina?	pod ..Perfcktna strujepiaka". P1"'"* k«Jd)e. želi mosta
26637 k!ei koli. Karlov v
ob 00 1. Kaalcv n»»ve J	r	.	, , .,
Jutra". 25844 . FHev, hipa ln pcdstreJje ee ofldiu Naslov po-e t Jutra"	£«704
eoJflSfttne oro.t. 3ober aro-dajeleo, as takoj rprejtr.-. — Por.vibe ž 1.e-.(>■-lo anseda-Djcga sltifbcvarja na ceslov
•Jutra".
Bl-ajničarka j Rof
Anton Breaoič. £eleznlna. s prakse, iSče mesta, even'. ....	. .
JtuJ.	28131 v pisarni. Naslov pove upr.	promlrnega mea.a prt
-_______i Jutra"	''flfl-^S morski fmt pri -a^em bolj-_______
?eni podjetju mehanične. «v.
u pesto ni. stopnje, se Biagap"čarka
sprejme v službo, za takoj-	z večletno prekso !n dobrimi
Snjl nastop. Bprejme se tudi	priporočili I6Č« mesta v
hrt"! Izpita, vender pa je po-	Ljubljani. Pn marala bi tudi
tr«bno nekaj prakse. Po&udbe	pri pisarniškem clehi. Naslov
s« prosi na nislov: Josip	povo uprava .. Jutra". 26653 PrljatoIJ. TržlSč«. 26')0i
Fotosf.pa'ct
tudi eiek;rotcbp,.'-oc stroke.
Uetlekttra sc samo n« mesta	-..-„. . . ,	.
s popolno oskrbo. Ponudbe	?J<„12._Uvr.ten ob>ktlT- * na upravo „Jutra" rod SKro
„,»crlčnn".
26713
Mesta U otrobom
nrtpravamt, ae ceno proda. Polzve s« vsn'r d.-.n od 13. do lc. v Kolodvorski ulici 28/1. pri ^ared. Adamiču.
21.793
i 1 8 č e boljSa gospodična. — ! Naslov pove uprava „J'ttra" I	26701
v ,	i	Kot dojilja
- ajcn-SC	sl>:ibe, Fdl ivo in čedno j_____
ea kleparsko la tn". i Jskr, d*>le za mcoee januar. — ,
obrt ae sprejme Sir 'oiez- Naaiov pove uprava „.Tutra ' ' Knilo-oi-o.ikto
Cltarja ima prečno«. .. aird	20411 j ""J'?u* ^
J&ksiJ, klepar ln taituiater.----------J	kore^co-identlri'
BIOTenjgradoc.	2G331	! popolnoma samostoina. 2 re»-
lolno prakso, veoča stenoftra-l/onln^ll,,!,	" Pfasso, vet-oa popoiaomn flje in etrojepisja.
!\.Wl'Oribia,.!c	pisarniških poslov. IS-e slovensko hrvutsV 1.
50 rovili sodov
Iz klanega hrastovega lesa ptodam. ponučbe s ceno na tipravo ..Jutra" pod eračko ..Solidno delo".	23759
FriHSftv 10P V.omsdov
govori	dobro ohrrnlenlh fasclk-
r.emSko IJ< — za reclstr^tu.-1 (Brie--
Kcmtoriotitija
' ' prakso, ve^ča popolnoma
v,-en pIsirniVKlh poslov, ip-e	slovensko,
amaina knjigovodstva slnr.b«. ar« tudi proti nizki	'n delcma ttalljasslro. i??e	o.-dner ml; Hebelvcn--hlL«s)
■n a»ro)epl«jr. so takoj s-rej- pia" ali r-k«i časa lirei	prlneja« službe s 1. tar. iar-	nt 1 emajl. -jmlvalnik. po
rb. Ponudbe na upr. ...Jutra' plačno. — Ponudbe prost i»i	jen.. — Cmjene r.onin'b« poJ	ugodni cer.l aaproda). —
pod značko ,.Zmožna 13SM". uprr.ro ,.Jutra" pod zr.ačko	..hk.pe" na Alomc Ootronnv.	Ponudb« na upravo .Jitfa"
28377 , Agilca 13357". 25114	LJubljano. 26727	,^elo ngprjno". 28i33
toda
z dobrimi izpričevali in večletno prakso in evontuelno spcscbno3t;o nrejevati w.ik in vzorčna knjiga, ae s dobrimi poboji takoj iprejsne v ve« e trgovini
R. STERMECKI, CELJE
7'-05 a
" sm-sno oero Dir,	^ Roin.Sam. Le tsil rr,-
200.05. f.aslov pove ut;avu	; 6 ;,steT.
-J-tr<" • J0t7u	.aoreio poi »f.l 30.000 Ma
j--------k»'1,C Več pove pikoma d: .
