DUHOVNO ŽIVLJENJE LETO XI. _ ŠTEV. 189 OKTOBER 1943 LM WllO^ ESPOFŠOTIUML ANO XI. — NUM. 189 OCTUBRE 1943 En los dias del S al 13 de julio visitö el P. Juan Hladnik la colectividad yugoslava en el Chaco. En su gira tccö 4 Las Brenas. Säenz Peüa, Resistencia y Pampa del Iniierno. ^ Entre todos habra en el Chaco un miliar de yugoslavos, i trabajando, la gran mayoria, en las chacras. El P. Hlad- ' nik dedicd especial atenciön a los eslovenos, que serdn 4 un centenar en todo el Chaco. El nucleo mäs grande estä en Las Brenas, donde se reunieron, el 10 de julio, en una ► misa. El 11 de julio oiiciä la misa en Säenz Pena, reuničn- ► dose tambien alli un buen grupo de connacionales. ^ El Chaco es un lugar hermosisimo y en las riquezas ► naturales podria hacerlo competencia a cualquiora de las ► provincias tanto en la producciön de maderas cuanto en la fertilidad de sus campos. En lo cultural ha progresado mucho. Las estadisticas hablan de muchisimos colegios j. primarios que dan facilidad a los colonos para instruir y a sus hijos. Este cuadro — un panorama de Chaco — nos muestra el rancho, el campo, el algodon, el bosque. el horizonte nubla-do . . . No hay en čl ni pizca de pintura. El artifice — Francisco Kdmbich — yugoslavo. encontrö todos los colores co-rrespondientes en las distintas clases de maderas chaquenas. El cuadro mide 1.20 m de largo. Hace tres anos, formaba el punto atractivo central de la exposiciön en La Rural. V dneh od 5 do 13 juliji sem obiskal rojake v Čaku, kjer sem našel nekatere osebne znance in mnogo rojakov, o katerih sem doslej le malo vedel. Naselili so se v tej deželi bodočnosti in so nekateri dobili prav lep položaj kot obrtniki zlasti v Saenz Peni in Resistenciji, drugi pa so si našli tamkaj svoje kmetije. Največ naših ljudi je v Las Brenas: kakih 20 družin, ki pridelujejo največ bombaž. Rodovitno polje pa daje bogato tudi razne druge pridelke, kadar letina obnese. V krajih koder je malo dežja, je suša glavni sovražnik kmeta j včasih se pa oglase tudi kobilice. Posestva merijo po 50 ali 100 ha in je svet še polen gozdov. Sredi tisočletnega kebračevega gozda so izkopali prostrane laze, ki so rodovitno polje. Tudi v Pampi del Infierno je več naših rojakov. 6 čaker je tamkaj v posesti naših ljudi, doma okrog Mengša. V Las Brenas pa so se nase-ili Bclokrajinci. Gornja slika nam kaže podobo Čaka. Naš rojak iz Metlike, Franc Kambič, je z železno vstrajnostjo in čudovito potrpežljivostjo napravil rezbarski umotvor iz lesa, ki raste v Čaku. Podoba kaže hišico ob polju Z gozdom v ozadju in pod oblačnim nebom. Bombaževo steblo pa kaže vse stopnje razvoja te rastline, ki je glavno bogastvo te dežele. Vso lestvico barv, od bele mimo zelene, rujave, temne do črne je našel Kambič v naravni barvi lesu v Čaku in tako proslavil svoje in naše ime Z delom, ki je bilo okras velike razstave v Buenos Airesu. La parte mäs abandonada es la religiosa. En todo el Chaco hay ape-nas una docena de parroquias y 40 sacerdotes. Muchisimos viven sin bau-tizar, gran parte sin casar por la Igle-sia. Recien ahora se empezo el tra-T bajo intenso en la organizacion parro-quial y ya han levantado unas cin-cuenta capillitas provisorias, que son atendidas periodicamente. Pero cuesta atraer a la gente, que se olvidö de Dios. Ahora el Chaco tiene su obispo que j reside en Resistencia. Ya estd desario- • llando su labor la Acciön Catölica que i alli tiene una misiön mayor que en ninguna otra regiön. DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik. Uredništvo: P a s c o 4 3 1 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48-3361 (48-0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz S o 1 d a n 4924 Telefon 59 - 6413 CERKVENI VESTNIK 3. OKT.: Maša na Patemalu za Janeza Zobec. Pri sv. Rozi za Marijo Terbižan roj. Petrič ob 12 uri. MOLITVE na Paternalu in sestanek za dekleta. 10. OKT.: Maša na Avelalnedi za člane Bratovščine. Pri sv. Rozi za Antona škrt. MOLITVE na Paternalu. 17. OKT.: Maša na Paternalu za Ivana Kerševan. Pri sv. Rozi ob 12 uri za Franc Kavčič. Molitve na Avellanedi in shod Bratovščine. 24. OKT.: Maša na Avellanedi za Rastico Kandus in črmelj. Popoldne ob 15.30 shod v Novi Pompeji. 31. OKT.: Maša na Avellanedi za Ivan Gorza. Molitve na Paternalu. 1. NOV.: Maša na Paternalu za Alojza Dolščak (obletna). SHOD V NOVI POMPEJI se bo vršil v NEDELJO 24. OKTOBRA Z ZAČETKOM OB 15,30 (torej ne 31. oktobra). Oktober je ro-ženvenski mesec, zato pa bosta obe skupini naše Bratovščine napravili obisk k roženvenski Mariji, kakor smo to že večkrat napravili. Z rožnim vencem bomo stopili na pomoč naši trpeči domovini. V sedanjih najbolj odločilnih trenutkih vojske, moramo podvojiti našo molitev in zaupanje do Marije, da naj bedi nad našimi brati in naj jih pripelje srečno skozi ta strašni vihar. Prav sedaj jim grozi pokončanje bolj kot nikdar, zato pa mora biti prav sedaj naša molitev tembolj stanovitna in glasna. Vsak rojak naj smatra za svojo sveto dolžnost, da pomaga domovini z molitvijo. Na dan našega romanja v Novo Pompejo pa prihitite vsi, vsi, da bomo s skupno prošnjo in zastavo svetogorske in brezjanske Marije dvignili naše zaupne molitve. Začetek shoda bo ob 15.30 uri z rožnim vencem v cerkvi. Nato bo nagovor in pete litanije ; nato bomo stopili v gornjo kapelo in tamkaj zapeli prav iz srca. Naš obisk v Novo Pompejo bo tudi skupni shod bratovščine živega Rožnega venca. PRVO SV. OBHAJILO Nikar ne odlašajte! Poskrbite, da ne bodo ostali zanemarjeni Vaši otroci. “Pustite male k meni’’, kli- če Jezus. Zato je danes na svetu postalo tako strašno, ker so se ljudje hoteli oddaljiti od svojega edinega pravega vodnika: Jezusa Kristusa. Poskrbite za otroke. Pa ne zanemarite tudi sami sebe. življenje je kratko, večnost pa dolga! Poskrbite torej, da ne boste prepozno uvideli, kako zelo so v zmoti tisti, kateri vero zaničujejo! PRAZNIK AVEŽANEDSKE ZASTAVE 10. oktobra bomo praznovali eno leto, odkar je bila blagoslovljena zastava Marije Pomagaj. Pač izredno prav nam je v tem poslednjem letu prišla ta naša prelepa zastava, ki nam je tako dragocen spomin naše daljne trpeče, ljubljene domovine. Doživeli smo to leto 3 nepričakovane obiske duhovnikov sorojakov, spremila nas je zastava v San Antonio in Lurdes, kumcvala je blagoslovu svetogorske zastave in vsak čas nam pomaga dvigniti lepoto naših pobožnosti. Zato se bomo z veseljem spomnili obletnice, ko je bila zastava blagoslovljena. Vse rojake vabimo, da prihitite k sveti maši na Avellanedo (Man. Estevez 630, — blizu La Blanca) v nedeljo 10. oktobra ob 10 uri. Ta dan pred mašo bo prilika tudi za izpoved, da bo med sv. mašo skupno sv. obhajilo. Sveta maša bo po namenu članov bratovščine in za blagor domovine. V nedeljo 24. oktobra pa bomo z obema zastavama pohiteli v Novo Pompejo, kjer bo začetek shoda ob 15.30 uri. SLOVENSKA SLUŽBA BOŽJA Ostra je bila v prejšnji številki, moja beseda o malem obisku pri slovenski službi božji. Videl sem, da so mnogi rojaki lepo sprejeli tiste besede in sem jim zelo hvaležen za njihovo lepo voljo. Prosim pa, da še podramite druge, da se jih še več premakne. Saj bi vsak naš rojak vsaj enkrat na mesec gotovo lahko prišel na Paternal ali na Avellanedo. Vzemite vsi rojaki to za svoj sklep: “Enkrat na mesec bom prav gotovo šel, storil pa bom kar mogoče, da večkrat.’’ Zelo velika potreba pa je, da pridobimo kaj novih pevk za dopoldne in za popoldne. Posebno živa je ta potreba na Paternalu. Pa tudi na Avellanedi je močno treba novih pevskih moči, posebno možkih, da bo zbor napredoval tako, kot je letos pokazal nekaj prav lepih uspehov. LA VIDA ESPIRITUAL Revista mensual Direecioii: Pasco 431, U. T. 48-3361 y 0095 Director: P. Juan Hladnik Administvacion : Paz Soldän 4924 U. T. 59-6413 Suscvipcion anual $ 2.—. LOS ESLOVENOS EN EL MUNDO FUTURO En USA se realizö un congreso eslove-no. que reunič los represelantes de to-dos los grupos y organizaciones que denen alli los 250.000 eslovenos. Una de las resoluciones de dicho congreso es la siguiente: El pueblo esloveno. aunque uno de los mäs pequenos del mundo. no puede contentarse solo con la victoria de las Naciones Unidas, victoria a la cual ha-bria contribuido con grandes sacrificios, es necesario que considere tambien la faz que pondrd fin a esta guerra. El Congreso nacional esloveno ve bien claramente la necesidad de esa paz permanente para toda la humanidad, para poder rehacer la vida tranquila sobre tantas ruinas, para tranquilizarse los desesperados. El Congreso nacional Esloveno estä convencido de que una paz permanente es posible con las condiciones siguien-tes: 1 Sobre la base y garantia de una organizaciön democrätica establecer igualdad de derechos para todas las naciones. 2<’ La independencia de čada naciön en el campo cultural. 3i' Cooperaciön en la organizaciön eco-nömica, la cual comprende no solo fede-raciones y confederaciones de varios estados del continente sino la imposi-ciön de un programa econömico mun-dial. 4:‘ Una autonomia estricta de čada na-ciön en lo referente a problemas de po-litica interna. S'.' Organizaciön democrätica de estados individuales y agrupados, ampara-dos por la constituciön democrätica de todos los integrantes a fin de prevenir cualquier intento dictatorial. 6" Una organizaciön de justicia social tendiente a abolir la pobreza, la explo-taciön de los indefensos y a asegurar para los accidentes y la vejez. 