Štev. 94.
V Ljubljani, v sredo, dne 17. avgusta 1910.
Leto XIII.
RDEČI
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin. ; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) za Izhaja vsako sredo in soboto.	enkrat	20	vin.,	večkrat	po	dogovoru.	Posamezna	številka	10	v.
Jasnejše pojme!
Zadnji čas je postalo neprijetno, biti Ljubljančan. Vcasi je bilo drugače. Mala Ljubljana je bila podobna velikemu Dunaju v tem, da se je v obeh mestih živelo »ge-miitlich«, seveda, če so »sredstva dopuščala«. Izražalo se je to v brezbrižnosti za vsako resno reč in v cenenem navduševanju za le-potične fraze. Pri cvičku se je tudi politiziralo, a to ni bilo nikdar nevarno; zaradi ljubljanske politike se ni zlomila niti vejica v političnih šumah.
Vse to se je izpremenilo. Ljubljana je nenadoma postala važno mesto, svetovno časopisje se je začelo zanimati za slovenske Feake in v dobi kislih kumar, ko so vse zanimivosti in senzacije na počitnicah, daje Ljubljana obupanim žurnalistom najintere-santnejše snovi. Mesto, kateremu noče vlada potrditi župana — vraga, to mora vendar biti nekaj! A če znajo porabiti tako priliko šmoki nemških in vsakovrstnih časopisov, bi bilo vendar od sile, da bi ne znali tudi slovenski šmoki spravljati vode na svoj mlin. Pa jo res speljujejo, da klopočejo kolesa kakor za stavo. Ljubljančanom pa klopoče in se vrti v glavi, da kmalu ne bodo vedeli, katerega spola so. Toliko pritiska, toliko terorizma v vseh mogočih formah še nikdar ni bilo v Ljubljani.
Vlada noče potrditi izvolitve gospoda Ivana Hribarja za ljubljanskega župana. Svoje mnenje o tem smo že povedali in nimamo nobenega povoda, da bi ga izpreminjali. Gospod Schwarz še nikdar ni bil tako nesrečen, da bi bil storil kaj ženialnega in še s posebno državniško ali vsaj upravno sposobnostjo zameril »višjim faktorjem«. Človek že davno ne pričakuje od tega gospoda, ki ga je svojčas »Edinost« priporočala Ljubljančanom kakor kmetica svoje putke, kaj posebno previdnega ali modrega. Ampak kaj namerava s svojim nastopom proti ljubljanskemu županu, je uganka, na katero niti Edipos ne bi našel rešitve. Ne potrditi Hribarjeve izvolitve bi bilo tako malo pametno, da ne bi bilo niti od barona Schwarza pričakovati tako skromnih zmožnosti. Konflikt, ki ga je imel gospod Schwarz z gospodom Hribarjem radi septemberskih vojakov, se je končal brez posledic. Če jih gospod baron ni izvajal takrat, ko je bila prilika zato, ne gre, da bi jih izvajal post festum.
Toda pripoveduje se nam, da se je vlada ustrašila Hribarjevega radikalizma, panslavizma, neoslavizma aii vrag vedi kakšnega izma. Čudno I Odkar je Hribar v javnem življenju, je uganjal vsakovrstne izme, pa niso bili nevarni. Kako da naenkrat sedaj ? V čem tiči nevarnost? Mar v tem, da je Hribar srečen kakor raca na vodi, če se čita njegovo ime v kakšnem večjem časopisu? Saj je ravno tako srečen, če mu je ime vklesano v kamen na mostu ali na kopelji, ravno tako srečen, če se gaj ali drevored imenuje po njem. Morda je naravno, da se včasi rad kam pelje? Zabogal Hribar še nikdar ni bil tam, kjer je bilo treba prevzeti kaj odgovornosti. Ampak malo je ljudi, ki tako radi »reprezentirajo« kakor on. Če ne bi bilo k toličanstvo preveč ljubosumno, bi naš Hrib; najrajši posnemal rimske cesarje, ki so se dali razglašati za bogove. In če je bil na
Ruskem, je ravno tako reprezentiral kakor takrat, ko je pozdravljal bavarski »floten-ferajn«. Hribar ni le Avstrijanec, ampak pravi avstriakant v policijskem zmislu, vrhutega so v njem včlovečene vse avstrijske konservativne, absolutistne tradicije. Hribarju manjka mnogo lastnosti, ki bi jih smelo ljubljansko prebivalstvo pričakovati od svojega župana, ampak nobena, ki jo more zahtevati od njega vlada. Kar hočejo »zgoraj« od njega, je vedno izpolnjeval zvesto in udano; navzdol pa je znal nastopati ob vsaki priliki z nedosežno virtuoznostjo kakor demagog par exemple. Kaj si more vlada želeti boljšega?
Namesto da bi gospod Schwarz hvalil bogove, ki mu pripravljajo tako ugodno situacijo, si natika masko tirana in sili Ljubljančane, čutiti, da so terorizirani. In po starem pravilu; Čim bolj se pritiska, tem bolj odskakuje, prihaja zdaj terorizem tudi od direktno nasprotne strani. Še nikdar se ni sežgalo v Ljubljani toliko kadila, kolikor od tiste ure, ko se je raznesla vest, da Hribar ne bo potrjen. Dannadan se nam zatrjuje na vse načine, da je Hribar edini za županstvo sposobni mož, da mu je Ljubljana dolžna ne ene, ampak tisočerih hvaležnosti in da si moramo raztrgati obleke in posuti glave s pepelom, če ne bo potrjen. Notabene, ne radi občinske avtonomije, temveč radi Hribarjeve osebe. Terorizem z desne, terorizem z leve, pa bodi »gemiitlich«, Ljubljančani
Kakor mora človek protestirati, da hočejo avstrijske vlade voditi narode za roko kakor otroke, tako mora človeku presedati osebni kult, ki so ga začeli uganjati Hribarjevi oboževalci. To povzdigovanje v nebesa bi bilo zoperno, če bi bil Hribar res tisti veleum, ki ni; z 'perno bi bilo v dobi, v kateri vendar nekaj velja demokratizem in se rušijo stebri vsakovrstnega aristokratizma. Se bolj zoperno je, ker ni Hribar prav nobena luč sveta, ampak človek srednjih sposobnosti pa spreten štreber. Najbolj zoperno pa je zato, ker je hinavsko. Ne ena misel, ki je vodila pero panegirikom, ni bila odkritosrčna. In tisti, ki najglasneje pojo Hribarjevo slavo, najbolj hrepene po njegovem dostojanstvu. Nekatere himne Hribarju v čast so že take, kakor bi hotele indirektno prisiliti vlado, da izmakne stolček možu, ki je popularen kakor Cezar.
Mi ne vemo, če bo Hribar potrjen, ali če ne bo. Saj tudi tisti, ki imajo »najboljše zveze« in slišijo travo rasti, ne vedo tega. Ampak to vemo: Občinska avtonomija je ena reč, gospod Ivan Hribar pa druga. Kdor čuti demokratično, bo protestiral proti kršenju avtonomije, naj zadene katerokoli osebo. Ampak da bi človek, ki je vedno iskal kompromise na vse strani, človek, ki je mirno trpel, da so ga slavili za delo drugih, človek, ki se je dal voliti kot svobodomislec, pa je klerikalcem podpisaval reverze, le zaradi nerodnosti vlade postajal junak in veleum, je tudi za Ljubljančane preveč. In če ima gospod Hribar le desetino tiste kreme-nitosti v sebi, ki jo razglaša tamtam lakajskega časopisja, bi tem ljudem dopovedal, da bi mu izkazali boljšo uslugo, ako bi opevali njegovo slavo manj pijano, pa bolj piano.
Velika mednarodna manifestacija v Zagrebu.
V nedeljo in pondeljek je imela bratska stranka na Hrvaškem svoj VI. redni zbor. Ob tej priliki je priredila v nedeljo popoldne na vrtu zagrebškega streljišča velik shod, ki je postal pomemben ne le vsled velike udeležbe, ampak tudi vsled mednarodne oblike, ki jo je dobil z nastopom sodrugov, ki so zastopali zunanje stranke na zboru. Bila je zanimiva manifestacija delavske internacionale, ki je napravila velik vtisk.
