Poitnt urad MM Cetovet — Ver)ag*pot!ami MM Ktogentur!	tihajo v Cetovtu — Ercheinungsor! K)agen!vr!
Potametni iivod ! M S})., mesečna naročnina 5 šiiingov
P.b.b.
63*33
Letnik XXVii.
Štev. 4 (1541)
OB PROCESU PROTI MARJANU STURMU:
Proces /jro!/ A/ar;JMM	Me
g/cJe Mjegov /z/J, Mc M!ore /*/!/ M:c JrMgegd ^0! /r:rM, ZM^ČJM<! z% !*azwer-e, ^AJ<!;'o J<!MM v Afjfr!;:'.' O^tozcMfc je M!/dJ ^orojU ^/oveMec,
gr! Jo/ž/jo Jej^M/a, ^gfčvo v rej-"!c: TMore AJ/ /e opozorjo ^vj!r/j-^U"! 0^/rZ^aw, Jr! le MMO !Zpo/M//e !VO;!'A Jo/ŽMOJt! M^pMTM j/oveMj^: !Mr!M;IzM;,' joJM:T pr! Ao preJjravM:'^ ravno a'^a7) o^/^jt/, ^z' z nezzpo/zzje-frZZ!;'f7M Č/eMd 7 že petMzrjjt /e! /zAzjo ^ZeJzZr!rojMO pogojno Z7! ztzezMO zzjZzz-vo.
To pozMezzz, Jr: jo v/oge p rž Ze/M procejZ! zrzzMezzjrzrze. Nr! Zr!Z0ŽMŽ Uo-p: pravzaprav zzz' Afarjazz Ffarza (*ažz VJa; rze ž?z jzzzež ^žzžj, marveč je Av-^ržja, ^er MŽ zzpoŽMŽ/a jvojzA MzeJ-aarorŽMzIz o^vezMosa'. Pa ZzrJr' iožž!ež; "e Az' jM!ež žrža preAtavMzT avjtržj-^zT ožz/aiZž, temveč j/oveMj^a ŽM ^eJMarorŽMa javMoa, ^z avjZržjj^o re-P^žr/zTo ožz!ožzzje Zer opozarja Ma ^ojg, C ga že-az zrna Jo jvojzT Jr-Zavžjaaov j/oveMj^e MaroJMoja.
Trocej, prž katerem jo vloge fa&o očzZMo zameMjaMe, Me more /zzZz' Jožrro ^pržčeva/o Zožz^o^raf Mag/aleMe prav-"c KreJžzve AvjZržje. PreJvsem pa ^rz^ procej Me more ^oržjaJž zzg/eJzz AvjZržje v meJMaroJMŽ javMoaž, v ^rzzerž je Tvjtržja veJMo raJa ŽJ^a/a (ŽM Za Jz' Mal/a j razamevaMje ŽM poj-poro v Izorza jvoje maMjlŽMe Ma /až-"cm Pzro/j^em. io preJjZavMŽŽzz Av-^tržje to mar že pozaMž?
A/ž je rze jrojzjo, Ja ;z7z Ao /iJzzrzMov procej v ^oJoče jprezrzžjaž ^oz jžažza ^jz ŽM jžjz MeMežzMO jpozM;M;J/ Ma Jvo-acMojz Mjžjzove maMjjŽMj^e po/žzž&e — "o za jvojo maMjjŽMO v Zajž Jržavz' ZzzAfevzzjo Majjžrje pravžce ŽM jvo-^ojčŽMe, maMjjŽMam Joma pa Me ja-*"o, Ja jžm ojporavajo MajojMovMejje VreJMofe eMa^opravMOjZz, marveč prž-PaJMzTe maMjjŽMe pojZav/jajo ce/o Pz*eJ joJzjče, ^er /e-zž za^Zevajo jvo-7? pravžce.
7a&o ravMaMje Me MazajMje pome-"ž zaJž ^AžZev Mače/ 1/jZaMOVMe /ž-^^Me ZJražeMŽ/z MaroJov, Ma ^azero ie AvjZržja jUžceva/a prž arejaaja po/ožaja jvoje maMjjŽMe v /za/žjž. Av-^^ržjjC Jžp/omaZ — g/avMŽ ZajMŽ/z OZA/ je Ao vje^a^or zMaje/ v Meprž-I^jMem po/ožaja, ^o Ao v meJMaroJ-"ž javMojZŽ ^OMjroMZzraM z JejjZvom, Mjegova JomovŽMa jpojZaje Jo-'očž/a jveZovMe orgaMŽzacžje ZeJaj, ^o g!*e za maMjjŽMe zMOZraj njeMŽ/) meja.
/Ve g/eJe Ma Zo, IzalzjCM Ao poZe^ *n žzžJ JaMajMjega proceja, PeoAeM Ma vja^ MačŽM vrge/ ZemMo jeMCo ag/ej AvjZržje. SUazU:.' Ma zaZož-^ž A/opž je v reJMŽcž A v JZ rž ja/
Na zatožni kiopi je Avstrija
ker ni izpoiniia svojih mednarodnih obveznosti
Za danes dopotdne je pred okrajnim sodiščem v Leobnu na Štajerskem napovedan proces proti predsedniku Slovenske mladine, študentu Marjanu Šturmu. Obtožen je, da je krajevnemu napisu Hermagor dodal slovensko krajevno ime Šmohor in s tem v smislu § 468 kazenskega zakona ^zlonamerno poškodoval javno lastnino". Drugi del prvotne obtožbe, da je žalil predstavnika javne oblasti v smislu § 312, pa je bil umaknjen na podlagi zadnje novelizacije kazenskega zakona.
Kazensko-pravno preganjanje Marjana Šturma je povzročilo splošno ogorčenje in izzvalo ostre proteste. Ta protestni val sega od Koroške in Avstrije preko Slovenije in Jugoslavije do mednarodne organizacije, kakor kažejo protesti in izjave, ki jih objavljamo v današnji številki.
Proces ruš! sožitje med narodi
Poteg neposredno prizadete sto-venske narodnostne skupnosti na Koroškem je zaradi takega ravnanja Avstrije razumtjivo najbotj o-gorčena široka stovenska javnost. To prihaja do izraza v števitnih protestih, ki so jih v teh dneh sprejemati v raznih družbenih in drugih organizacijah širom po Stoveniji, pa tudi med Stovenci v ttatiji, ki so prav tako izraziti svojo sotidarnost s koroškimi Stovenci. tzmed vseh teh protestnih izjav jih moremo v našem tistu objaviti te nekaj, za vse pa je značitno eno: krivica, ki jo trpi pripadnik siovenske manjšine na Koroškem, je ie še boij tesno združita vse Stovence ne g!e-de na državne meje ati pottttčne pogtede.
Proti procesu sta najostreje protestirata tudi predsedstvo in izvršni odbor repubtiške konterence SZDL Stovenije, ki sta poudarita, da je Marjan Šturm obtožen dejanja, ki bi ga morata Avstrija pojmovati kot opozorito, da v zaščito Stovencem na Koroškem ni storita
Koroški Siovenci
pri ministru Kirchschtagerju
Ma prošnjo obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev je zunanji minister dr. Rudoit Kirchschtdger v petek 21. januarja 1972 sprejet predsednika Marodnega sveta koroških Siovencev dr. Reginatda Vospernika in predsednika Zveze stovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zwittra.
V zvezi z bttžnjim srečanjem zunanjih ministrov Avstrije in tugostavije sta predsednika seznanita ministra dr. Kirchschtdgerja z odprtimi vprašanji naše narodnostne skupnosti, in to v prepričanju, da sodi vprašanje izpoinitve čtena 7 avstrijske državne pogodbe med bistvene probieme mednarodnih biiaterainih odnosov.
Ob tej priiožnosti sta predstavnika osrednjih organizacij horoških Siovencev izrazita tudi zaskrbtjenost zaradi kazenskopravnega preganjanja koroškega siovenskega študenta Marjana Sturma in ministra hkrati opozorita na vznemirjenost med sio-venskim prebivaistvom, ker v primerih kaznivih izpadov proti koroškim Siovencem in njihovim ustanovam niti enkrat niso izsie-dtit krivcev. S siovenske strani je biio izrecno poudarjeno, da pri lom ni možno primerjati ziočinskih dejan) proti koroškim Siovencem z dopoinitvijo krajevnega napisa s siovensko označbo, har bi moraie obiasti same že zdavnaj izvesti po čienu 7.
vsega, kar bi morata. .Ta akcija je avstrijske obiasti, ki so se zavzeto prizadevate za zaščito svoje manjšine na Južnem Tiroiskem, o-pozoriia, da doma že doiga ieta zaviačujejo izpoinitev 7. čiena avstrijske državne pogodbe, katere sopodpisnica je tudi Jugosiavija. Predsedstvo in izvršni odbor sodita, da je že čas, da pride do čim-hitrejše izpoinitve doiočb te pogodbe in s tem izboijšanja poiožaja Siovencev na Koroškem. Pričakujeta, da bodo avstrijske obiasti to uvideie tudi v primeru procesa proti Marjanu Šturmu in ga ustavite. Predsedstvo in izvršni odbor razumeta ogorčenje siovenske javnosti in podpirata protestne akcije družbenih organizacij, društev ter občanov."
Mednarodni odbor Skupnosti študentov ijubijanskih visokošoiskih zavodov pa je v sodelovanju z Zvezo miadine Slovenije zbral na desettisoče podpisov na protest, ki so ga poslali zveznemu predsedniku Franzu Jonasu z naslednjo vsebino:
..Podpisani zahtevamo, da ukinete poiitični proces prot) predsedniku koroške siovenske miadine — Marjanu Borutu Šturmu in proti njegovim tovarišem. Menimo, da je obtožnica proti njim dejansko ne-utemeijena in krivična, ker so storiti ie tisto, kar bi morata že zdavnaj storiti Prva in Druga avstrijska repubiika. Zato misiimo, da je proces namenjen izkijučno ustrahovanju siovenske etnične skupnosti v Avstriji, ki že več kot petdeset iet zaman zahteva ie svoje temeijne čioveške pravice. S svojimi podpisi poudarjamo, da je proces proti Šturmu in njegovim tovarišem akt, ki ruši mirno sožitje med narodi in zato proti takemu postopanju avstrijskih obiasti najodiočneje protestiramo."
Protest ZSO iti NskS
Osrednji organizaciji koroških Slovencev — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svef koroških Slovencev — sia zaradi sodnega preganjanja koroškega slovenskega študenta Marjana Šturma naslovili na zveznega kanclerja dr. Bruna Kreiskega, v prepisu pa poslali tudi zveznemu ministru za pravosodje dr. Christianu Brodi in deželnemu glavarju Hansu Simi, protestno pismo z naslednjo vsebino:
Am 27. Jdnner 1972 findet vor dem Bezirksgericht Leoben die Hauptverhandiung in der Strafsache Marjan Šturm wegen Ubertretung nach § 468 StG. statt. Marjan Šturm wird beschui-digt, an der Ortstafei Hermagor die stowenische Ortsbezeichnung Šmohor hinzugefugt zu haben. Die Staatsanwaitschatt erbiickt darin den Tatbestand der Ubertretung der boshaften Sachbe-schddigung.
Die beiden Zentraiorganisationen der Kdrntner Siowenen haben seit der Unterzeichnung des Staatsvertrages immer wieder die Erfiiiiung sdmtticher Bestimmungen des Artikeis 7 bei den zustdndigen Steiien gefordert und urgiert. Uber ausdriickiichen Wunsch haben wir der Bundesregierung schon am 25. 5. 1961 ein Verzeichnis der doppeisprachigen Ortsbezeichnungen tur die Bezirke mit siowenischer oder gemischter Bevoikerung iiber-mitteit.
Sicheriich wtire es nie zu Aktionen filr die Erluiiung der Bestimmungen des Art. 7 gekommen, wenn Osterreich seinen im internationaien Vertragswerk iibernommenen Verptiichtungen nachgekommen wdre. Deshaib konnen wir es auch nicht ver-stehen, dat; ein Angehdriger der siowenischen Voiksgruppe vor Gericht gesteiit wird, obwoh! die ihm angeiastete Handtung otlensichtiich nur auf die diesbeziigiiche Sdumigkeit der Be-hbrden autmerksam machen woi)te.
Aus diesem Grunde prorestieren wir mit aiiem Machdruck gegen die stratrechttiche Vertoigung des Marjan Šturm, die sicher nicht zum friediichen Zusammenieben der beiden Voiks-gruppen im Lande beitrdgt.
Zveta ttoventhih organi:at)j na KoroSkem Zentratverband *]owen)*:her OrganinattonentnKarnten
Marodn) *vet koroSkth Stoventtv Ra! der K9rn!ner S)owenen
Odločen protest Jugoslavije
Proces proti Marjanu Šturmu je tudi v Jugoslaviji in predvsem v Sloveniji izzval splošno ogorčenje ter širok vat protestov. Pri tem ne gre le za proteste iz vrst mladine, marveč tudi za ostro in odločno akcijo uradne Jugosiavije.
Zvezni sekretariat za zunanje zadeve SFR Jugosiavije je veieposia-ništvu avstrijske repubiike v Beogradu izrazi) nezadcvoijstvo zaradi sojenja pripadniku siovenske narodnostne manjšine v Avstriji Marjanu Šturmu. Podoben protest je sporoči) avstrijskemu zunanjemu ministrstvu jugosiovanski veieposianik na Dunaju Mitja Vošnjak. V Ljubijani pa je načeinik urada izvršnega sveta SR Stovenije za zunanje zadeve Marko Kosin pokiicai k sebi konzuia avstrijskega generainega konzuiata Oskarja Hametterja ter mu izrazi) zaskrbijenost siovenske javnosti zaradi napovedanega sodnega procesa v Leobnu.
Stališče k procesu proti Marjanu Šturmu je zavzela tudi komisija za vprašanja mednarodnih odnosov skupščine SR Slovenije. Na seji 24. januarja, ko so razpravljati o jugoslovansko-avstrijskih odnosih, so člani komisije izrazili presenečenje nad dejstvom, da so avstrijske oblasti vnovič sprožile sodni proces proti slovenskemu koroškemu študentu Marjanu Šturmu. Udeieženci seje so meniii, da Avstrija ravno s sodnim procesom opozarja na še neizpoinjene obveznosti, ki jih ima do svojih državijanov siovenske narodnosti po čienu 7 državne pogodbe, med katerimi so tudi dvojezični napisi. .Dokier teh ni," je biio poudarjeno na seji skupščinske komisije, .tako doigo je razumeti pripisovanje siovenskih krajevnih imen nemškim kot izraz poiitičnega protesta, ne pa kot kriminaino dejanje."
Proces proti Šturmu, so poudariti na seji komisije za vprašanja mednarodnih odnosov slovenske skupščine, je v očitnem nasprotju s prizadevanji Jugosiavije in Avstrije po razvijanju sodeiovanja, kakor tudi v nasprotju z že večkrat izraženo pripravijenostjo po izpoinitvi pogodbenih obveznosti do siovenske manjšine, kar naj bi izražalo politiko vsestranskega razvoja slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji.
S!ROKA JAVNOST OBSOJA
3 Vzroki in posledice §
Najbrž je samo naključje, da je naša javnost sprejeta novico o predvidevnem februarskem obisku avstrijskega zunanjega ministra Kirchschidgerja in o procesu proti pred:edniku Siovenske mladine na Koroškem Marjanu Šturmu ob istem času. Vendar sta oba dogodka v bistvu močno povezana.
Ko govorimo o jugosiovansko-avstrijskih odnosih, imamo vedno pred očmi prizadevanja, da bi se dvostransko sodeiovanje okrepiio, pogiobiio in razširiio. Na obeh straneh uradno izjavijajo, naj bi biia manjšina tisti most, ki bi tak razvoj dvostranskih odnosov samo pospeševal. Seveda se pri tem iogično, samo po sebi, vsiijuje misei, da je tako ozračje mogoče doseči !e, če ta manjšina — konkretno siovenska na Koroškem in hrvatska na Gradiščanskem — v praksi čuti, da je kot tak dejavnik tudi priznana, da jo kot takega upošteva večinski narod.
Hudo je, če moramo ob vsakem primeru, ki zadeva siovensko manjšino, opozarjati na avstrijsko državno pogodbo, ki je od v etikih si) priznan mednarodni dokument, na tiste doiočbe 7. čtena, ki jih Avstrija še ni izpotnita, četudi jih je s svojim podpisom doižna izpoiniti. Miniio je že toiiko iet od njenega podpisa, da so prizadeti na Koroškem že upravičeno siti goiih obijub. V takem ozračju, ki bi ga morati prav v Avstriji razumsko in čustveno dojeti zaradi znanega boja južnih Tiroicev za popotno enakopravnost v mejah itaiije, je težnja miade koroške generacije, da na neizpoinje-ne mednarodne obveznosti opozarja na način, ki je po njeni sodbi najprimernejši, povsem razumijiva, četudi se morda kosa z doiočiii avstrijskega kazenskega zakonika. Ce bi namreč Avstrija kot sopodpisnica pogodbe izpoiniia svoj mednarodni doig, bi s tem odpravita posiedice vzrokov, ki izhajajo iz omenjenega mednarodnega dokumenta, s tem pa tudi povod za tista dogajanja na Koroškem, ki ji niso všeč.
Toda tu smo pri širšem vprašanju protisiovenske gonje in pritiska v okviru vetiko-nemških, nacionaiističnih organizacij, ki iahko na Koroškem mirno deiujejo ob nakio-njenosti upravnih in poiicijskih obiasti, na kar je siovenska manjšina že neštetokrat opozorita, toda brez uspeha. Na to resnico je uradno opozorita tudi Jugosiavija. Prepričani smo, da se bo to zgodiio tudi ob najnovejšem srečanju šefov obeh dipiomacij.
Kako drugače bi biio, če bi stvari stekie enkrat v praksi tako, kot bi ustrezaio črki in duhu državne pogodbe ...
Veier, Maribor. <!. S. IM!
g Samo z izpoRnitvijo ČL 7 g
O je možno zboijšat! odnose med obema narodoma O
ŠE ENKRAT:
Marjan
Borut
ŠTURM
Naš horošh: rojah šfat/eMt Marja?! Bora: ŠtMr?M n? že Jobro z?:a?! /e s/oven.fh: ;av?!os!:, fe/Mvec ta& za osnovne č/ovešhe svobošč:we občat/j:vc?Ma me^naro^nema sveta. Ne prevarah, ne tat, ne ab:ja/cc n:, pa vendar v:st na<ž np/n že /eto :n cez obtožba avstr:;sh:h ob/att:.