7" Una organizaciön internacional que scrä lo bastante fuerte y decidida para repudiar todo intento de ataque armado cualquiera que sea el origen que lo motive. El Congreso Nacional Esloveno estä convencido que con la guerra actual un largo capitulo del pasado quedarä concluido y se iniciarä una nueva era de justicia para todos, en la cual serän bien recibidos todos los esfuerzos ten-dientes a abolir los malos entendimien-tos entro las naciones, a fortalecer y proteger la democracia, a cooperar en la organizaciön internacional; para la reuniön de los estados separados, en una gran agrupaciön con la finalidad de establecer una federaciön democrätica mundial, en la cual la seguridad de todos, serä la garantia de la seguridad y progreso de cada uno por sepa-rado. Los Ultimos acontencimientos belicos brindaron a los eslovenos una oportu-nidad para poner de manifiesto sus jus-tas exigencias territoriales en Goricia, Trieste e Istria. En todas aquellas regio-nes estän ahora desarrollando actividad concentrada oponiöndose a los invasores. RESNA BESEDA Govori se, da so ob priliki smrti nekega rojaka odstranili iz mrtvaškega odra vse božje podobe in odrekli rajnemu tudi krščanski pogreb ■. . . Dan za dnem zvemo: spet je eden padel. Mlad še, morda družinski oče, nenadomestljiv v družini... Smrt ga je pobrala... Tako vsakdanja je ta novica, da nas kar nič ne gane, čeprav je morda nepopisno boleč udarec v družini, kjer je smrt opravila svoj posel, posel. Smrt! Dokler sega po drugih, le obžalo-vaje zmajaš z glavo in meniš: vsi pridemo na vrsto — a ne vzameš zares, da je to glasen opomin vsem, ki smo — še ostali. In kadar zamahne prav poleg tebe, kadar čutiš že nad lastnim življenjem smrtno senco, ali tedaj vzameš stvar zares? Tedaj ko stopi pred tebe smrt z vso kruto resničnostjo, ali se boš tudi tedaj šalil iz večnosti ? Ali se boš rogal sodbi božji? Ali se boš, slabič, protivil božjim sklepom? Ali boš še trmasto ponavljal: s smrtjo je vsega konec! Ali boš res odvrnil tvoj pogled od Križanega Zveličarja, ki nam je edini obrazložil smisel življenja, ceno trpljenja in vrednost smrti?, ki nam v najbolj bridki a tudi najbolj odločilni uri vliva največjo tolažbo in upanje, ako verno in zaupno obrnemo vanj svoj pogled, ako ga v živi veri, na križ razpetega, poljubimo in še slednjič prosimo odpuščanja za vso nezvestobo in nehvaležnost, ki smo mu jo izkazovali v življenju. V tisti uri se razblinijo v nič vse laži in zmote, s katerimi so se posvetni ljudje slepili in nemara celo druge v zmoto zavajali. Tedaj postane umirajočemu pač očitna beseda Jezusova: “Kdor hodi za menoj, ima luč resnice in ni v temi”. Tedaj vsak doume, kako zelo pogrešeno je življenje vseh, kateri hočejo najti srečo brez Boga... Tedaj vsak doume, da smo bili le zato rojeni, da bi Boga spoznavali in ga ljubili, Njemu služili z lepim življenjem in ljubeznjivim spolnjevanjem dolžnosti do bližnjega.. . Da! To in samo to! Vse drugo je bilo zgubljeno! In če nisi služil Bogu? Če nisi imel Boga za Očeta; niti nisi molil: Oče naš, kateri si v nebesih. . . Niti se nisi menil za Boga; morda se iz vere celo norčeval; morda verne sosede zasmehoval.. . Kadar pride nate stiska; tedaj ko občutiš, kako majhen si, tedaj nemara poklekneš in poprosiš ali celo zahtevaš od Boga?... Nisi mu bil v življenju otrok! Nisi mu dal spoštovanja in ljubezni, kot mu gre zato, ker te je ustvaril, ker te je pri zdravju ohranjal, ker te je, kljub tvoji brezbožnosti, potrpežlji- V NOVI POMPEJI se bo vršil shod 24, oktobra cb 15.30. Povabljeni ste vsi rojaki, da se vdeležite in s svojo molitvijo tudi nekaj storite za blagor domovine in za mir med narodi. EN NUEVA POMPEYA se reüne nuestra Colectividad todos los anos en octu-bre, que es el mes del S. Rosario. Las dos secciones, la de Avellaneda y la de Buenos Aires; acudirän con sus estandartes. Se realizarä tambien la consagraciön al Corazön de Maria. Habra stiplicas por la patria y por la paz. Quedar invitados todos los amigos de la colectividad para que asistan a dicho acto que tendrä lugar el 24 de octubre a las 15.30 en el Santuario de Nueva Pompeya. vo čakal, kdaj sprevidiš tvojo nespamet, kdaj prestaneš s hudobijo in ponižno poklekneš proseč odpuščanja. . . Nič! Vse zastonj! In sedaj, ko Te je trdo vzel v roke, pa meniš, da ti mora dati kar Ga prosiš, čeprav si Ga toliko časa zaničeval ? Ni si ga častil in ljubil za Očeta in sedaj hočeš od njega očetovske ljubezni! In če je sedaj mera Njegove potrpežljivosti dopolnjena in je neizprosno udaril, nimaš sedaj pravice, da Ga dolžiš, da je s teboj trd, da te noče slišati. Saj Bog ni tvoj hlapec, tvoj sluga, ki bi čakal, kdaj ga hočeš poklicati. In če ga v tistem bridkem trenotku še kolneš, mesto da se vsaj tedaj strezneš in priznaš tvojo nevrednost, nehvaležnost, izdajstvo, zaslepljenost — kaj pač moreš pričakovati? Je Bog! in ga ne bodo odstranili vsi bogo-tajci in ne pohotneži, ne tvoja kletev ne tvoje sovraštvo s katerim se mu upiraš. Je Bog, ki te bo pravično sodil in pravično kaznoval! Če pa Ga še sedaj tajiš in kolneš, bo zate to še toliko bolj obtežilno. Toda sedaj te še usmiljeno čaka in če te trdo prime, ukloni se in priznaj, da si tak kot razbrzdan otrok, ki šele tedaj izpolni zapoved staršev, kadar ga s kaznijo na to primorajo. * Čuvajte se, torej, dragi rojaki, tiste nevere, ki je tako daleč nekatere zapeljala, da jih mora Bog z bridkimi udarci klicati na pravo pot. Ogibljite se pa tudi tistih ljudi in take druščine, kjer se taki zgubijenci družijo, da obvarjete sebe in svoje družine pred največjo nesrečo, ki je — brezvernost. PO ARGENTINI SEM IN TJA čako je lepa deželica. Saj meri skoro 100.000 km', to se pravi 4 krat toliko kot vsa slovenska zemlja med Kolpo in Ziljo, Sočo in Rabo. Na vsej tisti zemlji pa živi le 335.000 ljudi. Vedeti je pa treba tudi to, da je dobra polovica Čaka docela neproduktivna, to je vsa zapadna stran. Čako ima dve glavni progi železnice. Ena teče iz Tostada v Prev. Santa Fe, ki se združi v Gral. Pinedo s stransko ki pride iz Santiago del Estero iz Anatuye skozi Quimili, Nadalje teče proga ravno proti severu in se združi v Avia Teray z drugo železnico, katera gre od zahoda na. vshod, iz Tucumana do Resistencije. Vse tisto so državne železnice “FCNNA”. Morda je prav tam najdaljši kos železnice v republiki, ki teče ravno kot sonce po nebu, najbolj na dolgo. Prav v Avia Teray, ki je neznatno naselje sredi čaka, se proga nekoliko upogne. Pa je tudi tisto nastalo le po površnosti inženirjev. Železnico sta gradila dva inženirja vsak iz ene strani. Eden je vodil dela doli od Tucumana, drugi pa gori od Resistencije. Pa sta ali slabo računale, ali pa imela slabe zemljiške karte. Ko sta prišla skupaj, sta videla, da se železni tir neče prav ujeti, pa sta se tako razburila, da sta se — stepla. Komu je pest dala pravico o tem nisem zvedel, pač pa.... Hm, tak je človek! Vedno hoče zavreči krivdo na drugega, sam pa noče biti kriv za vse na svetu. In celo tedaj, kadar je prav jasno, da je kriv! Da ga vidite, kako razgraja........ Kot tisti, katere- mu si posodil denar, pa je “pozabil” vrniti in kadar ga prijazno opomniš na njegov dolg, tedaj še zareži vate in te prav grdo ozmerja. .. Tak je pač človek, da hoče vselej svoj prav in mu za pravico sosedov kar nič ni! Tako sta se stepla, mesto, da bi si prijateljsko podala roke in skupno iskala izravnavo nevšeč-ne zmote.... Pa kaj bi! Saj so celo celi narodi tako nebrzdani, da samogoltno zahtevajo, kar se jim zdi njihova pravica, nič pa ne pomislijo na pravico sosedovo. . . . Tako sta se stepla inženirja, tako je zadivja-la vojska. . . . Mi sme jo pa rezali dalje z zamudo, kakor je bojda tam že običajna. Vsak čas smo šinili skozi prostrane laze, pa se nam je spet primaknil kebračev gozd in spet je brzela mimo nas siromašno kočica. Ko je bila ura malo pred peto, se je drevje razmaknilo in pred nami je zrastia prostrana skupina hiš in še malo, pa smo postali na postaji Saenz Pena. To mesto je zemljepisno središče čaha. Pred desetletji je bila tam še sama gmajna. Pa se je nekomu zahotelo tamkaj postaviti gostilno, okrog katere so kmalu nastale čakre in še nekaj hišic in nato je oblast izbrala ta kraj za svoj sedež. Danes je Saenz Pena lepo moderno mesto, ki ima čez 30.000 ljudi, lepo tla -kane ulice, cela reč lepih palač, največ bank in trgovin in seveda tudi športne in kulturne ustanove. V SAENZ PENI Pa vse to sem videl šele pozneje. Tisti trenutek je bil pred mano le živžav množice in skromno postajno poslopje. V množici mrgolečega naroda sem bil — sam. .. Pa samo za hip, kajti kar nenadno so mi stopili nasproti štirje “neznani” znanci. “Dober dan, gospod kaplan. Jaz sem Martin Guštin iz Lokvice”, se mi je predstavil mlad mož in kot blisk pognal moje misli na Lokvico pri Metliki. .. “Aaahaa! Padjanov Martin! Seveda! Pa ste šli preje v Ameriko kot sem prišel jaz v Metliko. Naro- čali so mi za vas pozdrave in vas šele danes najdem. “Tale gospod je Ivan Movrin”. “Po govorici sem vedel za vas in vaše pismo sem dobil. Jako sem vam hvaležen za vašo skrb, s katero ste mi pripravljali moj prihod. Evo me tukaj!” “Auto je, nafte tudi nekaj. Če imate kak bon, bomo pa gotovi za vsako priliko”, je menil Movrin. Tale rojak je pa Štalcer, mi je Martin predstavil še tretjega in šečetrtega rojaka. Že nisem bil več sam. Kaj sam? Sredi dobrih rojakov, ki so me tako ljubeznjivo sprejeli in že smo sedli v Movrinov auto in zdrsnili na njegov dom, kjer nas je čakala pogrnjena miza in Movrinova družinica: žena, dve hčerki, svakinja in brat Auguštin. Tako sem bil že kar med rojaki. Pa nikar ne mislite, da smo tam obsedeli in v kozarce gledali! Zato ni bilo časa. Postregli smo si pač, a nato pa kar takoj na delo: obiskati rojake, ki v Saenz Peni žive. Skočili smo mimo župnišča. Saenz Pena ima samo eno župnijo. Pa je cerkev tako skromna. . . Njej nasproti stoji “servicio de auto-movil club”. Verjemite ali ne, da je bolj impozantna tista naredba, kot pa cerkev... Tako!.Lepa reč! Tam kjer točijo nafto za automobile, ki drve po zemlji, so vložili vse zanimanje in mnogo denarja. Tam kjer dajejo silo, ki vozi proti nebesom in v večno srečo je pa taka skromnost!. . . . Nizka baraka je to, kateri so sicer dali lepo lice zunaj in znotraj, toda vedno je to le — baraka. . . ne pa “stolnica” ponosnega mesta Saenz Pena. Vsaka slovenska vas ima lepšo cerkev! No pa! Da je vsaj to. Pred desetimi leti ni bilo ničesar. Sedaj je pa že samostojna župnija, katero vodijo Padres de la Divina Providencia (Don Orione). Štirje duhovniki so za ogromen okoliš 50 km na široko in 150 km na dolgo. Zato so me pa prav z veseljem sprejeli, da jim bom naslednjo nedeljo malo pomagal. Pri njih sem tudi dobil začasno stanovanje za dneve mojega bivanja tamkaj. Skočili smo naprej. Obiskali dom in družinico Martinovo, dveh bratov Štalcarjev in Lojzeta Pašiča, same seminarje, našli tudi rojaka iz Metlike, lokvičana Fira, kateremu sem tudi učil v šoli brate in sestre. Med tem smo pa izdelali načrt za naslednje dneve. SKOZI MACHAGAY Najpoprej moram v Resistencijo, glavno mesto Čaka in sedež škofije. Tam je tudi nekaj rojakov in od tam bom skočil tudi v Corrientes. 