i rectovri-r«;-»	Lovreailča. odvetnika
I e. ja re^&vri-c.-a T iJjSya.-i. V£ikio5if«-.-i
v mest-t n« Oorer>k. v., r.c. jt. g.	5-17 J«^
sedežu ok.-t. r.e^s glavarstva,____________________
ln drugih uradov, s veAiiin j rajskim •ometom. Je napro- j flp... Poelop.e 'e enonadstr., 1 . v k-ritllč.u t soetlio.r.V. sobi, velik saitn In n-.fiderca h!n..i s ptItikllnami, v [--■ ve.ni nadstropju	— Ivlot
dabra ln prostorna. Voijvrl in elektrika n»;el'-.'r.» — V
»tiu j« to cdloa gos'i:ns c	4^,
... e v c m r, konje velikim SpeCCH JiKO trgOVlHO SvorlSVm In g stllelSktic vr- majfcao. r.s ,	bra-
tom. - prome- letno rasver. Ju. s i'jmo\..-JeK>, ve»itr.e» piva. :o 200 m vlne,. •"«na T najem !>>ri-,» *« in ni«»!!nl poeott uge<«rl. — pod .Prott^.n! krnj litij" Ponudb, do 23. de-fmbra aa opravo ...T-t.-c.". 2t?C-5
pod Slfro ..Roetavracija na--------
Gorealekem" aa upr. .Jutra*, j	_
2<TbS 1	DcUe na 15. strer.L
Trgr.vUi toksti
z iavecta-. >m. oo-jtm b.->«-plač^o s« '.--»"V, s: a«c-. P rvl-memiia va3ctah& ka^tts --u. 7-c.plse tn t-ravo „Jjtra" pod ..Njtrcnjesj"
Speickov-3 milo Z e desetletja staroznana toaletna mila in parfumerije znamke
Calderara & Bankmaiiii
se dobivajo v vseh boljših trgovinah
napravija kožo nežno in mehko kakor žamet
„Caba" ™1
Eaa de Coiogne • milo i
v podolgastlh kosih
Viiolično glicerinsko milo
Pazi naj se na Imeni Caiderara & Bankmann
Kopalno miio „Ciiypre"
Malo suho skladišče |
«JUTKU» 292
Sobo
15
=Ncde!ja, 14. XII. »24=
a e r s & m e
pr« 11 duorcinu ?i»i*i i » uprsvi ..Jutru".
najeta jo motnosti v bližini kolo- ' llftci. — Vrnun Jih £.- rnl
NuskA uvcia. litem. Ponudb« na leta 500«. Dopise na up::in 2C7&0 upruvo ..Jutra" pod Siiru -Jutra" po« xaa~Uo ,.Si = ur-„UanCni uradnik". 20.TiS %otl 14007".	20770
| 4500 Din posojila |Trije m!nd: gospodje'
Perutnico
| Najmoderncj. kroje j
ISčvjn Irl mlad. vuilt dame, ' v*«* Tr,t '» ep:tan. ltaj»»- x. dum«, gospod. la unlfor
ISčcm svetlo delavnico
e »•■Mm! prostori, 120—200
radi dopisoMtii j*. — ZnjL)t nen.alie^a Jvztka za2cut-nu. — Dopise na upraio ..J 'it i a" [H.4 ..Vili/, Ficddjr lu llar-»>".	26744
a'..« pula.-da. t. trn a:i zaklan. m., uurluje In cipoMIJa na I in ofurenč. ima vojno v ta- tiljo »kspr««uo |*v p«;* I, na , lo*l tvrdka Knifi k LubSina. oilols-rstva ta nc. In obrt ]
.............. ..Dijaka	I Tihc<*a družabnika
ia1'za i-Šeračnlto obrt. t mo- arednjlh tal »« sprejme nm a kapitalom 20 noo Pln, se	...
atu. Tiidl okullru nI Izkiju- atnnovunje i zajtrkom. Lepa l»fe /o ,1«bro IdoCo. t« »pe-	VlSja 017. namesčenka
zračna soba. Naslov t uplu- IJaoo irgovlno papirja. Cenj.	dobrimi dohodki s« lell
v| .Jutra". 26.783 ponudbe nn upravo ..Jutra"	,„„BDui . nnobraienltr *o-
pod Wro ..Druiabulk H'1-«..-	»podom. 35-SO in starim. -
28iai	p«.nudbe na uprava ----pod „T»k časa".
Sp SlU.a. Slovanska C. 2PO. Tolclon 375.	2C04S
«ei.a. — Ofcrt« naravnost ua untto«. kl (a por« oprava ..Jutra".	Si!«7S
konrea. krojna kola v Ljub Umj>L liduvaka ulica itev. S 287*0
Pisarniški sobi
Dve prazni sobi
pritličju ali prvem nad-
* pritličju, s? odda. Ponudbe atropju v sredloi mesta lica pod .,700 Din" oa upiavo mirna stranka v Selrnbur^o-„Jutra".	26766 vi, Preiernovl. Frančiškan-
ski Ulli-I. Dunalski. Mikloil. Cevi eeatl, Marijinem ali , Koiisresnura trgu. fca.iov
100—200.0(10 Din |
nn vknjlibo v Ljubljani.
t upravi lista.
2 6« 01
Dve prazni sobi
e prltikllnaml, oddani v pod-n&jeiu dutifnetiju, kl pinCa polletno naprej. Naslov i-me uprava ..Jutra".	26674
Dve sobi
a posebnim vbodom, aa takoj
odd>ista zakonskemu paiu nres otrok. — Naslov pov« uprava „ Jutra".	26644
Elegantno sobo
* pos-bnltn vhodom, isr-e sta-ffeJBI guepod. — Ponudbo ua upravo ..lutra" pod- znai-ku „Kl0KfcutE»".	23318
Sobo
a« odda a 1. januarjem solidnemu aospodu oa Resljevl cesti H. 12, t. nadatr. levo.
26757
Vdova
nudi. - Dopisa pod inafko . »minnsilm rremoj.njef«. ..Vknjižba" na upr. ..J"'/«teli ,n.nj» i ».»pod-.« nad
2&40Z 46 ju »li-T-im. nalr.-. r*d.
————————----- nlkem. Tudi dr.tel dobre al-
,,,. ___ , __tulranl niso Izključni. —
260.000 k^on poco« la < pot„„,,„ „. „,„,r„ ...i„tr«"
ae I I ta na posestvo, proti pod lltro ..Dobro srca", vknllibl na ono osest. in	26146
20—22 odst obresti Ponudb« | pod »tfro .Posestvo 111" na upravo ..Jutra".	26705
Pitnčke popravlja
tofno ..Klinika ta pun.-ke", rrt .	y .	1 l.i.ihljau«. Nuoaka ull* »t.
jutra" 1 /.lat poročni prstan i»/n.	*67»o
2C5b9 se J« t s u b I I 21. novembra. ! -	--
_ Kdor ga Ja nafiel, naj ga odda o« polic. ratuAiaijsivu.