Na; ;e tore; ta h ega ston/, <2a po njegov: osehn: svohoJ: sega avstr:;sh: hazensh: zaho-w:h? 5vohoJo/;ahna javnost ve, ^a greh Marjana Borata Štartna n: v hahern z/ew dejanja, temveč preprosto v njegovem obstajanja. V tem, </a shasa svoje m/a^o živ/jenje ž:vet: hot š/ovenec natanho po ^ogovorrh, h: so v Avstr:): azahonjen: za našo narodnostno manjš:-no na v^vtfnjthem. Njegov greh je torej v zavednem obstajanja. Zaveda se svoj:b c/ovcšh:h :n držav/jansh:h prav:c :n do/žnost:, hoče ):h až/vat: :n :zpo/njevat: :n to :sto terja tad: od svojega oho/ja. /n her n: sam, her je tah/h ro-jahov posebno z nastopajočim m/ad:m rodom čeda/je več, je nevaren :n ga je potemtahem treba ehsemp/arično haznovat:.
Noma je nevaren :n hdo dviga zoper njega sodni proces — /ani 26. marca odiožen, /e-tos za 27. janaar znova napovedan? Tistim na zfvstrijshem, hi vedo samo za do/žnosti sio-venshe manjšine pred državnim zahonihom, o njegovih prav taho zahonitih pravicah pa nočejo ničesar shsati.
Marjana Borata Štartna tožijo na podiagi 46Š. :n 222. avstrijshega hazenshega zahoni-ha. Obtožnica navaja, da je prvi paragraj pre-hršii 26. ohtobra 2970, ho je nemšhema hra-jevnema napisa za Mermagor doda/ še s/oven-sho ime Šmohor, s čimer je ,z/o?:a?7!erMo po-shodova/ javno /astnino". Zoper dragi para-gra/ pa naj bi se po obtožnici pregreši/, ho je na /Z. Norošhib ha/tar?::h dnevih honec decembra 2970 opozori/ občinstvo, da je med njimi pričajoč državni po/icaj, hi ga je bi/ zaradi napisne ahcije zas/iševa/ z metodami, znanimi iz tretjega rajha. Zastran tega je obtožen, da je ža/i/ )?rea!ttav?!:ha javnih ob/asti.
27. janaarja 2972 bo v heobna na Štajer-shem ob po/ enajstih dopo/dne v sobo števi/ha 2 v prvem nadstropja ohrajnega sodišča na Erzberzog-/obann-Štraj?e J stopi/ horošhi Š/o-venec Marjan Borat Štarm. Znaše/ se bo pred iodnihom Hansom Bggerthom in ta ma bo sodi/ za nehaj čisto tretjega, ne za to, zaradi česar je m/adi s/ovenshi izobraženec dejansho sodno preganjan. Pristopi/ in odstopi/ bo, pa naj bo ravnano z njim hahorho/i, hot zavesten 5/ovenec z avstrijshim držav/janstvom, sta/ pa bo ^tred tem sodnim sto/om, obdanim od po-/iticnih ha/is, hot hahšen ponig/av m/adostni prestopnih, hot determiniran hrimina/ec, hi javne napise po/iva z barvo in hi zmerja organe ob/asti.
Popo/noma smo /ahho prepričani, da bodo oči zahona s/epe in ašesa zahona g/aha za vse neizpo/njevanje azahonjenih pravic s/ovenshe manjšine na avstrijshem Norošhem, hi je zoper njega vsta/ Marjan Borat Štarm. Pravnišhi možgani so od nehdaj hot astvarjeni za to, da vidijo dozdevni prestopeh, ne pa tadi njegove širohe č/ovešhe, dražbene in po/itične vzorč-nosti. Vo/ja prizadetih č/anov shapnosti, da bi bi/o pravici zadoščeno po nejorma/ni poti, če po /orma/ni ne gre in ne gre, se jim izpričaje hot nezahonito ahrepanje na /astno pest. V svoji hrathovidnosti, hi jim meg/i tadi avid v pos/edice tahega ravnanja s č/oveha neod-taj/jivimi pravicami, med hafere nedvomno sodi tadi izpovedovanje in po/no izživ/janje narodnosti, običajno spreg/edajo, da se tahe pesti s/ejhoprej pomnožijo in izsi/ijo enaho-pravno apoŠtevanje svojega obstoja in svojih zahtev v svojem živ/jenjshem oho/ja.
Če za izpo/nitev manjšinshih pravic š/oven-cev na avstrijshem Norošhem res ni drage poti — in do/ga /eta nezahonitega ravnanja av-strijshih ob/astev na Norošhem pričajo, da je ni — potem je Marjan Borat Štarm na pravi. Potem je žrtev po/itihe.* za nas v njegovi matični domovini in za svoje rojahe v njihovi državnopravni shapnosti. Z vsemi pos/edica-mi, hi jih narava tahe žrtve rojeva.
Tadtmka Mbvna, LJubtjana, M. !. 1!7!
Klub slovenskih šludenlov na Dunaju je v zvezi s procesom proti Marjanu Šturmu razposia) tisku v slovenskem in nemškem jeziku naslednje sporočilo:
V četrtek, dne 27. 1. 1972, se bo moral pred okrajnim sodiščem v Leobnu na Štajerskem zagovarjati predsednik Slovenske mladine, študent Borut Marjan Šturm. Menda je sodeloval 26. oktobra predlanskega leta pri napisni akciji .Komiteja za odkrivanje zakritih konfliktov", baje je tedaj dodal krajevnemu napisu za Šmohor/Hermagor slovensko ime kraja. Zato ga dolžijo zlobnega poškodovanja tuje lastnine.
Termin procesa proti B. M. Šturmu so že dvakrat preložili in nato so ga še premestili iz Celovca v Leoben na Štajerskem. S tem so oblasti priznale, da to ni obravnava proti človeku, ki je .zlonamerno poškodoval tujo lastnino", ampak da je proces političnega značaja.
Napisne akcije (prvi so sledile še druge) so imele namen, da opozorijo državo na neizpolnjene določbe sedmega člena avstrijske državne pogodbe napram koroškim Slovencem. Z namenom osveščati širše plasti delovnega ljudstva na Južnem Koroškem je .Gibanje za socialno in nacionalno osvoboditev* nadaljevalo z akcijami. V letakih,
ki so akcije vedno spremljali, so opozarjali aktivisti na zatiranje koroških Slovencev, ki je dvojne vrste: nacionalno in socialno.
Akcijam je sledila kampanja proti tako-imenovanim .slovenskim ekstremistom". Vsi, ki so pri tej kampanji sodelovali, so v veliki
meri zamolčali, na kaj so akcije sploh hotele opozoriti.
Tudi sodnijska obravnava proti B. M. Šturmu podpira domnevo, da oblasti, namesto da bi odpravljale vzroke konfliktov, skušajo odpraviti le simptome le-teh. Ker se odnosi med večinskim narodom in koroškimi Slovenci dajo zboljšati samo z izpolnitvijo člena 7 državne pogodbe in ne z eksemplaričnimi kazenskimi postopki, smo za ukinitev procesa proti B. M. Šturmu.
Ktvb ttovemMh HcdenM* na Dunaju
* POLITPROZESS * S IN LEOBEN I
Angeklagt ist der Vorsitzende der „Slowenischen Jugend"
Kommenden Donnerstag (27. Janner) wtrd sich der Vorsitzende der „Slowenischen Jugend", B. Marjan Sturm vor dem Leobner Be-zirksgericht zu verantworten haben. Man wirft ihm vor, im Oktober 1970 an einer Ak-tion des „Komitees zur Aufdeckung verdeck-ter Konflikte" (Vervollstandigung deutscher Ortstafeln durch die Hinzufugung des sloweni-schen Namens des Ortes) teiigenommen zu haben.
Die Gerichtsverhandlung (die offtzielle An-schuldigung lautet auf „Boshafte Sachbescha-digung") wurde schon zweimal verschoben und nun von Kiagenfurt in die Steiermark veriegt. Ein klarer Beweis tibrigens, dafš auch die Justizbehorden erkennen, da8 es hier um einen Prozefš mit politischem Charakter geht.
DaB es zu einer Gerichtsverhandlung in die-ser Angelegenheit iiberhaupt kommt, ist ein Armutszeugnis fiir unsere Behorden. Der Zweck der Aktionen der slowenischen Studen-ten (ob Sturm daran teiigenommen hat oder nicht, ist unerheblich) war und ist es, darauf hinzutveisen, daB die Bestimmungen des Staats-vertrages betreffend die Zweisprachigkeit in Karnten nicht eingehalten tverden. An dieser Tatsache wtirde aber auch eine Verurteilung des slowenischen Studenten nichts andern!
VoMt*wiU*, M. ).
ZASKRBLJENOST !N OGORČENJE
/zvrš?!: odhor sh^pnost: štadentov /jah/jan-sh:h v/soh/h šo/ je pos/a/ avstr:jsh:??! oh/astem oster protest, her narnerafajo začet: 27. ja-?:aarja v ZLeo/ma na avstr/jshem Štajershern sodn: proces zoper Marjana Štarma, pr:pad?!:-ha s/ove?:she narodrte manjšine t? avstrijsh: Norošhi.
/zvršn: odhor shapnosti /jah/janshih štaden-tov izraža Marjana Štartna in njegovim tovarišem podporo, ohenem pa zahteva, naj asta-vijo ta po/itični proces.
V predsedstva Zveze m/adine /agos/avije pa so včeraj ohjav:7i sporoči/o o nada/jeva-nja sojenja pripadniha s/ovenshe manjšine v Avstriji — Marjana Štarma. Poroči/o pravi, da je Zveza m/adine /agos/avije zashrh/jena in z ogorčenjem spreje/a to novico.
— Marjan Štarm je poshaša/, pravi sporoči/o, napisati ime hraja Hermagor tadi v s/o-
venščini (Šmohorj, hot ga pozna večina pre-hiva/stva tega hraja.* s/ovensha manjšina t Avstriji. Šodijo ma torej zato, her je stori/ tisto, har je po državni pogodbi do/žnost av-strijshe v/ade — oshrbeti dvojezične napis: tam, hjer živijo narodne manjšine.
Oh agotovitvi Zveze m/adine /agos/avije da gre za nedopastno hršitev pravic enega izmed jagos/ovanshih narodov v sosednji državi zahteva sporoči/o, naj tahoj astavijo sodn: proces. Zveza m/adine /agos/avije, poadarjd sporoči/o, se zavzema za zbo/jšanje prijate/j-stva in sode/ovanja med /agos/avijo in Avstrijo, med m/adino obeh držav ter za popo/nc spoštovanje pravic vseh narodnih manjšin, zato izraža apanie, da bo avstrijsha v/ada ahre-ni/a vse potrevno.
Dn*vnMt. LJubtjann, M. 1. 1W!
* Zdi se, da za Avstrijo še veijajo rasistična načeia *
Uredništvo kufturne revije „Za-iiv* )e večkrat :eznaniio :vo)e braice v Tr:tu, v Sioveniji in po Avetu o nedemokratični prak;i Av:tri]!ke repubiike, ki ne i:-poin)u]e obve:no$ti, katere ji naiaga 7. čien mirovne pogodbe. Prav tako je „Zaiiv" poročat o prebujanju zavesti med siovensko miadino na Koroškem, ko so se na napisnih tabiah poteg nemških imen vasi pojavita tudi siovenska imena.
Poticijska obiast ni odsiej za-siediia nobenega mazača, ki je onečasti) siovenske spomenike in grobove padiih, je pa seveda takoj začeta iskati tiste, ki so se drznih dodati siovensko ime nemškemu. Zastedovati so sto-venske študente, jih zastiševati, Marjana Boruta Šturma so tudi prijaviti sodišču, obravnavo pa so potem prenesi) zaradi protestov na Koroškem in v Stoveniji,
kjer se je uprta predvsem mtadt-na.
No, zdaj ko smo že mistttt, da je Avstrija sprevideia, kako nedemokratično je njeno početje, nas je presenetita vest, da bo 27. 1. 72 v Leobnu na Okrajnem sodišču — Erzherzog Johan Strahe 3, t. nadstropje, soba t, sodnik Hans Eggerth — morai sest) na zatožno kiop Marjan Borut Šturm, obtožen, da je „zto-namerno poškodovat javno imo-vtno". Obenem je še obtožen žatttve organa javne varnost), ker je med predavanjem na študijskih dnevih konec decembra 1970 posiušaice obvestit, da je v dvoran) poticaj, kt ga je zaradi napisnih tabei zastiševai z metodami ttt. Reicha.
Uredništvo .Zativa" se zgraža, da danes tako ukrepa s čia-nt siovenske narodne skupnost) ttsta Avstrijska repubttka, kt je
do včeraj podpirata vse drugačne metode upora južnottrotske-ga prebivatstva v ttatiji. Zato se zdi, da za Avstrijsko repubiiko še vetjajo rasistična načeia, saj za nemško govoreče tjudi v tta-tiji zahteva pravice, ki jih s)o-vensko govoreči tjudje v Avstriji nimajo. Ne samo to, ampak četo predaja sodišču državtja-na, ki je izpoinit to, kar bi Avstrija moraia izpotniti po pogodbi, ki so jo podpisati zavezniki in Jugostavija, česar pa ni izpotnita. Nasprotno prijavtja sodišču miadega čtoveka, katerega hoče prikazati kot hutigana, ki packa napisne tabie.
Na) poudarimo, da se Avstrija moti, če misti, da tahko nad siovenskimi tjudmi počenja, kar se ji ztjubt. Res je sicer, da se vtade veiikih sit ne zmenijo niti, ko gre za protest stotisočev ah četo miiijonov, vendar tako pri-
mer procesa v Burgosu kakor upor na trškem kakor tudi usoda Bangia deša, dokazujejo, da noben narod ne ostane za večno nekaznovano ttačen in da zahteve po spoštovanju čtove-ških in narodnih pravic ni mogoče zadušiti s poticijo in sodišči.
Zato uredništvo .Zaiiva" protestira proti avstrijskim metodam, ki so vse prej kot evro-peistične. Avstrija se žeto moti, če meni, da tahko tnscenira proces prot) Šturmu, računajoč na sttuacijo v Jugostavtji. Nobena obtast, kt nekaj da na podporo svojega prebtvatstva, ne more mimo tako kričečih primerov izigravanja. Siovenski narod, kt je v boju proti nacizmu žrtvovat vehko števito svojih sinov, pa nikakor ne bo sprejet dejan), kt žattjo njegovo čast.
ZaHv. Tf*r. M. t. ItM
Taki procesi so sramota!
Uredništvo tržaške revije .Zaliv" je zaradi procesa proti Marjanu Sturmu poslalo protestna pisma avstrijski ambasadi v Rimu, avstrijskemu generalnemu konzulatu v Trstu in sodniku dr. Eggerthu v Leobnu.
H V pismu avstrijskemu veleposlaniku v Rimu je rečeno:
V Leobnu bo 27. t. m. sojen Marjan Borut Šturm, ki je doda) sio-vensko trne poteg nemškega na krajevnem naptsu. Stortt je to, česar Avstrija ni storiia, čeprav bi morata po čienu 7 mirovne pogodbe dati dvojezične napise povsod, hjer prebivajo Siovenci.
Koroška se tako spoznava z novo vrsto demokracije, obiast pa se vede, kakor da s siovensko skupnostjo iahko počne, kar se ji zijubi.
Radi bi Vas obvestiti, da se Vata deieia zeio moti, če misii, da so lužni Tiroici boij vredni, da se jim priznajo čiovečanske pravice, ka-hor pa Siovenci v Avstriji. Prav tabo se Vaša dežeia moti, če misii, da bo kakor Francova Španija s procesi krojita usodo driavijanov, bi zahtevajo spoštovanje narodnih pravic.
Proces proti Šturmu bo prebudi! siovenske ijudi, za Avstrijo pa bo pomeni) začetek obsodbe evrop-sbega javnega mnenja.
H V pismu avstrijskemu generalnemu konzulu v Trstu je rečeno:
Uredništvo kuiturne revije „Za-!iv* je ogorčeno zvedeio za novico, da misiijo v Avstriji soditi Marjanu Borutu Šturmu, ker je dodai siovenski napis poteg nemškega. Sprašujemo se, kako da avstrijska obiast, ki ne izpoinjuje 7. čiena avstrijske mirovne pogodbe, more Pted demokratično evropsko javnostjo soditi čioveku, ki naj bi spomnit avstrijsko obiast na njeno doiinost. Taka dejanja, ki so v posmeh sieherni pravici, se prej ai) siej maščujejo in se bodo mašče-vaia tudi Vaši deieii, kakor se danes maščujejo v dežeii Baskov in no irskem.
Obveščamo Vas, da bomo storiti vse, kar je v naš) moči, da bo Ev-*opa seznanjena z metodami de-ieie, ki bi moraia skrbeti, da njeni siovenski driavijani počasi pohabijo na nacistično dobo.
H V pismu leobenskemu sodniku je rečeno:
Uredništvo kuiturne revije „Za-iiv" se sprašuje, kdo bo sodii Avstriji, ki je doižna po 7. čienu mirovne pogodbe med drugim dati dvojezične tabie v krajih, kjer prebivajo Siovenci, pa teh obveznosti še ni izvršita. Uprizarja pa proces proti čioveku, ki ima vso pravico zahtevati, da avstrijska obiast spoštuje dostojanstvo siovenske na-
rodne skupnosti v Avstriji. Taki procesi so podobni procesom v Španiji, kdorkoii pa vsa) mato pozna zgodovino, ve, da se taki procesi prej aii štej sprevržejo v sramoto dežeie, ki jih je insceniraia.
Vi kar sodite, siovenski narod, ki je znai biti kos nacizmu, bo znai prenesti tudi metode nove Avstrije. Prav take metode bodo predramite še tiste, ki so dosiej verjeii v iiuzije.