9. julija pa bomo zapregli Movrinovega konjička in pohiteli skozi čakre do Charate in v Las Brefias. V nedeljo bomo v Saenz Peni, v pendeljek pa v Pampo del Infierno, tako da bom mogel v torek 13. jul. že odpotovati nazaj, tak je bil moj načrt, s katerim smo končali večerjo pri Movrinu. Naslednje jutro ob 7 uri sem že sedel v pul-manu, ki vozi v Resistencijo. 200 km. dolga pot. V petih urah bomo tam — po voznem redu. Bila je še noč, ko smo se pognali na dolgo pot. Deber kos ceste je bil že za nami, ko se je slednjič odprl dan in nam razkril pogled na razkošno zelene poljane, čez prostrane bombažne nasade, ki so segali vse do obronka gozdov. Po polju so samevale skromne kajže, katere so pošiljale dim skozi “vrata” katerih pa ni bilo... Tudi v oknih je videti skrajno varčnost — nič več kot luknje. Pač očitno, da sc ne boje ne tatov ne mraza, komarjev, ne muh. . . Tatov ni, ker drugega kot otroke bi ne imeli ukrasti; kadar je mraz, napravijo kot cigun, ki se je zavil v mrežo in skozi luknjo porival prst in menil “hu, zunaj je mraz!”.... Komarjev in muh so pa bolj vajeni kot berač uši. Le redkokje je videti boljšo hišo, ki ima v redu vrata in okna, ki je zidana in krita. Največ so kaj že s slamnato streho in s stenami iz blata. Za nami je bilo že mestece Quitilipi, čeden kraj, ki se ponaša z nekaterimi čednimi hišami, z veliko tovarno olja (iz bombaževega semena) in tudi najlepšo cerkvijo in najbolje organizirano župnijo v Ča-ku. Toda ves ponos mesta Quitilipi tone v oblakih prahu v času suše ali pa v packastih lužah v času deževja, kateri pa v tistem delu še ne nagaja mnogo. Naprej smo brzeli. Vsak čas je nagajiva cesta napravila kak skok sem ali tja in nas ponesla zopet in zopet čez železnico, po kteri vozi dnevno en osebni vlak, ki je pa znatno počasnejši kot pulman. V čaku je mnogo naših rojakov. Največ je tam nedvomno Črnogorcev, kateri so naseljeni v bližini Säenz Pene in v najvažnejšem naselju, ki je Machagay. Tam jih je toliko, da so si zgradili celo lastno svetišče, pravoslavno cerkev. Pozorno sem gledal, ali jo bom opazil. Ni bilo treba dolgo čakati: Evo, tamle se dviga visoko nad vas značilna čebulasta kupola, vidno znamenje pravoslavnih svetišč, kakor so znana iz Kijeva, iz Moskve ali iz katerega koli kraja pravoslavnih narodov. Rad bi se zadržal za hip. Toda pulman je kar takoj potegnil naprej. Ni mi ostalo drugega kot pogled iz dalje, ki je vsak trenutek rastla. Spet se je dvignila kupola nad vas, dokler ni utonila v dalji. Enakoličnc se je motala naprej cesta. Na razdalji kakih 20 km smo postali v kakem naselju, vmes pa ni bilo drugega kot ‘‘krj avl jeva kočica”. Pa že se ni več kadilo za nami. Ob cesti so se začela pojavljati preplavljena polja, prostrane luže, cesta pa je bila črna kolovoozna pot, po kateri so se vlekle vijugaste kolesnice med blatnim grebenom. Kot da ni več ista dežela. In tistole tamle?... Palme, čudovito simetrične, kakršne bi si mogel misliti samo naslikane, so nas pozdravljale iz vseh strani. So to drevesca na steblu kakih 6 m visokem, na katerem se dviga krona z raz-čehljanimi pahljačastimi listi, kot da jih je danes zjutraj počesal Bog sam in jih razporedil simetrično prav kot je natančno pomeril pota zvezdam na nebu. Slaba pot nas jekar malo zadržala. Šoferji so je očividno vajeni. In sedajle? Kaj bomo napravili? Nasproti nam je prihajala volovska uprega. V jarem uklenjena sta vlekla dva čedeta visoko telego, na kateri so leno potovali debeli kebračevi hlodi. Po srčni kretnji šoferjevi smo se izmotali iz kolovoza in spet naprej tam srečno stopili nazaj na tir. Ona dva čedeta sta se za nas mnogo manj brigala kot mi za nju. Menda sta onadva bolj vajena zijal kot pa jaz volovske uprege v jarmu in v — Čaku. . . Spet in spet smo zbrzeli čez kak mostiček, pustili za sabo kraje s čudnimi imeni kot “Guayabi”, “El Curundü”, ‘‘Son-risa de la Vieja”.. . dokler nismo slednjič p ostali v judovski koloniji Elisa, od keder morajo katoličani k maši v 40 km oddaljeni ‘‘Presidente de la Plaza”. Tamkaj je pulman postal za 20 minut, da smo popili čaj. Komaj smo se ustavili, že je pritrobil pulman tudi cd nasprotne strani. Tako smo vedeli, da smo ravno sredi pota, kajti istočasno odhajata pulmana iz obeh mest in se ravno na tej točki srečata..... Pa sem vendarle spoznal pozneje, da je razdalja različna, kajti tudi cesta je naprej mnogo bolj slaba. V tistem kraju se odcepi cesta, ki pelje na Colonio Zapallar, kjer tudi žive nekateri rojaki a mi je bil čas prekratko pomerjen, čeprav me je nad vse vleklo, da bi sedel v pulmana, ki je prav tedaj odhajal tja. librah smo jo naprej proti Resistenciji. Pred nami so krasile palme okolico, na kateri že ni bilo več videti bombaža, za katerega je tam že preveč deževna dežela. Malo dalje tam pa je šumel goža, bogat pestrih oblik, izza katerih je kipelo v vis kakor razpet pavov rep drevo, kateremu ni nihče vedel zanesljivega imena. KJE tiO ROJAKI Še kakih 20 km pota je bilo pred nami, ko nam je zakrila cesto čreda živine. Srečno smo se zmotali skozi, a že smo bili spet med čredo konj in tako vse naprej. Vse tisto so gnali na semenj. V Resistenciji je bila naslednji dan otvorjena živinska razstava, kakor se pravo po učeno po besedi ‘‘Exposition ganadera”. Družinska pratika je pa poznala drugo besedo: ‘‘semenj”... Seveda! Kaj pa je to drugega kot živinski semenj, na katerem smo držali krave in vole, ko smo bili še pastirčki, med tem ko so oče šli na ogled po sejmišču in ko so ‘‘glihali”. Točno, ko je udarila ura poldne smo se ustavili v Resistenciji, tako kot je vozni red obetal. Sedaj pa na delo, da poiščem kakega rojaka. ‘*Pa-naderia Central” je bila cilj mojih korakov. Tamkaj sem iskl rojaka Pavleta Planinca, mojega sopotnika tedaj, ko sem prišel v Ameriko. Ravno je zajemala kruhke iz košare, da postreže klijentu, ko je opazila gospa mojo prikazen. Pa že je dvignil tudi Pavle glavo od svojega dela in brez besed smo vedeli kdo smo in brez ceremonij sem bil povabljen gost. Pavle Planinec, doma iz Krškega, je bil 6 let v Rosariju, kjer je svoj čas tudi vodil slovenski pevski zbor. Sedaj je že čez leto v Resistenciji gerent menda najboljše tamkajšnje pekarije, tako da sem si lahko mislil, da ne bom lačen kruha... Pa je prišla na mizo tudi torta, seveda potem, ko smo primerno oskrbeli telesne potrebe z drugimi zalogaji. Moj načrt je bil ta, da še isti večer pohitim v Co-rrientes, ki leži kakih 30 km bolj visoko na drugi strani reke Parana. Imel sem torej še nekaj ur časa. Pavle je pa kar auto pognal, pa sva že našla rojaka Zajca, čigar naslov sem imel s seboj. On je pa vedel še za druge in tako sem s tisto potjo obiskal še Rcsičeve (iz Tolminskega) in Sodjeve (iz Suhorja v Beli Krajini). Nekaj so pač vedeli o mojem prihodu. Saj so či-tali to v Slovenskem listu. Prav tisto uro je pa Scdja dobil tudi pismo od Srečka Ferclja. . . Tako da ni bilo treba nikakih razlag in kar takoj smo bili prijatelji. Le časa je bilo premalo, kajti pred 5 uro greJanča iz Baranquere v Corrientes, tako da sva s Pavletom kar pohitela pc lepi, tlakam cesti, katera veže 10 km odda- Las Brefias — Med rojaki 9. julija. ljeno pristanišče Banranquero na reki Parana od mesta Resistencije. NAVZGOR PO REKI. V Corrientesu živi dober znanec iz mojega pota v Chile. Srečala sva se prvič na Cerro de Gloria v Mendozi ono leto, ko smo g. Kastelicu postavili spomenik. Zelo me je iznenadilc, ko sem ga naslednjo nedeljo našel v Puente del Inča, kjer me je sprejel že kot starega znanca. Še večje je bilo začudenje naju obeh, ko sva se našla spet v neki turistični pisarni v Santia-gu in še četrtič sva se našla v — Valparaisu na cesti. Dr. Pigretti je to, ravnatelj Mihanovičeve pisarne v Corrientes, s katerim sem od tedaj ostal v stiku in zato sem pač porabil priliko, katero sem imel, da ga obiščem. Saj je iz Baranquere samo 40 minut daleč v Corrientes. Malo po reki Parana navzgor z balso ali z lančo, pa je. Bil je dan mrzel kot strup. “Mrzla burja zunaj piha, sonce se od daleč skriva, vrana leta okrog hiše, tla pa debel sneg pokriva”.. . sem se domislil stare Levstikove pesmice. Res ni bilo snega in tudi otrok s sanmi in premrlimi rokami. Klanec je bila strma rečna obala, in sonce je od daleč nekje mežikalo, brilo pa je okrog ušes, da je bilo kaj. Ko je lanča odrinila, je bila precejšna skupina ljudi na krovu. Da ste videli, kako jih je hitro “nesel veter” v nižje prostore. Jaz sem pa prav tedaj najbolj užival, čeprav me je mraz rezal do kosti. . . Kdo bi si mislil, da je tako visoko gori proti ekvatorju mogoč tak mraz. Naglo je brzela obala mimo nas. Tam daleč nekje je bilo videti tovarniške dimnike v Resistenciji. Na desni strani je polzel mimo nas otok, na katerem je videti kak samoten rančo. A tistole tamle! Da to so banane! Sredi prostranega nasada bananovih palm se ponaša skromna hišica, nič večja kot kmečki uljnjak, visoko dvignjena od tal, da se ji ne bi prigcdila kaka nevšečnost, kadar se voda dvigne, ki kaj rada preplavi tisti otok, najbolj južna točka, kjer uspevajo banatie. Pred nami je prerezala reko v čolničku drobna deklica. Veslala je kot vešč čolnar. Za njo je bila košara z nekaj štrucami kruha. Torej po kruh je šla čez reko... 28 km je daleč od Baranquere do Corrientesa po reki navzgor. Otok je bil za nami in na široko tja se je odprla gladina reke, široke kake 3 km. Pred nami je že začelo vstajati obrežje izza katerega so gledali nekateri zvoniki. Že se nam je odprl pogled na slikovito mestece Corrientes, menda naj starejša naselbina na srednjem teku reke Parana, stara že skoro 400 let. Kdor je videl mesto Parana pozna tudi Corrientes. Podobni sta si kot dva dvojčka tako po velikosti kot po legi in po izpeljavi uh c. Samo za spoznanje bolj visoko je obrežje in položaj mesta Parana. MESTO SV. KRIŽA Mesto Corrientes leži 1074 km daleč od Buenos Airesa ob reki Parana. Je glavno mesto provinci j e Corrientes. Mesto ima 60.000 prebivalcev. Prov. Corrientes meri 89.000 km* in ima 5C0.000 prebivalcev. Dežela je deloma jako plodna, a velik del je močvirnat. Mesto je bilo ustanovljeno 1. 