Shod je otvoril sodrug Vilim Bukšeg, ki je naglašal pomen te manifestacije in toplo pozdravil zunanje delegate. Potem je bil z aklamacijo izvoljen za predsednika poslanec sodrug K orač. Po primernem uvodu so dobivali po vrsti besedo zunanji sodrugi.
Posl. S karet (Dunaj);
Ko sem bil pred leti tukaj, ste imeli še Khuen Hedervaryja. (Abzug-klici). Takrat se je gledalo na socialno demokracijo in na vsakega njenega pristaša, kakor da so okuženi. Danes je vendar bolje, dasi še ni konec preganjanja. Zakaj zatirajo na Hrvaškem socialne demokrate ? Kar trpite na Hrvaškem zdaj, smo mi morali trpeti pred približno 20 leti. Mi smo si morali uradnike in oblasti še le vzgajati. To delo se je posrečilo, danes vendar razumejo, da smo ljudje in da imamo pravico živeti. Če se bojujemo za to, da bo zadnjemu pomožnemu delavcu omogočeno človeka dostojno življenje, razumemo, da to marsikomu ni všeč. Oblasti, ki bi morale stati na nevtralnih tleh, se potegujejo za posedujoče razrede. Iz tega nastajajo konflikti. Pa tudi zoper nekdanje krščanstvo so se bojevali biriči tedanjih vladajočih krogov in klic se je glasil; Križaj ga! Ali pa se more križati ideja? Danes nas pač ne morejo pribijati na križe, ampak zapirajo nas, izganjajo i. t. d. Ampak nikdar niso nasprotniki toliko pomagali socialni demokraciji kakor takrat, ko so izgnali z Dunaja, Prage i. t. d. na sto in sto najbolj vnetih sodrugov v vse kote, kjer so potem zasejali seme socializma. Ako bi se imel zatožiti socializem, bi se morale naše oblasti prve posaditi na zatožniško klop. Še danes si delajo mnogi ljudje najbolj zasukane slike o socializmu. Ker smo mednarodni, nas imenujejo izdajalce svojega naroda. A kaj pomeni naš interna-cionalizem ? »Ljubi svoj narod, kolikor ga le moreš ljubiti, ampak zato ne zaničuj in ne sovraži drugih ! Čim bolj se prepirajo delavci, tem bolj gre pšenica nasprotnikov v klasje. Naj si buržoazija razbija črepinje, mi bomo zvesti in složni, da si uspešno priborimo, kar potrebujemo za življenje. (Burno odobravanje).
Posl. dr. Soukup (Praga); Na severu te monarhije živi na stotisoče organiziranih proletarcev. V njih imenu pozdravljamo zbor hrvaške socialne demokracije. Kakor se začenja povečano gibanje pri Vas z veliko rusko revolucijo, tako se je začelo tudi pri nas. Posrečilo se nam je takrat, priboriti Avstriji splošno in enako volilno pravico in demokratičen parlament. A s tem ni končano naše delo. Težje naloge so zdaj pred nami. Danes je treba podreti vlado birokracije, ka-marile in visokih generalov, da postavimo na njeno mesto vlado svobodnega človeka in svobodnih narodov. Tudi za Vaše politično življenje je splošna in enaka volilna pravica prvi pogoj. Brez tega ni življenja za Vas. Zato morate zastaviti vse moči, da dosežete to pravico. Hrvaška je krasna dežela, ampak država bede, izseljevanje, prokletstva. Napraviti iz nje deželo svobode in blagostanja je naloga socialne demokracije pri Vas. Med Vašim in našim delom ni razlike. Enak je naš in Vaš program, enaki so naši in Vaši
smotri za delavstvo, enaki so tudi Vaši cilji o narodnosti. Pred dobrim letom smo imeli pred seboj veliko nalogo. Bila je nevarnost vojne. Vsi smo takrat vršili svojo nalogo, kakor socialna demokracija v Srbiji, tako tudi pri nas, kakor sodrug Kaclerovič v srbski skupščini, tako mi v avstrijskem parlamentu. Zahtevali smo, da ima o vojni in miru odločevati ljudstvo. Protestirali smo proti vojni med Avstrijo in Srbijo, vedoči da bi to bil začetek splošne evropske vojne. Vemo pa tudi, da bi bila taka vojna začetek evropske revolucije. V ogrskem parlamentu ima vlada danes večino, a nima je v narodu. Ljudstvo ni zastopano v parlamentu. Milioni stoje pred durmi in zahtevajo, da se jim odpro. Prišel bo trenotek, ko se bodo morala ljudski volji odpreti vrata. V tem boju smo zvesto združeni z Vami in kar moremo, bomo storili, da zmagate. (Burno odobravanje).
Tucovič (Belgrad); Na južnem vzhodu Evrope se zadnji čas vrše pomembne izpre-membe. Tudi po balkanskih deželah se budi ljudstvo, tudi tukaj se organizirajo socialno demokratične stranke, katerih eno imam čast zastopati jaz. Tudi mi na Balkanu smo, ne po svoji želji, prisiljeni ukvarjati se z nacionalnim vprašanjem več nego nam je všeč. Če je to vprašanje ena največjih zaprek za delo v zmislu socialno demokratičnega programa, je na Balkanu igra za življenje in smrt narodov in malih držav. Če se drugod zanašajo narodna nasprotja v mase ljudstva od nasprotnikov proletariata, se javlja antagonizem pri nas kot neposreden nasprotnik narodne samostalnosti, kot največji veleizda-jalnc. Vi imate tukaj svoje »veleizdajalce«, mi imamo pri nas tudi svoje. Naši veleizdajalci so predstavniki monarhističnih ambicij, narodnega separatizma, tisti ki sp speljali male balkanske države v medsebojni razpor, kateri ima za posledico politiko militarizma. Na naši balkanski konferenci smo izdali proti temu ščuvanju parolo, da naj padejo meje, da naj se vsi narodi na Balkanu združijo v svobodni rebubliki. To geslo je buržoazija sprejela na različen način. Nekateri so nam očitali, da je to sanjarstvo. Naj sodijo mase ljudstva, če ni bolj sanjava brezplodna politika dinastij in buržoazije. Pri vseh balkanskih narodih se je v buržoaziji pojavila le ena sloga: Složna lopovščina, složno odiranje narodov, složno lokanje šampanjca in sleparsko deklamiranje vseslovanske fraze, ki je najbolj votlo donela na »vseslovanskem« kongresu v Sofiji. Šlovanske Rusije pa vseslovanstvo ne moti, da zatira slovanske Poljake, da strelja in obeša svoje ljudstvo, da je germanski Avstriji izročila Bosno in Hercegovino. Razredno nasprotje se razvija pri vseh narodih, pa tudi pri Slovanih. Kakor je Vaša stranka spoznala, da ne more na nobenem polju sodelovati z meščanskimi strankami, tako smo mi vedeli, da je to nemogoče pa nismo niti poizkušali tega. Bili smo od začetka na jasnem, da more proletariat le toliko veljati, kolikor znaša njegova organizirana moč. Naša naloga je ustvarjati socialističen svet. Nasprotniki nas upoštevajo le tedaj, če vidijo, da osvajamo proletariat. Oni se zanašajo na puške in topove, ampak puške in topovi so mrtvi in ožive šele tedaj, če pridejo v roke živim ljudem. Kakšni pa bodo tisti živi ljudje, to je naša stvar. (Viharno odobravanje).	(Konec prihodnjič).
Iz ruskih temnih kotov.