UredniHvo .Zativa", TruS
Težek presto]) proti demokrat, načeiom
Zaradi procesa proti Marjanu Šturmu so naslovile koroške mladinske organizacije Slovenska mladina, Koroška dijaška zveza, Roter Schtiler-bund in Kommunistische Jugend Usterreichs na deželnega glavarja Simo odprto pismo, v katerem v slovenskem in nemškem jeziku ugotavljajo:
Dne 27. januarja bo v Leobnu proces proti slovenskemu študentu Borutu Marjanu Šturmu. Sodeloval je menda pri neki akciji ^Gibanja za socialno in narodno osvoboditev", ki je dodalo nemškim krajevnim napisom tudi slovenske. Tudi če bi to držalo, bi bil Šturm storil samo to, kar bi morala država že davno prej izpolniti po določilih člena 7 avstrijske državne pogodbe, na kateri temelji ustava Druge republike in v
smislu ravno te demokratične ustave.
Odločno protestiramo proti postopanju avstrijskih oblasti, še posebno, ker proti skrunitvam slovenskih spomenikov borcem proti fašizmu in napadom na slovenske ustanove s strani nemških nacionalistov niso storile prav nič. Smatramo tako postopanje za težek prestop proti demokratičnim načelom naše ustave in ne razumemo, kako se kaj takega more zgoditi, ko imamo deželno kot tudi zvezno vlado socialistično.
Zahtevamo, gospod deželni glavar, da v bodoče preprečite tako ravnanje oblasti in poskrbite za čim hitrejšo izpolnitev določil člena 7 drž. pogodbe.
StovensRa mtadina, KoroHta dijaSRa zveza Roter SchtHerbund, Kommun. Jug. OzSerr.
Odprto pismo
D7/AEOV .SLOVENCE GEWVz!Z7/E
D;j%^i višjih rczredof s/<ype?M&e g:w!M4z:je v Ce/ofCK so v zvezi s procesorn prot:	ŠtKtfMK tMs/ovi/ ?M Ježe/nega g/d-
iwjd 5;?MO v o^eh Ježe/mf? jez;&;%? odprto pismo, v katerem pravijo:
Kot smo zvedeii, i?o 27. jdHKdrjd proces proti nosema nc^d<2-njema sosoicK AfdrjdMK ŠtKrmM. Obtožen je, ^er je menda sodeiovai pri eni napisni/? a^cij, pri kateri/? so dopoiniii nemške krajevne napise s siovens^imi, ^ot to predvideva tadi čien 7 državne pogodbe.
z)ii je ^ofega Štarm res sode/ovai pri ^a&i teh ahcij, ne vemo in tadi ni pomembno.
Zdi se nam pa pomembno omeniti to, da se nase oblasti niso niti zmenile za nemshe nacionaliste, bi so večbrat onečastili grobove in spomenibe siovensbib borcev proti /ašizma in posbodovali lastnine siovensbib organizacij in institacije .Slovencev, čeprav je javna .tajnost", bdo tiči za temi zločini. Za zalezovanje siovensbib dijabov in štadentov pa policiji očitno ne primanjbaje časa.
Protestiramo proti neapravičenema postopanja oblasti in zahtevamo, da posbrbite zato, da postopeb proti boiega Starma taboj abinejo. Zahtevamo razen tega, da pripomorete b tema, da bodo Siovenci bončno dosegli pravice, bi jim gredo bot vsem dragim državljanom demobratične države in bi so jim razen tega zajamčene v čiena 7 avstrijsbe državne pogodbe.
Vprasajemo; je bje apoštevanje zabonov in enabost pred njimi v naši toiibobrat hvaljeni vedno trajajoči nevtralnosti?
Podp!*an! dijak!
..Avstrijsko pravosodje -orodje nacionainega zatiranja"
Klub zamejskih študentov v Ljubljani je ob procesu proti Marjanu Šturmu sprejel izjavo, ki jo je poslal tudi našemu listu s prošnjo, da jo objavimo. Izjava se glasi:
27. 1. 1972 bo v Leobnu na avstrijskem Štajerskem že lansko leto napovedani in potem — ne nazad-
Neizvajanje člena 7
dela sramoto republiki Avstriji
Mednarodni odbor za zaščito jezikov in kuitur manjšin (AiDLCMj je nasiovii na ieoben:kega sodni-ka dr. Eggertha posebno pizmo, ki ga je v vednozt poziai tudi Marjanu B. Šturmu, avztrijzkemu generai-nemu konzuiu v Trztu in tizku. Pizmo ze giazi: ihta, z katero zo ze vedno vrgii tašizti vzeh dežei in čazov zoperztavijajo poztavitvi takih tabei, naz po-šin, in trmogiavozt, z katero ze šovinizti vzeh dežei in čazov zoperztavijajo poztavitvi takih tabei, naz potrjujejo v prepričanju, da je prav obztoj napiznih tabei v jeziku manjšine temeijni pokazateij strpnega, poštenega in demokratičnega aii skratka kuiturnega odnosa do jezikovnih manjšin. Kuituren odnos do jezikovnih manjšin pa je nazpiošno pokazateij demokratičnosti doiočenega naroda, družbe in države.
Zato je naš odbor vedno zahtevat in še zahteva postavitev dvojezičnih tabei povsod tam, kjer prebivajo jezikovne manjšine, ne giede na to, aii jih pozitivni pravni red izrecno predvideva aii ne.
Zato je naš odbor vedno zoiidaren z vsakomer, ki zi z besedo in dejanjem prizadeva, da bi prišio
do postavitve takih tabei povsod tam, kjer jih še ni, čeprav bi iz navedenega razioga moraie biti.
Kot odbor, ki zi prizadeva predvsem za integraino izvajanje čiena 6 ustave itaiijanzke repubiike, zrno še posebno zoiidarni z tistimi, ki zi prizadevajo za integraino izvajanje čiena 7 državne pogodbe Repubiike Avstrije, kajti druži naz prepričanje, da je spoštovanje zakonov {in sem spada tudi izvajanje omenjenih dveh čienov temeijnih zakonov vaše in naše repubiike) osnovna značiinozt vsake civiiizi-rane družbe.
iz vzeh teh raziogov ze obračamo na Vaz, gospod sodnik, v prepričanju, da boste kot iojaien državijan, ki mu je mar za ugied iaztne države, in kot neodvisen sodnik, ki v interesu skupnosti skuša zatreti zio pri koreniki, pokiicaii na zagovor in obsoditi tiste, ki z neizvajanjem čiena 7 državne pogodbe deiajo sramoto Repubiiki Avstriji in so ravno zaradi neizvajanja omenjenega čiena prvi in edini resnični krivci za dejanja, katerih je obdoižen državijan Marjan Borut Šturm.	Z% odbor; Scmo Pahor
nje zaradi protesta v Sloveniji — preloženi proces proti koroškemu slovenskemu študentu Marjanu Šturmu zaradi samoiniciativnega izpolnjevanja 7. člena avstrijske državne pogodbe (dodal je nemškemu krajevnemu imenu za Hermagor v Ziljski dolini še slovensko ime Šmohor).
S tem procesom se avstrijsko pravosodje kaže kot orodje nacionalnega zatiranja v rokah avstrijskega meščanskega razreda, ki hoče postaviti precedenčni primer proti vsakemu opozicionalnemu gibanju na Koroškem. Ta proces torej ne meri osebno na Marjana Šturma, temveč hočejo oblasti z njim zatreti porajajoče se narodno in socialno gibanje med slovenskim ljudstvom na Koroškem, ki z raznimi akcijami, kakor je v tem primeru bilo izpopolnjevanje krajevnih napisov (kakor to predvideva državna pogodba), skuša razkriti latentne družbeno-socialne konflikte in s tem korenine narodnostnega zatiranja:	razredni ustroj avstrijske
družbe.
Zato KZŠ v Ljubljani izraža Marjanu Šturmu in njegovim tovarišem svojo popolno solidarnost in najostreje protestira proti ukrepom avstrijskih oblasti. Zahtevamo, da se ta politični proces ustavi! Hkrati zahtevamo, da je slovenska javnost o tem političnem procesu točno obveščena, od oblasti v Sloveniji pa, da zadosti svoji odgovornosti v okviru mednarodnih obvez.
Ktub zame)zMh Študentov. t)ub)jo*e

TONE SVETINA
S !!
107


" M H
iiiiSiiisS!,. Šiiti



h
ja

DRUGA KNJIGA
.Naprej!" se je zadrl von Graii in presenečeno pogleda) Wol(a.
.O, vi steli izvoiitel* Vstai je in mu ponudii roko.
Wol( se je začudii nenavadni prijaznosti, vendar je ta-koj ugotovi) njen izvor. Ob mizi je sedela s prekrižanimi "ogami prikupna, elegantna, vitka plavolaska in se radovedno ozrla vanj s sinjimi očmi.
.To je moja žena, gospod major," jo je predstavil von Gratt.
Vstala je, se prisrčno nasmehnila in mu podata roko, ki jo je major nehote malo podržal in se sladko namuzal.
.V čast mi je, gospa, da sem vas spoznat. Prav je, da ste prišli. Po prazakonu sveta spada žena k možu. V tem *ojskem kraju pa so razen redkih izjem okoiiščine kot na-!ašč za živtjenje v dvoje."
.Saj to je grozno... Odkar sva se poročila, sva bila skupaj le nekaj mesecev. Upam, da mu ne bom v nad-tego."
.Vsa čast vam in vašemu pogumu. Prava nemška žena ste, da se ne strašite bojnega področja ter ste pripravljeni deliti z možem sladkosti in nevarnosti."
V stanovanja pregnanih Slovencev, v vile bogatih Judov in drugih tinančnih mogočnikov se je vsetito mnogo *sesovcev in policistov. Tako je nastala okoli jezera prava
nemška kolonija, čeprav je general besnet proti tej razvadi, ki je hromila borbeno moč vojnega stroja.
Wolfu je bilo kar prav, da si je von Gratt pripeljal ženo: požrla mu bo del energije, omamljen od postelje bo pripravljen tvegati manj ko doslej.
.Oprostite, gospod major, lahko takoj odideva, samo nekaj bom naročit hotelirki, če me malo počakata."
.Kar izvolite. Od tam, kamor greva, nama ne bodo ušli," se je zahahljai Wolf.
Ko so se	zaprla vrata	za kapetanom,	so se njegovi
ženi drugače	zasvetile oči,	kar je	izkušeni	Wolt pri priči
izkoristi).
.Mož mi	je že govorit	o vas,	da ste tepi in zanimivi.
Toda priznati	vam moram,	da ste	prekositi	moja pričako-
vanja. Čisti tip arijske ženske ste, prava redkost."
Zenska se mu je zvodtjivo zasmejala, rekoč:
.Zato pa me je von Gratt vzel za ženo. Zanj sem bolj simbol kot stvarnost. Ideolog je. Saj veste, kakšni so ljudje, ki se ukvarjajo s teorijo. Radi pozabljajo, da se ženske bolj navdušujejo nad prakso. Moj Kurt živi v svetu idej. Pri njem nikoli ne veš, ali ima on ideje ali imajo ideje njega," se je koketno nasmihala Wot(u, ki ni mogel skriti vzburjenja pohote.
.Tudi meni je mož že govorit o vas. Saj vam ne bo nerodno, če vam povem, da vas imajo za nevarnega ženskarja."
.Prav nič, gospa," se je nedoižno zasmejat Woit. ,Ce bi bilo res, kar govore, bi bii na to ponosen. Tako pa se iahko samo smejem. Saj veste, kaj je policija. Poklicno se moram ukvarjati z ijudmi obeh spolov, največkrat se moram z njimi sestajati bolj ati manj naskrivaj. Tako nastajajo čenče. Čudno, da me ne proglase za homoseksualca, ker se sestajam tudi z moškimi v enakih okoiiščinah."
.Policisti imate za vse izgovor. Ni mi všeč, da so mojega Kurta spravili k policiji. Poznam nekaj njegovih kolegov, povsem praznih ljudi, brez čustev in fantazije. Sama lupina brez jedra ... Menda so zato tako naduti."
.Res je. Dobro opažate. Jaz jih poznam še več, pa ne samo med policaji, še kje drugje, na bolj važnih mestih. Sicer pa nekaj takšnih ijudi potrebujemo. Vem, kaj vas jezi. Povsem ste izgubili nadzorstvo nad možem. Policaji so najbolj svobodni zakonski možje. Vse, kar store, iahko zavijejo v siužbeni plašč, in karkoli jim ne ugaja, je službena tajna, kamor žena nima vpogleda."
.Motite se. To me niti najmanj ne skrbi. Jaz sem od njega popolnoma neodvisna. Sicer pa je njegovo delo tu te začasno. Takoj ko bo minila vojna, pojde drugam. Jaz ga prav nič ne nadzorujem. Sama sem navajena svobode, zato mu je ne kratim. Že od otroških let naprej so se mi ponavadi izpolnile vse želje. Oče bi dai zame vse."
Njun pogovor je prekinil von Gratf. Ko je vstopit, sta takoj zasukata pogovor na lepote jezera in iziete po okolici.
Povedal je, da je pripravijen na odhod in da je v hotelu vse uredil za ženo.
Čez pol ure je črni mercedes zapeljat na dvorišče begunjskih zaporov. Ob vratih ju je pozdravita straža. Pri vhodu v kazniinico pa ju je sprejel komandant Guck z majhnimi, zaspanimi očmi in uvelimi lici. Ob njem je stai njegov pomočnik Glanzer z žarečim, samozadovoljnim obrazom. Zravnan, v pasu pretisnjen in pološčen, je spominjal na sitega, premalo zaposlenega konja.
.Midva s kapetanom von Gratfom, ki še ni videi vaše ustanove, bi si rada ogledala okolico in prostore, nazadnje pa bi imeti poslovne pogovore, kot vam je bilo sporočeno."


Kakor lani tudi ietos oba maturitetna razreda siovenske gimnazije pripravijata
Pustna prireditev SPD ,lepa-Baško jezero'
Siovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na
Pustni čas je čas veselja. Tako Pozdravne besede je spregovo-
gimnazijski
pies
Prireditev bo v četrtek, dne 10. februarja 1972, ob 20. uri v Koipingovi dvorani v Ce-iovcu.
Za prijetno zabavo bosta po-skrbeia godbena skupina .Die fideien Rosentaier" in tnMrumenfaini ansambei .Unioni" s pevcem Otom Pestnerjem iz Ljubijane.
Za števiini obisk se priporočata oba maturitetna razreda.
so mislili tudi prosvetaši našega Slovenskega prosvetnega društva ,Jepa — Baško jezero" in so minulo nedeljo vabili k Ravšu v Spodnje Borovlje pri Ledincah.
Že takoj v začetku moramo povedati, da prireditev ni bila samo zabavnega značaja, kajti naši prosvetaši so za to priložnost pripravili tudi kratek kulturni spored. Da ob takih prireditvah brez pesmi ne gre, je razumljivo. Zato so pevci pod vodstvom našega marljivega Simeja Triessniga zapeli nekaj veselih pesmi.
To je bi) prvi del kulturnega sporeda; potem so nastopili še godci — in dobro razpoloženje v dvorani, ki je bila nabito polna, je bilo ustvarjeno. K prijetnemu vzdušju pa je pripomoglo tudi to, da so nas naši pevci presenetili s svojimi novimi tajbiči in rutami, kar je prireditvi dalo še bolj ljudski značaj.
Slovensko prosvetno društvo „Zi!a" v Zahomcu
vabi na
KONCERT
Akademskega pevskega zbora .Tone Tomšič" iz Ljubijane, ki bo v soboto 29. januarja 1972 ob 19.30 uri gostova) v Kuiturnem domu na Bistrici na Ziij).
Ljubiteiji iepe pesmi prisrčno vabijeni!
Odbor
Katoiiško prosvetno društvo v Šmiheiu
vabi na
PEVSK! KONCERT
ki bo v nedeijo 30. januarja 1972 ob 15. uri v farni dvorani v Šmiheiu.
Poje AKADEMSKi PEVSK) ZBOR .TONE TOMŠiČ" iz Ljubijane.
Ljubiteije stovenske umetne in narodne pesmi vabimo, da se koncerta udeiežijo v čimvečjem števitu, saj bo nastop tega znanega zbora za vsakega tepo doživetje.
Odbor
ril podpredsednik društva Janez Miki. Po kratkem kulturnem sporedu se je pričelo veselo rajanje. Obiskovalci te kulturno družabne prireditve so imeli dovolj priložnosti, da so se narajali in poveseliti. Kot smo že zapisali, je dvorana bila napolnjena do zadnjega kotička. K temu moramo še pripomniti, da je mnogo obiskovalcev prišlo tudi iz daljne okolice, kar nas je posebej veselilo. Prepričani pa smo, da jim ni bilo žal.
Ob koncu moramo izreči zahvalo pevcem, ki so sodelovali v kulturnem sporedu in ki so se s svojo pesmijo večkrat oglasili tudi pozneje. Seveda pa naša zahvala vetja tudi godcem, ki so pridno igrali, tako da so vsi, ki so jih srbele pete, prišli na svoj račun. Ne nazadnje pa moramo pohvaliti tudi Ravšovo gostilno, ki nam je dala na razpolago svojo dvorano in ki je poskrbela z odličnim izborom jedače in pijače.
Prosvetašem okoli prosvetnega društva ,Jepa — Baško jezero* se zahvaljujemo za odlično organizacijo. Že danes pa jih prosimo, da prihodnje leto spet priredijo podobno prireditev, saj bomo vsi, ki smo bili letos na veselem pustovanju, radi prišli tudi prihodnjič.
PODJUNSKI PLES
ki bo 6. februarja s pričetkom ob 19. uri pri Rutarju v Žitari vasi
Sodeiovaii bodo:
.Štirje kovači" s pevci
Pevski zbor SPD .Danica"
Poskrbijeno je za veseio domačo zabavo, zato pridite od biizu in dateč.
Pevke in pevci
Nova cesta na Obir
Vrh pogorja Obirja, imenovan Oj-sterc (2142 m), je ena najveličastnejših razglednih točk v Karavankah. Za to se ima zahvaliti svoji legi, saj je najbolj proti severu pomaknjen in hkrati najvišji vrh v severni verigi Karavank, kar ima to prednost, da nobena bližnja gora ne ovira razgleda, ki sega po vsej Koroški in se na jugu ustavi na čudovito lepih skalnih bolvanih Kamniških Alp. Zaradi te značilne lege so mu planinci upravičeno dali ime .Rigi koroških planin".