1588 z imenom “San Juan de Vera de las siete Corrientes” po sedmih brzicah, katere ima reka Parana tam v bližini. Je zgodovinski kraj bitke s.Paragvajci 1. 1865. Ko je bil storjen prvi začetek naselbine v tistem kraju, je bilo tam okrog mnogo Indijancev, kateri so napadli špansko naselje. Eden izmed Indijancev je hotel zapaliti tudi leseni križ; pravi legenda, da je padla vanj strela. Tisti križ je danes dragocen zgodovinski spomin, ki je nameščen v glavnem oltarju cerkve sv. Križa. Pa tudi v grbu pro vinci j e je križ dobil odlično mesto, kajti na sred- njem polju med osmimi sulicami kraljuje križ. Cerkev sv. Križa je ena največjih znamenitosti mesta, kjer se zbirajo velikanske množice vernikov ob času velikih verskih shodov. Korentinci so znani kot najbolj pobožni med vsemi argentinskimi provincijami. Naga-jivci pa jim, ne vem če po pravici, očitajo, da radi tudi kolnejo in pijejo, pa da se tudi radi stepejo. To jt menda že res, da imajo precej vročo kri, kar je pa tudi naravna stvar z ozirom na vroče podnebje njihove de:ele. Res je pa tudi to, da je med priseljenci v Bue-os Airesu najti zelo mnogo zares plemenitih ljudi, ka-trim je tekla mladost v tistih krajih. Med tem ko sem bil zamišljen v prizor davnih dni, ko so se po zaraščenih rečnih bregovih še skrivali operjeni indijanski bojevniki in s strupenimi puščicami prežali na nezaželjene tuje belokožce, se je naša ladjica stresla in sem se zavedel, da smo v pristanišču. Gori na ploščadi je med množico nekdo zamahnil z roko. Bil je moj znanec, katerega sem iz Baranquere telefo-nično obvestil o mojem prihodu. Zares kako nepričakovano srečanje zanj! Kar na njegov dom sva stopila, ki je prav blizu tam, kjer me je ljubesnjivo sprejela njegova žena, tudi znanka iz mojega pota v čile, in pa dva njihova sinčka, ki sta me poznala že po fotografiji. Prav mi je prišel gorek čaj, kajti zares me je premrazilo na krovu. Če so vsi korentipci tako dobri ljudje kot tisti moji znanci, potem jih Argentina res nima boljših nikjer. Ko smo se malo porazgovorili, je že stal pred vrati auto, da si ogledam mesto. Skočila sva najprej v velikansko tovarno lanenega olja, kjer je lani naš rojak Leo Lah montiral nekaj ogromnih tankov za spravo olja, katerega izdela tista tovarna dnevno 45.00C kg. Po gladkem nabrežju smo brzeli. Prekrasno je urejena rečna obala, zidana z rudečkastim granitom. Ponosne stavbe so odlične šole; častiti j eve cerkve in samostani so znamenje globoke vere. Noč je že bila, ko smo postali pred znamenito ce.rkvijo sv. Križa, ki je imela nekoč dva stolpa in kupolo, danes pa vidiš nekak čuden stvor, kajti ob nekem potresu so se one pritikline porušile, ne da bi jih pozidali. Čudna je zunanjost, a čudovita je notranjost svetišča. V oltarju je uprizorjen dogodek o čudežu sv. križa in se hrani oni križ, ki ga je strela obvarovala pred vničenjem. Pozna je bila ura, ko smo se dvignili od večerje, a prav zgodnja je bila, ko sem moral vstati. Dr. Pigretti, veren mož, mi je hotel streči pri maši, čeprav je bila ura šele 6, kajti ob 7.30 je meja ladjica že odrinila. Ko sva se poslovila, mi je še naročil nekaj knjig verske vsebine, katere naj mu pošljem iz Buenosa, kajti “človek ima vedno opravka z ljudmi, kateri se iz vere norčujejo, čeprav je nič ne poznajo. Pa bi rad znal tako prejeti besedo, da bi jim razkrinkal njihovo prazno-glavcst in dokazal, da so neverni le zato, ker sploh ne vedno kaj je vera”, tako se je poslovil od mene dr. Pigretti, ko je že dala ladjica tretje znamenje za odhod. Istočasno je po nabrežju trobil velik pulman z napisom: “Itati”. Zelo bi rad skočil na tisto 80 km oddaljeno slovito božjo pot, toda moralo je to ostati za drugič! Navzdol smo šli bolj urno. Lahko meglica se je dvigala iz prostrane rečne gladine. Tamle je čez noč pristal plav, kateri je pripeljal bambus iz daljnih krajev od visokega severa, da bodo napravili iz njega — papir. Precej ostro je rezala zima, pa to ni motilo težakov, kateri so v samih kopalnih hlačicah razdirali plav in si podajali iz rok v roke bambusova debla. še malo naprej, pa smo pristali, že sem sedel na omnibusu in čez nekaj minut sem že bil pri Sodjevih, kakor sem jim prejšnji dan obljubil. (Nadaljevanje) i[ßWre©[M © Una de las caracteristicas esenciales del corazön humano es la libertad. Ser persona, significa ser centro de las actividades que reclaman las circunstancias, tanto para mantenerse. cuanto para la relacion con otras personas. Necesariamente hay que proceder conlormando a las propias condiciones ccn las cosas de alrededor. El hombre no es la componente de un mecanismo. donde čada elementa tiene inevitablemonte doterminada su funciön, sino que es el "capataz" y el "ingeniero" que ha de dirigir ol funcionamiento de la creaciön, oste ingenioso mecanismo quo ideö el Creador, para brindar al hombre el lugar en donde desarrollar sus actividades, emplear los talentos recibidos y domostrar su valor moral. Al aire, al agua, a los minerales, al rayo, a las estrellas, a las planlos y animales, a todos los componentes de su creaciön obliga Dios con leyes fijas, para que no estorben el orden establecido, para facilitnr un lugar estable al hombre, que es el ünico en todo el universo, a quien diö Dios el derecho de disponer libremente de sus actividades. Le diö libertad, porque lo formö semejante a El, porque le diö el espiritu, porque lo animö con el alma inmortal. Alli lo puso Dios, para dominar a las creaturas como un fiel 'capataz" e “ingeniero" en los laboratorios del universo. De öl depende, el cumplir fielmente su misiön o abusar de ella ;el trabajar en nombre de “su patrön" o atentar contra El. Dior es el dueno del inmenso establecimiento que er ,'al universo. AI hombre puso Dios al frente de esta empresa. qCuäl ha de ser, pues, la relacion entre Dios y el hombre? Si el hombre tiene el papel de "capataz" es evidente que dicha relacion no puede ser semejante a la del producto die una fäbrica para con su dueno, el cual dispone libremente vendiendo, regalando, aniquilan-do Aunque el hombre lo debe todo a su Dios, sin embargo recibio de su Creador el inmenso don die su libertad; es “capataz" a quien no se miden los pasos. El hombre no puede desligarse de la autoridad de su Creador. Una comparaciön: El vapor d'.e agua šale del mar; sube, se aleja, vaga libremente por el aire, se hace invisible en los espacios del firmamento como si quisiiera negar su origen — pero un buen dia llega una tormenta, lo condensa en una goto, lo hace caer con un chaparrön e inrresistiblemente lo lleva el caudal para volver a los mattes de donde habia salido. iSerä la relacion de que habläbamos quizäs semejante a la del vapor con el mar? El mar no tiene ningun interes por el vaporcito insignificante, y pa-cienterr'ente espera su vuelta. iSerä tambien tal la actitud de Dios para con el hombre, dejändolo a su pleno antojo andar por donde quiere y como quiere? No faltan, quienes quisieran que asi fuera. Pero no lo !ss, ya que el hombre no es un vaporcito per-dido en el eter, sino aue es creatura hecha a seme-janza de Dios, del cual no recibio solo la materia del cuerpo sino tambien e) espiritu die su alma inmortal. No hay nada que hacer. Por mäs que se empehe e' hombre en derrocar a Dios no logra sino hundirse mäs a si mismo. Por mäs que reclame su libertad absoluta, no podrä evitar la esclavitud de sus pasiones que, con la ilusiön del placer, le quitan ;al honor y la paz... No puede ser que el hombre se deje auiar por su antojo, ya que Dios le ha impuesto las leyes de su proceder. Las llevamos escritas en la conciencia, las recibimos reveladas por los profetas y por el mismo Hijo de Dios, nuestro Redentor Jesucristo. La vida mišma tambiön lo documenta, ya que quiändose por sus caprichos sin tener en cuenta ni la ley de Dios La ilustraciön presen-ta la coronaotön de Nuestra Senora de Nue-va Pompeya, realizada tu e! ano 1922. 