26762
Prazna soba
Tellka Id manjka, t elektr. razsvcOjavo tn souporabo kopalnice, ▼ aredtnl mesta, ee
o*da zakonskemu paru brez "Dremllena.^ .^. _mesta, otro«. — Ponud^e pod ..Mirni solidni podcujumDik" sa upr. „ Jutra".	26517
St^^ova^ie
tri »ob«, kuhinja. prlMkfln«, elektr. ra»v«iijMv« šolnino. mirno, h takoj odda. Pisme- IntCli^Cnt. ve!e^OSC«tnfk ae ponndbe n«wl ftlfrn ..Kranna 37 let mar. 'M« znanja t lega" oa upravo MJutra". uvrbo ženita« • ir«nwku na-26S1S obraženo Ro^iMidi^no i tV-j i m premoženjem aii t la»t-so trsov ino. — želi prodali svoj« ponefttva ca t»orl*keu» io	pr«n«»li!t v glnveiiijj.
— R«*ne ponjdhe 0 aitko j«
Fort u na Gorili a (slavna p<>Aim>. po«». rea!.. Itaiia. — Ta rioat zajamčena.	265b4
Važso zrn izvoznike v Italijo
Iziia ]• nova ie!»sMi§ka tarifa * priročni obliki, kl bo izbirno kluitia v«etu izvozni- j I kom pri kalkulat l.il t«" "r-1 n*ai«kili a?a%kov io tra n »it-n>a |H*ataj Poattijno io Uo- ' hiniaka Uiitrira. - KnUlica atanf 20 Dio ta a« dob| t Tlako^ni zadrugi. Prcfternova ulica 5-4 ▼ LJubljani. 2GSS5
Soba
t 2 poateijnma ln kabinet z
1 peste! Jo. «e odda r bil ti ni
realke tr?m *oapodo,„ z vao vpoalatl pod ftlfro oskrbo Naslov pova uprava Jutra".	267M
Ljubiteljem
ae priporoma 12 domoljubnlk 2-3jclaanlh penuii • sprem-IJevimjein kia\tria. — C«i»a »nmo 12 IMn iT-.idi » anani-kah.) A Kr^t ft#»!nkl ravnatelj. t>redi4te ob liraM.
24703
Dober «Porc!» avto
rarnrnlain za !es ali deielna pridelke proti vrednoail l>tn j 20.000. 1'muifM (Minudiie pod tifro ..Zelo uat«*doo" oa »pr. M Jutra".	2SL&&
PrlmarlJ
»pre je' st ra k rurgijo 4 Maribora
it je prt*eiii
ia ord'nira od 14. iu 16. o r* aa ;tt*a
Trga S»ol>0"le It 6/1, (Dahnit! Gnjtke kleti) Ttbfoa H.958.
L<»pa soba
Vdovec
bret otrok, i vetenosesfvom. se Jell takoj porotMtt z ao-spoill^no sil vdovo od 20 do 45 let staro, z neknj premo, žen Is Pot rebxi lein n»\too so-apodtnjo. ker s^m /tsto sam Ponudbe nn uprnvo ..Jjtra"
Pncntltn	T cviiu P"0 ••Sr*'D» b-'""
nam leoOT.10^	_
Krasno stanovanje
(opremljeno), obatoje^e iz 3
poarbntrn ehod»»m In eleklr. razsvetljavo, ae odda event z zajtrk«ini dliakn. dilaklnji a!l »'»nji. Kaalov pova npr ..Jutro".	20807
areur.ii toc^ia. se odda začasno boljše aitulranl rodbi-
--________j"« P« zmernih obraatih za
IT".k^Vud' SKn^zT^D :	aaUSn dobo na rs,polB!„ CVc-rf	ilS Irt Ll-btlana. M,
ni. kakor t.iai lokaii zn pl-	„„„„,„ k. „,| stanovanle	'"	1 po ea ti.agisti
»arne.- Poizvedbe prt edini	Vr.oit.n" m J t "."b —""	"" "" P
sOVB	»»"' »" Mariboru. Rrent T r o b a, Maribor, blovenska ,,»., ..,, m. , ,
•>	officv	prlatoi.im kot Uiti mII ao^ptij
ullca 2•__26464	jnM drnJaKnik k hol»«*frti in
—————	, dobro ido^finn podjetju. —
mirneera značaja, lell po-
zn»na(va r iconpotl\/no ali vdovo, radi Krnit ve. L p r»-aie ponudi*a na uprnvo ..Jutra" pod ..MiroUabuoat26T&4
Klavirje
NA OBROKI? IN POSOPO!
Zatogn -taUb,\ ttel^ih : Steni
«hj. Ffirater. Rftaendorfer.
II0I7.I SttnKi ortuinai. Csap* ka etr tTKla*e«anJa in popravila nal/bo?ne violine. Kodala rt^h rrat tn atruna * veiikanakt izbiri.
AIfon7 Breznik
Mea*ol tre #t. 3
a t a. NaJetareJ-ia >n i<a sp'aouuejša l»i«l*«a Jugoslaviji.	2001
Lena, onremljena soba
k 2 posteljama, *e takoj odda Naslov povo uprava „Jjtra" 26451
Stanovanje
obatojefe Iz 3 »ob, kuhinje ln prlttktln, rMldnm tistemu, | kl plaCa nnjemnino za i leto tn pol naprej. Ponudba I rt~>6 ..nin 2600" na upravo 1 .Jutra".	26767
Vnokolenec
We pri knkl vdovi t tn.inlm Stunovaolem skopoeea eoepo. dtnt.tra. Kaalov pove unrsv.
t«6«3
..Jutra".
Sot>si ln Vntv'-ll
s prltlktlnsml. se odfla peotl odkupnini pobutva. Na«,rt upravi ..Jutra".