Za klerikalizem je ni v Evropi ideal-nejše dežele od Rusije. Sicer ondotni klerikalizem ni katoliški, ampak pravoslaven, a razlika ni bistvena. Da sme biti ruski pop oženjen, dočim si mora rimokatoliški drugače pomagati, je malenkost vpričo tega, da sta si pravoslavni in katoliški klerikali-
zem popolnoma enaka, kar se tiče znanosti in svobode. Našim klerikalcem bi bilo najljubše, da ne bi ljudstvo znalo nič drugega kakor par molitvic, pravoslavni pa ima zadoščenje, da ogromna večina ruskih kmetov res ne zna nič druzega.
Najbolj zoperne so popovstvu vseh oblik prirodne znanosti. Kajti poznavanje prirodnih zakonov, umevanje naravnih dogodkov je najbolj nevarno njihovemu sistemu, ki prihaja vsak hip v nasprotje z naravno resnico. A na drugi strani je ravno prirodno neznanje najbolj nevarno ljudstvu. Ker mu ne more katekizem razlagati vsega, mu ne ostane tam, kjer je kaj nejasnega, nič druzega kakor vraža. Nevedno ljudstvo je babjeverno, a če je v njegovih bajkah včasi mnogo poezije, je v njih še več nevarnosti. Žalostne dokaze za to žalostno resnico daje na Ruskem kolera, ki tam grozovito razsaja in mori ljudi. Naj navedemo le nekoliko primerov.
V vasi Ščerbanovka v kijevskem okraju je obolela kmetica Tereščenka za kolero. Slučaj se je naznanil zdravstvenemu nadzor-ništvu v Tiraspolu, ki je odposlala v Ščer-banovko svojo okrajno zdravnico in zdravnika za kužne bolezni. A komaj sta prišla, pa se je zbrala množica kmetov okrog hiše. Vaški starešina je stopil v izbo, razbil steklenice z zdravili in zakričal nad bolnico: »Zdaj, ko so prišli zdravniki, boš umrla.« Drugi kmetje so udrli za njim; ko sta jih zdravnika pozvala, da naj zapuste hišo, jima je starešina začel žugati in ko so ga odpeljali vun, je pograbil kol in hotel pobiti zdravnika. Posredovati je morala policija.
Drug slučaj se javlja iz Harkova. V starobelskem okraju se je pojavila kolera v selih Sjemikasovo in Očkurovo. Poslali so tja saniteten oddelek. Kmetje so se pa dogovorili, da ga ne puste v selo. Ko je prvi prišel nižji vojaški zdravnik, je nastopil starešina, češ da ga kmetje ne potrebujejo. To so dejali tudi zdravniku zemstva, ki je prišel pozneje. Nobena dobra beseda ni zalegla; zdravniki so mogli še le tedaj delati, ko je prišel izpravnik in dal zapreti kolovodje.
V staroselski okraj je peterburška akademija znanosti poslala kandidata botanike G. Oetingena in dvoje dijakinj na študije. Ko so vsi trije na Malovaji Gori preiskavah rastlinstvo, je prišlo opoldne mimo nekoliko kmetov in kmetic. Takoj so se ustavili in vprašali botaničarje, česa iščejo. Mislili so, da imajo naznanjeni sanitetni oddelek pred seboj, pa so zahtevali od botaničarjev, naj jim izroče vse, kar imajo. Oetingenu so vzeli herbarij, fotografski aparat, fotografske plošče, celo denarnico in puščico za cigarete. Ker je hotel zabraniti odpiranje omarice, v kateri so bile za svetlobo občutne plošče, so planili po njem. Potem so začeli slačiti dekleta, da bi našli steklenice, v katerih so po njihovem mnenju sanitetni ljudje prinesli kolero.
V vasi Mamajka pri Jelisavetgradu sta hotela dva geometra izmeriti, kako globoki so vodnjaki. Kmetje pa so bili prepričani, da prinašajo kolero in da hočejo okužiti vodo. Po sili so ju odvedli v občinski urad in so ju hoteli ubiti. Se le zdravnik, ki je slučajno prišel, ju je rešil.
To so žalostne posledice nevednosti in kdor še ne razume, zakaj je znanosti sovražni klerikalizem nevaren, naj nekoliko razmisli te slučaje, pa mu bo morda jasneje.
Politični odsevi.
x. Proces proti morilcu Rybaka, članu poljsko - narodne organizacije Trubow-s k e m u bo že meseca oktobra pred porot-n iki. Na željo atentatorjeve obitelji ga bo z agovarjal krakovski socialdemokrat, odvetnik dr. Mal ek. Na zadnjem zaupniškem shodu poljske socialistične stranke se je sklenilo, da se liste špionov ne bodo več objavljale, ampak da se bodo posamezne organizacije, katere zalezujejo špioni, direktno opozarjale nanje, organizacije pa imajo nalog, kontrolirati podatke, ki jih dobivajo v tem oziru. Na Rybakovo špionažo je baje upozorila kr akovska socialno demokratična organizacija. V kratkem bodo imele vse poljske organizacije sestanek, da se posvetujejo, kako nastopati proti špionom, ki žive izve Rusije.
* Na poti do narodnega miru je naslov članku, ki ga je priobčil načelnik mla-dočeškega izvrševalnega odbora dr. Škarda v »Nar. Listych«. V članku pravi: »Pred začetkom zadnjih deželnozborskih volitev se je v obeh narodnih taborih izjavljalo, da je nujno potrebna rešitev razpornih političnih vprašanj in tudi vlada je svečano zatrjevala, da se bo trudila, posredovati narodni mir ali vsaj primirje. Kar zadeva načrte, ki so se izdelali na nemški strani, moramo glede na zahtevo, da se deželni zbor razdeli v dvoje narodnih kurij in deželni odbor v dvoje narodnih sekcij, le ponovno naglašati, da moramo to stremljenje z ozirom na naš nazor o nerazdeljivosti Češke odločno odkloniti. Pa tudi material, ki ga je predložila vlada, ne
more nikakor služiti za podlago posvetovanju, ki naj bi imelo namen, napraviti konec narodnemu razporu. Na naši strani je resno stremljenje, doseči sporazum z našimi nemškimi sodeželani, zlasti ker se zavedamo, da škoduje sedanja neplodnost češkega deželnega zbora v enaki meri obema narodoma. Potrebno je iztreznenje, ki je pogoj uspe-vanju posameznika kakor celote narodov.«
" Dalmatinska železnica. Uradni list hrvaške vlade »Narodne Novine« objavljajo sledeči komunike: Ban dr. Tomašič je prisostvoval ministrskemu svetu, v katerem se je vsled njegove želje pri vprašanju glede najetja novega posojila razpravljalo tudi o hrvaških interesih. Pred vsem gre za to, da se z onim delom posojila, ki je namenjen izključno Ogrski, ne obremeni tudi Hrvaška. O investicijah, namenjenih Hrvaški in zlasti o liški železnici se je razpravljalo jako obširno. Z zadovoljstvom se mora konštatirati, da se liška železnica gotovo gradi. Vsled tega se pritegne Lika v dalmatinsko železniško o-mrežje. Sicer se še ni glede liške železnice ničesar gotovega sklenilo, ali bo šla železnica čez Liko ali skozi Bosno. Naj pa se konča rešitev tega vprašanja med Avstrijo tako ali tako, gotovo je to, da dobi Lika v vsakem slučaju že dolgo pričakovano in prepotrebno zvezo z reško železniško progo.
* Italijanski socialistični poslanec Morgari je bil pred kratkim po nalogu strankinega vodstva v mestu Andria, da preišče vzroke prelivanja krvi pri volitvi. Na podlagi podatkov, ki jih je dobil, je poslal Morgari ministrskemu predsedniku Luzzattiju brzojav, v katerem ga poziva, če hoče res v južni Italiji napraviti red, da naj začn: z Andrio. In sicer naj 1. razpusti ondotno mestno upravo, 2. obtoži ondotno vladajočo kliko zaradi združevanja v zločinske namene, 3. odtegne preiskovalnemu sodniku, ki se druži s to kliko, preiskavo, 4. obtoži karabiniere, ki so streljali, 5. nastopi proti mestnim zločincem iz navade, ki so opora poslancev iz Andrije, 6. poskrbi podporo družinam ustreljenih delavcev. Brzojav se končuje s sledečimi besedami.