24. oktobra ob 15.E0 uri se bomo zbrali v Novi Pompeji, kjer se bo vršila slovesna posvetitev Srcu Marijinemu, kot izpolnitev zaobljube krščanskega sveta, Obljubljeno je namreč, da bo mir zavladal, kadar so bo ves svet posvetil Srcu Marijinemu. V ta namen bomo dali tiskati prelepe podobice brezjanske Marije Pomagaj s posvetilno molitvijo. ni los derechos ajenos, la humanidad cae iriavitable-rnente en una catästrofe, como la que presenciamos actualmente . Por haber abandonado los caminos determinados por Dios, llego al caos social que pren-dio la Hama de la guerra. tPEONES DE DIOS? El hombre es libre. He aqui las palabras divinas: “A los cielos y a la tierra llamo por testigos contra vosotros, que os he puesto delante la vida y la mu'er-te, la bendicion y la maldiciön. jEscoje pues la vida!" (Deut. 30, 19). Entonces no somos peones de Dios, pues tanto podemos prestar nuestra ob.ediencia como negarla; Dios probablemente no intervendrä para for-zar al rebelde, ya que no le faltan fieles servidores en la obra de su Creaciön, pues con una sola palabra pudo crear la tierra, llenar los mares de peces, los contirientes de plantas, los bosques de bestias, el firmamento de estrellas . Para que necesitaria £1 de peones, £1, a Quien sirven los vientos, los rayos, la luz, el calor, el frio, las aquas Y le sirven puntual y exactamante en la misiön confiada. No quiere Dios al hombre como peön, ya que para ese fin no ledaria el alma ansiosa de libertad. Mäs bien nos ha puesto como companeros en su grandiose jempresa del universo, para repartir con nosotros su beneficio. Se trata no de peones, sino de socios, pero Dios no deja de ser el direetor de esta empresa, viqilando la sinceridad, la actividad y la fidalidad de los “socios". !SOCIOS EN LA EMPRESA DEL UNIVERSO! ]Si! Pero con ur reparto de beneficios no comun. Dios, direetor de la empresa, no tiene ningun interes er. los beneficios materiale0 que rinda. Generosamente lo cede todo a los empleados en ella, disponiendo un recarto eauitativo. Pero reclama una cosa: reconoci milento de su° derechor r'Mno dueno y direetor. Pensarä alquno: ?Oue cosa mäs rara! Sir embargo no hay nada de raro para un cristiano, que com- prende e! Padrenuesiro. Asi procurö el Padre celestial a su familia todo Io que precisa, para vivir honrada-mente; asi brindö a) hombre la oportunidad d,3 hacerse merecedoi de) cielo al cumplir libre y fielmente con suf deberes, El Espiritu Santo dice que Dios desote el principio creö al hombre libre y le dejö libertad de acciön. Anadiö sus mandamientos y preceptos: "si quierles guardar los mandameintos ellos te conserva-rän. Te puse delante el agua y el fuego. [Alarga tu mano a lo que quisieres! Ante el hombre la vida y la muerte, el bien y tel mal. Lo que plugiere a el le serä dado". (Eccli. 15). 1L0 que a Dios le interesa es tan solo su conducta! Somos socios de Dios en la gran empresa del uni-verso. Jesus usa la palabra de "mayordomo", de “sier-vo a quien fueron confiados los talentos para que negocie con ellos". El patrön no se preocupa grandemente de sur encargados. confiando len la honestidad de ellos. Pero cuando pide las cuentas es inexorable con los negligentes y gererosisimo con los fieles a quienes ademäs de regalarles todo cuanto ganaron, les da otro premio mayor. SOCIOS TRAICIONEROS Leemos en el Evanoielio (Mateo 21) el ejemplo de los labradores de la viha que se negaron a entregar el arrendamineto estipulado De esa clase de socios titene Dios muchos en su empresa. Primero son aauellos aue, sin negarse a creer en Dios. son hasta cierto punto tambien cumplidores en lo que les da la qana. La relaciön de ellos para con Dios, sin embargo, estä muy ’eauivocada. A oesar de gloriarse con su "gran" devociön han desviado sus esperanzar. mäs sagradas de las esferas eternas y las tienen colocadas en las cosas temporales- Ellos se con-f,entern con los beneficios aue nerciben “como socios en la empresa del universo" Satisfechos por no verse estorbados en su tranauila posesiön, se olvidan, de aue no son du.enos absolutos de Io qüe Haman suyo. sino que solo son sus administradoifes Hav que ver a esa clase de gente. como Heran, cuando sus ne-gocios emoiezan a salir mal! . . Y todas aquellas lä-grimas solo, norque perdiemn de cuenta, lo que muv en cuenta debieran tener: el no haber nacido oara el uso de aauella dicha material imaqinaria, sino para aanarse el cielo disnoniendo de aauellas cosas como fieles. administradores. Socios traicioneros son ellos, pues procedlen como si Dios, el verdadero dueno, no tuviera ningun derecho en lo que ellos falsamente 11a-man suvo. “Si auieres auardar los mandamientos te conser-vardn" diio el Esniri'u Santo. Pues /.aue nuedien esne-rar los aue usurnan derechos aue no les nertenecen? .•One faltan a los mandamientos? De alli tantas blasfemij, aritos. ldarimas, nrotestas, desroraciones Gntan mo hay Dios! poraue no podrla permitir o hacer ta1 ro sa . Henos aqui con otro grupo de gente: parte Diego alla impulsada por alguna necesidad material: sea un empleo, pleito, novio, enfermedad No quiero decir que este mal implorar la intercesiön de la Virgen y de los santos. la ayuda de Dios en los casos de apuro. . jTodo lo contrario! Pero lacordarse de Dios, de la Virgen, de los santos tan solo en los momentos del apuro! iEso si que estä mal hecho! En lugar de ver ien Dios a su Padre carinoso, en lugar de amarlo con todo su corazön y alma, en lugar de pro-ceder como sus hijos (y ya no como peones ni capa-taces ni mayordomos) se olvidan de su Dios y de sus * deberes para con El. Pero cuando viene algun apuro, ientonces si: “Dios, /dönde estäs? /Como puedes permitir ta) cosa? Entonces si, tienen que moverse to-dos Iof santos del cielo, para socorrerles . . . . /No veis, como estän aqui al reves las cosas? En lugar de servirle el hombre a Dios, les a Dios a Quien quieren hacer su peön. En lugar de servirle quieren servirse de Č1. Cuando estän mal, entonces gritan al cielo, y Dios tiene que acudir sin demora Con Dios no tenemos semejante pacto. 61 se comprome-iö a tratarnoF como a hijos. “Porque no ha-beis recibido le). espiritu de servidumbre para estar otra vez con temor, sino que habeis recibido el espiritu de adopeiön de hijos. por el cual llamamos: “Abba, Padre" (Rom 8, 15), asi nos revela San Pablo. Estä pues en nuestras manos nuestra rtelaciön con Dios. Si lo tratamos como a Padre, con carino, con fidelidad, con confianza, el nos tratarä en la misma forma. Si hay fieles que se quejan de que Dios no los ha escuchado y avudado, es porqule no lo han trata-do como un buen. hiio debe tratar a un Padre gene-roso. Si lo tenian olvidado, si no les imnortaba nada la voluntad de Dios. mientras marchaban bien las cosa« /con que derecho pueden rleclamar, a Dios aue les trate como hijos? si ellos se nortan con su Dios como si 61 fuera su peön acordädose de Č1 tan solo cuando estän en apuros, olvidändolo por la manana y por la noche, en la mesa y 'en la fiesta . . Hav tantos en el mundo como aquellos leprosos, que mientras estaban angustiadop con su incurable enfermedad, levantaban la voz suplicando, pero cuando fuleron curados, apenas uno entre los diez, volviö a agradecer Es por eso, que se sufre tanto en el mundo. A Dios tenemos que tratarlo como a Padre, y aozaremos de consuelo, de la esperanza, y alegria die hiios, pues un buen padre nunca abandona a los hijos buenos. Si tratamos a Dios como a peön, dejändolo esperar hasta que lo necesitamos, /como podemos esperar que en nuestras angustias nos trate con la gene-rosidad del Padre? No seamos pues ni peones ni mayordomos de Dios sino sus fieles hijos y no tardarlemos en experimentar Sv generosidad patemal. iQUF QUIEREN A DIOS POR PEON! No sor de los peores. Son aquellos “leales cris-tianos" que saber jriersignarse, rezar el Padrenuestro, asisten una que otra vez a misa, toman parte en las grandes manifestacioner religiosao . Eso si: es de-masiado, cumplir cor todas las obligaciones. iNo tie-ner. tiempo! Pero van a I.ujän. van a Lourdlos, a Nueva Pom-peya. Si averiguamos cuäntos son los que cumplen fielmente con todor los deberes de un buen catölico? /Que fue lo que les llevö a aquel santuario! Una gran Obrnite se v vseh pravnih zadevah na našega prijatelja spretnega advokata A B O G A D O Victor E. Clement Horario*. 10—12, 15—17. Telef. 33-6435 ; 63-3253 Estudio: SAN MARTIN 233, IV. NEKAJ ZA STARIŠE Odkritosrčnost pri otrocih naj starši utrjujejo s tem, da se na izpovedi in izjave otrok brez obotavljanja zanese. Od otrok naj nikar ne zahtevajo zatrdila ali podkrepila, n. pr.: “Tako resnično, kakor je Bog v nebesih’’; ali pa cele: “Imam lahko smrten greh, če ni res”. Nikdar naj ne dopuščajo besed: “yo te juro“. Zaupanje budi zaupanje; kjer je to, tam je tudi odkritosrčnost, in obratno: kjer je odkritosrčnost, je tudi zaupanje. — Ako ima odgojitelj dovolj vzroka, da dvc-mi nad otrokove izjavo, naj mu pogleda globoko v oko in zažuga s prstom: “Bog vse ve; lažnjive ustnice so pred Bogom gnusoba!” Otroka oblije rdečica, ako si je iskal pomoči v lažeh; navadno je na ta način že tudi ozdravljen. V slučaju, da je laž očividna, je treba izpočetka z otrokom previdno ravnati in morda tako-le govoriti: “Tega bi pa ne bil pričakoval cd tebe; glej, vedno sem se nate zanesel, zdaj pa taka laž. Poleg tega si pa žalil Boga! Kaj bo rekel tvoj angel varih! Za zdaj te ne kaznujem, ker upam, da se je to pripetilo prvikrat in zadnjikrat...” škof Slomšek daje tako-le navodilo: “Vsaka laž mora biti prvikrat, drugikrat svarjena, tretjikrat pa tepena.” Dobro je, če vzgojitelj poizve za vzrok laži. Včasih se laž porodi iz lahkomiselnosti, največkrat iz slabosti (strahu, sočutja), včasih pa tudi iz zlobnosti. Vse to je treba vedeti, da je možno vzgojno vplivati. Izkušnja uči, da skoraj vse mladinske laži povzroča nevzgojena in neutrjena volja, ki jo tako hitro premaga strah, ozir na druge, lastna kerist in druge podobne stvari. Kadar ima laž svojo korenino v zlobnosti, takrat je treba pa že bolj krepke nastopiti. X7 takem slučaju bo navadno najti zdravila edino v svetih zakramentih. V boju zoper laž je dobro potrkati tudi na človeško čast in ponos. Človek, ki laže, si ne more lastiti prikup-Ijivega pridevka “značaj”. In vendar hočejo značajni kiti tudi mladi ljudje. Značajnim osebam je laž zoprna, ostudna; nekaj takega, kar človeka docela omadežuje. Mladina naj se zave, da človek ni značaj, ni kaj prida vreden, če se ne more toliko obvladati, da bi ne govoril neresnice, četudi ga pri tem zadene neljuba graja ali clo kazen, ker je odkrito priznal svojo napako in zmoto. — Na značajnost mladine se sklicuje pisatel, ko jo opominja: “Mladi ljudje, potrudite se z vsemi močmi svoje še nepokvarjene duše, da beste