^^^jll^^i^Mld'' Jtit
T/epa
ae odda na Prlškovcn. — 5>tnnovan*p 'n 1
Naaloi pov« uprava .,'J""u" " 26755
Va. lu.tno.tl, sirusti etc i./toluk so is pt.ave. Poaijl-26716 t. 15 »r.tie " ■ ■ ■ -1. _ s Črnilom pi.nneaa pteina
: 30
Sensr«»tno iobo
opremljeno, v sredini mesta. '.še€ soliden si»spod. Pnn-udb. Qa upravo ...lutra" pod 5ltro ..Soba 13807".	26750
Svetlo ln čisto sobo
pri aolldnl rodbini. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Profesor".	266S9
1 R f- e m fee ptnSnm eo« teto nspref. — Ponodbe nn opravo ..Jutra" pod „3—4 sobe"
2*714
itn Stroao /aupiiuo Na upravo ..Jutra" pod^irio ..Grafolog",	26234
IR^eln zskon-a bre* otrok. — Pnooftv,. nn ""11'n ...t -t-a" pod »Ifro ..Sonaa". 2<!70S
P»»d-to *e tr? v sredini mesta onemu, kdor odkopi pohištvo. Koa Je prikladna *a preureditev v ku-hlnlo. Električna Hič In tri
Kotiran
Ogtaat ae na atart nnstov.
2i:»l>>7
Celobrač
dobro obran len. se proda. — rolzve se v tr^ovtnt Mlakar.
iSp. Sl&ka 47. Jeritejeva iil<a 265t>0
K ta vit
tStutrOOcel) črn. angleška
I mehanika, dobro oltraitii-n. s. relo nlrkl «enl proila. — Naslov pot. uprava ..J.nra" 26t>*6
! l.en. nov ninr.iro
a kra.nlin Kta.om, slovtts (like tvrdke Albert t Co . AjmkIe. »e radi pies^lliie o.
ke konset ' :i ol letini« I* Ljub. i Ijaue. proda t zabojem vrrd. Naslov po\e upiava ...liirra'
IR let
priznane ..L a r u e I o" plluia
najam-trne)* n«ilra%tio Kai>a • Ion lTrtp|.«M. - l»«tn»a pr. tjifh Ifkarnaa po 20 IMn Aitafita Po	ra/po*ilja
lekarna 0 I u 01. 8ubotlco. 1
Za svojec«
se o d d a s t a dot.rt oblteHi ] 1 let atar fan^k in 10 iH stara deklira Fantek oblak u je mt-Araiiako ft*ilo. dekli- j ca pa četrti razred ij 1 !«*• ' 4o|e — Naalov pove uprava ..Jutra".	2«o.i«
V^Jkovrstn^ vožnje j
preaelltee. k«irl»o la drugo
pre« /ame In o a k r b t naj bi«r*>1e to no eolldmh >eiiiib Komar Lojte. Krakovska ul. 1 tt. 13.	20821
Premog |n drva
Ima vedno e zaincl M Mtklave. Koiuenaktga ul. {<1.
26 i 60
Dr. Božidar Fafdiga
ordinira
od !4. decembra v Kranju št. III
(nasproti cerkve).
* 2v6a
io sicer na »arsiveno uian.KO cElsa«, morama pazili, sko imni j« do najl)«ljšiii Wlf. IJCruTS IS ZDRAViA. Io so e-linolo FKl.IJTKJKV* MIL\ V ODLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO <LL6A>, « katerimi umivati te je pravi užitek. Nežna, dobra, čista, jako peneča, diskretnega vonja t petih različnih vrstah.
E!i«A LU NINO MLEČNO MtLO. prvovrstno cvetlično milo. stori kožo mehko in nežno;
KLSA-C.LKTRINOVO MILO vpliva izreče* na roke. ki trpe vsled dela in mraza;
ELSA EOPAKSOVO IliLO je najpriljablje nej^e sr«-d«'v« za odsirajjenje iatalnih peg, priičev itd.; %
EI J? A-K A TU AHOVO MILO m laae in trlaro^ končno KLoA UIL0 ZA LE1TJE, poaetNM line vrsto.
ZA POiZKLSVJO 5 ko«nv El«s mila v ohliki steklenic z ztvojr1 mo in ^»'iiino 52 Din, to<ta le tedaj, če s* denar pošlje v naprej, ker je poitauia pc p*> vsetju za 10 l >in vilja.
Naročila naslovih na;
EitGEN V. FELUEff, lekarnar
v stubicl Dorji, Elsatrg 245, Hrvatska, js-3«
▼ avrho	dnevno f.d
10—12 Poi"iilbr	pod xti a-'ko
. PoeoJ at. 14043	ua u|*ra«o
..Jutra".	26&14
- ^ff'0	, .......... najemnine. -
a°bl- LIT	Naalov pov. uprav. ...I,,trn"
prazni aobi v sredini mepia. Ponudbe na unravo ..J-utra" cod čltro ..Posojilo 14009'.
26772
26702
novi ntl s«nrl hl«t.
Na skup. stanovati Je	Z^Vlu
HSJ™?: I bJii'n!,.n"tre.," pornele te, p.nSnm vsnko na.
odlo^neea zna^ajn, veren, ljubitelj narave, sporJa In umet-noati. v rti i vf t «e za stalno lz tujine.	iakreneca prlja- , . .	••
telja apremi tevalra akozl lir- K?nVir|e. hormOnlJC ljenje. Nesebične ponudbe na
upravo . Jutra 1 pod zna. ko Plavil« «Bla*.iie «»r«
..Trajno 130b8".	26732	to*nl}
____nt^a kla vir lev R Uarbtnak.
|Tdeloral*<- klavirjev. Klub
r)vn tnl.ida gospoda	""'Vtst
Iftfeta tem potom pojinanatva a d\einu mladtina damatnu. radt sknpnih Izletov. P»»a«»J : znanie neni#k«»(ra Jeztka. — r>n|>tae na upravo ..Jutra" . pod ..Alpengltibu". 26715
sprejmeta 2 jeroap^da. Naslov pore upr. ..Jutra". 26771
Išče se stanovar?«
S sob. T stsH aH novi hISI. Najemnina se pla^a tudi naprej. — Ponudbe na upravo r^Jutra" pod šifro ..Lepo stanovanje 14020".	26775
jemnlno. Ponudbe na »m^avo ..Jutra" pod Ugodno l.*VM7".