„Če se vlada še enkrat s preiskavami in štu-diranjem izogne svoji dolžnosti, uničiti lokalno organizirano zločinstvo, nahujskam devettisoč poljedelskih delavcev, ki so bili že večkrat žrtve teh zločinov, da napravijo s silo konec temu nasilju^
Morgari je jako miren in preudaren človek, ki nikdar ne deluje s frazami. To se mora vedeti, če se hoče prav soditi položaj v Južni Italiji in Morgarijevo žuganje.
* Srbski četovodja vojvoda Sokolo-vič je bil v soboto, ko se je vračal iz Prilepa v svojo vas, iz zasede ustreljen. V srbskih krogih je zaradi tega silna razburjenost proti Bolgarom. V Belgradu so na mnogih hišah razobesili črne zastave. Uvodni članki srbskih listov trdijo, da se je umor Sokolo-viča naročil v Sofiji ter dolže bolgarski komite. Sokolovič se je od leta 1903. bojeval v okolici Prilepa z bolgarskimi komitadžiji. Turškim oblastim se ni nikdar upiral. Bolgari so ga baje sovražili, ker je branil bol-gariziranje turških Srbov. Po julijski revoluciji leta 1908., ko so se razšle vse srbske čete, je Sokolovič živel v dobrem prijateljstvu z mladoturki v vasi Nebregovo.
* Nova bolgarska revolucionarna organizacija se je ustanovila, kakor poroča sofijski »Dnevnik«, v Vodeni. Izdala je okrožnico, ki nagovarja prebivalstvo, naj ne izroča orožja turškim oblastim in naj se upre, če bi Turki rabili silo. Odbor te organizacije žuga s strogo kaznijo vsakemu Bolgaru, ki ne upošteva njegovih ukazov.
* Razmerje med Bolgarsko in Turčijo je zadnje čase zopet skrajno slabo. Bolgarsko poslaništvo v Londonu je izdalo neko izjavo proti nastopanju turških oblasti, nato je Turčija naložila svojemu poslaniku v Sofiji, naj protestira proti oni izjavi in zahteva, da bolgarska vlada posvari svojega poslanika. Sofijska »Večerna Pošta« piše: »Mla-doturški odbor je z znanjem vlade priporočil Bolgarski zvezo na podlagi popolne cerkvene in šolske svobode v Macedoniji za deset let. Med tem ko so se vodile razprave, so pa Turki začeli razoroževati prebivalstvo.« Omenjeni list zahteva, naj bolgarska vlada s silo napravi konec večnemu koketiranju s Turčijo.
* O položaju v Albaniji prihajajo v evropsko časopisje večinoma kratkobesedni telegrami turške vlade o vdajanju ustašev, o razoroževanju i. t. d. Avtentični podatki, ki smo jih dobili in ki jih objavimo, kolikor bo prostor dopuščal, pa kažejo, da ni v Albaniji tako idilično in da za nemohamedansko prebivalstvo v tistih krajih še nikdar niso bili tako slabi časi kakor pod vlado mlado-turkov. V Carigradu dobro vedo, da je krščansko prebivalstvo vendar bolj kulturno in razvito od mohamedanskega, pa se boje, da bo Stara Srbija in Macedonija izgubljena za Turčijo, če se ne izpremeni to razmerje. Zato hočejo z vsemi sredstvi potlačiti krščanski in okrepčati mohamedanski element. Temu namenu je služilo naseljevanje mohamedancev iz Bosne. Turške oblasti zatiskajo vse oči,
če se zgodi nasilje neraohamedancu in vsled tega so mohamedanski Arnavti postali skrajno predrzni. Divjaški umori so na dnevnem redu, če se pa morilec izroči sodniji, pa konstati-rajo, da je blazen in ga izpuste, da lahko na novo masakrira in mori.
* Krečanski vodja Michelidakis je izjavil, da odločno odklanja vsako kandidaturo za grško narodno skupščino. Splošno sodijo, da bodo drugi Krečani posnemali njegov primer.
* Ob grško turški meji se ponavljajo boji. Iz Papapuli se javlja: Vsled prepirov med grško in turško obmejno stražo so Turki streljali na Grke in težko ranili tri ljudi. Pri Domenikonu je bil nov boj med grškimi pastirji, katere je podpirala grška straža in turškimi vojaki. Trije grški pastirji so ustreljeni, dva turška vojaka pa ranjena.
* Bivši angleški minister Spencer je po dolgi bolezni v soboto umrl. Dosegel je starost 75 let. Že s 23 leti je prišel v angleški parlament. Od leta 1868. do 1874. je bil indijski podkralj. Leta 1880. je postal predsednik tajnega sveta in član vlade, dve leti pozneje irski podkralj. Na tem mestu je ostal tri leta. Predsednik tajnega sveta je postal zopet leta 1886. Bil je liberalec in je podpiral Gladstona. Stel je med največje angleške veleposestnike.
Mezdno gibanje lesnih delavcev v Ljubljani, m.
Kakor smo že omenili, so ostale obravnave mezdne komisije in pooblaščencev gospodov podjetnikov dne 3. julija brez uspeha, pač pa se je sporazumno sklenilo, da se vrši nadaljna skupna seja v torek, dne 8. julija t. 1. ob 8. zvečer, zopet v hotelu »Union«. Obenem se je tudi sklenilo, da se ima na to sejo povabiti tudi predsednik zveze lesnih delavcev sodrug Mrkvička z Dunaja. Razume se, da je komisija delavcev tej želji rada ustregla. Na njeno telegrafično povabilo je sodrug Mrkvička prišel dne 5. julija že navsezgodaj v Ljubljano in se udeležil skupne seje. Reči se mora, da se je obravnavalo brez strasti od strani delavcev kakor tudi od delodajalcev. Da je vsaka stranka pri vsaki posamezni točki razlagala na dolgo in široko svoje argumente, je samo ob sebi razumljivo. Obravnavalo se je dolgo do noči, preden so se dognale vse točke tako, da so bile za obe stranki sprejemljive.
Nazadnje se je določilo, da se izvrši končna redakcija pogodbe v sredo dne 6. julija popoldne, ter da se da pogodba v potrebnem številu tiskati. Stroški tiska so se razdelili tako, da plača skupina lesnih delavcev v Ljubljani 2 tretjini, gospodarji-delodajalci pa eno tretjino.
Mezdna komisija delavcev je z ozirom na obravnavo sklicala za sredo dne 6. julija t. 1. splošen shod lesnih delavcev, ki se je vršil dopoldne v salonu gostilne »pri Levu« in sicer radi tega, da predloži delavcem dognano pogodbo na končno odobritev. Na shodu, kateremu je predsedoval načelnik skupine sodrug Babšek, je poročal najprej predsednik zveze sodrug Mrkvička o uspehu obravnave ter priporočal, da se pogodba sprejme in sicer v isti obliki, kakor je bila dognana prejšnjega dne. Za njim je govoril sodrug Tokan v istem zmislu. Nazadnje so mnogo-brojni navzoči priporočano pogodbo soglasno sprejeli. Na to se je sodrug Tokan v imenu ljubljanskih lesnih delavcev zahvalil sodrugu Mrkvičku za njegovo prizadevanje in trud s toplimi besedami, kar so navzoči spremili z gromovitimi živio-klici. Potem je predsednik zaključil dobro uspeli shod. Popoldne se je vršila zaključna redakcija pogodbe, katero je neki mizarski mojster iz prijaznosti na svojem pisalnem stroju pomnožil. Na tri izvode je poskrbel sodrug Tokan podpise vseh prizadetih mojstrov. Eden je bil namenjen načelstvu zveze lesnih delavcev na Dunaju, enega je dobil g. Mathian kot predsednik združenja posestnikov mizarskih delavnic v Ljubljani, tretjega pa hrani načelstvo skupine lesnih delavcev ljubljanskih. Poleg tega bo dobil vsak mojster kakor tudi vsak posamezen delavec po en tiskan izvod.