Pogorje Obirja je nad gozdno mejo pretežno planinsko in samo proti severu in severozahodu prepadno. Od ostalih Karavank je ostro ločeno z Obirskim potokom in sedlom Šaj-do (1069 m) na jugu, s potokoma Belo na vzhodu in Hmeliško Borov-
nico, ki ji pravijo tudi Vrbnica, na zahodu. Ves ta masiv lahko z avtomobilom obkrožimo po pretežno asfaltirani cesti v dobri uri, kar je edinstven primer v Avstriji. Lansko leto pa so od te krožne poti na Obir-skem, odcepili oziroma zgradili novo cesto na vrh Ojsterca; načrt, da bi s severa zgradili nanj žičnico, je bil predrag.
Obir je radi rudnega bogastva že
Žetezna KapRa - Beta
Na zadnji občinski seji občine Železna Kapla-Beta so v glavnem razpravljali o proračunu za lelo 1972, ki obsega skupno 15 milijonov šilingov, kar predsiavlja nov rekord. Od lega odpade 8,245.700 šilingov na redni, osianek pa, ki je freiežno namenjen za gradnje, na izredni proračun.
Zupan Jožef Lubas je med proračunsko sejo ovrgel očitek OVP-jevske frakcije, da je kmetijstvo v proračunu zapostavljeno. Nasprotno, je ugotovil župan Lubas; letošnja proračunska vsota je na-pram lanski za 993.100 šilingov večja, kar odgovarja 7,3 odstotkom. Po stvarnem obravnavanju je bil proračun za leto 1972 soglasno sprejet.
Na seji so razpravljali tudi o nakupu novega priklopnega voza k unimogu, ki je last občine. Član CtVP-jevske frakcije arhitekt Klau-ra je omenil, da niso še vsa gospodinjstva plačala 100 šilingov v
sklad za katastrofe. Zupan Lubas je to potrdil, vendar pa ugotovil, da so manj premožni to dolžnost vsekakor opravili. Iz tujskopromet-nih razlogov je bilo na predzadnji seji sklenjeno, da bodo namesto kulturne dvorane oziroma doma zgraditi hotel (o tem smo poročali tudi v našem listu) stari kino pa, ki ne Bela, ki bi občini prinesla pregradili v kulturno dvorano s stranskimi prostori. Zupan Lubas je tudi spomnil na nekdanji predlog za prodajo občinske hiše bivše občine Bela, ki bi občini prinesla precejšnja sredstva, vendar pa se je prodaja radi zadržanja enega občana raznesla. Sedaj bodo seveda prisiljeni občinsko hišo obnoviti. V njej bodo namestili tujsko-pro-metni urad, občinsko knjižnico in uredili eno stanovanje. Razen tega pa bo drugi zdravnik v občini lahko obdržal v tej hiši svoje stanovanje. Glede kina je župan poročal, da ga bodo povečali proti
zgodaj opozoril nase. V prejšnjem stoletju so tik pod Ojstercem kopali svinčeno rudo in tam zgradili rudarsko kolibo. Rudarji so bili takrat izpostavljeni nečloveškim naporom in vremenskim neprilikam v snežnem viharju, dežju in mrazu. Ko so rudo-kop opustili, so leta 1878 njihovo bivališče preuredili v planinsko postojanko .Rainerjevo kočo" (2043 m), ki je bila prvi planinski dom v Karavankah. Na Ojstercu pa je že od leta 1844 delovala prva meteorološka postaja v Avstriji. V zadnji vojni so nacistični vojaki Rainerjevo kočo spremenili v utrjeno postojanko, ki je zelo ovirala partizanske akcije. Leta 1944 so partizani po težki borbi pregnali posadko in kočo zažgali. Hkrati je tudi po sto letih prenehala delovati meteorološka postaja. Po vojni Rainerjeve koče niso veČ obnovili, pač pa so leta 1954 na planini Na jezercah (Seealpe, 1640 m) postavili novo leseno planinsko kočo „Eisenkappler Hutte", ki pripada društvu Osterreichischer Touri-stenklub. Mimo koče pelje nova cesta na vrh Obirja.
V glavnem poznamo štiri pristope na vrh Obirja: Iz Železne Kaple pre-
(Dat)e na S. ntfan))
vzhodu, tamkajšnjo kavarno pa spremenili v klubske prostore. Po izčrpnem poročilu je občinski odbor načrt sprejel, nadaljnje načrtovanje pa predal domačemu arhitektu Eberhardu Klauri.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tono
.Razumem, gospod major. Samo izvolite. Če dovolite, vas lahko pospremim."
Wolt je prikimal in napotili so se skozi alejo košatih kostanjev, ki so zastirali nebo.
.Lep vrt imate!" je dejal Wol( in globoko vdihnil sveži zrak. Z zasneženih hrbtov gora je pihal veter in majal cvetje jablan med katerimi so zagledali nekaj svežih kupov prsti.
.Gospod poveljniki Grobovi na pragu vaše ustanove so znak malomarnosti in slabega okusa. Ali se vam ne zdi. da je to tako, kot bi obrtnik metal smeti in odpadke naravnost pred vrata?"
.Strinjam se z vami, gospod major. Ampak tu poko-pujemo na željo nadrejenih. Pravijo, da to vzgojno vpliva na naše kliente. To naj bi prispevalo k vzdušju, kjer se človeška volja zdrobi v nič."
.Beležite v tem pogledu uspehe?"
.Oprostite, gospod major, to veste bolje kot jaz. Nisem postavljen za to, da bi sodil o učinkih izvajanja reda, ki mi je predpisan."
.Dobro!" je dejal Wott in odkorakal k dvema starima i iipama.
.Ali ni škoda teh dveh dreves, toliko da ju niste uničili s svojo brezbožnostjo! Ali mar tudi drevesa služijo komunistični revoluciji? Če ne boste prenehali streljati ljudi ob iipah, se bosta ti dve lipi posušiti. Kakšna škoda! Zakaj ne uporabljate kolov?"
Von Gratt se je ustavil ob deblu lipe, ki bi jo komaj objela dva moža, in se zagledal v skorjo, razcefrano od kroge), ki se je sušila in odpadala. Po razpokah so se lepili koščki tkanine in sledovi krvi. Celo drobne koščice so obvisele po špranjah, pomešane z drobci izstrelkov.
.Tudi to smo počeli na željo sodišča. Ustrelitve na tem mestu je odredil vaš predhodnik, naloga pa ni še nihče
preklicat," se je nevoljno branil Guck. .Razen tega pa mi je vaš predhodnik prav ob teh lipah dejal: ,Ne morem videti dreves te vrste. Lipa je slovansko drevo. Vse, kar me spominja na ta mrčes, naj gre k vragu!"
.Jaz se borim z ljudmi in ne z drevjem. Zato upoštevajte mojo željo in prizanesite tem drevesom."
Ko so si ogledali z vseh strani zastraženo in utrjeno poslopje ob cerkvi, so obiskali še kuhinjo, umivalnice in delovne prostore.
.Koliko gostov ima danes vaš hotel in kakšna je njegova normalna zmogljivost?" je vprašal Wolf.
.Tisoč dvesto glav, gospod major. Vse je natlačeno, do zadnjega kotička. Pri petsto ljudeh bi se še dalo vzdrževati red, čeprav je bilo v mirnem času v tej kaznilnici največ tristo kriminalk."
Potem so v spremstvu dežurnega, poveljnika in namestnika obšli jetniške prostore. Vse je bilo nabito polno. Na povelje .mirno" so se jetniki v vsaki sobi postavili v vrsto in ravnodušno gledati v vrsto oficirjev, ne vedoč, čemu so prišli, iz oči jim je odseval strah: morda so prišli izbrat talce? Obisk večjega števila mož z mrtvaškimi glavami na kapah ni nikoli pomenil nič dobrega.
Wol(u je izrabljeni, jedki zrak v sobah kmalu presedal, toda potrpel je, da bi obremenil ideologa novega reda von Gratta s poraznimi vtisi. Namenoma se je zadrževal v sobah dalj časa, kot bi bilo potrebno. Pogovarjat se je z jetniki, zmerjal paznike zavoljo nereda in nečistoče, skratka, obnašal se je kot šolski nadzornik, ki bi rad napredoval.
Ko so si ogledali jetnike po sobah — v nekaterih se je gnetlo tudi po štirideset ljudi, moških ali žensk — so se po kamnitih stopnicah spustili v pritličje in kletne prostore, kjer so bile samice.
.Zdaj smo si ogledali drhai, tu doti pa vas bom seznanil z boljšimi gosti, ki imajo lastne apartmaje," je smeje dejal Wol( von Gratfu, ki je bil že bled in je ves čas molčal. Zavili so v dolg, mračen hodnik, kjer so se vrstile celice-samice. Vanje so zapirali na smrt obsojene in tiste, ki so jih ožigosali kot velike hudodelce ter upornike proti hišnemu redu. Službujoči paznik jim je odgrinjal line na vratih. Skoznje so kukali drug za drugim v mračne luknje, kjer so na betonu ležati pretepeni ljudje, kot bi bili mrtvi. Rekdokdo se je zganil. Pogreznjeni v obup in srd so le z leskom v očeh izražati onemoglo sovraštvo.
.Pogledali bomo nekaj najbolj trdih, gospod kapetan, da boste videli, s kakšnimi tipi imamo opravka in s kakšnim težaškim delom se ukvarjamo v operativi."
Zarožljali so ključi in verige. Paznik je odpahnil težka vrata. Pred njim je na pol ležal na pol slonel slok, močan človek s črnimi lasmi, ki so mu padali na razmesarjeno čelo.
,Ta ne pove nič, še svojega imena ne. Ujet je bit ranjen, z oznako bataljonskega komisarja na rokavu. Poglejte! Nobene avtoritete nima vodstvo tega zavoda. Predrzni pes niti ne pozdravi nemških oficirjev! Ne znate jih naučiti osnovnega reda! Če niti tega ne zmorete, kako jih boste pripravili do priznanja?"
.Dvigni se, pes ušivi!" je zavpil namestnik poveljnika, stopil v celico in jetnika sunit s škornjem. Jetnik brez imena pa jih je prezirljivo, s krvavimi očmi gledal izpod čeia. Opiral se je na roke s polomljenimi členki in odrgnjeno kožo in molčat.
Povetjnik je nemočno pogledal namestnika. Ta se je izprsit, zak!e! in s pestjo udaril jetnika po obrazu, da je z glavo butnil v steno.
.Dvigni se, če hočejo s tabo govoriti nemški oticirjii
Vse prizadevanje je bilo zaman. Namestnik se ja umaknil, upehan in zelen od jeze.


športna sekcija Slovenskega prosvetnega društva temi Kapti vabi na
.Zarja" v Ze- =
smučarske fe^rme
s	=
= ki bodo v nedeijo 30. januarja 1972 $ pričetkom ob 13. uri pri E E	Dimniku	v	Lepeni.	E
S Prijava udeležbe je moina pri članu športne sekcije Franciju E E Sternu (črpalka ESSO) v Železni Kapi). Razdeiitev štartnih šte- E § vitk bo eno uro pred pričetkom tekme. Pogoje za sodelovanje E Š na tekmi bodo udeležencem sporočili prirediteij).
E Prebivaice Zeiezne Kapie in okoiice vabimo, da sl tekmo ogie- E §	dajo	in	tako	izkažejo priznanje tekmovaicem in organizatorjem. E
Odbor
š	Š
""'HmmuMmnmmmmumutmmtnmmmmtmtuHtttHUttmmummtmumumuntmmnmHmtnuttmMmttll
Lepa športna prireditev SPD „Zarja" v Žetezni Kapii
Smučarska sekcija Siovenskega prosvetnega društva .Zarja" v Že-!szni Kapli že nekaj let uspešno
Nova cesta na Obir
(Madatjevanje ! 4. 4tmni)
Zg. Obirskega in Kapelske koče (hkrati nova cesta). Iz selske strani Trklja po novi asfaltni cesti pro-R sedlu Šajda; tik predno pridemo sedlo, se pot odcepi na levo proti severu in se vije strmo navzgor v zabojih skozi gozd; nad gozdno mejo pot nekoliko položi in prečka pobočje Kravjega vrha (Kuhberg, 2024 *R) in nadaljuje mimo razvalin bivše f-ainerjeve koče na vrh. Ta pot se imenuje po nekem rudniškem direktorju Simon-Rieger-Steig. Tretji pristop s severa gre skozi ozko in globoko dolino med Malim Obirjem in Menihovcem; skozi le-to teče Pod-kanjski potok, ki tvori 51 metrov ^isoki Obirski slap (Wildensteiner ^asserfall); pot pelje desno mimo slapa navzgor na Hofovško planino (Hofmannsalpe, 1245 m) in naprej na K^agulšje (Jahnwiese, 1828 m), odkoder zavije na desno ob telefonskih drogovih proti vrhu. Četrti pristop Pa. se vleče iz Reberce čez Zgornjo Sefnarco (1396 m) na sedlo Počulo Rt preko Kapelške koče na vrh.
l^fekoč tako znameniti Obir, prvak y Karavankah, je zadnja desetletja ^fal vlogo samotarja, ki ni bil deležen tistih ,dobrin" kot njegovi sovrstniki Peca, Stol in drugi. Večina Planincev tega položaja ne obžaluje. Z novo cesto bo pogorje Obirja „oži-Velo", bencinski smrad bo okužil do sedaj že čisti planinski zrak, divjadma bo pobegnila v druge revirje in številne planinske rože bodo plen tisočih turistov.
. Vprašanje je, ali bo vse to služi-° danes čedalje bolj perečemu in bojno potrebnemu zavarovanju narave -— zaščiti človekovega okolja.
prireja šporine prireditve. V nedeljo 16. januarja letos so bile san-karske tekme, tokrat na 700 metrov dolgi progi, ki se je začela pri Hu-dopisku v Lepeni. Na tekmi je sodelovalo 86 tekmovalcev, kar je za prireditelje izredno lep uspeh.
Tekmovalci so se že uro pred pričetkom tekme zbrali na štartu in ob enih opoldne se je spustil prvi tekmovalec po progi. Tekmovanje je bilo razdeljeno v štiri skupine in sicer pri moških člani in mladinci ter pri ženskah članice in mladina. Organizatorji prireditve so imeli polne roke dela in zato jim gre vse priznanje, da so tekmo tako odlično izpeljali. Tu predvsem mislimo na Francija Sterna in Han-zija Jerlicha, ki sta vodstvo tekme imela v rokah; seveda pa so jima pomagati številni prijatelji, ki so pravtako pripomogli k uspešnemu zaključku.
Po tekmi so se udeleženci polni pričakovanja o izidu zbrali pri Ras-točniku v Lepeni, kjer je bila razglasitev rezultatov. Pri moških članih je odnesel prvo mesto Franci Osojnik, ki je hkrati bil tudi najboljši tekmovalec dneva. Pri moški mladini je bil prvi Franci Rozman, medtem ko je pri ženski mladini zmagala Anica Ošina, v ženski skupini članic pa Sadovnik Veronika. Nagrade je podelil ravnatelj ljudske šole v Železni Kapli Johan Stosier, ki je pri teh prireditvah vedno pomagal že v prvih letih, ko je bil še v Lepeni. Tako je športna sekcija SPD .Zarja" letos ponovno dokazala, da je sposobna gojiti športni duh tudi med prosve-taši.
Športniki SPD .Zarja" pa niso sodelovali le na sankarskih tekmah
Kmetje
iz južne Koroške
NA TEČAJU
V DOMU PROSVETE V TINJAH
Dne 18. januarja je bilo neprijazno jutro in za marsikaterega kmeta iz Zilje, Roža in Podjune preizkusni kamen, ali se poda na pot v Tinje, ali ostane doma in počaka na poznejši odmev o tečaju.
Vsi, ki smo si segli v Tinjskem domu v roke, smo bili trdno prepričani, da na skupni poti najdemo tudi za naš kmečki stan v preusmeritvi gospodarjenja naš bodoči eksistenčni cilj. V Tinjah se nas je zbralo iz vseh dolin južne Koroške 50 tečajnikov.
Tečaj je otvoril zastopnik celovške Okrajne kmetijske zbornice in mandatar Skupnosti južnokoroških kmetov Tone Krušic iz Velinje vasi.
Prvi predavatelj je bil inšp. Blaž Singer z vsebino .Kmet v času industrijske konzumne družbe". V svoji razpravi je posegel 170 let nazaj in v nadaljevanju poudaril nujnost današnje kakovostne in preusmerjene produkcije, da s tem obdržimo trg in izvoz naših kmečkih pridelkov. Ker je predavatelj strokovno in osebno se-znajen s krožki pitovnih goved (bikov) in plemenskih svinj oziroma pujskov, je njegovo predavanje izzvalo živahno diskusijo.
Uradni živinozdravnik dr. Marko Dumpelnik nas je v svojem referatu .Ovzrejnih boleznih pri govedu in prašičih" seznanil z vsakdanjimi boleznimi, ki se lahko pojavijo v pra-šičjereji ali govedoreji. Zelo zanimiva so bila izvajanja o pašnikih, ki so često nahajališča raznih parazitov, ki
doma, ampak so se istega dne udeležili tudi sankarskih tekem v Selah, kjer so se zelo dobro odrezali, saj so pobrali skoraj vsa prva mesta. Flori Miki je zmagal pri moških članih in bil tudi najboljši tekmovalec dneva; Jerlich Jakob je zasedel odlično 4. mesto. Pravtako sta med mladinci zasedla prvo mesto člana športne sekcije .Zarja", in sicer Hedvika Smrtnik in V/alter Logar.
Tako je 16. januar 1972 bil uspešen dan za kapelške športnike. Prihodnjo nedeljo pa bo športna sekcija SPD .Zarja" priredita smučarske tekme, na katere že danes vabimo k sodelovanju vse člane in tudi goste iz drugih krajev.
povzročajo razna virusna obolenja živine na prostem.