26600
Dni7ahn??<a
primernim kapitalom.
7ro^^r?T5 nt?čf
iSfe zaoatalo ptlAlr«». da si sktipu.t nanezdlta avoje tiu'Z'io Ponudbe na upravo ..Jutla ' pod znamko ..liesoust 14o:.*>" 26SO0
T7-r*ena Sivilfa
zelo pridna *oar»odln.ia. lell
iŽJlŽe-Ui 4 ^"rlŽi
Ziate riliice
za v steklene vaze. kot okrns okrni, ugotliio prodaja go.
Gospod'"!«''I ko|«dar I
JioroaloveoHke Mati'-« ia leto 1!'2S. J« lr«el II »e dobiva
pri pnilniliitrih /s ^tHiie (»o , 12 n'n. v knjlcarnab r.a ne-flaoe po I« l>ln l.i iM|..n««l fliin' es dobe v pt.nrol Ju go.I"*eo.W. Matic, Pred
i k n r I J o 21/1.	26.404
Otroka
vsake .lnr'<eit, se sprejm. »
vso osk i Iki. Nasluv po*e 'Ipr. ..Jutra".	26700
Prrs'ov 'c'
Imnm okro.et hrastov lea. —
Kdor ttn rabi nai ml pl»e » kskknl dimen/lil se naj ret. in po kak#nl i eni hI na pla-fal fraoko po.tsla Konjtc. Slovenija. Franc Petrllns^k. Oplotntra.	26734
Baraka
dobre oh*	a. se proda.
Ogleda se l.-iliko na Zalolkl cesti St 16.	2h.iT
Specialno •na) Iran]*
5 oonja
kakur tudi ra/ne kosi-ua-t« prnlniete, uap sne taiiie. |>nstcl mize, stole iti. I«vriu|em vsa pViikarska. Ii «r-ka, «o Im- in črk ogi i k »reka dela pO zelo IIK' dnin Cenah.
FRANC BO(AL
Zgor. Sl-.k4 Ctlov^ka ces a štiv. 65
poleg m tn ce.
ANA"
53
■ tvornica čokolade
Hoče pri Mariboru
se priporoča za doliaro vgeb »rgt čoko-lailmh tgilrlkor, kakor mlečna, gr<nka, fia. topilna za kubo, kararuiska itd.
Najnii.e cene. 68t>o/a

M~t„

stilna trg.
\Viduiur, Sv.
J.. koi>a 2li0iti
1 spreju". v ie dobro vpeljano «»nl, « «os,.od„m srednje '	-	starosti, kl bi Imel drla, n--
sltiibo. Vdove<* * 1—2 otroci
Lcoa soba	Upererlisko truiiviiio. na pro-
li arema pnetel lan'U posebnim metnem kruju v Ljubljani.
K'ipita se 2 kon ia
rdi n r a težko. drugI r.a lahko vožnjo. 6 X let SI,' r. ••• |» sit visok. ~ Naslov: Sieluberg. Ljubijaua, Ma... uova c iiu 20774
'f S"f)
zelo dobro vpetlnna. ae radi
bolexnl prav uvodno proda. SlCJtna eksl.lt-n, a «ajatoC«. na 1'oir.ldlie t»od *lfro ..l.ep dobiček" na upravo ..Jutra'* 2US12
vbodom ter elektr. razsvetljavo. ae odda Clinpreje na Taboru &t. 5. 1. naudl desno.	26716
Dve sobi
elegantno opremljeni. ▼ .redi trvsta, I M r zakonski jmr brez otrok. Ponudbe ua upr. „Julra" pod 6lfro .,Posi*bnl vrhod 14028".	26781
Stanovanje
tr Mnblianl ali na periferiji, obstoječe la 3 sob In prlti-klln, iftčen. PlnAam event. enoletno r.iteronlno naprej. Nbb.ct t upravi lista. 268<j0
Obetiem se prevramejo vsa kovrstna zastopslvn. atrentu-re lo blago v komisijo, proti proviziji po d""ovoi-,i Ite flektantl naj poAl.teJo pismene ponudbe na upr. ...lutra" pud litru ..Ageutura 13K02"
nI Itklju/en. Ooplse na «ipr. ..Jutru" pod značko ..Oo.-o-Ijubua".	2676S
o-r>o'nr'*<:
Pporortt« v ...lutrtt" dan se-26527 atanka! — T. * J 2fii63
Fse
sprelem« v dresoro Pumtč Ul. 1|J % <3lottnsklb aoiiiah ti. IS. Ilnuorar po dog. voru 2«3U2
Pr"Tnil<| hliyrtJo
7a čtSčenle parketa In llnol« si oittn v Ite OMiboliie In najet ne!4. edino tek'<^e N.itlo ..KOVKT". - 0-bl se v st kl'-nt>ab. z. verj« podjetja, banke bolele Iti t-i«4l . kan- i teh po % tO tn	v vsa
kl bol '41 treov tnl alt rek l no prt Komet" I Llrago ZiiidarHič) v Celju.
t
£aj[
Izšla, je Blasnlkova
1 Velika Pratika
za navadno !e o 1925
ki ima 365 dni.
, VELIK A IRMKA'
ie uaiataiuj'1 slovenski kmettjgki kolnlar. ki ie tnl na tli«! i up strmi te
»I na-ih pratieilov. Tu li i.Uietija nb'iriia ig tla a g« o.liikuje po lio gali vm-liini, x.ito pride j prar vaki slovenski ro.il'ini mi/s D b M t t 'li trgo mah nn Sir. v«t. i ji in sune
6 Din Kjei hi je t e ; bilo dohiti, naj -e naroči [ po ilopisaici pri tvrdki I
J. Bfasolk j r« edmki |
ilt.traa li iliiviličii z ud 1
LjiDI 303 Breg it. 12.