V pondeljek dne 10. julija se je po dogovoru pričelo zopet delo na celi črti.
S tem je bilo mezdno gibanje lesnih delavcev v 1jubljani končano, v vsakem oziru s popolnim uspehom. In kar je glavno: Delovna pogodba, ki je smoter modernega delavstva in znak razvite njegove inteligence, je pod streho in s tem je tudi zagotovljen miren, zdrav razvoj lesne industrije v Ljubljani.
Objavljati pogodbe se nam ne zdi potrebno, ker jo itak dobi vsak tiskano v obliki brošurice.
Tovariši, lesni delavci 1 Na vas je sedaj ležeče, da skrbite z neumorno agitacijo za krepak razvoj svoje strokovne organizacije v Ljubljani in na deželi.
Z ozirom na to, da je »Slovenec« svoj čas lesne delavce v svoji lažnivi hudobnosti zbadal, češ, »pulfra ni«, si pisec teh vrstic ne more kaj, da ne bi zašepetal »Slovencu« in »Naši Moči« na njih farizejsko uho, da je strokovna organizacija tekom tega enega tedna stavke izplačala prizadetim podporo v znesku 1700 K.	Rectus.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
— Lesni delavci. V nedeljo dne 7. t. m. dopoldne je bil v salonu gostilne »pri Levu« polletni občni zbor skupine lesnih delavcev v Ljubljani. Zborovanje je vodil predsednik sodrug Babšek, dnevni red je obsegal 1. Poročila funkcionarjev, 2. Zadnje mezdno gibanje v Ljubljani in časopisje, 3. Agitacija v Ljubljani in na deželi, 4. Raznoterosti. Najprej je prečital zapisnik zadnjega celoletnega občnega zbora sodrug Jagodic, nakar so prednesli posamezni funkcionarji svoja poročila. Po blagajniškem poročilu posnemamo sledeče podatke: Od 1. januarja do 30. junija 1910 je bilo skupnih dohodkov glavne blagajne K 4055-18, izdatkov pa K 1982'43. Izdatki so takole razvrščeni:
Potna podpora . . .	. K 93-60	
Brezposelna podpora .	2>	222-02
Bolniška »	»	786-80
Izredna »		17-70
Časopisje		»	411-—
Inkaso			62*71
Agitacija		2>	13-60
Lokalni blagajni	»	375.—
Skupaj izdatkov	. K	1982*43
Prebitek .		2072-75
Skupaj ....	. K	4055-18
Lokalna blagajna skupine je imela dohodkov za isti čas K 375-—; k tej svoti pride prebitek od leta 1909 v znesku 163'68 kron, skupno torej 538 68. Izdatki so znašali za stanarino, prispevki strokovni komisiji i. t. d. K 311-80 tako da je imela lokalna blagajna prebitka K 226.88. Nadalje je imel lokalni stavkini sklad v času, ki ga obsega poročilo dohodkov K 735 06. Ob priliki letošnjega mezdnega gibanja, ki je povzročilo en teden stavke, se je izplačalo iz centralnega stavkinega sklada K 1439'— iz lokalnega stavkinega sklada pa K 319-— skupno torej K 1758 — podpor. Razvidno je, da organizaciia lesnih delavcev v Ljubljani po finančni strani od leta do leta vedno napreduje; zahvala v tem oziru gre v prvi vrsti agilnim zaupnikom in vestni upravi društvene blagajne. — Po poročilu funkcionarjev je dobil k drugi točki besedo sodrug Tokan, ki je v eno uro trajajočem govoru razmotrival uspehe zadnjega mezdnega gibanja, agitacijo in tisk, nakar je sledila precej živahna debata, v katero so posegli so-drugi Kovač, Erjavec, Pogačar in še cela vrsta drugih, nakar je sodrug Babšek zaključil zborovanje. Kar je treba o tem zborovanju povedati, je to, da je bil obisk pomanjkljiv. Tovarišem lesnim delavcem bodi povedano, da ni prav nič junaškega, prihajati samo takrat v polnem številu na shode, kadar gre za povišanje plače. To napravlja na zavednega človeka vtisk, kakor da je zavednost lesnih delavcev še precej pomanjkljiva in igra egoizem glavno vlogo. Neobiskovanje shodov je vzrok, da se včasi vrše po delavnicah prav neslane kritike, ki pa stvari prav v nobenem oziru ne pospešujejo, pač pa po-vzročujejo prav nepotrebne mržnje, ker ako se ne obišče shod, se ne more vedeti, o čem se je razpravljalo in kaj se je sklenilo.
— V stolarski delavnici g. Boucoria v Ljubljani na Prulah vladajo od nekdaj naravnost škandalozne razmere. V tej delavnici ni prav nobenega reda in če vprašamo, kdo je kriv, moramo priznati, da edinole delavci sami in nihče drugi. To seveda ni za delavce, ki so v tej delavnici uposleni, nobeno častno izpričevalo, skrajni čas pa je, da javnost zve o tem šlendrijanu. Nekaj stolarjev namreč ne pozna ne nedelje ne praznika, in ako jih prime delovna mrzlica, pozabijo celo na to, da je noč določena počitku. Delajo in garajo dan in noč, dokler jih sile ne zapuste, ko potegnejo denar, pa pride na vrsto »modri«. V takozvanem »plavanju« so nekateri izmed Bouconovih stolarjev res nedosežni mojstri; dokler je še kakšen »ficek« v žepu, se ne	gre	na	delo	in če	traja v»ta
plavi« ves teden	ali	pa štirinajst	dni. Sele
kadar zavlada v žepu popolna »suša«, ko je ves zaslužek	pognan	skozi	grlo,	se prične
zopet delati,	dan	in	noč,	čemur	pravijo ti
junaki »durhmarš«. Kakršen gospodar, taka delavnica in kakršni delavci, takšen red. Ne rečemo, da so vsi delavci pri Bouconu tega kalibra, toda radi nekaterih, ki so priznani častilci »zelenega«, trpe vsi. Tembolj se mora vsakdo čuditi, da gospodu Bouconu tak šlen-drijan ne preseda. Tudi to je čudno, da je mogoče vpričo tolikih oblastnij v Ljubljani tako kršenje zakona. Razmere v stolarski delavnici so za Ljubljano prava sramota.
Rectus.
— Kar nočeš, da bi tebe zadelo ...
Naši gospodje v kutah pri vsaki priliki radi vcepljajo delavcem v glavo znani pregovor »delaj in moli«, o kakem počitku za delavce seveda ni nikoli nobenega govora. Da sami sebi v tem oziru merijo z drugačnim merilom, je naravno- Evo dokaza: Ob smrti so-druga Babiča na Jesenicah so se vsi trije na Jesenicah nameščeni duhovniki nahajali na dopustu; kam so šli uživat svoj dopust, nam seveda ni znano in nas tudi ne zanima. Iz tega pa je razvidno, da velja za naše patre poleg »delaj in moli« tudi »počivaj in uživaj«. Prepričani smo, če bi veljalo to tudi za delavce po njihovem napornem in čestokrat zdravju zelo škodljivem delu, da bi tedaj ne bilo treba sodrugu Babiču umreti v najlepši moški dobi.