Za posestnike gozda je bilo predavanje dipl. gozdarja Martina Zech-nerja .O vzgoji in varstvu gozda in njegovih škodljivcih" še prav posebno zanimivo. V njem je le-ta opozoril na okuženje gozdnih tal (zemlje), ki rast gozdnih sadik tako ovira, da tudi kakovost lesnega sorti-menta na tem občutno trpi. V diskusiji je bila tudi v tej panogi gospodarstva živahna razprava. Posebno upravičena pa je skrb tistih kmetov, ki imajo svoje gozdne površine v Dobravi, ki je bila lansko poletje množično napadena od do takrat še skoraj nepoznanega gozdnega škodljivca.
Ta tečaj je potrdil, da je delo tistih kmečkih mandatarjev, ki se vedno držijo načela, da je samo v skupnosti moč — plodno in koristno za slovensko narodno skupnost na Koroškem. V upanju, da se na takšnih in podobnih tečajih še snidemo zdravi in v kmečki zavesti
Vas vse pozdravlja udeleženec tečaja Zagorski
Slovensko prosvetno društvo „BHka" v BHčovsu
vabi na igro
LEPA V t D A
v nedeijo 30. januarja 1972 s pričetkom ob 10.30 uri v (orni dvorani v Seiah.
Ljubiteiji odrske umetnosti prisrčno vabijeni!
Društveni odbor
OPOZORiLO
tnvaiidska komisija pri Zvezi koroških partizanov opozarja in vabi vse partizanske in vojne invaiide, da se pravočasno javijo na zdrav-ijenje. Boiniški iist za kiimatsko, topiiško aii ortopedsko zdravijenje dobi vsak invaiid na sedežu ZKP, Ceiovec, Gasometergasse 10/i v ponedeijkih in četrtkih dopoidan. Invalidi se iahko posiužijo tudi pošte aii teie(ona (0 42 22) 32 S SO.
tnvaiidska komisija
OB ROBU:
nLABODJ! SPEV.
Pr: ^oro%e?M F/e:rward!ewsfa je a-t/ar;7o, &%I:or sfre/a z jawega Mf/?a. Korošec pevske zveza (KarntHer ČHMger^HMd) je namreč sNew:7a, Izstop: Iz Ne:'watd:ewsta, /?fr noče več — ^a&or je st/oj s^/ep afcme/jl/a — sodelovat: v organizacij: s politično aktivnostjo, ntarveč se že/! posvetit! Iz^/jačno /e kM/tarnlm nalogam, predvsem gojitvi koroške narodne pesmi.
Zaradi te od/očitve se je pr! Ffel-rnafdlerMfa torej zatres/o. .Kakor ,/a-kodj! spev" zven! Izjava, ki sta jo poda/a predsednik /ordaM In podpredsednik dr. Fe/dner. Pa se gospodje menda niso spomni/l pregovora o potapljajoči se /adj:?
Izstop pevske zveze je za P/elmat-dlenst vsekakor kad ar/arec. Ne samo zato, ker je s tem Izgak!/ po števila č/anstva najmočnejšo organizacijo,- čeprav je tad! to okčatno pa-ščanje krvi. de mnogo kajša je draga p/at tega adarca, namreč dejstvo, da se je na Koroškem sp/ok nekdo apa/ prekltl tisti začarani krog, k! ga je pred petdesetim! /et! potegni/ Hel-wat^!ews:lMv^aferewsejevsara deset/etja vrte/o vse, kar je k:7o ka-korko/! povezano z narodnostnim prok/emom v deže/I.
Po/ sto/etja s! je HeiMMtdlerMt /a-st:7 pravico, da od/oča o tem, kdo In kaj na Koroškem je .domovin! zvesto",- po/ sto/etja sl je jema/ ./egl-tlmacljo", da nastopa v Imena večinskega preklva/stva jažne Koroške. To poskaša sicer tad! še zdaj, kakor na primer v nedavni Izjav! o vprašanja dvojezlčnlk napisov a/! pa v najnovejšem sta/Išča ok Izstopa pevske zveze. Toda zdaj je to njegovo sk/Icevanje na domovinsko zve-stoko In predvsem na Interese večinskega preklva/stva ravno zaradi od/očitve pevske zveze posta/o dvomljivo še ko/j, kot je k:Vo že v pretek/osti. Zdaj je namreč preklt začaran! krog, zdaj se je razk/In!/ amet-no astvarjen! mit, k! so ga do/očen! krog! na Koroškem skoz! deset/etja Izrak/ja/! kot ščit, za katerim so /ak-ko nemoteno In pogosto tad! z arad-no podporo Izvaja/! politiko krez-okzlrne germanizacije nekdaj pretežno t/ovenskega jažnega de/a de-že/e In tamkajšnjega preklva/stva.
Za Ne/matd/enst je od/oč!tev pevske zveze torej razam/j/vo kad ada-rec. Zdaj je P/elmatdlenst tad! na stran! večinskega naroda zgak!/ videz nekega nedotakljivega In nad vsem vzvišenega „r/orMov!ns&o-zve-stega svetišča",- zače/a se je svitat! resnica o njem, In ta resnica tad! za tradiclona/ne koroške razmere ne ko več taka.
K. 5.
Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA_________________________________Tone
.Ta je še bolj trmast kot tisti v Idriji," je pomislil Wolt. Ovoljo von Gratta je vztrajal, čeprav mu je bil obisk že odvraten. .No, kako? Ali ga ne boste spravili na noge?!*
.Poizkusite vi!" je dejal namestnik žandarju, ki jih je
spremljal.
Ta je počil s petami. Wolt si ga je ogledal. Bil je že 'sal zanj. Tega vzornega žandarja so jetniki krstili za 'Konjsko smrt". Spominjal ga je na pasjega dreserja, čeprav se je od njega razlikoval po zunanjosti. Lopatasta Sesa so mu prešerno štrlela od visoko postrižene glave, Ttoste črne obrvi je imel zraščene nad ozko skupaj vsajenimi očmi, pod nosom pa brke, pristrižene po fuhrerje-^em vzorcu.
Navalil je na jetnika kakor hud pes, ki ga spustiš z j^rige. Zgrabil ga je za vrat in ga dušil. Pustil mu je le ^R'ko sape, da se je jetnik v bolečinah zvil in se skušal 'aniti, da bi prišel do zraka. To pa je pomenilo napad
uradno osebo. Wolt, ki je že videl nešteto podobnih Pdzorov, je ledeno mirno gledal, kako von Gratf bledi 1 skuša prikriti razburjenje. To mu je bilo všeč, zato je sku-sol prignati stvar do skrajnosti.
. Po tem uvodu je .Konjska smrt' uporabil svoj preizkusi trik, s katerim je često spravljal jetnike pokonci. Z lo-P^tasto roko je segel trmoglavcu med noge in čvrsto stis-' - Z drugo pa ga je držal za suknjič na prsih in ga skušal Y9niti. Jetnik je zaječal in se vzpel na kolena, žandarjeve pa so ga dvignile in potisnile v kot. Tu je obstal s Povešeno glavo, kot bi bil pribit k zidu.
.Zelo dobro!" je dejal Wol(. .Zdaj gremo lahko naprej.-
Ko je žandar spustit jetnika, se je le-ta sesedel, kot bi ^ Prerešetal rafal. .Konjska smrt" si je z robcem obrisal Prave členke na roki, potem pa si je popravil uniformo.
.Tale žandar je rojen zločinec," je pomislil Wol(.
.Spet se je izkazala za pravilno moja teorija, da rojen zločinec, ki ima za izvajanje hudodelstev premalo poguma in pameti, kaj rad postane pomožni policaj."
Odprli so še nekaj celic, kjer se je .Konjska smrt" v zadovoljstvo vseh izkazal kot mojster svojega poklica. Skonca hodnika so se ustavili pred sestreljenimi vrati. V njihovi sredini je bil obris človeške postave, ki so ga bile napravile krogle. .Konjska smrt" je gospodom slovesno odpel vrata in znašli so se pred končno steno, kjer je viselo nekaj verig ob železnih kavljih — tu so privezovali jetnike, ki so se prekršili zoper hišni red ustanove.
.Vidite, gospod kapetan! To je primer stepega streljanja. (e hočete, vas lahko preizkusimo, kako zadenete po občutku. Moža privežejo na ta del stene in zapro vrata. Gre za to, kdo ga bo zadel in kam, ne da bi ga videl."
.Res mi ni do tega, gospod major."
,To je ideja mojih prednikov. Jaz se ne ukvarjam s takšnim športom, ker ne verjamem v uspešnost tovrstnega pritiska."
Stena je bila pokrita s še svežimi krvavimi lisami, omet je odpadal, med opekami pa so tičali sploščeni izstrelki.
Potem so se spustili v obokano zasliševalnico. V njej so jih pričakovati trije Wolfovi ljudje z izpostav, ki so tu zasliševali svoje jetnike.
.Nadaljujte in ne dajte se motiti. Mi smo samo opazovalci normalnega procesa dela v tej ustanovi."
Kapetan von Graff si je ogledal okrvavljeni prostor, od koder je zaudarjalo kot iz klavnice. Nič ni rekel, v želodcu pa se mu je obračalo. Bežno je preletel obraze treh mlajših mož, dveh podoficirjev in enega oficirja SS, ki so jim žareti obrazi v službeni vnemi.
S stropa je viset starejši jetnik, le za ped dvignjen od tat.
.Tu vidite primerek brbljavega človeka, ki nam je s čvekanjem zameglil preiskavo in nam stvari bolj zapletel, kot če bi bit molčal. Gre za odkritje široke mreže, ki je oskrbovala bandite z obvestili in hrano ter jim opravljala kurirsko službo."
Stopili so v kot in prisluhnili bolj ali manj šablonskim vprašanjem, ki so jim sledili udarci z gumijevko in pasjim bičem. Wolf je posegel v postopek in ga podaljšal. Za brbljavcem so pripeljali neko žensko, ki je trdila, da ni kriva, da nič ne ve in da so ji stvari, ki so bite v njeni torbici, podtaknili. Von Graff je imel priložnost videti, kako so jo vsi trije temeljito pretepli. Vsak izmed njih ji je primazal nekaj udarcev, predpisanih za poostreni postopek z jetnikom. Po zadnjici in po hrbtu se ji je krvava koža kmalu zlepila z obleko. Sele ko jo je eden z gumijevko usekal po prsih, se je onesvestila in so jo odnesli.
Potem so pripeljali moža, ki je takoj padel na kolena, jokaje govoril, da bo vse povedat, še preden se ga je kdo dotaknit, in medte! že ob pogledu na vrvi, verige, stole in kavlje. Ko pa je visel in jih je nekaj dobil, je spet vse utajil. Sosed ga je bil ovadil, da se pri njem ustavljajo kurirji in da je oskrboval ranjenega sorodnika. Ko so ga začeti temeljito tepsti, je tako nečloveško rjul, da je njegov smrtni strah prehajal nanje in jih navdal s tesnobnimi občutki. Wolf bi bil ponorel, če bi bilo to trajalo malo dlje. Skrajno zoprno mu je bilo prisostvovati takšnim zasliševanjem. Toda vztrajal je zavoljo von Graffa in ostro prijemal zasliše-valce.
Pustili so rablje pri delu in si ogledali še kleti, kjer so videli samo priprave, ki so jih uporabljali, če je bila zasliševalnico zasedena, in za posebno zakrknjene primere. Od fantazije posameznega zasliševalca je bito odvisno, kako uporabiti kavlje in okovje v različnih legah. Vsekakor za obešanje za roke in z glavo navzdol.
M — štev. 4 (154!)
ZVEČER
sam!
d o
m a
aSgjR




Zimska zaloga vitaminov
^4//	s:arl/, ^/ ;w^;o ma/Mc o?ro^e,
oi/il; zvečer v ^/no a// na	^ prijate/jciM?
/l/z' M šnzf;o Zo privosčZri /e, če ^</o pazz na n;//zove oZro^e, a/z pa ;e nzorz/a ee/o </o/*ro /n prav, če otrobe navaz/z;o, z/a ostanejo Maj pa Maj z/o?na saznzf
/n se to; staršz' potre/zajejo oz/ časa z/o časa počzte^, če hočejo /zztz srečnz s svojzzn/ otro/zz. /l/z naj se tema oz/povez/o, če nzznajo stare zna-tere a// przjazne sosez/e, ^/ raz/a popaz/ na otrobe? /[/z so starš/, ^z se tema oz/povez/aje-jo, /zo/jš/ stars/f*
/1/z /zorno past/// otrobe z/oma same a/z ne, gotovo n/ vprašanje az/o/znost/ a/z oz/povez/z, temveč pomem/zna oz//očz'tev v o^v/ra otrokove vzgoje. Da /z; otrok posta/ č/ovek na svojem mesta, pogamen /n samozavesten, je najno, z/a prav kma/a spozna, z/a se svet ne sače zgo/j okrog njegove osek/ce. /Vavaz/Zt/ se mora oz/povez/z' zn čakanja. Potrekno je, z/a se ko moge/ pozneje krez šoka /oč/t/ oz/ staršev, z/a spozna, z/a se ne ko moge/ vse žtv/jenje z/r-žat/ mater/nega prez/pasn/ka. Tiranstvo v z/ra-ž/nZ pr/naša namreč samo nesrečo. T/ranstvo pa je, če strš/ vzgajajo otroke, kot z/a so vez/no z/ojenčk/, pa četzzz/Z otroe/ men/jo, z/a /majo popo/no prav/co z/o moč/ /n časa staršev.
Otroe/ naj /majo vseskoz/ okčzztek varnost/. Vez/et/ morajo, z/a jtm starš/ pomagajo povsoz/, kjer sam/ še nzso težavam kos. Vez/no ko/j se morajo navajat/, z/a se koz/o sam/ znaš//. X tema soz/z' taz/z' kz/aj pa kz/aj ostat/ — sam z/oma.
k/ako komo arez/z/z, z/a koz/o otroe/ osta/Z zvečer sam/ z/oma?* Čez z/an j/k ne smemo preveč zav/jat/ „v vato". Dovo/Zt/ jtm moramo to/Zko svokoz/e, kot je pr/merno njzkov/ zre-/ost/ zn značaja, /grat/ se morajo prež/ k/šo, z//vjat/ z z/ragzm/ otrok/, spoznavat/ oko/je, p/ezat/ na z/revesa... Č/m več otrok t/ož/vZ, tem ko/je razame, z/a ga okz/aja svet, k/ je njegov, k/ ga /akko osvoj/.
Otroka moramo vez/no oz/govor/t/ na vsa vprašanja. Potem pa ma ko jasno, zakaj po-noč/ poka v centra/nz' karjav/, zakaj /aja so-set/ov pes, zakaj svet/ /ana zn poz/okno. P/sto, kar otrok ve, ga ne straš/. Otroe/ morajo /met/ v svojem ok/čajnem oko/ja okčatek varnost/, četaz/Z n/ staršev z/oma. Nevarno pa je, če otroke kaznajemo s tem, z/a morajo kzt/ sam/. Po pomen/ zanje, z/a so Zzgakz/Z mater/no /jake-zen. Prpe/Z koz/o, če koz/o mora// še kz/aj z/rag/č ostat/ sam/.
Otroe/, k/ v/z/Zjo v starš/k varnost /n m/rno razsoz/nost, koz/o m/rn/, taz/Z kaz/ar so sam/, /n ne ko j/k vznem/rja/ ropot a// žaže/ka. Oz/-v/sno pa je vse taz/Z oz/ otrokove starost/. Oz/ trek /n po/ pa z/o pet/k /et so otroe/ /akko za krajš/ čas sam/. Poz/a prez/tem mora otrok precej časa ž/vet/ v met/sekojnem razumevanju. /Ve sZ/Zmo otroka /n ga ne z/res/rajmo, z/a k/ osta/ sam z/oma/ Vanj se ko zagr/z/a panska, k/ more povzroč/t/ kaz/e nevroze. Če otrok n/kakor noče ostat/ sam, je njegov okčatek varnost/ tesno povezan z oseko staršev. Pakšen okčatek je s/eer pravZ/en, ne sme pa se spremen/t/ v t/ranstvo, k/ potem mač/ starše — /n otroke.
Vsi vemo, z/a sla nam pozimi vilamina A in C še botj dobrodošia kol v oslaiih ielnih časih. Vilamin C nam dviga odpornosl in vzdržuje eiasličnosl ožiija, vilamin A pa ščili kožo in siuznice. Pozimi je predvsem v ne-varnosli siuznica dihalnega sislema, lorej nosa, grla, sapnika in bronhijev. Zaradi mraza pa ludi možnosli prehladov in inlek-lov si moramo prizadevali, da čimbolj dvigamo odpornosl sluznice dihalnih površin. Vemo, da pomanjkanje vilamina A okvari površinsko plaši epilela dihalne sluznice, zaradi lega je važno, da v lem času skrbimo za zadoslno količino lega vilamina v hrani. Pomanjkanje vilamina A lahko okvari ludi nolranje uho in ravnoležnostni aparal, zaradi česar pride ludi do molnje sluha.
Dnevna polreba po vilaminu A je 3000 I enol, po vilaminu C pa 50 mg. Z vilaminom A so bogala predvsem živalska jelra ler obarvana zelenjava. Zaloge vilamina C pa bomo pozimi iskali predvsem v limonah, grape (ruilu, oranžah, šipkovem čaju, šipkovi marmeladi, vloženih borovnicah, ribezu, malinah, robidah in jagodah.
Če bomo jedli surov rdeči korenček, bomo iz njega lahko izkorislili samo 1 °/o vilamina A, ki ga vsebuje. Bolje bo, če ga skuhamo, ker lakral počijo celulozne opne in se vilamin A sprosli. Najboljšo izkoriščenosl pa dosežemo, če ga surovega drobno naribamo. Pomešamo ga s sokom limone in oranže in dodamo nekoliko sladkorja. Iz lega oblikujemo kroglice, naši olroci jih bodo prav radi jedli!
Za lisle, ki imajo rajši solate, pa lahko pripravimo dobro zimsko marinado. Naribamo rdečo peso, rdeč korenček, kolerabico, sveže zelje in karlijolo (jeseni ludi zeleno papriko). Dodamo sol, kis, malo olja, lovorov lisi in nekaj zrn popra. Marinada naj stoji 14 dni v hladilniku. V njej se odlično držita vitamina A in C. Je okusna in je lahko mnogo pojemo. Posebno dobra je za ljudi, ki so nagnjeni k zaprtosti. Pozimi nam bo zaradi svojih vitaminskih vrednosti dobrodošla kol zelo dobro obrambno sredstvo proli prehladom in inleklom.