Huppa-Hgpsa, Edpo. Fiue-stsp
in v^e uni^re moderne plese na ploščah,-edino v /.aInsi gramofonov pri tvrdki
ji Rasberger
JUJn^ljana, 8c J aa alioa st. 3.
t-ajlpp?* božično darilo.
Velika zatona tfiainofonov, plošč in posameznih dtlov.
= Sent|ai?žki = = premog '
vseh vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo
Projajni urad šeriijaRškrga premoscvnitu AND. J AKIL
LlobMana. krtkov trg 10 1019 i
Drnžabnika
za brerVonkorenčno Ue vpeljano Indnstrllo za barve In kemikalije ISčem z nnjmanj HO 000 fin PoeoJ noto. aoj« In trgov. reprezentativna amojnoat. Pod let le dobru aktivno. Naslov: II. Prf*ek. vom pod ..7n*topn^st 21" na Ljubljana. Sodna ulica »t fi. uprnvo . tutra". Tajno-' »n-287 18 gotovljena.	26817
Staro-'5* no^cil
treove^ tn obr«nlk * otroci, ieli snsnla z Izobraženo, polteno. pridno, dobro.r^no ln simpatično gosptMtlAno ali vdoin tirez otrok z denarjem Popise . polnim našlo-
20% popusta za
f v« v
bozic
f/ Najlepše veselje napra-vite za 7i!W*
Boile In Novo leto
gospodinji in nevesti z
f M-mini
LpdifliDiTiZdLHUhiiBuD^
Dobavlja: Frucius Lfubljana
Tabor 2 Krekov trg 10
dobi
Pridite!
Pojlejte!	Občudujtel
Reforma!
%
Peri z zrakom!
Neprekl ono ie nekaj dni.
^ tudi danes v nedello ob pol I l.uri do >o dne! Zakonito zajamčanol	Patent prijavljen!
wr Poskusno oranje v Liu^ljani -m
Pridite ponedeljek 15., torek »G., sreda 11.1, m. v dvorana »Narodnega doma" v pritličju
ob 4. nri pop. ali k urnitema poskusnemu pranju ob 5. ari pop. ia
nrinesito s tsul>>j ta vsak slučaj u>ki| umir.snega perila. Aparat stana 163 Oln iu Mi lahko takoj kupi in odnese. 1'nti zaloiitvi stro kov dam aparat 21 ur ua puskušujo in vrnem denar, ako bi aparat ne ugajal.
Velik nepeh
v Maribora, Zagreba, Snhotici, kakor tudi r Češkoaleraiki la Avstriji. C *koslovaikl patenti
kdor naroči od 25. novembra do 24. deccmbra 1924 vsaj tri Knjige izmed sledečih:
Maselj-Podlimbarski, Zl>ranl
spisi. I. zvezek. .......
CanKarjev zbornik......
Novačan: Samosilnlk.....
Iv. Lah: Angelin rlid«r Roman. Fr. Milfinski: Drobiž. Zbiika
humoresk. . .......
Feigel: lik za fronto.....
Debeljak: Solnce In sence. .
Fr. Zbašnik: Pesmi......
I. Pregelj: Azazel.......
Novačan: Veleia.....
Igo Kai: Dalmatinske povesti. Jos. Siare: Lisjakova hči. J.Stritar: Sodnikovi.. . . Cervantes: Tri novele.. . Anat. France: PingvinskI otok. Andrejev: Plat zvona. . . Strug-Mazi: Jutri. . . Prijatelj: Predhodniki In ldc.**»t utemeljitelji ruskega realizma Veber: Znanost In vera. . Cermelj: Materija in energija. Hobaouse: Liberalizem. . . . Po pošti vsaka knjiga
Naroča st n knjigarni
TisKovne zadruge v Ljubljani
Prežernova ulloa It. &4 (nasproti glavne peat^
Din 56-—,		sicer 70-	
sv	24--.	■s	30-
M	32--.	M	40-
n	2560,	M	32-
H	1440,	n	is-
n	14-40,	n	18-
n	7-20,	»t	9-
n	12—.	sv	15-
N	17 60,	»	22"
»	14 40,	n	18
»V	5 60,	n	7-
»9	5-60,	tt	7-
St	8-.	m	io-
M	8—,	N	io-
n	14-40,	H	13-'
M	11 20.	SV	14-
M	9-60,	■a	12--
n	2880,	m	36--
M	52-.	»	65--
n	48--.	m	60--
vv	24-.	n	30-
Din	1-20 več.		
Pozor! Ugodno se prodate
električne svetilke
g svilenimi s<'U<"tiiki : salonska stoječa, nainuita, viaeva itd. .Na ugled So v Sludeuluvaki aliet I l/L lavo, od ti ure uaprej. 7uaoa
Na drobAol	Na Atbtiai
KOŽUHOV IMA.
Velika :glwra kož u kogujovinastib lulelku*. Spre leiiiinje po|irgvil in pienovijetiie. — Speoljalal oddalak ul strojen e in harvante faakottsUiib kol v rseli tuo;orih Uaivgh.
Prva jageslovaitska k-marska-barvaraka iveralca
Peter* Semko, Ljubljana
Tvuraiea: Glince Vič b. Trgovina: Kriivvui-ka 7 Kupni« vsakovrgtne kože divja. ine. ""
TUDI VI
i
hočete Vareča soproga p-esrBečili t lepim ia ristmo iMiliouitn darilom?
Bijbsl] koristni M\tn isrila ji plialil siril
za pisarniško in privatno porabo.