— Rdeča barva iih bode v oči kakor bika. Medtem ko so se nahajali naši trije patri na počitnicah, jih je nadomeščal neki mladi, povsem neizkušeni kaplanček. po imenu Racinger, baje od sv. Križa. Kakšen nazor ima ta gospodek o sedanjem političnem in družabnem življenju, dokazuje njegov nastop v tem slučaju: Ko je umrl pristaš socialno demokratične stranke sodrug Babič, je izvedel, da mu nameravajo prijatelji nesti ob priliki pogreba vence z rdečimi trakovi. Takoj je pobožni mož poklical vdovo rajnega Babiča k sebi v farovž, ter jej jel razkladati, da to na noben način ne gre, da bi se nosili v sprevodu rdeči trakovi in da on tega kratko malo ne dopusti. Nunec je hotel porabiti vsled smrtnega slučaja umevno zbeganost nesrečne žene za boj in zmago nad rdečimi trakovi. Kratkovidnost fanatika mu je sugerirala, da je to kdove kako junaško delo. Morda si je celo mislil, da spravljajo rdeči trakovi sveto vero v nevarnost; ali pa je vsaj kombiniral, če ne bodo mogli socialni demokratje pokazati svojega simbola in ne bo prišla njihova barva pri tej priliki na dan, da bo s tem utajen obstoj socialne demokracije na Jesenicah sploh. Nunec je obračal, naši sodrugi pa so obrnili. Vdova po sodrugu Babiču je sporočila kaplanovo prepoved svojemu svaku, ki pa je na patrovo nesrečo izmed zelo agilnih sodrugov na Jesenicah. Ta je seveda zopet naznanil zadevo zaupnikom, ki so sklenili, da se bodo nesli rdeči trakovi pri pogrebu na vsak način, pa naj bo to kaplanu Racingerju všeč ali ne. Ker pa niso divjaki in so hoteli preprečiti eventualne neprijetne medigre ali celo škan-• dale pri po’grebu, so sklenili, da gre nekoliko zaupnikov kaplanu povedat, kaj so zaključili. Pridružil se jim je tudi strokovni tajnik sodrug Tokan iz Ljubljane, ki je zastopal strokovno komisijo. Prav pred pogrebom do dobili kaplana v farovžu, kjer je hotel sodrug Tokan »gospodu« mirno dopovedati, da to, kar je dovoljeno povsod drugod, ne more biti prepovedano na Jesenicah. Kaplan Racinger je izkušal utemeljevati svojo prepoved češ rdeči trakovi žalijo verski čut tukajšnjega prebivalstva, kar je seveda neumnost in ni moglo obveljati pri deputaciji. Ako ne žalijo verskega čuta prebivalstva rdeči trakovi požarne brambe, je nezmisel, da bi ga žalili enaki trakovi, kadar jih imajo socialni demokratje. Kaplan sicer ni imel razumnih argumentov, pač pa trmo. Gonil je svojo, da ne pojde s pogrebom, ako se bodo nosili trakovi rdeče barve. Na to je deputacija kategorično izjavila, da naj ostane doma. Ob tej izjavi pa je kaplan kar osupnil in ker je izprevidel, da deputacija ne uganja šale, se je pričel pogajati. Končno se je dosegel sporazum v tem zmislu, da se je pogrebni izprevod sestavil takole: Prva je korakala tovarniška godba, potem se je nosil križ, za križem je šel kaplan, za kaplanom je prišla krsta, za krsto sorodniki, za sorodniki venec z rdečimi trakovi, potem venec s črnimi trakovi, za tem zopet venec z rdečimi trakovi, za venci so korakali pogrebci. Kaplan Racinger je moral doživeti, da n egove prepovedi nič ne veljajo.
— Nevarnost nagrobnega govora socialista pri pogrebu obstoja včasi v tem, da se kaplan boji za svojo kariero. To je pokazal na Jesenicah kaplan Racinger. V farovžu je sodrug Tokan omenil kaplanu, da bo na grobu govoril. To se mu je zdela seveda zopet velikanska pregreha. Kaj takega baje ne more kot župnikov namestnik pod nobenim pogojem dovoliti. Začel je sodruga Tokana rotiti, naj opusti svoj namen. Še na pokopališču samem, ko je zagledal sodruga Tokana tik poleg groba, ga je klical k sebi in prosil, naj nikar ne govori. Kaplanu se je tresel glas in v očeh so se mu zasvetile solze, bilo je očitno, da se boji zamere zgoraj in da ne bi morda pozneje dobil župnije, ako bi govoril pri njegovem pogrebu socialni demokrat. Sodrug Tokan, ki noče nobenemu škodovati, tudi duhovniku ne, uvi-devši kaplanovo situacijo, je opustil nameravani govor. Kaplanu se je odvalila težka skala raz prsi. Ampak Racinger se bo moral pač še privaditi gledati rdeče trakove in poslušati govore socialnih demokratov.
— Rdeč kaplan — fantazije tercijalk. Navzlic kulantnosti naših sodrugov so jeseniške
tercijalke govorile:	»Glej, izmed naših go-
spodov ni hotel iti noben na ta pogreb, ker je bil Babič socialni demokrat, za to so si socialisti naročili svojega duhovnika iz Ljubljane.« Ubogi kaplani Nazadnje so ga še tercijalke kolkovale za socialnega demokrata! Seveda, tercijalke niso vedele, da so vsi trije njihovi »gospodje« na počitnicah v letoviščih, med tem ko morajo te revice same garati za žive in mrtve. Kako že pravi svetopisemski pregovor? Blagor ubogim na duhu i. t. d.
— Požar na Verdu pri Vrhniki. V nedeljo popoldne ob 1. je bila naenkrat bivša Kotnikova, sedaj Lenarčičeva tovarna v ognju. Goreti je pričelo v sušilnici. Nevarnost je bila velika, da pogori vsa tovarna in tudi v njeni bližini nahajajoča se druga poslopja zlasti radi tega, ker je večina članov požarne brambe odsotna — udeležili so se namreč gasilskih slavnosti v Ljubljani — vendar se je po napornem in trudapolnem delu posrečilo občinstvu čez kako dobro uro požar lokalizirati. Skoda je precejšnja, vendar se jo dosedaj še ne da natančno določiti. Tudi se še ne ve pravi vzrok, zakaj je ogenj nastal. Domneva se, da radi kakih defektov pri sušilnih aparatih.
Štajersko.
— Živa hotela v nebesa. Iz Konjiške vasi na Štajerskem je 8. t. m. izginila 47let-na gostja Marija Fink. V eni poslednjih noči so prebivalci slišali v bližnjem gozdu nečloveško vpitje. Nekaj mož se je takoj podalo proti kraju, od koder so prihajali čudni glasovi. Nad nekim visokim prepadom so dobili vso razmršeno Marijo Fink, ki je kričala, da hoče živa v nebesa. Če bi je ljudje ne bili prijeli, bi bila gotovo skočila v prepad. Marija Fink je bila pri porcijunkuli v Mariboru, kjer pase verne duše njen brat. Prej je bila čisto pametna ženska, ko je pa prišla od porcijunkule, je bila vsa zmešana. Govorila je samo o nebesih in da hoče na vsak način v nebesa,
— Krvav godv so obhajali 1. aprila zvečer pri krčmarju Snedecu v Bočkovi pri Sv. Lenartu v Slov. Gor. Šnedec je povabil v proslavo svojega godu kmečke fante Franca in Vinca Kurnika ter Antona Kavčiča. Po 9. je prišel v krčmo popolnoma pijani Jakob Kavčič inv je zahteval vina. Ker je bil pijan, mu ga Šnedec ni holel dati. Zato je Kavčič začel razgrajati, in ko so ga fantje spravljali iz hiše, je z nožem udaril Vinca Kurnika dvakrat v lice. Pozneje je zopet prišel v gostilno. S silo so ga spravili vun in ga zunaj pretepli. Pri tem ga je Anton Kavčič zabodel v nogo. Rana je sicer zacelila, a vendar je Jakob Kavčič vsled notranjega izkrvavljenja umrl. Vsi trije so obtoženi po § 143. in 157. Pri razpravi je okrožna sodnija sklenila odstopiti zadevo porotni sodniji.
— Ženo zastrupil? Pri Sv. Rupertu nad Laškim trgom je pripovedovala žena posestnika Flisa v jezi, ker se je sprla z možem, da je ta svojo prvo ženo zastrupil. Ker je imela ta Flis že pred smrtio prve žene razmerje s Flisom, se je sum tako povečal, da so začeli orožniki preiskovati celo zadevo. Našel se je res arzenik v omari. Prva Flisova žena je umrla 27. januarja 1909. Mrliča bodo izkopali in preiskali.