resnicoljubni; potem boste — kar je vaša naloga — pravi ljudje.” Najhujša nesreča pri vzgoji je slab vzgled. Če ni odkritosrčnosti pri starših, če je domača hiša šola laži, potem gorje otrokom! “Prava rana za vzgojo je, če otroci opazijo, da se oče ali mati lažeta” — pravi nemški pisatelj Alban Stolz. To uropa otrokom čut za resnicoljubnost, pa tudi spoštovanje do staršev. Zato se pa morajo starši in vzgojitelji varovati, da tudi takrat ne lažejo, kadar resnice povedati ne smejo in ne morejo. V takem slučaju se je treba držati ovinkov. Resnici se je možno izogniti tudi z izgovorom: “Saj ni, da bi moral vsakdo vse vedeti.” (Zgled: Sv. Atanazij, ki se je izgovoril, ko so ga sovražniki dohiteli in vprašali, če je videl hežati z barko Atanazija: “Le pridno ga iščite; ni daleč od vas.” S tem se ni zlagal, samo izognil se je. — Očak Abraham ni mogel sinu naravnost povedati, da ga mora Bogu darovati, ker še ni bil prišel čas za to. Izgovoril se je, ko ga je Izak vprašal, kje je jagnje, da bosta opravila daritev: “Bo že Bog poskrbel, moj sin.’’) Naravnost pogubno in satansko pa moramo imenovati ravnanje onih staršev, ki laž vedoma odobravajo ali otroke celo lagati uče. Posledice take zaslepljenosti bodo pozneje sami občutili in jih bridko obžalovali. Škcf Slomšek je kaj točno episal, kako nekateri nespametni starši hote ali nehote zbujajo in rede laž-njivost: “Lažnjivce in lažnjivke si izrediš, ako jim kaj obetaš, pa ne daš; ako vpričo otrok drugim kaj obljubiš, pa obljube ne dopolniš; če otroka prehudo imaš, kadar kako škodo naredi; če se ti dobro zdi, ko otrok prav na debelo govori, pristavlja in hahlja ter več pove, kakor je res; kadar oče otrokom naroči, da ne smejo tega in onega povedati materi; ako jim pomagaš. da se izgovarjaio, ali iih celo pohvališ, da so se zvito odrezali: ako jim pustiš, da hodijo med lažnivce in jih, poslušajo. .. ” (Nadaljevanje) NASTOP OTROK SLOVENSKIH BEGUNCEV V VALJEVU Jutro poroča: “Valjevska ljudska šola je priredila v nedeljo 28. febraurja šolsko akademijo, “poselo” imenovano. Na akademiji jo bilo na sporedu poleg predavan ja o vzgoji otroka še 30 točk: zborovsko petje, solo nastopi, harmonika in cela vrsta deklamacij. Med nastopajočimi je bilo tudi več slovenskih otrok, ki obiskujejo šolo. Vital Ahačič je igral na harmoniko, Cilka in Marija Ahačič ter Ružena Kristan so pele skupno in še vsa- ka posebej ob spremljanju harmonike, Vasja Klavora je sodeloval v deklama-tivnem dvogovoru, Gregor Kosjan je pa pel v šolskem zboru.’’ csr Iz Londona je prišla vest, da MIŠKO KRANJC, eden prvih sodobnih slovenskih pisateljev ni bil vrbit, temveč še živi. Drugih podrobnosti nimamo. M. K. je iz Prekmurja. Ravno tako poročajo iz Londona, da jc bil DR. VRHUNEC, ki je bil dozdaj zaprt v Kopru, premeščen v koncentra- cijsko taborišče na otoku Elbi. Dr. Vrhunca so šteli med solvenske industrijske prvake. O njeih so nekaj časa krožile vesti da je bil ustreljen. PREKMURJE IN MADŽARSKI GROFI 100.000 Slovencev je padlo pod Oger-sko. Kak tisoč slovenskih inteligentov in zavednih oseb so deportirali v notranjost Ogerske. V Prekmurje pa so se vrnili madžarski grofi, katere je Jugoslavija razlastila in so si spet prisvojili nazaj zemljo, razdeljeno med kmete. Hace un afio que se rcalizč la beudiclčn del estandarte de la Co-fradia de S. Fcsaric cn Avellanada. 10. oktobra bomo s’ovcsno praznoval’ oblctnco blagoslova zastave. Sveta maša ob 10. uri na Man. Bstevez 630, Avellaneda, KDO BI VERJEL da ho kljub tako slabemu vremenu, ki je bilo 12 sept., dan naše desetletnice, tako lepa slovesnost. Vsak čas se je vlila in mrzlo je rezalo skozi obleko, tako da je vsak pomislil, ali naj gre izpod varne strehe. Pa se je nabralo čudo ljudi. Takoj ob napovedanem času so se oglasile gramofonske plošče in zaživela je pred nami slovenska pesem. Kmalu pa so zganili pred nami tudi slovenski obrazi iz filmov našega romanja v Padovo, od blagoslova sve-togorske zastave in od čajanke dekliškega krožka. To je bilo ploskanja in veselega smeha, ko smo sami sebe gledali na platnu. Gramofonske plošče in filme nam je preskrbel naš rojak Gregor Zidar, ki nam je za ta dan dal na razpolago tudi svoj kinoaparat in je on sam manipuliral. Sledil je nato nastop dece. Idka Pečenkova je začela program s prijaznim pozdravom, nakar nas je presenetila simbolična slika za 10 letnico, zamisel naših sester. Zorka Zavrtanikova je z lučjo v roki tvorila središče prizora. Na levo in desno so rastli fantki — deset let — z zvezki D. Ž. v rokah, kateri so kazali rast revije. Na desni je bila v slovenski narodni noši Minka Bevčičeva na levi pa Emica Šeru-gova, kateri sta nato z izbranimi besedami pojasnili pomen svečanosti in častitali ena v imenu buenoških, druga pa avežanedskih Slovencev. Nato je Dolci Živec, ki je spretno vršil delo predvaja-telja, predstavil P. Gasparja, ki si je takoj pridobil simpatije vseh poslušalcev in napravil na vse globok vtis, ko je dokazal, da ima do Slovencev ne le ljubezen, kar vemo že od davno, temveč da tudi vse naše stvari dobro pozna. Zaključil je svoje besede s slovenskim '"Živijo Slovenija, živijo Argentina!” in žel burno ploskanje. Sledila je nato komedija, v kateri so naše mladenke znova dokazale, da jim gre po pravici sloves dobrih igralk. Vse so svoje vloge podale v tako izraziti obliki, da je bilo občinstvo, očarano. Ce povemo še to, da so se za nastop čisto same izvežbale, je s tem niiro dano pač izredno priznanje. Najbolj dragoceni del programa so tvorili slovenski glazkeni biseri, katere je priredil Ciril Kren za violino in piano. V dveh nastopih rta nam zaigrala g. Ciril in gdčna. Blanca Fabregas cel niz lovenskih popevk, med katerimi so Zveneli posebno sledeči: Barčica po morju plava, Ko b’sodov ne b’lo, Fantje se zbirajo, Al' me boš kaj rada imela, Venček na glavi se, Tiha luna jasno sije, Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Luna sije, Kaj na dekle tukaj delaš, Sonce čez hribček gre, Ne bom sc moži'i na visoke gore, Sem rajtal študirat, Stara mati kara me, Bom šel na planine, Je pa davi slanca pala, V davnih starih časih, Regiment po cesti gre, Stoji tam gora Libarska, Kako ozke so stezice, Jaz pa pojdem na Tirol. Pridi Gorenje. . . To so le nekatere melodiie iz krasnega venčka, ki sta ga prekrasno izvajala Ciril in Blanka. Tudi pevci so se oglasili. Kot sodelovanje Slovenskega doma na tej pomembni slovenski kulturni prireditvi je bil nastop moškega zbora, ki se je postavil z dvojno pesmijo in zbudil vihar ploskanja. Spregovoril je tudi Stanislav Troha kot prvi podpornik in vseskozi zvesti prijate!] D. Ž. in pokazal na premnoge težave, s katerimi se je imelo- in se še ima boriti to lepo delo. Na sporedu ie bil tudi nastop nekaterih drugih oseb, a je bil radi prehlada onemogočen. Zato pa objavljamo besede, katere je za svoj nastop pripravila gdčna Vida Kjudrova: Burno navdušenje je zbudil nato naš mladi pevček Mi-lanček. Urednik D. Ž. g. Janez je v svojih 'kratkih besedah izrazil najprej pozdrav dr. Dominikoviču, ki je prireditev počastil, in z zahvalo vsem navzočim, ki se niso ustrašili slabega vremena in tako jasno dokazali svoje simpatije do naše revije. Nadalje se ie zahvalil našim sestram za delo v upravi in za prelepi simbolični prizor 10 letnice. Izrekel je nato zahvalo mladenkam, Krenu in pevcem, Zidarju in fantom igralcem, ki so v poslednji točki neverjetno lepo podali igro "Kar več velja". Posebe je izrekel zahvalu tudi njim, ki delajo skriti v tiskarni: Barettu, Ivaniču in Švaglju, ki zelo olajšajo sitno uredniško delo. Zabaven a tudi donosen del veselice je srečelov. Tega je imela v rokah gospa Goličeva, kakor vsako leto. Veliko- CELEBRACION DEL DECIMO ANIVERSARIO El 12 de septiembre se realizö el festival anual, para celebrar los 10 anos de vida de nuestra Revista. El dia, por cierto. no nos favorecio. No dudamos aue el mal tiempo impidio que la mitad de nuestros simpatizantes, acu-dieran al festival. Con todo quedamos gratamente sorprendidot' al encontrarnos con una concurrencia de mas de 600 personas Asi auedö b'en documentado que "La Vida Espiritual" cuenta con fielen amigos. Otro triunfo del festival fuö la realiza-cion del programa. Los discos de las canciones eslovenas f"eron un encanto para los conocedores. El entusiasmo cre-ciö mäs todavia con las cintas que re-nroducian en la pantalla las caras de los mismos espectadores, pnes se trata-ha de alaunas de nuestras fiestas filma-da- dvrante el ano en curso. El programa contenia dos obras dra-mäticas: una comedia, que interpretaron las jovenes eslovenas en forma encan-tadora. Luego siquiö el drama "Lo que mas vale". Los jovenes de la parroquia de Santa Rosa se Han presentado como perfeetos artistas, logrando una atencion completa del puhlico, quc estuvo pen-diente de los labios de los aetores y no pudo encontrar suficientes palabras elo-giosas para la obra, pero tambien los actorer. afirmaron: "jamäs hemos tenido ur puhlico mäs grato”. El punto culminante del festival fue el aeto simbdlico "delos diez anos de La Vida Esoiritual". simbolizado por diez niiios rodeando a una jovencita con una lämpara, a ambos lados dos chicas, con palabras selectas, explicadaron el signifi-cado de la fiesta. Con frases que entusiasmaron al puhlico. se presentö el R. P. Caspar, Superior de los P. Camilos. proteetor desde el princinio de la Colectividad eslovena, que viä nacer nuestra Revista, que la vi6 rrecer v que gustosamente aceptä el cargo de celebrar la fecha memorable de su No. 188. que conmemora los 10 anon de su crecimiento admirable. Tambien hizo uro de la nalabra el di-reetor de la Revista P. Juan Hladnik, agradeciendo a loe cooneradores, a los presentes y a los organizadores del fes- tival. El punto culminante del festival, sin embargo, lo constituyeron los maravi-llosos trozos de mušica eslovena. Oimos veproducidas en piano y violin las