THE REX Co., mm Mm 11

Nedelja, 14.X0.im
MODNI ATELJE M. ŠARC ANGLEŠKE IN FRANCOSKE TOILETE
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 4
(V NADSTROPJU OBRTNE BANKE)
HITRA IN OKUSNA IZVRŠITEV NAJFINEJŠE DELO
DRVA
trboveljski
premog
H. Petrič
LJUBLJANA
dosposvetska e. 8
m
Pesniški zbirki Fr. Zbašnilc
- PESMI -
Tez. Dia, broi S Dia pott. 1-50 Dia
A. Debeljak
Največjo zalogo pristnih
dalmatinskih vin
-SENCE-
Vez. 16 Din, broš, 9 Din pošt. 1 *6 Din
TISKOVNA ZADRUGA Ljubljana

Ia trapist Ia tiisfer Ia srrGjer sir
iiiudi pa zmernih cenah, razpošilja po poŠti in železni«; aa T«e kraje iflnkarua Karle Laznieky DcžanOTBC (Slavonija)
«<«■ 1SS
rditfiift
Maribor, Vojašmška ulica 6.
Prodajajo se !• prietua, prvovrstna dtlrna-tincka vius, po o»juižjih eeu»h is je p. n. tnterrre tom na t»7p*hg<i rpian ver ra-gonov rasnih Trst. K idar pridete t M s r i bor, obiščite mojo solosuo znano s ssiioroHnirsi josfi »e«loO napolnjeno klet, kl Ta m n-ldl do bro kapljico ia okusne daitsatiuBke aa-itutie.
7 SOS o

grafitni zavod
za vsa dela, spadajoča v tiskarsko stroko
9
DELNIŠKA TISKARNA
D. D.
Strešno lepenko lesni cement
dobavlja najceneje v vsaki Množini sest.
Jos, R. Puh, LJnbljana
Gradeča al. 22, Tel. 513.
Najstarejša slovenska pleskarska ta tldar-ska fieiavnica
um iiigim
Dunajska cesta 16 so prSporoia. ta
tevrilm Scts! Csne 2 a e rit
Tiskarna za umetniška In navadna dela v eno- ali večbarvni izvedbi
Moderno opremljena knjigoveznica
Izdelovanje trgovskih knjig HHBBHBHBHHBHBBI
V Ljubljani, Miklošičeva cesta 16
e.) 7.) 8> ».) 10) 11.) 12.) 13.)
M.)
15.)
16.) 17.) 18)
19.)
20.) 21.) 22.)
23.)
24.)
25.)
jjFIOES** K0MERCIELN1 BIRO L{llbl]3t!3
Anton Knezova ulica 3. Tel. 952
(last.iik SLllan Segtdf, Uril jener»la rumatolj Trg« .k« banke v Li«M;««fl
ESFIZIJE	izvrtajo:
in sestav« b.lane, raesefcih zakijuekov, ieventur itd. eakrat ali v redaik
prevledkth.
POL&GAKJE HO VIH KNJIGOVODSTEV
po railujih ijreuksijeuiii najbolj praktičnih metodah. Zastarele, nepraktične sisteme in enostavua DjigovoiUtva se preareja v nove pregledne sisteme g posebnim mirom aa zahtev« davčnih vbiasti. Za male iu srednje obrate, ki si ne m .rejo ua-taviti Ustnega knjigovodje, žile pa imeti januo sliko o <ie!««auiu, uvršuje v»a knjtjtovod.tvena dola po izurjenih urstiuikib proti raaihni BMteecai o-dškodniai. iipeeia ni tiste m i ta obrtnike in sate trgovce. 0S9ANIZAC2JE
trgovskih, industrijalcih ia obrtnik podjetij. Poenostavljenje dela f pisa n^h.
8TK0 £0 V S A 31 STENJA ln vsa ZAUPNA TBOOV8EA DELA.
Strogo »trokovno delo in absoiutua tajnost zajamOen*. Zmeren iionorar _____ f

Dva dopisnika 1
saraottojao moč, s znanjem knjigovodstva ii lesno stroke ia veSčegs etenograia in strojepisca, oziroma gospodično, po možnosti iz mlinske ali žitno stroke, mlajšo, zmožno »'ovenskegs, hrvatskega in nemškega jezika v govora in pisavi, sprejmem takoj za Bačko. Ponudbe s izpričevali in fotografijo, k) so vrne, ter z navedbo plačilnih zahtev na: Josip Macarol, disponent pri Honigmlinu, Bačka-Topola.

v s**
M\ ra:W n \Mwii
trgovska hiša
T lepem mesta na Spodnjem fctajerkenj na najlepšem prostora (Cerkvenem trga).
V	hi-i priznano dobro vpeljana trgovina (špe-cerija, msoufaktora, deloma tadi ieleiaisal
Obstoji: Lepa enoaadttropna hiia, 2 velika trgovska lokala, 3 skladišča, 6 sob, 3 knhinjl, 3 hlevi za konje, gorelo živino in cvinje, popolno gospodarsko poslopje, lep velik vrt.
Ves trgovski Inventar.
V	hiši električna napeljava. Trgovino zapira
železni rolo. Pripravna tndi za vsak dragi obrt
Cena 215.000 dinarjev.
Naslov v opravništvn ,Jntra". 720Sa
1 nov Torino Fiat avto aa 6 oseb. 1 nov Torino Fiatavto za 4 osebe.
1 nova kompletna spslna soba z 2 posteljama iz erežnjevejjc
lesa. Izdelek tvornice H;>the i Ehrman. Zagreb. 1 nova kompletna jedilna soba iz brastovine. Izdelek tvornice
Holhe i Ehrman. Zagreb. 1 nova kompletna pisalo« soba lz hrast ovlne Izdelek tvora ic©
Bothe i Ehrman. Zagreb, t nov Ebrbar klavir (salonski klavir). 1 oova kluboka garnitura Iz usnja. 1 novo motorno kolo B HP 1 nova velika perzijska preproga (Afganistan).
1	nov pisalni stroj Underwood.
2	nova dam-ka urejena toaletna potna kovžega iz usnja. 2 oova manjša motorna kolesa. 2 nuva Singer iivalna stroja. 2 nova pianioa.