— Preiskava proti zastrupljevalcu. Preiskava proti posestniku Josipu Flisu iz Podgorja pri Laškem trgu, ki je osumljen, da je zastrupil svojo prvo ženo, se pridno nadaljuje. Flis je trdil, da ni nikdar imel arzenika, ki ga je izročila orožništvu sedanja Flisova žena, in dejal, da je arzenik last njegovega umrlega brata Josipa Flisa ali pa njegovega sina Ivana iz Drobna dola. Flis odločno taji, da bi kdaj dal svoji umrli ženi kako zdravilo, ali da bi se bil ž njo prepiral. Flis je obdolžen zavratnega umora.
— Povozil je v nedeljo ponoči osebni vlak pri Moškanjcih neznanega moža, ki je padel najbrže z vlaka. Kolesa so mu tekla čez prsi. Mož je bil na mestu mrtev.
— V Zgornjih Hočah je streljal ob priliki neke gostije delavec Štern z možnarji. Neki strel se ni hotel sprožiti in Štern je potem skušal naboj odstraniti. Pri tem pa se je možnar nenadoma sprožil in Sternu odtrgal dva prsta na levi roki.
Trst. — Zaradi prepovedi izleta v Pulj je
N, D. O. sklicala pretečeno nedeljo v »Narodni dom« protesten shod. Ne da bi se veselili, ne da bi žalovali, moramo konstatirati, da se v Trstu med narodnimi delavci in narodnimi Slovenci sploh ni opažalo niti sence tistega velikega razburjenja, o katerem je govorila »Edinost« in o katerem je pisal tudi »Narod«. Prepričani smo pač, da bi bilo nastalo bodisi umetno, bodisi naravno veliko razburjenje, ako bi se bila prepoved zgodila ob prvih dveh letih obstanka N. D. O. Toda narodni delavci tržaški so se pač menda naveličali razburjati in navduševati na akord, kakor se je to godilo pred letom. In ako pravi »Edinost«, da v »Narodnem domu« v
Trstu ni bilo še nikdar tako dobro obiskanega shoda kakor je bil nedeljski, povemo mi, da to ni res. Sicer pa, kdor »Edinost« čita, je prišel končno do zaključka, da se dvorana v »Narodnem domu« tržaškem pač neprenehoma širi kakor trebuh kakega rodoljuba. Kolikokrat smo čitali da so bili v tej dvorani ob raznih shodih prostori tako nabasano polni, da ni bilo več prostora niti za muho. Pa je vendar vsak shod bolje obiskan od vseh prejšnjih. Ampak pustimo pri miru taka stereotipična poročila »Edinosti«. Dolgočasna so pač kakor vsi njeni članki. Shod ni bil izmed najbolje obiskanih. Pa morda ni daleč čas, ko bo N. D. O. sklicevala tudi shode v Sokolovo dvorano v »Narodnem domu«, kakor se je podala iz velike v Sokolovo za svoj občni zbor. Dr. Mandič je govoril in storil je to po vsakdanje. Trudil se je pač grozovito, da bi navzoče navdušil. To se je čutilo iz vsake njegove besede. Dobile so odmeva, toda vse je bilo kakor prisiljeno. Kdor je čital v »Edinosti« njegov govor pa pozna človeško dušo, vidi to na prvi hip. Besede so bile brez vsake resne vsebine; stavki, v protivnem razmerju z besedami, raztrgani in splošni govor nerazumljiv, je moral napraviti na vsakega resnega človeka vtisk, da bi govornik rad nekaj velikega, grozovito strašnega povedal in ker tega ni znal, je mlatil vsakdanjo prazno slamo slamo z novimi cepci. Tak je bil Mandičev govor. Pa če je kdo na svetu, ki je zmožen razumeti nekatere odstavke iz njegovega govora, dobi groš. Kaj je hotel mož povedati z besedami, da, so Slovenci pred in nad Avstrijo, to naj razume kdor hoče razumeti, mi tega ne zmoremo. Padlo je nekoliko obtožb na stare .grehe, toda Mandič je takoj popravil, kar je mislil in je očital stare grehe samo kranjskim klerikalcem. Po shodu so šli zborovalci demonstrativno po ulici Carducci in Stadion, kjer so se kmalu razšli. Zaradi te čisto nedolžne demonstracije so se razburili samo mladi mazzinianzi, ki brez razburjenja sploh živeti ne morejo. To je, kar povemo mi o pripovedki o velikem razburjenju, o katerem so pisali narodni listi. Ampak kakor rečeno, ne da bi se veselili, ne da bi žalovali, ker vemo, da bo ves nedeljski prisiljeni radikalizem v tistem trenotku izpuhtel, kadar bo vojna mornarica voljna voziti narodne delavce po morju na bojnih ladjah.
Cenjeni sodrug urednik!
Očitate mi, da po krivici dolžim list, da prinaša premalo zanimivosti. No, priznam, nekaj sem kriv. Zadnjič n. pr. sem bil zvedel tisto stvar, o kateri sem Vam pravil, res še pravočasno, preden so jo drugi listi porabili. Bila je stvar res jako važna in slavo so želi drugi listi, češ, da zvedo vse najprej. Tudi v našem društvu in v tovarnah naše stroke se dogodi večkrat kaj važnega; kakšna nesreča ali kaj drugega; gode se često delavcem krivice: vse to pravite, da bi spadalo v list, če bi sodrugi pravočasno poročali uredništvu. Vedno sem bil pa jaz prepričan, da posamezne epizode iz delavnic, posamezne netaktnosti gospodov delodajalcev in drugo tako drobiževje ne spada v javnost, ker s tem jezimo podjetnike, spravljamo v s'abo ime firme itd., napravljamo nasprotje med delavci in podjetniki vedno večje in večje. Vse takele stvari so mi rojile po glavi. Morda je pa tudi Vaše mnenje pravo. Slišal sem že večkrat Vaš poziv, da je treba spraviti vse malomarnosti, nezakonitosti in krivice, ki jih podjetniki napravljajo v škodo delavstvu na dan, zakaj če se to ne godi, potem delodajalci res ne morejo imeti do delavcev nobenega spoštovanja, imajo jih za navadne mevže, za suženjske duše, ki ne zaslužijo drugega nego batine. Pravite: Kako naj podjetnik upošteva takega delavca, ki se ne upa braniti svojih pravic, kako naj ravna podjetnik z delavci, ki se zaradi par klečeplazcev ne upajo niti ziniti besedice, če jih delodajalec psuje, delovodja podi kot obrabljeno »mrho« iz službe? Kako morejo delavci le misliti, da bodo s tem pospešili organizacijo, če se ne upajo osamosvojiti zaradi par neznačajnih ljudi? Prvi pogoj za organizacijo, pravite, je to, da se delavstvo osamosvoji, in le če opravi delo kot svojo delavsko dolžnost in zahteva tudi svoje pravice, si bo pridobilo spoštovanje od strani podjetnika, drugače pa ne.
Nekoliko predrzno sem Vam zadnjič res pisal. No, saj poznate, kakšna vihra sem. Vsak dan sem drugačnega mnenja, vsak dan drugačne volje, zato pa tudi včasi napravim kakšno neumnost, včasi pa tudi kaj takega, kar utegne biti organizacijam in stranki prav.
Prav zato, ker me poznate, vem, da dosti ne daste na moje pisarije; vem, da ste že slišali tako moledovanje večkrat. Toda preden končam, bi zastavil še eno vprašanje.
Za Vaš list bi bilo jako umestno, če bi se naprosili stalni poročevalci političnih in strokovnih organizacij. Večkrat sem že mislil na to; če se ne motim, sem tudi Vas slišal
sam že večkrat opominjati sodruge, da naJ se oprimejo poročanja v tem zmislu.
To vprašanje se mi zdi posebno zdaj kaj potrebno. Pritožbo za pritožbo čujem: ta pravi, list nič ne prinese za nas, oni pravi, kaj brigajo list naše delavniške razmere, tretji pravi, lista ne razumem itd. Prav zadnjič sem slišal to poslednjo pritožbo, pa sem si mislil, vraga, to številko moram pa prečitati od kraja do konca. Čital sem jo in vso vsebino sem razumel, čeprav sem le navaden proletarec, ki sem se v teku desetletja toliko naobrazil s svojo marljivostjo, čitanjem in študiranjem čisto navadnih časnikov. Bes te lopni, če tega ne razumeš, potem je pa res škoda, da si že kakih deset let član ugledne organizacije.