Mesatnik je koristen
Z vsakim električnim mešalnikom lahko:
H mešamo vse, kar je treba zmešati pri pripravljanju jedi in pijač;
E razrežemo, razdrobimo na drobne ali bolj grobe koščke sadje, zelenjavo, čebulo in podobno;
H zmečkamo kuhan krompir, sadje, kuhan grah, fižol;
H pretlačimo ali pasiramo juhe, omake in zelenjavo;
H umešamo v rahlo zmes vse dodatke za kreme, namaze, majonezo ali pa naredimo žvrkljano testo;
H zmeljemo sadje, zelenjavo in druge dodatke v različne pijače.
Pri gostih in trdih živilih dodamo vedno nekoliko tekočine, približno za petino višine v kozarcu. Kozarec pa smemo napolniti le do dveh tretjin. Medtem ko strojček obratuje, pokrova ne smemo dvigati. Vse, kar je še treba dodati, spustimo v kozarec skozi odprtino na pokrovu. Trdih živil med obratovanjem ne smemo dodajati.
Električni mešalnik naj stoji v kuhinji na takem mestu, da je vedno pripravljen za uporabo. Le tako ga bomo pri kuhi pogosto uporabljali.
Vsak električni mešalnik ima svoje posebnosti, z njimi nas seznanja navodilo, ki je priloženo strojčku. Za obdelavo prav majhnih količin živil mešalnik ni ekonomičen, ker se velik del živila prime posode in gre v izgubo. Preveč se tudi zamudimo — v sorazmerju s pred-
27. januar 1972
DROBNI NASVETI
H Kavne ali čajne madeže čimprej izperemo s čisto mrzlo vodo. Trdovratne madeže omehčamo z glicerinom in jih nato speremo s čisto vodo.
H Krvave madeže iz belih tkanin spravimo s 4 odst. vodikovim prekisom. Ce ostanejo rumeni robovi, jih previdno odstranimo z oksalno kislino.
H Lak za nohte odstranimo najbolje z acetonom.
Madeže od likerjev speremo čimprej z mlačno vodo. Pogosto učinkovito deluje tudi špirit.
H Barvaste madeže od likerja odstranimo dokončno z beljenjem.
H Madeže mleka odstranimo z mrzlo vodo in milom, če ne gre, si pomagamo z bencinom.
H Škrob se ne bo lepil na likalnik, če likalnik pred uporabo zdrgnete s soljo.
videnim delom — s pripravo in čiščenjem strojčka, in to veliko več, kot če bi z roko raztepli eno jajce.
Zmešana jedila so fino zdrobljena, zato so izdatnejša in laže prebavljiva. Do drobnih delcev živila pridejo namreč prebavni sokovi laže in jih tudi bolje izkoristijo. Ker pa z mešanjem vrinemo med delce živil mnogo zraka, moramo vse sadne in zelenjavne jedi takoj porabiti, da ohranimo nekatere vitamine, ki pod vplivom kisika v zraku hitro propadejo.
Zmešane jedi so še posebno primerne za bolnike, ki težko požirajo. Zanje zmešamo normalno pripravljeno jed, preden z njo postrežemo.
Krči v nogah
Pri starejših ljudeh so krči v mišicah na nogah ponoči precej pogosti. Navadno ni* so znak nikakšnega hujšega obolenja ali motenj v krvnem obtoku. Prej so mislili, do nastajajo zaradi pomanjkanja kalcija v te* lesu. Vendar pa so ugotovili, da se pa zdravljenju s kalcijem ne popravijo.
Ker do danes ni prav znano, kaj pravzaprav povzroča te krče, tudi zdravljenje ne more biti vedno uspešno. Če so krči zelo neprijetni in motijo telesni počitek, se vsekakor izplača poizkusiti z zdravljenjem. Včasih pomaga zdravljenje z vitamini iz skupine B. Nekateri priporočajo vzeti zvečer tableto kinina ali pa kakšnega umirjevalnega sredstva.
Čez dan se moramo dovolj gibati, vendar nog ne smemo čezmerno utrujati (dolgotrajna stoja je zelo naporna). Zvečer je treba * noge okopati in oščetkati z mehko ščetko-Osvežujoče deluje tudi prhanje z mlačno vodo.
Zgovorne barve
O barvah je težko ptsati v črno-bet) tehntk), a vendar poskusimo tudi tako našteti nekaj pogiavitnih pravii.
Če imate majhno, tesno in mračno sobo, boste uporabiti pri pieskanju kar najsvetiejše barve. To pomeni, da smejo biti ie tia maio temnejša, stene pa svetie in pasteine. Strop! Obvezno bei. Tudi po-
hištvo naj bo iz svetiega iesa in čimbolj preprostih iinij.
Ce imate doigo sobo, pobarvajte najboij oddaijeno steno v temnejšem barvnem odtenku. To bo „pribiiia!o" steno in soba bo izgubita videz hodnika. Namesto temnejše barve iahko pretepite to steno tudi z vzorčasto tapeto.
in končno še nekaj besed o stropu. Praviioma na) bi bH vedno bei, ker nam ie tak daje občutek prostora in zraka-Ne smemo pobarvati stropa * temno barvo; to smemo ie* če imamo prostor ogromnih razsežnosti. Temen strop b<? deiovai na nas kot tema" obiak, naše počutje pa bo temu primerno.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton'
Wolf je zbadal poveljnika za vsako smet in kazal svoje nerazpoloženje v takšni meri, da je Guck samo pritrjeval in požira)
Med kosilom, ki je bilo pripravljeno bolje kakor v hotelu, je skuša) Guck spraviti oba nadzorna organa v dobro voljo. Kapetan von Gratt je bil redkobeseden, mračen in brez teka. Wolt pa je jedel s slastjo, se smejal in se norčeval iz vseh po vrsti.
Po kosilu je poveljnik postregel kapetanu in majorju s knjigami in statističnimi podatki o poslovanju zavoda. Od začetka okupacije je šlo skozi njegova vrata 10 000 ijudi, od katerih so jih polovico izpustiti, 4000 poslati v taborišča, tisoč pa postrelili.
.Gospoda, izvolita pogledati podrobnosti, vse imamo zabeleženo v knjigah. Vknjiženi so vsi primeri, razen tistih, katerih knjiženje je imel vaš urad za nezaželeno. V mislih imam tiste, ki so bili iz posebnih razlogov že vnaprej odpisani." Wol( je zamahnil z roko, češ da mu ni treba razlagati tehnike knjigovodstva.
Za nekaj časa sta se major in kapetan zatopila v knjige. Von Gratt je radovedno prelistaval trdo vezane knjige z lepopisno pisavo in skrivnostnimi oznakami ob posameznih imenih, katere mu je sproti tolmačil Wolt.
.Vidite, dragi moj kapetan, to je težaško delo. Vse, kar ste si ogledali, je potrebno na poti k zmagi, s posebnim ciljem, da čimprej napravimo to deželo nemško."
.Zelo dobro! Vidim, da se udejstvujejo v zavidljivem obsegu in z ostrino, ki ima zdrav namen," je dejal von Gratt, ki še ni bit uredil svojih vtisov.
Po pregledu knjig, se je major Wolt pogovarjal s pooblaščenci policijskih izpostav gestapa in z upravo zaporov. Zbrali so se v jedilnici uprave. Wott je začel točno ob napovedani uri:
.Povabil sem vas zato, da spraznimo to podmornico. Napolnila se je čez mero, in to po naši krivdi. Preiskovalni postopki so predolgi, zapleteni in čedalje manj učinkoviti. Preveč uporabljate palico in premalo pamet. Ugotovil sem, da ne razumete smisla poostrenega postopka z jetniki. Ne dajemo vam prostih rok za zabavo, temveč zato, da bi iztisnili iz sovražnika strivnosti," je z globokim glasom poudaril Wolt in si prižgal cigaro. Medtem, ko jih je ošteval, je ves čas švigal po njih s pogledom, ki je bil oster kakor britev in ni poznal ugovora. Poleg njega je sedet von Gratt, ki si je za to priložnost nadel krinko arijske vzvišenosti. Pazljivo je spremljal Wolta, sproti beležil njegove misli in jih razčljenjeval.
.Opozarjam vas, da se odmikamo od naših osnovnih delovnih metod in dajemo duška nevrotičnim popadkom. Ponovno vas opozarjam na izkušnje, ki smo jih pridobili v boju s Kominterno. Najprej poskusite vse, da človeka premamite in pridobite zlepa. Šele če to nič ne pomaga, uporabite silo. Ne pozabite na osnovno psihološko pravilo: postopnost. Nikoli prevelike doze naenkrat! Ne morem vam doviliti, da mi s površnostjo uničujete dragocen material. Od mene zahtevajo prvovrstno agenturo, ker brez nje ne morejo uspešno voditi vojnih operacij. Delajte s hladnim razumom in ne vdajajte se čustvom. Ne gre za to, da se maščujemo nad nedolžnimi. Nam gre za uporabnost vsakega posameznika. Kot limono ožemimo samo tistega, ki pojde v krtovo deželo. Samo mrliči ne govorijo več. Ne dopuščajte, da bi tisti, ki jih izpustimo, postali nevarni in zagrizeni nasprotniki, in tudi to vedite, da meni ni do mrličev. V roke mi pošiljate ljudi, ki so povsem izgubili voljo do življenja. Ti nam pomagajo toliko kot nič. Večkrat sem vam že reke), da iz škatlice za globin ni moč napraviti zlate ure!"
Visoko pristriženi izvajalci Woltovih odredb, ki ž' dolgo niso bili več dorasli množičnosti oborožene vstaje njenim spreminjajočim se oblikam, so pokorno kimali in s' pridno beležili majorjevo razlago.
Wolt je namenoma govori) bolj ostro in globokoumno! čeprav ni verjel v uspeh svojih besed. Saj je poznal svoj' ljudi, ki so že leta nadomeščali pamet s silo in kvaliteto dela s kvantiteto surovosti. Prav dobro je vede), da je ž' prišel čas, ko morajo sami sebi z nečim dokazovati, da SO še privrženi stvari, ki postaja počasi izgubljena.
Zato je poudaril:
.Namesto primitivnih surovosti izvajajte inteligentno nasilje, drugače bomo izgubiti ugled pred tistimi, ki s' nam zaupali ta posel. Tudi general je za to, da bi odst') več zapirali in manj pobijali. Takoj ko spraznimo zapor'! aretirajte vse, ki so sumljivi in v preiskavi. Bodite si n' jasnem, da pomeni srečanje z našo ustanovo za vse šibk' ljudi močno zaviralno sredstvo! Pri močnih in nevarnih tipih pa deluje v obratni smeri. Na srečo je takih malo! ta vrsta je že skoraj vsa v hosti. Naš udar bo zadel pomagače in sredince. Komunisti pa hočejo biti mučeniki! N' privoščite jim tega užitka! Prav je, da se vsi čimprej seznanijo z moralo sile. Množično zapiranje ima globok pomen. Vsak, ki ga izločimo iz delujoče skupine, pa če m** kaj dokažemo ali ne, ni več tisto, kar je bil, ko se vrn'' Ni deležen pomilovanja ali priznanja za to, kar je presta! Postane jim sumljiv. Odnosi z njim se ohlade. Če gre z' sposobnega človeka, ki bi nam lahko mnogo škodoval ga zavro pri napredovanju in obsodijo na postransko vlo' go. Če ti spodrsne in padeš v gnojnico, ne dišiš več p' vijolicah in nihče si ne želi, da bi bil v tvoji bližini. Ustvariti moramo totalno zmedo. Naj se izdajajo med seboj
(/VaJa/jevanje v pr//?o</wj/ !revi/M)
OSKAR H. PIPPERfNG:
Ve!ika tjubezen
DR. TOME FERENC:
Predzgodovina
neke „znanstvene" ustanove
(#. nddd/jevdnje Zn ^onec)
Začet sem se ukvarjati s fotogra-tijo kot amater, — sem deja) inšpektorju Berkleyu in mu položit na mizo fotografijo. Prikazovala je de-kte s cigareto v roki. — Ati tahko tvoja obveščevatna služba ugotovi, kdo je to? Včeraj sem jo posnet pred Koralom v Sohu.
— Ni slaba, — je reket Berkley, ° nisem vedet, ati misti dekle ati stiko.
Ko sva prišta v drug oddetek, je
reke):
— Zasebni detektivi navadno vedno iščejo dekteta. Ljubše bi mi bito, če bi vedet, kdo je minuti teden oropat dragutjarno Dadley & &adtey. Ukradti so za pot milijona
nakita.
*— Ti iščeš nakit, jaz pa dekte, — sem reket. — Pravi materiatist si.
Ustužbenec v obveščevatnem bi-*°ju je dotgo iskat.
*— Tote mora biti ona, — je dejo! in pokazat poticijsko fotografijo* Susanne Trotter, rojena 1942 v Linzu v Avstriji, že kaznovana zabodi prostitucije in podobnega.
— Hvata, — sem reket.
— Nam tahko pustiš fotografijo? je vprašat Berktey in z vetikim lonimanjem opazovat fotografijo.
*— Seveda. Toda kaj neki najde "o njej materiatist?
*— Tudi materialisti tahko iščejo Večje vrednote, — je dejat Berktey, joz pa	se vznemirjen obrnit
'n odšet.
Susanno Strassberg sem spoznat Pred štirimi teti. Pravkar je prišta 'z Avstrije in delata v Londonu kot Pestunja. Nato je srečata nekega Jamesa Trotterja, prišta v stik s Padzemtjem in se poročita s Trot-jerjem. Rad sem imet Susy in sem P tudi ponudit zakon. Nisem ji pa j"Oge) ponuditi nič drugega. Trot-'Sr pa je imet denar.
Včeraj sem Susy po naktjučju vi-^el v Sohu. Nisem pa bit povsem 3otov, ali je ona, zato sem jo fotografirat s svojo japonsko minia-^rno kamero. Okoti desetih zvečer sem odšet v Soho. Pred Koratom je ^alo nekaj dektet, Susy ni bito med ^i'mi. Napravit sem se pijanega in opotekavo stopit k neki prsati pta-Voiaski.
*— Punca, — sem reket, — imetjem se Adam in ravno preučujem bibtijo. Kako je že bito tisto z
Jobotkom?
Ptavotaska je verjetno pogosto Manjkata v šoti, ker me je začudena pogtedata in rekta:
. Jabotko boš dobit, že veš, kaj n*'slim. Če nisi zapit vsega cvenka, e vzamem s sabo.
O. K., — sem reket.
Kora) je bit majhen nočni bar s Prijetnimi stranskimi prostori in obi-ojnimi svetitkami. Za točitno mi-je stato neko dekte in prav te-aj stregto edinemu gostu. Moški is mato obrnil, ko sem prišet, in oLoj sem sktonit gtavo. Bito bi neprijetno, če bi me James Trotter
spoznal.
V drugem prostoru je bito žeto V nastanjaču je sedet mo-'* Li je bit precej natreskan. Gta-.. o je pripovedovat, da je dragu-*Sr in da jma tristo funtov. Pri tem n faptjat dekotte dekteta, ki je se-n a zraven njega. Bita je Susy.
*Y* Same pijandure, — je rekta ta ptavotaska in me potisnita v astonjač pri sosedni mizi. — Ve!, <s rekta, — najprej šest konja-°v, potem pa greva.
, *^** Ničesar nočem piti, jabotko bacem, — sem dejat.
- *** Najprej pijača, potem pa ti n bo treba nič ptačati, — je ta-Ptavotaska ter odšta po pi-
Bratec,
sem reket moške-
mu in vstal, — strašansko neumen sit
Moški je bit užatjen. Prijet je Susy za roko in se obrnit k meni.
— Rad bi kupit njen prstan in z njim tudi dekle.
Pogtedat sem prstan. Bit je ozek, ztat, z vetikim britjantom. Sedaj me je pogtedata tudi Susy. Samo za detček sekunde so se njene oči razširite. Seveda me je prepoznata.
— Dekle, — sem reket, — spominjaš me na mojo vetiko tjubezen. Veš, moja vetika tjubezen je odšta, enostavno izginita. Pa tudi jaz z njo.
Za dobro voljo
NoTMMec-pr/of je prv/č /ere/ Mdr/ sovrdžrMMM postojdnMmZ, M je opd-zZ/, dd gd protZ/erd/s&Z topov/ o/*stre-/jdjejo.
.Ho;, MpZtdn," je zd^/Zcd/ v mZ-&ro/on, .stre/jdjo nd nds/"
.V red«, jdnt," je or/govor// MpZ-tdn, .to smejo."
Dvd jrdjerjd std vstopZ/d — verjetno, ^er je močno deževd/o — v moderno gd/erZjo. Ho std prZš/d v dvordno dZvje d/ntrd^tm/? ^Zpov, je prv/ prestrdšen pr/je/ pr/jdte/jd zd ro^dv.*
.Hrž, ZzgZnZvd," je Zdšepetd/, .sZ-eer /?or/o spet re^/Z, dd svd to m/dvd zd^rZvZ/d/"
#
Č/dMd Mdr/vse od/Zčnegd ^/d//d std /*rd/d MdjMovejs/ stens^Z ndpZs.* „N^4-P^HE Nzlg/H HHzlTOV P//1EHO V PE5EH, N//HOVE Z^5EHCE Py4 Nzl 5POH/N5HE PEO^ČE."
Td trenutek je nd dvorZščn ne^dj g/dsno zdropotd/o. .Hdj je to?" je vprdsd/ prv/.
.Hendd," je odvrnZ/ drdgZ, .to-vornjd^, ^Z je spet pr/pe/jd/ novo zd-/ogo pesM."
Dve sosed/ modrnjetd nd stopnZ-ščd.*
.To /eto /*o gotovo nesrečno, &er je pdd/o rdvno Md pete^."
,,/dz pd prdv/m, dd /*Z /Z/o se s/d/-se, Če /'Z se zdče/o tr/ndjstegd."
.A/Z je stdnovdnje Zdvdrovdno?" sprdsdje nov/ podndjemnZ/ svojo go-spod/njo. .Veste, z/dtdr sem po po-//Zcn Zn več/rdt Zmdm drdgocenost/ pr/ se/*/."