2	novi kompletni kuhinjski opravi. 5 novih porcelanastih servisov, kompletnih, m 12 oseb. S novih gramofonov, vsak z 10 najnovejšimi Shymmy plos?ami. 5 novih fotografičnih aparatov. 5 novih velikih kovčegov za potno prtljago.
3	novih velikih medenih električnih lestencev. 5 novih manjših perzijskih preprog (Shirvan ali llfčno). 5 novib ženskih toaletnih garnitur iz kristalnega stekla. 5 novib velikib gardinier iz kristalnega (tekla. 5 novih velikib vaz iz kristalnega stekla. 5 novib velikib naslanjače?. « gobelin-blagom preoblečenih.
2fl.j 10 novih velikih usnjatih ročnih kovčegov. 27.) 10 novih manjših umjalih ročnih kovčegov. 28 ) 10 novih zlatih zavestnih ženskih ar. 29.) 10 novih moških zlatih ur. 80.) tO novih porcelanastih servisov za 6 oseb.
31.)	10 novih porrelanastib servisov za črao kavo za 12 oseb.
32.)	10 novih biciklov.
83.) 10 aovih stoječih električnih avetlljk. 34 ) 10 novih pirotskib preprog.
85.) 10 novih porrelanastih servisov za črno kavo Ea 8 oseb.
36.)	20 novih srebrnih dot ta cigarete.
37.)	20 novih moških zlatih verižic za are. 88 ) 90 novih ženckih zlatih zapeatnie. 89.) 3ii novih moških u*njatfh listnic.
40.) 30 novih ženskih usnjatih ridikulov.
Vštevajoč denašrije težke ekonomsko razmere, vsled kaJerib je novoosnovanim tvrdkam nemogoče t tvojimi le tako dobrimi proizvodi prodreti v javnost, boreč se z veliko konkurenco, poskušamo na ta reklamni način »poznati širšo publiko s naSImi prvnrszre.intmi parfumi. ki so po strokovnjakih ter po najnovejših francoskih metodah tn receptih prirejeni. Saj tam ni treba uvažati parfumerlje iz ino-zemrtva. ker moremo v domovin! taisto doseči V to reklamno svrho razpisujemo sledeče tekmovanje z gori navedeolmi nagradami, ti eo obenem najlepša božična darila.
I. UGANKA.
Iz sledečih zlogov sestavi 4 besede »podaj navedenega pometa: A — ta - nav — I — dam — me — Du — ri — 11—A — ja — ka—.
1. (A------) Del »veta (kontinent).
2 (I —-----) Priliva ob Jadranskem morju.
A (D— —--)	Največja reka v Jugoslaviji.
4. (A — — —)	Prvi človek na svetu (po bibliji).
II POGOJI ZA TEKMOVANJE.
1.)	Tekmuje lahko vsak to ln luozemec.
2.)	Vsok tekmovalelj mora reii'i uganko točke I. in r»*itev poslati v zaprti kuverti z rekomandiranim pismom na ecega niže navpičnih naslovov; na kuverto mora napisati besedi: «N g-adno te<tn- anje>.
8.) V tem pismu se mora poleg reicne uganke onvezti krstno in rodbinsko ime ter tofen n<iilov tekmovalca.
4.) Vsak tekmovalec je obenem kupec ene steklenico parfuma naSega proizvoda ter naj v to svrho priloii v pismu ali pa pošlje po poštni nakaznici na spodaj označeni naslov 80 Din (nikakor pa na c kolkih ali znamkah)
6.) V to reklamno svrho sta v IH m o za sedaj v promet 5 vrst prvorazrednih pariumov. is sicer: Chypre. Jockey-Clnb. Mon Caprice, Prince of VValee. Ylang-Ylang. Vsak tekmovalec uaj pripomni, katera teh vrst naj se mu pošlje.
III. SPLOŠNA DOLOČILA.
a)	Tekma se prižne 20. oktobra t L is se zakljcSi 28. decembra t L ter morajo pisma z rešenjem in denarne pošiljke najpozneje <'.o tega termina prispeti na enega spodaj navedenih naslovov. — P.ešonjv., ki dospejo po 23. decembru, ne pridejo v poštev.
b)	Vsako pravilno rešen je dobi tekočo številko, kl sa tekmovalcem pošlje 6 steklenico parfuma; 24 decembra se vr*i eiebanie ob navzočnosti in v pisarni notarja Milana Mihalj'nca v 7..tcr-bn. Rezultat žrebanja se bo v teku 8 dni objavil v časopisi!:; razen tegj ne bo vsak dobitnik pismeno obvestil, a d< ' fnlki prvih 10 naslad tud! bravavno. Oni. katerih reftenje nI prnvilno ali od katerih rn?»«rk 60 l'ia ni prispel, ne sodelujejo pri lobitkib; vendar v kolikor je znesek <7> Diu vplačan, se bo poslal doličmku parfum, ne oziraje sc Ja oKolno^t, ali ie uganka dobro ali slabo rešena. Nagrade se delijo dobiinikoni P. dan po žrebanju. — Razpis nagrad je oenovnn na podlagi 60.000 udeležencev ter ae bo v primeru manjšega števila razdelilo sorazmerno manjše števi o nagrad.
e) Naročene steklenice parfuma se pošljejo tekmovalcem pošteine prosto.
d)	Vsais tekmovale? se bslavi, da Jc t zgoraj nave<5eaiml pogoji sporazumen.
e)	Pisma s rešenjem in denarne pošiljke, se imajo po3lati na: Kr. javnega notarja Milana Mihaljinea, Zagreb, tlica 39, ali pe aa naslov firme.
f)	Vse nagrade so novoknpljeni prvorazredni predmetu ter bo en del teh izložen v Zagreba v izložbi tvr lke Brača Kusimann v veži Apolo-Kina.
V Zagrebu, dne 19. oktobra 1924.
,AIDA', proizvodnja parfumerije, Zagreb, B-cesta 19 a
8fB<a