me-lodias eslovenas, por nosotros tan cono-cidas y queridas. tantas veces cantadas, Preparö aquellos trozos el joven direc-tor del coro de Avellaneda Cirilo Kren, que los interpretaba al violin. En el piano lo acompanaba con una perfec-cion admirable la Srta. Blanca Fabregas. Una parte, tan divertida como produc-tiva, fue la rifa. riguisima en premios, erganizada inmejorablemente por la tira. Cat. Cotič y la Srta. Darinka Ceho-<:n, La Direcciön de la Revista agradece sinceramenteprimero a los aue actuaron en el eseenario, luego a los aue han contribuido a un öxito tan maonifico do-nando los regalos para la rifa, con la venta de entradas, con la propaganda: aoradece nsimismo a los organizadores del festival, a las vendedoras de rifas, de dulces y tarjetas y a los concurren-tes a nuestro modesto festival. La Direcciön LA PAGINA PARA LA JOVEN L;i tarča mas importante del mes pasado tue el festival de la Revista. Ademas de la comedia con la cual he mos pro-porcionado unos ratos agradables al puhlico, coopcramos en la venta de rifas, golosinas y tarjetas. En el programa figuraban tambien unas pal abras, las que deberia pronunciar en cl nombre del Circulo la Srta. Vida Kjuder. Ya que ella no pudo hacerlo, cntonces trase rili imos aqui su alocuciön, en la cual destaco especialmente la obra que realiza la revista conto guia para la colectividad en las cosas de educaciön, formaeiön y orientaeiön. . . La pröxima reunion tentjrä lugar el 3 de octubre a la? 15 horas. Habrä temas de mucha actualidad. No se olviden de venir y traer tambien a sus amigas. lEn Paz Soldcm 4924 a las 15 horas! El 24. de octubre esperamog a muchas jovenes en Nueva Pompeya a las 15.30 horas, donde tendrä lugar la consagra-ciön al Corazon de Maria y las süplicas para la patria y la paz del mundo. V imenu dekliškega krožka je pripravila gdčna Vida sledeče besede za veselico D. ž. Ker ji je bil nastop onemogočen, objavljamo njen nagovor: “Marsikatero obletnico praznujemo v življenju. Pred-vsem se radi spominjamo veselih dogodkov, katere še p osebe proslavljamo ob desetletnicah, \o povabimo tudi prijatelje in znance, s katerimi hočemo praznovati vesel dogodek- Tako se danes mi spominjamo važnega dogodka, važne obletnice v naši izseljeniški skupini. Mnogo rojakinj in rojakov, prijateljic in prijateljev se nas je zbralo, da primerno proslavimo desetletnico prijatelja. In ta prijatelj je revija Duh. Življenje. Predaleč bi zašla, ako bi hotela našteti vse delo in žrtve, ki so združene z izdajanjem časopisa v tujini. Le kdor se sam bavi z izdajanjem kak^ne publikacije ve k°bk° truda, požrtvovalnosti, sitnosti in še vsakovrstnih zaprek je pri dušnosti rojakov in prijateljev se imamo zahvaliti za številne dobitke, mnoge prav dragocene, ki je bilo vseh kakih 180. Gospa Cotičeva in Darinka Čehovinova sta vodili srečolov in ga tako lepo izpeljali, da je dal 158.50 $ čistega dobička. Naj bo izrečena topla zahvala njima, iskrena zahvala vsem, ki ste prispevali z darovi, posebna pohvala pa mladenkm, ki so tako pridno in neutrudno prodajale. Gospa Fani Kerševanova je imela na skrbi slaščice in tudi ona je mnogo doprinesla ne le za dobro voljo številnega občinstva temveč tudi za nekaj dobička v prid revije. Prireditev je dosegla popolcn uspeh. Kljub neugodnemu vremenu je zbrala čez 600 gledalcev in dala skoro 500 $ dobička, s čimer je pokrit primanjkljaj in izredni stroški zadnje številke. Spoznali smo da ima Duhovno Življenje mnogo zvestih prijateljev, katere prosimo, da ostanete še nadalje zvesti! Ravnateljstvo D. Ž. takšnem poslu. Zato slavimo danes predvsem desetletnico truda in požrtvovalnosti, l(i ie združena sicer z vsako \ulturno ustmiovo a z izseljeniškim časopisom še posebno. Ni treba povdarjati, da je D. Ž. vršilo zelo važno nalogo med nami. Brez hrupa in hvalisanja prinaša stvarne in vzgojne članke, tako potrebne našim rojakom v tujini, ?yer je človek mnogo bolj izpostavljen raznim prevaram in mnogo bolj dostopen vsakovrstnim zmotam. Če so bili že v domovini potrebni vzgojni spisi, je to veliko bolj potrebno tukaj med nami v izšeljeništvu. Potrebni so vsem, a še posebno so potrebni mladim materam in mladini sploh. V domovini so prevlado-vale stare, lepe navade, ki so mladino vodile po dobri poti in jih odgajale v poštene ljudi. Tukaj vsega tega ni. Vrtinec življenja potegne premnoge v pogubo. D. Ž. si je nadelo važno nalogo, da bi po možnosti nadomeščalo stare Preiskušene navade v domovini ter svetovalo in vodilo mladino v pravo smer. Posebnega vodstva je potrebna mlada mati. Doma je imela skrbne sorodnike in izkušene sosede, pri katerih je dobila modrega nasveta in potrebnega nauka, kak° vzgajati otroke, ter jih navajati k plemenitosti. Tudi ta nedostatek skuša nadomestiti D. Ž. ter daje primerna vzgojna navodila mladim neiskusenim materam. Toda D. Ž. vrši še razne druge naloge med nam. S-pismi in potopisi nas vodi iz kraja v kraJ ter nas seznanja z deželo, v kateri bivamo. Poleg opisovanja bogastva in lepote gostoljubne dežele, v kateri živimo, nas seznanja tudi z mnogimi rojaki, naseljenimi po raznih grujih širne Argentine. S tem da nam opisuje delo in življenje mnogih naših ljudi, vrši D. Ž.. poleg kulturne, tudi važno socialno nalogo. Vsebina D. Ž. ni prijetna vsem. Je tudi rojakov, ki so jim neprijetni vsi dobri nauki in pametni nasveti. Za takšne, največkrat zelo domišljave ljudi, je D. Ž. brez vrednosti, čeprav so ravno oni najbolj potrebni dobrega nasveta in pametnega poduka. So to ljudje, ki podcenjujejo vsak stvaren tisk, ter vsako umerjeno in resno besedo. Takšnih ljudi je bilo vedno na svetu, a nikdar v toliki množini kot i*h je sedaj. A nidkdar pa ni bilo tudi toliko razočaranje med samoljubnimi in domišljavimi prenapeteži kot je danes. Zato bodo mogoče tudi takšni sčasoma segali po D. Ž. in ga pravično ocenili kot vrednega prijatelja in modrega svetovalca. Toda je še med nami mnogo dobrih rojakov, kateri imajo srce za resnico, za dobroto in lepoto, kateri še čutijo za domovino, katerim je še mar trpečega sobrata, ki se zavedajo naloge katero imajo kot stariši. Tem vsem je D. Ž. vesel dobrodošel gost. Zavedajo se, da je v tem lepem književnem daru spravljenega mnogo truda in vloženega mnogo denarja; hvaležni bodite tistim, ki se trudijo in radevolje prispevajte naročnino in v sklad, ter bodite pripravljeni tudi drugače ka) žrtvovati, z namenom, da bi se moglo D. Ž. ne samo vzdrževati nego tudi lepo napredovati in še nadalje biti koristno slovenskim izseljencem." V večnost se je preselil AVGUST MUŠIČ ki je zatisnil oči v Pampi del In-fierno. Rojen je bil v Loki pri Kamniku, star 42 let. V Ameriki je bil 15 let. Imel je prostrano čakro v Pampi del Infierno v čaku. že dalje časa je bolehal, a svoje bolezni ni vzel resno v račun, dokler ga ni naglo obiskala smrt, ko se je zatekel k rojaku in sosedu Jožefu Obrul-ku. O smrti so takoj obvestili g. Srečka Ferfolja in obvestili tudi druge rojake, ki so poskrbeli nato za dostojen pogreb. Z njim je prvi rojak legel v grob v Pampi del Infierno. Bil je zvest naročnik D. ž. in Slov. lista, zelo zaveden Slovenec in obče spoštovan mož. ..........»■■..........11.—" Tek življenja je dokončala Marija Petrič por. Terbižan doma iz Planine pri Vipavi, stara .32 let. Pred 14 leti je prišla v Ameriko, kjer ji jo zdravje slabo služilo. Bolehala je na pljučih. Njen zaročenec je nesebično zanjo skrbel in slednjič je le bila zagotovljena obema gospodarska bodočnost in okrepljeno nično zdravje. Pred 3 leti sta so poročila. .3. sept. pa je naglo posegla smrt in prerezala mlado zavijanje. Pokojna zapušča doma brata in sestro. Njen oče je umrl v Rusiji. Na zadnji poti jo je spremilo mnogo rojakov. Maša zanjo bo 3. okt. ob 12 uri .pri sv. Rozi.______________________ Za vedno je zatisnil oči ANTON ŠKET doma iz Leupe, star 42 let. Pred 15 leti je prišel v Ameriko in iskal srečo v vrtnarskem delu, katero je vršil več let izven Buenos Airesa. Pozneje je imel skupaj z Andrejem Berlotom gostilno. Ker mu ni zdravje prav služilo, je iskal zdravniške pomoči. Bil je operiran na želodcu, na katerem je že več let bolehal. V dolgotrajni bolezni je bil deležen ljubeznive pozornosti mnogih rojakov, ki so ga vsi jako cenili. Posebno požrtvovalno pa so se zavzeli zanj Berlotovi, ki so mu stali ob strani noč in dan in mu slednjič preskrbeli tudi lep pogreb, Maša bo za rajnega pri sv. Rozi 10. okt. ob 12 uri. Traducciön de DARINKA ČEHOVIN DECIMONOVENO CAPITULO Cuando Teodora despertö despues del bacanal, hacia ya mucho que los rayos del sol jugueteaban con las levemente encrespadas olas del Propöntide. Fatigadamente levantö sus manos y las apoyo sobre la seda. No queria aun llamar a las esclavas; se acordo de la noche anterior, en que se habia ador-mecido airada, apretando nerviosamente las almohadas. Trato de volver a dormirse, pero ante ella se levantö la sombra de dos cuerpos, Iztok e Irene, cuando, en un murmullo apc-nas, hablaban bien cerca uno de otro. Teodora rememorö cada una de las palabras que oyö de la conversaciön. Juzgö fräse por fräse lenta y consciente-mente, basta llegar a ese segundo en el que Iztok se inclinö hacia Irene, la abrazö y la besö Apretö el puno y lo dirigiö hacia un gobelino en el cual unos cupidos tejian guirnaldas de flores y hojas. “;No la volveräs a besar, barbare! Tu fuego no sera para el monje, tu pasiön me entibiära a mi, la emperatriz, y te hundirä en el polvo...” Profiriö estas palabras en voz alta, quejosamente; se irguiö en el lecho, se apoyo sobre los codos, y con un gesto de terrible cansancio se hundiö entre las colchas. En sus mejillas se leia algo que bien pedia ser terror ante las palabras que habia pronunciado. Pensö en su gloria, recordö el tro-no y la pürpura, a aquel que, en su magnifico amor. la buscö entre los perdidos; deshizo la antigua ley sacramental y escri-biö una nueva con su