.Srez s/r/Z Zmdite," prdv/ gospo-r/Znjd. .Hoj mož je pod! po/Zc/jsnZm ndr/zorstvom."
V dokaz, da sem tudi jaz izginit, sem prevrnil vse kozarce na mizi.
Susy je vstala in me prijeta za roko:
— Domov pojdi, pijan si. Tu ne boš našet nobene vetike tjubezni.
— Za prstan ptačam tristo funtov, — je spet reket pijanec, — za dodatek pa hočem tudi dekte.
— Daj mu prstan, — je reket gtas pri vratih. Bit je Trotter.
— Ne, — je rekta ona, — prstan je moj.
Tedaj je prišta ptavotaska s pijačo.
— Daj mu prstan, — je ponovit Trotter in stopit korak btiže.
— Reci svojim prijatetjem, naj dajo nakit pod ceno!
Nato se je vmešata tudi ptavotaska: — Prodaj temu idiotu prstan. Mož ti bo dat novega.
Tisti hip sem vse razumet. Sete tedaj sem dojet, zakaj je Berk!ey hote) mojo fotografijo.
— Pomagaj mi, — je zavpita Su-sy, ko je Trotter ptanit nad njo.
Tedaj sem prijet podstavek s pijačo, ki jo je prinesta ptavotaska, in tresnit z njim Trotterja po gtavi. Obrnit se je in samo pisnit. Tedaj sem ga z udarcem pesti podrl na tta. Udarec je bit še posebno močan, ker sem na ta trenutek čakat štiri teta. Ko se je Trotter hotel prijeti za mizo, sem mu s čevtjem stopit na prste, da je vse pokalo.
Susy je drhteta po vsem tetesu.
— 2at mi je, Susy, — sem reket, — toda poročita si se z napačnim. Prstan, ki ti ga je podarit mož, je ukraden.
— Tako je, — je reket pijanec, ki je bit zdaj popotnoma trezen. — Scottand Yard, — je reket z uradnim gtasom, se sktonit nad Trotterja in mu dat na roke tepi .zapestnici". — Menim, da ste vi mister Pip-pering, kajne?
Prikimat sem.
— Fotografija, ki ste nam jo dati, je bito pravo umetniško deto. Jasno je bito videti prstan na de-ktetovi roki, zato smo hoteti še njo videti mato botj od btizu. Žat mi je, da je bilo naše zanimanje za damico preveč materialistično.
Ko sem še) domov, sem razmiš-tjat o svoji vetiki tjubezni, materia-tizmu in višjih vrednotah. Tudi jaz nisem padet pregtoboko.
Dalje je članek napovedal, da bo ravnatelj novega inštituta, ki bo zvezan z graškim vseučiliščem, univerzitetni profesor dr. Eberhard K.ranz-mayer. Inštitut bo imel lastne in zunanje sodelavce in je med prvimi omenil le etnografa dr. Georga Graberja in arheologa dr. Karla Dinklageja, med slednjimi pa zgodovinarja dr. Martina Wutteja, umetnostnega zgodovinarja dr. Grimschitza, nacističnega funkcionarja Kraussa in profesorja Karla Ginharda. Napovedal je še, da bo zaradi pomembnostti dogodka ob ustanovitvi inštituta govoril sam minister dr. Rust in sklenil:
..Institut bo znanstveno politično orodje v ro^%/? po/Zt/čnegg vodstva, da s primerjajočo preiskavo korenin in življenjskih zakonov tudi stvarno neovrgljivo Hte?ne/ji Zdeo/og/jo nentl^e zahteve do prastare germanske na-se/^Zne deže/e O^er^raZna."^ (Podčrtal T. F.)
Inštitut za raziskovanje koroške dežele so ustanovili na obletnico koroškega plebiscita 10. oktobra 1942, vendar kaže, da minister dr. Rusta ni bilo na slavnosti. Isti dan so ustanovili še t. i. Koroško znanstveno družbo (Karntner Forschungsgesellschaft), ki je zajela raziskovalce, ne glede na katerem raziskovalnem področju so delali. Tudi ta organizacija je imela predvsem politične naloge, saj je bilo že vnaprej določeno, da ji bo dajal naloge pokrajinski vodja NSDAP za Koroško/?
Dosežke svojega dela je inštitut ugotavljal prvič na slavnostnem delovnem zborovanju 11. oktobra 1943 na obletnico svoje ustanovitve. Iz članka „Ein Jahr Institut fiir Karntner Landesforschung", objavljenega 12. oktobra 1943 v Karntner Zeitung/s izvemo, da je imel inštitut v prvem letu svojega obstoja za glavno nalogo ,raziskavo o germanski ljudski dediščini na Koroškem". Ravnatelj inštituta dr. Kranzmayer je najprej objavil v reviji „Carinthia" članek o ostankih germanskega življenja v koroških krajevnih imenih, nato pa si je prizadeval prikazati „velik vpliv nemškega jezika in nemške materialne kulture na slovensko" ter je v ta namen pripravil dva krajša članka „o nemških izposojenkah v slovenščini" in „o nemški predstavi o svetu v slovenskem ljudskem jeziku". Nadaljeval in dokončal je delo Primusa Lessiaka .o jezikovnem otoku Sorica na Gorenjskem".
Kranzmayerjevo delo se je zelo ujemalo z delom vodje oddelka za predzgodovino in za zgodnjo zgodovino dr. Karla Dinklageja in njegovega asistenta Hermanna Miiller-Karpa, ki sta si prizadevala prikazati, da so Germani živeli na Koroškem nepretrgoma že od začetka 6. stoletja n. št. Ta oddelek je po gauleiterjevem prizadevanju in s pomočjo sodelavca nemškega arheološkega inštituta v Rimu dr. Siegfrieda Fuchsa zelo vneto izkopaval na Bregu pri Rožeku in na Bledu.
Vodja oddelka za etnografijo profesor dr. Georg Graber se je ukvarjal z raziskovanjem pripovedništva in narodnih nos, zlasti pa o langobardskem izročilu na Koroškem. Njegovemu asistentu dr. Oskarju Moserju pa je raziskovanje oblike gradnje hiš na Koroškem pretrgal vpoklic v vojsko.
V zemljepisnem oddelku je profesor dr. Viktor Paschinger nadaljeval pripravo pokrajinskega atlasa, je pa napisal tudi brošuro o krajini in gospodarstvu Gorenjske. Dr. Gunther Glauert, ki se je vrnil iz vojske, je objavil knjigo o naselitveni geografiji na Gorenjskem. Asistentka dr. Anne-marie Richter je sestavila uvod k delu o jezikovnem otoku Sorica na Gorenjskem in raziskovala planinsko gospodarstvo v Krških Alpah.
Inštitut je začel pripravljati tudi dve seriji del svojih sodelavcev, t. i. malo in veliko. Za prvo so v prvem letu njegovega obstoja in dela pripravili deli dr. Kranzmayerja in dr. Glauerta, za drugo pa je dr. Martin Wutte pripravil novo izdajo svojega dela „o koroškem osvobodilnem boju."
Že iz tega članka lahko ugotovimo, da so se sodelavci novega inštituta za raziskovanje koroške dežele ukvarjali skoraj samo z vprašanji Gorenjske in slovenskega dela Koroške. Izpolnjevali so predvsem politično nalogo in je zato lahko šef civilne uprave za Gorenjsko dr. Friedrich Rainer na nekem zborovanju 26. septembra 1943 izjavil: „Inštitut za raziskovanje koroške dežele se je izkazal."
14 Karawanken Bote 4. 10. 1942.
17 B. Petrei: Kamtnerska znanstvena družba. Karawanken Bote 7. 10. 1942.
13 Ein ]ahr tnstitut fOr Karntner Landestorschung. Karntner Zeitung 12. 10. 1943. No ta članek me je opozorH In mi preskrbel prepis dr. T. Zorn, za kar se mu ljubeznivo zahvaljujem.
&/ je v nočnZ/r Mr<z/? std/ nd pdr-^Zrnezn proštom Z?/ZzK Eostond, je M Zdf/t v gosto meg/o. V njen! je sede/ pdrče&.
Dr. We/?ster, mož z z/dto o/rro/r/jen/m/ ndoč-n/^Z Zn tdn^Zm/ črn/mZ /rr&Z, je mo/če strme/ predse. O/? njem je sede/d p/dfo/ds^d, &Z je čvrsto st/sAd/d de/re/Z HStn/cZ.
.Kdj Mdj vse to pomen/, EZ/een?" je ndpos/ed spregovorZ/ We/*ster. „ZVdjprej m/ prdv/š, dd me /jn/r/s, &o pd te /ročem po/jn/r/t/, se obrneš strdn, ^d&or dd /d /d/ gdrjdv/"
EZ/een n/ odgovorZ/d.
„Pog/ej me/" je re^e/ We/?ster.
O^renZ/d se je/ „G/eddm te, dmpd& to, Z/dr vZ-d/m, m/ n/ všeč/"
„Hdj pd je venddr s te/*oj?"
EZ/een se je ndsme/mZ/d. „5trd/ropetec s/, /o/m," je re^/d. „ Vse /d rdd Zme/, pd n/česdr Zd to p/d-čd/. /1/Z me poroč/š d/Z pd me /ros mord/ pozd/dt/. Dovo/j m/ je že ZgrdtZ vedno tvojo sZ/r/vno /jd-Zdco/"
„Sdj venddr veš, dd je mojd žend ze/o /*o/nd," je odvrnZ/ We/?ster. „Počd^dj še md/o, pd /rom prost/"
,,/Ve, /o/m, nočem več čd^dt/. $prdvZ svojo ženo s pot/ d/Z pd me pnstZ/"
Ne&dj čdsd std o/?d mo/čd/d, potem pd je IVe/r-ster re^e/; „0. H./"
„HZ pr/sežeš?" je re^/d EZ/een. .Torej ne /mm več do/go sdmo tvojd prd^tZZ/dntZ/d, dmpdZ: žend?"
O
Ndt/ednje jutro je dr. WeZ*ster v/de/ s^oz/ o&no svoje ^//nZ&e, Z/d^o se prZ/d/ždje EZ/eemn dvtomo-/d/. Postd/ je ž/včen. Kdj j/ Mdj reče? Hd^o j/ ndj dopove, dd se j/ je prejšnjo noč z/dgd/ Zn jo /e poto/džZ/, &ot jo to/dž/ že /eto dn/?
Sevedd /o/m Ve/ster n/ Zme/ ndmend sprdv/t/
&oj postrege/ s p/jdčo. „P/j, RZvers," je re&e/, .to/e Mdjd /o oZ/repčd/o/"
PopZ/d std ste^/en/co, nd&dr je We/?ster pr/ne-se/ drrrgo. .G/ej," je re^e/, .mojd žend ndjx je /rote/d Zdstmp/tZ, dmpd^ td/e je Zdpečdtend, v njej n/ stmpd."
RZvers se n/ dd/ pros/tZ. Ho std Md že precej o^djend, je pr/še/ zdrdvnZZ/ z besedo nd ddn.
.To/e stdro čdrovn/co mordVd sprdv/t/ s pot/," je re^e/. .Že večZ/rdt je Zrote/d ond sprdv/t/ mene. 5trdZ? me je. HZ /?oš pomdgd/?"
.Pomdgd/? Hd^o? 5 č/m, gospod?"
.Ho /?o mojd stdrd končno mrivd, /<oš vsd^ ddn gost moje vZnsZ/e ^/et/. PZ/d gd /?ovd, Zso/Z^or /rovd /rote/d/"
.Do/rro," je Zdmom/jd/ HZvers, .če že /ročeš, ndj t/ /ro, jo /mm pd, /roš v/de/. . . /dMo m/ zd-Mpdš..." O^renZ/ se je Zn pr/je/ tež&o %/dd/vo, Z/Z mn gd je M že zjdfrdj prZprdvZ/ We/rster.
V /rZšZ jd je prZčd^d/d gospd ErdncZs IVc^ster. 5ede/d je v vozZčM zd oNoženo mZzo. Ho std vstopZ/d, se jZmd je prZjdzno ndsme/mZ/d. HZvers se je /?rez besede Zdmdjd/ protZ njej, dvZgnZ/ &/d-dZvo ndd njeno g/dvo, todd ro^d mn je nenddo-md omd/mZ/d. .Hdmd/ HdtZ/" je vzMMZ/.
.Ddj venddr. OprdvZ že, HZvers/" je ^rZ^nZ/ dr. We/rster.
C/rdr/es HZvers je zopet dvZgnZ/ NddZvo, d to-^rdt protZ We/rstm. .Hdmd/" je zdvpZ/ Zn s svo-jZmZ ^rvdvZmZ očmZ pog/edd/ zdrdvnZM. .Oče, pnstZ mdter prZ mZrn/ En^rdt sZ jo že... zddj ne smeš več..." V njem so vstd/e groz/jZve podobe Zz otroš^Z/r /et; z vso sZ/o je zdvZ/rte/ ^/ddrvo Zn dddrZ/ dr. We^strd po g/dvZ. Ho se je td zgrndZ/ z rdz/rZto /oMnjo, gd je nddrZ/ še en^rdt. .Ne Zmš jZ storZ/ nZčesdr več ..." je Zdmom/jd/. .Zd to /mm že jdz pos^r/re/."
svoje žene s svetd, /r^rdtZ pd je EZ/een to o/djdM. Ho je zds/Zšd/ v ZmdnZM njene MrdZ/e, je vede/, dd mord ndjtZ rešZtev, pd ndj gd ve/jd Mr^o/Z.
Todd v tem trendtM je njegov dsZstent Hrovm prZpe/jd/ d/MZm/ZM C/rdr/esd HZverjd. /IsZstent je držd/ v ro^Z ndpo/ prdzno ste^/enZco. .To/e sem Mdše/ v njegov/ poste/jZ, gospod," je re&e/ pomen/jZvo.
.SprdvZte gd v so/m štev. 4, potem pd /mmo vZ-de/Z, ^dj /romo storZ/Z/" je re^e/ dr. We/rster.
EZ/een je mo/če sprem/jd/d pogovor, zddj pd je ostro ošZnZ/d We/?strd. .Sevedd ne /rom nmorZ/
J. A. MASOM:
Umor po naroči!u
svoje žene," je re^e/ td. „Hdj pd sp/o/r mZs/Zš? Te-gd ne Mm storZ/ jdz, pdč pd ndš nov/ pdcZent HZvers."
.HZvers?"
.Dd. HZvers je d/^o/ro/Z^. Njegov oče je M prdv td^o d/^ono/Z^. DM je svojo ženo, C/?dr-/es je to vZde/. /n od teddj, ^dddr^o/Z pZje, se gd /otevd že/jd, dd /Z d/r/jd/."
EZ/een nZ re^/d nZčesdr.
.HZversd /rom sprdvZ/ domov," je nddd/jevd/ dr. We/<ster, .dd /ro de/d/ Zdme. TerdpZjd, sdj rdzn-meš?/ OpZjdnZ/ gd /rom z vZs&Zjem, pd Mdmd /ro odpr/ vsd vrdtd /jn^eznZ."
O
Ne^dj dnZ Msneje std /rZ/d dr. We/?ster Zn njegov pdcZent HZvers v gdrdžZ. ZdrdvnZ^ md je td-
13. Gostovanje DUNAJSKE DRSALNE REVUE od 3. do 13. februarja 1972 v CELOVŠK! MESTN! HAL!
Nova velika zvezda na nebu umefnih drsalcev evropska in profesionatna svetovna prvakinja
Hana Maškova
in mnogi drugi znani umetni drsalci v programu
OD MODERNEGA SHOWA DO DUNAJSKE OPERETE
čas predstav razviden iz iepakov DUNAJSKE DRSALNE REVUE
Prodaja vstopnic: Koroški deželni potovalni urad, 9010 Celovec, Novi trg 2, teleton 0 42 22 / 70-4-71 — te!ex: 042465, in vsi potovalni uradi
Dvorana je kurjena!
Športni vestnik
L__________________________________^
# !. IGRE ALPE JADRAN
Pretekli teden so bile v Sloveniji prve mladinske športne igre Alpe-Jadran. Športne igre, ki so bile v dvorani Tivoli v Ljubljani, so bile prijateljskega značaja, vrhu tega pa tudi delovno povezovanje najvidnejših koroških in slovenskih športnih funkcionarjev ter gostov iz Furlanije-Julijske krajine. Srečali so se mladi športniki in športnice, tekmovalci jutrišnjih reprezentanc treh dežel, ki jih povezuje skupen življenjski prostor.
Premiera mladinskih športnih iger Alpe-Jadran se je odvijala v odsotnosti italijanskih mladincev, tako da so se pomerili le mladinci Slovenije in Koroške. Športni dvoboj se je končal z zmagoslavjem slovenskih športnikov in športnic. Najprej so se pomerila dekleta v skoku v višino, kjer so Slovenke osvojile prva tri mesta. Najboljša Korošica Sonja Termoth je bila šele četrta. Bolje je bilo za Koroško v sabljanju s floretom, kjer so dosegla dekleta zmago brez boja. Tudi koroški fantje so se na tem področju izkazali premočni slovenskim zastopnikom in so v svojo korist odločili vse dvoboje. Korošci so slavili zmago še v skoku v višino, kjer je Walter Gurker posegel s 1,94 m po novem koroškem rekordu v dvoranah in po novem rekordu dvorane Tivoli. V vseh ostalih dvobojih pa so zabeležili Slovenci prva mesta: v namiznem tenisu, judu, košarki in rokometu.
Drugo leto se bodo udeležencem prvih mladinskih športnih iger pridružili tudi mladinci in mladinke sosednje Furlanije in Julijske krajine. Namen letošnjih iger, sodelovati na njih in prispevati k boljšim prijateljskim stikom, se je popolnoma uresničil.
#	OLtMPtJC! ODPOTOVAL)
Ta teden so se končala zadnja smučarska tekmovanja pred olimpijskimi igrami v Sapporu. Dočim je bilo pri dekletih že dolgo odločeno, kdo bo zastopal Avstrijo na zimskih igrah na Japonskem, so se nekateri moški morali šele kvalificirati v zadnjem veleslalomu v Adelbodnu. Avstrijci se v tej tekmi niso mogli uveljaviti, tako da so izgledi za Sapporo razen v smuku zelo slabi. Najboljši Avstrijec Sepp Loidl je zasedel šele 8. mesto, David Zwil-ling 11., Hauser pa 20. mesto. Ostali Avstrijci so izpadli ali zaradi hude megle ali lastne nesposobnosti.