Zvedel sem pa pozneje slučajno, da ti sodrugi niti naročniki na Vaš list niso.
Moje skromno mnenje je, da pač zahteva čast vsakega sodruga, da je naročnik strankinega glasila, ker to zahteva naš organizacijski štatut, in pa sodrug, ki se ne peča s politiko vsaj toliko, da pozna vsakokraten političen položaj, se pač sme smatrati le kot mrtev član stranke.
Če Vam je mogoče izvesti sistem poročanja tako, da bo pri vsaki stroki zanesljiv poročevalec, pri vsaki politični organizaciji zanesljiv tajnik, ki Vam bo o važnih stvareh poročal, potem upam, da bodo ponehale take pritožbe in da bodo odreveneli prav kmalu škodoželjni jeziki vsem tistim, ki ničesar ne store za naš list, pač pa mu povsod jemljejo ugled.
Vem, da Vi ne morete dekretirati poročevalcev posameznim organizacijam, toda priporočate jim pa to še vedno lahko; nekaj uspeha bo gotovo. Tudi jaz bom poizkusil, kjer bo mogoče vplivati na to, da se ta sistem izvede. Upam pa tudi, da bodo organizacije to same storile, če jih opozorite na to potrebo.
V interesu organizacij bo, če se to izvede; zaupniki bodo imeli mnogo lažje stališče in delo se jim olajša.
Še en očitek Vaš moram zavrniti, oziroma se opravičiti. Rekli ste mi, da se »Rdeči prapor« ne bo dal nikoli korumpirati, da bi zaradi kakršnegakoli ljubkovanja prizanašal temu ali onemu. Tega pač jaz nisem naravnost zahteval. Hotel sem le reči, da je včasi iz taktičnih razlogov potrebno imeti nekoliko ozirov. Če ste pa mnenja, da to ne gre, da je treba povsod jasno povedati svoje stališče, mi je pa tudi prav — saj mi mora biti prav, ker je edino to pošteno.
Upam, da ste me razumeli, dasi smatrate morda to pismo kot nekak balast.
Oprostite mil Proletarci smo pač taki, da radi povemo na široko.
S socialno-demokratičnim pozdravom
I. T.
Dnevne vesti.
Kitajski in japonski delavci v državi
Wyoming v Severni ^Ameriki, ki delajo v rudnikih Rok Spring, so bili sprejeti za člane splošne delavske strokovne zveze v Ameriki. To se je zgodilo za priznanje, ker se kitajski in japonski delavci pri zadnji stavki niso dali porabiti za stavkokaze,, ampak so tudi tisti, ki so bili uposleni v rudniku, obenem z belimi delavci zapustili delo. To se mora smatrati za ogromen napredek, ker je s tem končno porušena tista velikanska stena, ki je doslej stala med belimi delavci in proletarci druge kože.
Za tiskovni sklad je darovala kegljaška družba pri Petriču 1. K 4'52, II. K 120.
?	1	?	Najboljša ura sedanjosti
1	K	0	Zlata, srebrna, tula, nikel-
?	0	0	nasta in jeklena se dobi samo pri
H. Suttner,
Ljubljana, Mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
? I ? I K O
? O ?
Zanesljiv
raznašate lista
se sprejme. — Šelenbugova ul. 6/H.
Tovarniška varstvena znamka
Srečen vse žive dni Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan:
Kdor vživa
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudskakakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 .	.	4	80
Naslov za naročila: ,FLORIAN\ Ljubljana.
Postavno varovano.
Gostilna ,Pri panju*
26-18 Vegova ulica št. 10
se priporoča za mnogobrojen obisk
lastnik Leonardo Galante
ima najboljše pijače: dobiva se izboren »pelin-kovacc, goriška, istrska, dalmatinska vina in dolenjski cviček po najnižji ceni.
0
M 'n' ^
o A *
c ^
2 £ !? o Ci. N
o
u
ca
i*
O
c
co
L
*
Si.
S ca
^ S
.5; 3?
tli
O. »
Našim somišljenikom priporočamo:
Ilirija in Praxin kremo
za črevlje.
Ciril in Metodovo vazelino in vazelino z mednarodno znamko Giril-Metoda ter Folerin čistilo za kovine.
Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Ar. AAAAAiA ♦-	♦.	>.	>., >.
TTtTVTT VTTtF*TTr
Kmečko-delavska gospodarska zadruga
Dobravlje - pošta sv. Križ, Goriško - Dobravlje
priporoča svojo
bogato zalogo izbornih vin.
V Ljubljani ima zalogo v Vodmatu pri Mraku“ Po cenah je vprašati v prodajalni ..Konsumnega društva za Ljubljano in :	okolico*1, Vodmat, Bohoričeva ulica
cy> e^nrxY»nn<r*Y*T»
A A ->t*. jjl A Jh, .Jl Jl i3a. aSEi ju	^	Ja	A A AjZljIl! Jak
ifr	W WVv W f f f v f t T T |TT 'f f f 'f >'!”
Čitajte in širite .Rdeči Prapor
Wr,
Golob & \/olk( Ljubljana. ^
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in plakaterskega podjetja, snaženje stanovanj in okenj
Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 6
izvršuje
vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah.
L tata
Ljubljana
ctss
Danajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt 3?isalrxi si roji „Adlerec
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Častiti gospod
Gabrijel Piccolt
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije cesta n (Kolizej) ^
Zaloga pohištva I
lastnega Izdelka In tapetniškega blaga. ^ Izvršuje fsa mizarska stavbna dela. |
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.
Sl.
3*
NAZNANILO.
■N2SJI
im.
W/k
nn Mi mm
Velecenjenemu občinstvu in svojim ljubim prijateljem uljudno naznanjam, da Sem z današnjim dnem v obrat prevzel znani
HOTEL .ILIRIJA1
Kolodvorska ulica 22.
Točila se bodo pristna dolenjska, štajerska, istrska in avstrijska vina v sodih in steklenicah ter vedno sveže dvojno marčno belo in črno pivo iz združenih pivovaren Žalec in Laški trg.
Gorka in mrzla okusna meščanska kuhinja ob vsakem dnevnem času, posebno ob odhodu in prihodu vseh vlakov. Opoldanski in večerni abonement po prednostnih cenah.
Krasni prostori za družbe, svatbe; skupne pojedine po dogovoru. Salon in sobe so na razpolago za društva; za večje in manjše sestanke, konference in shode. Za popolno zadovoljitev p. n. naročnikov jamči moje dosedanje mnogoletno delovanje v največjih podjetjih.
WT* Gospodične, ki se hočejo v kuhinjstvu izvežbati, sprejemajo se pod najugodnejšimi pogoji. "^■I
Velik senčnat vrt, salon in kurljivo kegljišče.
Popolnoma nanovo urejene sobe za tujce se zaradi bližine južnega kolodvora najtopleje priporočajo.
Zahvaljujoč se za dosedaj mi kot ravnatelju grand hotela „Union“ izkazano zaupanje beležim
z najodličnejšim spoštovanjem Jy^j| Bračič
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1919.	hotelir.
im.
m
Wr,
fS53
je vsak dan vso noč odprta.
Z velespoštovanjem
Stefan Miholič, kavarnar.
ms
§1
m
Wr,
im
J******?!
Zavod za pohištvo in dekoracije
acije
Ljubljana, Frančiškanska ulica, 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	štev.	97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištve-_ nega blaga i. t, d. Enostavne in razkošne ženitne opreme v naj-solidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
M«
-—9(3
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Kavarna
»Uoione v Trstu1
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
Telefon šte-v_ 168_
V LJUBLJANI
priporoča svoje
Telefoa šte-V- 168.
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.