mano imperial y todopoderosa, para que ella pudiera subir de la calle al tröno. Se acordo de el, que la amaba ahora con el mismo ardor de antes, que ponia millones a sus pies, que le entregaba la cabeza de los me-iores hombres si se lo exigia, a quien las hondas preocupa-ciones enloquecian todas las noches, marchitaban sus mejillas y encanedan sus cabellos, mientras ella dirigia los baca-nales y se dejaba vencer por una pasion que la empujaba a los brazos del bärbaro. Por un segundo se aterrorizö, cogiö sus rizados cabellos, cubriö con eilos su cara. Si hubiera llevado los Evangelios en el alma como el nimbo en la cabeza, se habria levantado e ido al escritorio del Emperador y hubiera endulzado sus largas horas de trabajo y borrado las negras imägenes que pululaban en su alma con un beso sincero. Pero su evangelista era Epicuro. Fue a hacerle compania la blanca, palida envidia femenina, que la alimentaba con el fuego encendido de su alma y de su sangre. Nunca tendra Irene lo que yo no pueda aprovechar, ni alcanzar. Decidida, golpeö con un martillito de marfil un disco de oro que pendia al lado de su cama. Las cortinas se abrieron y seis hermosisimas esclavas rodearon el lecho. “jAl bano!” Ordenö, y se levantö ägilmente para sen-tarse en la litera. Cuando en la banera de oro la rodearon las perfuma-das ondas de agua tibia, se apoyo en el borde y dejo tras-currir los minutos con los ojos entrecerrados. Mientras pei-naban sus cabellos y los perfumaban y teiian en trenzas, adormecidos sus nervios por los vapores y el calor, se des-pertaba su pasion y aparecian ante ella las escenas de las noches salvajes, pasadas entre los jugadores del circo y los lidiadores en el hipödromo. El miedo habia dcsaparecido. Olvidö al Eperador y sus pensamientos se enredaron alrededor de Iztok, tejian hilos sccretos para sujetarlo y arrancarselo a Irene, poseerlo ella sola, despues lo apartaria de su lado y lo destruiria, para no manchar ante el mundo la santidad del nimbo. Las esclavas ya habian terminado y esperban quietas, como estatuas alabastrinas, miraban las mejillas de la Emperatriz, que habia, cerrado los ojos, como si se hubiera adorme-cido. Pero ya estaban acostumbradas, sabian que no dormia. La sonrisa que cruzö sus labios desapareciö repentinamente bajo una oscura linea que se dibujö en su freute, pero volviö a aparecer la sonrisa, como si el sol alumbrara a traves de las nubes. ”jA desayunar! jLlamen a Espiridiön!” Asi ordenö Teodora. Los eunucos, räpidos, trajeron una litera escarlata. Espiridiön estaba arrodillado ante ella y deda: La todopoderosa emperatriz mando que se le acercara el menos merecedor de sus esclavos. “jVente tras mio!” Cuando, los eunucos bajaron la litera delante de una mesita de pörfido en la cual estaban trabajados en piedras preciosas racimos de uva, ramas de olivo y flores, Teodora ordenö a todos que se retiraran, con excepciön de Espiridiön. Se sentö a la mesa y mientras hablaba levantö una copa de oro llena de vino. “Espiridiön, i —ir»i—inr-. mr—n I JUAN BOG AN I | Sucesor de BOGANI HNOS. 0 IMPORTADOR DE TEJIDOS o 1923 — ALSINA — 1925 U. T. 47, Cuyo 6894 Buenos Aires 2 o U «< o ■ ».—-n^ar —"Onai— iodoi , „.".'.as DUHOVNO ŽIVLJENJE Pasco 431 Buenos Aires, Argentina CORREO ARGETINO bo vršila 23. oktobra zvečer pri Vaneku, Chacabuco 500 (Slovenski bar). Vstopnina za moške 1.— $, ženske prosto. '▼ f ▼ ▼ V ▼ ▼ V” V T V T ▼ i 4 A M A R O MONTE CUDINE A Z A F R A N MONTE CUDINE CALIDAD V RUNDIMI liNTO MONTE CUDINE S. R. Ltda. Capital 1,000.000 $. BELGRANO 2280 s kaznimi za rabo slovenske govorice, z zaplenitvijo kmečkega imetja, z deportacijo Slovencev in masnim naseljevanjem Italijanov. Vse, kar morejo Slovenci pričakovati, ako bi se italijanska oblast v Primorju nadaljevala, bi bilo le nadaljevanje te smernice, osoljeno z maščevanjem. Slovenci se smatrajo za enega najkul-turnejših evropskih narodov. Nepismenost je med njimi skoraj nepoznana. Proporcionalno je bilo več knjig izdanih v Ljubljani kot v katerem drugem mestu na kontinentu. Tudi na znanstvenem polju so dosegli visoko stopnjo. Zakaj bi jim tedaj bila zanikana svoboda in zedinjenje. ZEDINJENA SLOVENIJA kot del' nove, demokratične, federalizirane Jugoslavije in Balkanske unije bi postala močna utrdba proti tradicionalnim nemškim in italijanskim agresivnim nagibom. Toda kljub vsem njihovim ogromnim žrtvam v tej vojni in v preteklosti Slovenci še niso dobili niti ene obljube ali bodrilne besede od voditeljev Združenih narodov. In pričeli so se bati za svojo bodočnost. Njihovi upi padajo. . . Majhen narod so. Toda bilo bi usodno, ako bi kateri demokratičnih narodov izgubil vero v pravičnost. V tej temni uri torej apeliram na Vas, voditelja velikega naroda, ki slovi radi svoje ljubezni do svobode: zavoljo miru v bodočnosti povejte Slovencem, da se ne borijo zaman! Ako storite to, Vas ne bodo nagradili samo z globoko hvaležnostjo, temveč bodo tudi dodali moč oboroženi sili Združenih narodov na važnih vojnih poljanah. Vam udani, za Slovenski ameriški narodni svet, Etbin Kristan, predsednik. PISMO EDENU Chicago, 111. Ko se je angleški tajnik za zunanje zadeve Anthonv Eden mudil v čikagu, mu je predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta Etbin Kristan poslal sledeče pismo, ki se glasi v slovenskem prevodu takole: Prav dobro se zavedamo, kako izredne važnosti je Vaš obisk v tej deželi in kako omejen je zastran tega čas, ki ga imate na razpolago. Zato smo se zelo obotavljali, da bi Vas nadlegovali s svojimi skrbmi; če pa vendarle storimo to, Vas spoštljivo prosimo, da vzamete v obzir strašno trpljenje Slovencev in temno sliko, ki jim jo nudi negotova bodočnost, Mi zastopamo Slovence Zedinjenih držav, ki so večinoma ameriški državljani in katerih se na tisoče bojuje v ameriških oboroženih silah. Naš Narodni svet je bil pravilno izvoljen na Slovenskem narodnem kongresu, ki se je vršil v Clevelandu dne 5. in 6. decembra 1942. Ker dobro poznate položaj v evropskih deželah, ki jih je osišče podjarmilo, veste, da nimajo Slovenci kljub temu, če se upirajo zavojevalcem na vse mogoče načine in bijejo obupno bitke na bojiščih, nobenih sredstev za normalne stike z zunanjim svetom in nobene prilike za izražanje svojih želja in svojih upov za bodočnost — če jim namreč sploh še ostane kakšna bodočnost. Kajti iztrebljanje majhnega naroda z eksekucijami, prostim umorom, izgoni in prisilnim raznarodovanjem mladine v nemških, italijanskih in madžarskih šolah se brezobzirno nadaljuje. Z ozirom na ta tragični položaj in po željah organizacij, ki so nas po podtalnih potih dosegle iz Slovenije, nastopa SANS kot besednik za Slovence v Evropi, dokler jim ne bo bodisi invazija bodisi končna zmaga Združenih narodov omogočila, da bodo govorili sami zase. Nato sledi kratek pregled o zatiranju Slovencev že pred vojno in v deželah, ki so dobile naše kraje po vojni, zlasti opisuje divjanje Italije s povdarkom, da »e je to začelo že pred fašizmom. SLOVENCI V JUGOSLAVIJI Slovenci, ki so pod Italijo, trdno upajo na Združeno Slovenijo, cilj, za katerega so se vsi Slovenci borili stoletja, posebno pa še po propadu Napoleonove “Ilirije”. Oni kakor tudi Slovenci pod Avstrijo in Ogrsko so bili priča čudovitega kulturnega razmaha po ostanku Slovenije, ki je proti koncu leta 1918 postal del Jugoslavije. Zato se hočejo združiti s svojimi brati, da zgradijo svojo narodno kulturo neovirani z večnimi boji za ohranitev svojega jezika v Sloveniji, ki postane trdnjava zoper nemško in italijansko agresivnost. Slovenci nikakor niso izolacionisti. Nočejo se ločiti od Jugoslavije. Nasprotno. Oni storijo vse mogoče, da se odpravijo umetno izzvani nesporazumi med Srbi in Hrvati in se zgradi nova, federativna Jugoslavija na podlagi načel resnične demokracije in enakopravnosti. Prav tako imajo uprte oči v novo, federativno, demokratično Evropo in naposled v nov, svoboden svet. Toda vznemiijeni so in srca so jim težka, ker so njihovi upi v pobudo še v tujih tovarnah; njih hčere postajajo vedno neizpolnjeni. Oni doprinašajo neštete žrtve, umirajo v svojih domovih, žrtve bele sužnosti, ki jo vpeljujejo nacisti in fašisti; oni dajejo svoja življenja na bojiščih po vsej deželi, a pri vsem tem pa vprašujejo, zakaj jim nihče ne pove, da bo po zmagi tudi njim priznana svoboda v njihovem lastnem domu. Dobro razumemo, da ste zaposleni s tisočerimi problemi svojega naroda in drugih ljudstev in da bi se Slovenija v primeri z njinn zdela malenkost. Toda naj so veliki ali majhni — pravičnost, za katero delate noč in dan, mora biti delež vseh. Ena beseda, da bodo Slovenci priznani kot narod, ki ima pravico do življenja, bi bila vir najpristnejšega navdušenja v zasužnjenih deželah Slovencev. In kadar sklenejo Združeni narodi napad na te kraje južne Evrope, bodo pozdravljeni iz vsega srca in sprejeti z odprtimi rokami od starih in mladih ter bodo našli vso pomoč, na svoji poti do zmage. Prosimo, da nam odpustite, ker smo Vam vzeli nekoliko dragocenega časa. Toda bodite prepričani, da nam je ta apel narekoval le obupni položaj, v katerega je bilo pahnjeno slovensko ljudstvo. Za vse, kar storite njegovim pravičnim željam in nadam v prid, Vam bo zagotovljena nesmrtna hvaležnost naroda, ki ljubi svobodo nad vse ter jo zasluži po tolikih stoletjih trpljenja in bojev. Sprejmite izraz našega iskrenega spoštovanja! SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET Etbin Kristan, predsednik Mirko G. Kuhel, pomožni tajnik. V odgovor na to pismo je prejel Etbin Kristan od angleškega veleposlaništva iz Washingtona sledeče vrstice: Cenjeni gospod: * Gospod Eden me je prosil, naj se Vam zahvalim za Vr*e pismo od 25. marca, v katerem izražate za Slovence v Zedinjenih državah svoje občutke glede na nesrečni položaj Slovencev v Evropi. Vaše pismo dobiva primerno vpoštevanje. Z iskrenim pozdravom Donald J. Hall.