Profesor Franz Hoppichler, vodja avstrijske ekipe, se je odločil, da bo osmi moški olimpijec Werner Bleiner, po imenu vice-šampion v veleslalomu iz svetovnega prvenstva v Val Gardeni (1970). Moško ekipo sestavljajo torej naslednji alpski smučarji: Karl Schranz, Fleini Messner, Kar Cor-din, Sepp Loidl, Reinhard Tritscher, Alfred Matt, Werner Bleiner in David Zwil-ling. Pri dekletih bodo nastopile v mednarodni konkurenci Annemarie Proll, Monika Kaserer, Gertrud Gabi, Wiltrud Drexel, Brigitte Totschnig in Berni Rauter.
V torek popoldan so olimpijci, potem ko so zaprisegli zveznemu predsedniku Jonasu, odpotovali na Japonsko.
#	PRtČELA SE JE AVTOMOBtLSKA SEZONA 1972
Prva velika avtomobilska dirka letošnje sezone je bila v nedeljo v glavnem mestu Argentine Buenos Airesu. Dirka je štela za svetovno prvenstvo v formuli 1 in je potekala povsem v znamenju lanskoletnega svetovnega prvaka Jackyja Stewarta, ki je otvoril novo sezono z zmago. Drugo mesto je zasedel Denis Hulme iz Nove Zelandije pred Belgijcem Ickxom. Avstrija je bila na premieri zastopana z dvema dirkačema, ki sta zadovoljivo izpolnila svoje naloge. Dr. Helmut Marko iz Gradca je zasedel s svojim avtomobilom BRM 10. mesto, Dunajčan Niki Lauda pa s svojim Marchom 11. mesto. Izmed 21 avtomobilov jih je prispelo le 11 do cilja.
Tudi avstrijska sezona bo izredno zanimiva, saj bodo v letu 1972 organizirali številna mednarodna tekmovanja, ki bodo štela tudi za svetovno in evropsko prvenstvo. Največji dogodek avtomobilskega športa bo nedvomno na Usterreichringu, kjer bo 13. avgusta dirka za svetovno prvenstvo v formuli-1. 25. junija bo prav tako na Osterreichringu dirka za svetovno prvenstvo konstruktorjev.
Radio Ceiovec
Poročita: 5.00 — 5.50 — 8.00 — 10.00 — 15.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.50 Kmetijska oddaja
—	5.55 Ljudske viie — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Pisane jutranje melodije — 4.00 Jutranja gimnastika
—	4.55 Glasba in dobri nasveti — 4.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihata — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 15.05 Deželni razgledi — 15.50 Giosba po kosilu — 15.45 Slovenska oddaja — 15.50 Se vedno priljubljeno — 14.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev iasa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.05 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.55 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročita — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, !9. 1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.00	Jutranja gimnastika — 4.55 Glasbeni mozaik — 7.40 Mednarodni delovni trg — 7.55 Nai hišni vrt —
8.05	Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 15.50 Poskočno in zabavno —
14.00	Ljudske viže — 15.50 Voščila — 17.10 Modrobeia skrinja — 18.00 Deželni razgledi — 18.20 Umetnostna in kuturna kritika — 18.55 Mala solistična parada —
19.05	Koračnice — 19.50 Note in beležke — 20.10 Spored v orehovi iupini — 22.20 Plesna glasba.
Nedetja, !tt. t.: 4.10 Igra na orgle — 4.55 Koračnice
—	7.45 Kadar petelin zapoje — 8.10 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.05 Za avtomobiiiste — 15.05 Ogledaio Mestnega gledališča — 15.45 iz domovine
—	14.50 Voščila — 14.00 „Vse moje neveste", veseloigro — 17.05 Ljudski koncert — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.50 Kuiturna prizma — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport — 19.50 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska ra!!ye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
Ponedetjek, !1. t.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	4.50 Glasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše ljudi — 9.00 Siadkor za Evropo — 9.50 Vesele note mojstrov — 10.15 Mladina pomaga starejšim — 10.50 Zgodovinske osebnosti v književnosti — 11.05 Ljudske viže — 15.50 Na obisku pri koroških piholnih godbah — 14.50 Knjižni kotiček — 14.45 Pesniško doživeta Koroška — 15.00 Komorna glasba — 14.15 Za ženo: Psihologija zakona — 14.50 Otroška oddaja — 17.10 Kar radi poslušamo — 18.00 Deželni razgledi
—	18.45 Oddaja kmetijske zbornice — 19.05 Od melodije do melodije — 19.50 Note in beiežke — 20.10 Zveneč operetni vodič — 21.00 Alpinizem včeraj in danes — 21.50 iz avstrijskega giasbenega ustvarjanja.
Torek, t. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 4.05 Pisana jutranja melodija — 9.00 Pravljice za vas — 10.15 šolska oddaja — 11.05 Ljudske viže — 15.50 in kaj pravite vi? — 15.00 Ljudske viže — 14.15 Za ženo: Psihologija zakona — 14.50 Lovska latovščina — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja sindikalne zveze —
19.05	Ljudska glasba — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča aipska dežela — 21.10 Ljudstvo in domovina.
Sreda, 2. 2.: 5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Vesele note mojstrov — 10.50 Učenje in nodoljnja izobrazba — 11.05 Ljudske viže
—	15.50 Zborovska glasba — 14.50 Srečanje — 15.00 Ura pesmi — 14.15 Za ženo: Psihologija zakona —
14.50	Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni —
18.00	Dežeini rozgtedi — 18.45 Oddaja združenja industrialcev — 19.05 Kjer prepevajo, tam ostanemo —
19.50	Note in beležke — 20.10 „Vse moje neveste", veseioigra — 21.10 Veseli ob pozni uri.
četrtek, S. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Pisana jutranja melodija — 9.00 šolska oddaja
—	9.50 Veseie note mojstrov — 10.00 šolska oddaja
—	10.50 Divji zapad kiiče — 11.05 Ljudske viže — 15.50 Zabeleženo na koroških cestah — 14.50 Pokrajinske slike — 15.00 Komorna glasba — 14.15 Za ženo: Psihologija zakona — 14.50 Otroška oddaja — 17.10 Iz operetnega sveta — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 19.05 Ura avstrijske godbe na pihala — 19.50 Note in beležke
—	21.00 Iz koroškega glasbenega življenja.
Stovenske oddaje
Sobota, 29. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedela, $0. 1.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši žeiji.
Ponedetjek, $1. 1.: 13.45 informacije — Koroške narodne — iz ijudstva za ijudstvo.
Torek, 1. 2.: 9.30 Popevke na tekočem traku — 13.45 informacije — šport od tu in tam — Po iov-čevih stezah.
Sreda, 2. 2.: 13.45 informacije — Poper i-n so).
četrtek, 3. 2.: 13.45 informacije — Koroškti kuiturni pregied — Cerkev in svet.
Petek, 4. 2.: 13.45 informacije — Soiistična giasba.
Radio Ljubijana
Poročita: 4.50 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 15.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 25.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeijah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 informativna oddaja — 7.25 Pregied sporeda — 7.45 informativna oddaja — 10.00 Danes popoidne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestita in zabavna giasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktuainosti doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestita — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 29. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Pihaini orkester RTV Ljubijana — 12.10 V piesnem ritmu z mojstri simfonične giasbe — 12.40 Po domače z godci in pevci — 14.10 Sobotno popoidne za miadi svet — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.40 Orgie v ritmu — 16.45 S knjižnega trga — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Z ansambiom Weekend — 18.15 iz opernega sveta — 18.50 Pogovor s posiušaici — 19.15 Kvintet bratov Avsenik — 20.00 Sobotni večer s Pies-nim orkestrom RTV Ljubijana — 21.30 Meiodije z velikimi zabavnimi orkestri — 22.20 Oddaja za naše izseijence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
Nedeija, SO. 1.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajaice — 8.05 Veseii tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in deia — 11.20 Voščila — 13.30 Nedeijska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambii — 14.05 Meiodije z veiikimi zabavnimi orkestri — 14.30 Humoresko tedna — 15.05 Ne-deijsko športno popoidne — 17.05 iz opernega sveta
—	17.30 Radijska igra — 13.07 igramo za vas — 19.15 Giasbene razgiednice — 20.00 Zabavno giasbena oddaja — 22.20 Zapiešite z nami — 23.05 Aiojz Gradnik: Pesmi — 23.15 Jazz za vse.
Ponedetjek, St. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravijic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Zabavni orkester RTV Ljubijana — 12.10 Mozartova simfonija in menueti — 12.40 Pihaini orkestri na koncertnem odru — 14.10 Med zbori Leoša Janačka — 14.35 Voščiia — 15.40 Ob iahki glasbi — 17.10 Ponedeijkovo giasbeno popoidne —
18.15	Lepe meiodije — 19.15 Z ansambiom Borisa Ter-giava — 20.00 iz zakiodnice vokaino instrumentaine iiterature — 22.15 Za ijubiteije jozza — 23.15 Sioven-ski pevci in onsambii zabavne giasbe.
Torek, 1. 2.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Operna matineja — 9.05 Za šoiarje — 9.35 Sioven-
ske narodne v raznih izvedbah — 12.10 Vedre Beethovnove skiadbice — 12.40 Zvoki z domačimi a"* sambi-i — 14.10 Giasbena tribuna miadih — 14.30 Z ansambiom Francija Puharja — 14.40 Miadinska oddaja — 15.40 Lucijan M. Škerjanc v skiadbah za go-daini in pihaini trio — 17.10 Popoidanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba !" čas — 19.15 S triom Avgusta Stanka — 20.00 Proda-jaina meiodij — 20.30 Radijska igra — 21.40 Koncert iahke giasbe — 22.15 Soiistična giasba — 23.05 Li-Taii-Po: Pesmi — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne giasbe.	^
Sreda, 2. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Za mtade radovedneže — 9.25 Meiodije iz fiimov — 9.40 iz giasbenih šoi — 12.10 iz Puccinijeve opere „Madome Butterfty" — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vižami — 14.10 Zamejski zbori pojo: Pevski zbor iz Doberdoba — 14.35 Voščiia — 15.40 Simfonični orkester RTV Ljubijona — 17.10 Jezikovrir pogovori — 17.25 Naša giasbena galerija — 18.15 Popevke s siovenskih festivaiov — 18.30 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razgiednice — 20.00 Večef opernih arij — 22.15 S festivaiov jazza — 23.05 Mo-!a panorama sodobne turške iirike — 23.15 Sioven^cK pevci zabavne giosbe.
četrtek, 5. 2.: 6.50 Beseda na današnji dan — Operna matineja — 9.05 Domovina, giej umetmk -** 9.35 Pesmi in plesi jugostovanskih norodov — 12.1& iz Kozinove opere „Ekvinokcij" — 12.40 Pihaine godbe — 14.10 Pesem iz miadih gr!: Primorski miadinskr zbori — 14.30 Z ansombiom Atija Sossa —14.45 Med šoio, družino in deiom — 15.40 Oboist Božo Rogeij (
—	16.40 Orkester beigijskega radia — 17.10 Koncert po žeijah posiušaicev — 18.15 Godaia v ritmu — 18.45 Kuiturna kronika — 19.15 Z ansambiom Jožeta Kampiča — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Med novejšimi posnetki Siovenske filharmonije — 23.15 H aibuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke na tekočem traku.
Petek, 4. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Naš kuiturni praznik — 9.35 Od meiodije do meiodije — 12.10 Musorgski in Batakirev 12.40 Z domačimi godci in ansambii — 14.10 Kaj vam pripoveduje giasba — 14.35 Voščiia — 15.30 Napaki za turiste — 15.40 Zvoki iz musicaiov — 16.40 Z orkestrom Phiiharmonia — 17.10 čiovek in zdravje 17.20 Operni koncert — 18.50 Ogiedaio našega Časa
—	19.15 Z ansambiom Henčka Burkata — 20.00 Sio-venski skiadateiji zborov z evropskimi sodobniki — 20.30 „Top-pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz iogov domačih
—	23.15 Jazz pred poinočjo.
iziet v Paiestino
Kot znano, {e Stovenska prosvetna zveza )ani s potovatno agencijo )nex turist na Jesenicah priredita enodnevni iziet v Sarajevo.
Tokrat nas je agencija )nex turist obvestita, da prireja Jtiridnevni iztet v Patestino, in sicer v času od Z. do S. marca 1972 in od 9. do 12. novembra 1972. Udeieienci tega tzteta bodo v Mirih dneh imeti pritožnost videti zgodovinske kraje in zanimivosti Svete de-žete.
interesenti za ta iziet v spomtadi ati v jeseni se iahko prijavijo tudi pri Stovenskt prosvetni zvezi v Ceiovcu, kjer bodo dobiii vse podrobne informacije.
Cena potovanja znaJa na osebo Ml. 3.000. V tej ceni so vračunani te-taiski prevoz, gostinske ustuge, avtobusni promet po Paiestini, vstopna viza ter stroJki organizacije prevoza.
Morebitne interesente obveJčamo, da je ob prijavi za iziet treba vptačo-ti akontacijo v vHini 1.000 Jitingov.
Avstrija 1
Sobota, M. t.: 14 50 ORF-koncert — 15.00 Za otroke — 15.25 Fitip mladi junak — 15.40 Skrivnostni grad — 16.10 Tat ur —
16.30	Za družino — 17.00 Seniorski klub — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč —
18.30	Posebej o kulturi — 18.55 Dober večer v soboto žel) Heinz Conrads — 12.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v stiki — 20.06 šport — 20.15 Zeii si kaj — 21.30 šport — 22.20 čas v sliki — 22.35 Film z Divjega zapa-da.
Nedeija, SO. t.: 15.30 Lolek in Bolek — 15.40 Pan Tau — 16.15 Kontokt — 16.45 Brez nagobčnika — 17.35 Operni vodič: Elektra — 18.05 Otrokom za lahko noč — 18.10 Opazke o divjih mačkah — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Franz Schubert — 21.10 Evridika, tilm — 22.40 čas v sliki — 22.50 šport.
Ponedetjek, Sl. 18 00 Novo iz znonosti — 18.25 Otrokom za tahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.55 Stan Laure) in Oliver Hardy — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Department S — 21.10 Poštni predal 7000 — 21.25 Telešport — 22.25 čas v sliki.
Torek, t. !.: 18.00 Tečoj angleščine — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18 55 Grof Luckner — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Srečanje s človekom in živaljo — 21.05 Slepe mravlje, Mm — 22.30 čas v sliki — 22.45 Hokej na ledu.
!reda, !.	10.00 Madagaskar, mostišče v indij-
skem oceanu — 10.30 instrumenti tehnike — 11.00 Ev-
ridika, film — 12.30 Telešport — 16.30 Za otroke: Avtomobilsko dirke — 17.15 Mola športna abeceda — 17.40 Mednarodni mlodlnskl obzornik — 18.00 Tečaj francoščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Stike iz Avstrije — 18.55 Ljubi stric Bill — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Dekleta 71: Senorite — 21.05 Salto mortale — 22.05 čas v sliki.
Četrtek, S. !.: 5.30 Otvoritvena siavnost oiimpijskih iger v Sapporu — 10.00 Šolska oddaja — 10.30 Mesto dela zgodovino: Versaiiles — 11.00 Uvod v elektronsko računalstvo — 11.30 Na obisku pri Johannesu Urzidiiu — 12.00 Komentar k oktuatnim dogodkom —
15.00	Sapporo: Hokej na ledu — 18.00 Tečaj italijanščine — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.55 športni mozaik — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sirki in kulturne novosti — 19.55 Olimpijski studio — 20.15 Dali-dail — 21.35 Sapporo danes — 22.35 čas v sliki.
Petek. 4. !.: 5.30 Sapporo — 10.00 šolska oddaja —
10.30	Marija Terezija in njen čas — 11.00 Upanje —
14.00	Sapporo — 16.00 Olimpijske igre, pregied —
18.00	Orientacija — 18.25 Otrokom za lahko noč —
18.30	Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda —
19.30	čas v stiki in kulturne novosti — 19.55 Olimpijski studio — 20.15 Arsene Lupin — 21.10 Novinarski razgovor — 22.10 čas v sliki — 22.25 Sapporo danes.
izdajatelj, zaiožnlk tn lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Ktagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška tn tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec - Borovije.
Avstrija^
Sobota, 29. 1.: 16 00 Prerezi — 17.00 Mol stric, filmska komedija — 19.00 Kitara zo vsakogar — 19.30 čas v sliki — 20.<# Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.1& Veliki Houdini — 21.05 Leopold Stokowskij dirigtf* Čajkovskega — 21.30 Telereprize.
Nedetja, M. t.: 18.30 Hustrirano revijo, prosim *" 19.00 čas v stiki in vprašanje tedna — 20.00 Šola sta'* šev — 20.10 Vzgoja — 20.15 Lodynski — 21.10 Spoznat* to meiodijo? — 22.10 Telereprize.
Ponedetjek. !1. t.: 18.30 Kaj morem postoti — 19. Zgodovina pod našimi nogomi — 19.30 čas v stiki t" kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20<% šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Je država danes spf* sobna, ščitit) pravico in svobodo? — 21.05 LokotnO' tiva — 21.30 Telereprize.
Torek, t. !.: 18.30 Mesto dela zgodovino: Versaitte* — 19.00 Geografski sprehodi — 19.30 čas v slik) !" kulturne novost) — 20.00 Pregled sporeda — 20.0^ šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Upanje, češki film 21.45 Telereprize.
Sreda, 2. 2.: 18.30 Komentar k aktualnim dogod* kom — 19.00 Uvod v elektronsko računalstvo — 19.%^ čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled spe reda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Kathi. pc staja avstrijskega pasijona — 21.40 Telereprize.
četrtek, !. 2.: 18 30 Na obisku pri Johannesu Uf^' dilu — 19.00 Uho — 19.30 čas v sliki in kulturne n*' vosti — 19.49 Pregled sporeda — 19.55 Otimpijs^ studio — 20.09 Vzgoja — 20.15 Hrepenenje po Divje"* zapadu — 21.00 Vaš nastop, Al Mundy — 21.50 Tei** reprize.