Št. 98.
V Ljubljani, četrtek dne 9. junija 1910.
Leto I.
: Posamezne Številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/a6. uri zjutraj, a oh ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ntStvn mesečno K 1-—, z dostavljanjem nB dom K 1*20; s pošto celoletno K18 —, polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 '50. Za Inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje.
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Kristalizacija političnih razmer na Hrvatskem.
V	javnem življenju na Hrvatskem so vladale do sedaj in vladajo pravzaprav tudi sedaj še dokaj čudne razmere. Vse polno strank, med katerimi — izvzemši dve ali tri — ni takorekoč nobenih programnih razlik, ali se medsebojno vendar pobijajo z največjo vehemenco, :tako, da je cela Hr-vatska tudi danes še prizorišče strastnih strankarskih bojev, ki jih ne izziva tolike razlika v programih posameznih strank, kolikor razlika v metodi, ki se je poslužujejo posamezne stranke posebno v politiki napram Ogrski in Avstriji.
Vzemimo n. pr. pravaštvo, katerega oče je bil pok. dr. Ante Starčevič in ki je vsaj v prvotni svoji obliki, ker ta res ne odgovarja duhu današnjega časa, popolnoma preživelo. Principe te nekdaj splošno narodne hrvatske struje izpovedujejo: t. zv' hrvatska stranka prava, Starčevičeva hrv. stranka prava (Frankovci), starčevičanski disidenti (Milinovci) in klerikalci. In vendar kaka razlika med temi strankami.
Hrv. stranka prava se je popolnoma modernizirala, tako, da se — vsaj po glavnih svojih reprezentantih — zelo malo razlikuje od naprednjakov, s katerimi je tudi koalirana; disidenti se tudi polagoma mo-dernizujejo in približujejo naprednim strankam, ki se ne zadovoljujejo več s praznimi državno-pravnimi frazami, nego so se dale na resno kulturno, gospodarsko in politično delo, med tem, ko so Frankovci in klerikalci ostali v družbi z .našimi klerikalci najreakcionarnejši element na slovanskem jugu.
Popolnoma naravno je, da so se te stranke, četudi izpovedujejo enaka temeljna načela, medsebojno strastno pobijale in nič nenaravnega ni niti to, da se je hrvaiska stranka prava združila z naprednima strankama (hrv. napredna in srbska samostalna stranka) proti „pra vaškim" Fiankovcem in klerikalcem, ki so bili v besedah vedno najbolj radikalni, v dejanjih pa največji — politični špekulanti.
Klerikalna stranka kot taka je živela na Hrvatskem do sedaj samo na papirju, ali zato je zavladala pri Frankovcih čisto klerikalna struja in sedaj so se klerikalci in Frankovci fuzionirali v novi, krščansko-socijalni stranki in s tem je storjen začetek popolne kristalizacije političnih razmer na Hrvatskem: posamezne stranke se bodo začele razlikovati medsebojno samo po načelih in sicer bodo stali na eni strani Srbi in napredni Hrvati, na drugi strani pa vsi reakcijonarni elementi v deželi, ki bodo poskušali zanetiti verske boje in politični špekulanti — sorodniki naših Šušteršičev, Suldjejev itd. — ki bodo iz verskega fanatizma mas poskušali kovati kapital — za sebe.
To je popolnoma naraven razvoj in Hrvatska bo kmalu razdeljena na dva nasprotna tabora, med katerima se razvije živahna borba, ki bo trpela več ali manj časa. Ali že danes se lahko reče, da ne bodo reakcionarni elementi na Hrvatskem nikdar, ali vsaj dolgo ne, igrali vodilne vloge v javnem življenju Hrvatske.
Hrvatske ljudske mase niso posebno dovzetne za klerikalizem in ker je na Hrvatskem okolu 600.000 pravoslavnih Srbov, ki so po svojem številu, po svoji izborni gospodarski organizaciji tako močan faktor, da v družbi z naprednimi Hrvati lahko vedno nadvladujejo klerikalce.
Klerikalizem vsivarjajo na Hrvatskem visoki dunajski krogi, ki doživijo s svojo politiko na Hrvatskem popolen polom, ker ne računajo z razmerami.
Sz slovenskih krqjev.
Vič.
Klerikalni shod. V nedeljo se je vršil pri nas shod črne stranke, ki pa se je prav klavrno obnesel. Prisotnih je bilo komaj 60—70 ljudi, od teh pa je bila tretjina »devic" ^ iz Marijinega »škrniceljferajna", tretjina čukov in niti zadnja tretjina niso bili sami klerikalni volilci, bilo je tudi par »rdečih" in pa kaka dva narodnjaka.
Šušteršič je za enkrat pogorel; dasi je poročal o svojih „velikih" uspehih, katere je njegova stranka priborila v drž. zboru, vendar ni dosegel onega uspeha, ki ga je pričakoval.
»Ledrarji" so seveda nagnali skupaj svoje »device* in čuke, ki so govorniku ploskali, ali izmed davkoplačevalcev-vo-lilcev, pa ni bilo ni jednega, ki bi pritrjal njegovim izvajanjem. Da, celo najvplivnejši klerikalci so se izrazili, da takih poslancev, ki obetajo ljudstvu samo davke in zopet davke, v prihodnje ne bodo trpeli.
Da, tudi pri nas so enkrat začeli uvi-devati ljudje, da od cerkve in klerikalnih fanatikov nimajo veliko upati.
Zidala se je cerkev, zida se šola — edino ta je v resnici potrebna, — napravi naj se pot na Rožnik in to vse na račun davkoplačevalcev; poleg tega pa hočejo »ledrarji" še svoj dom, kjer bi »zabavali" Marijine device in pa čuke, kar pa naj bi zopet plačali Vičani, ki so večinoma davkoplačevalci.
Kam pa pridemo, če^ se bo vedno reklo, daj, daj in zopet daj. Človek se vsega naveliča.
O, da, najdejo se pri nas tercijalke, ki bi dale tudi zadnji vinar, ki ga dobe za mleko, za naše »gospode". Enkrat se bodo pač naveličale.
Dopisnik »ledrar" v sobotnem »Slovencu" sicer prorokuje zmago Zveličarja v nali fari, toda ta zmaga bo šla po vodi, ker ljudje takim osrečevalcem ne bodo več
zaupali, ki ne znajo drugega, ko nakladati bremena.
Posvečenega dopisnika »ledrarja" iz sobotnega »Slovenca" sploh ne bi omenjal, da mi že v imenovanem dopisu nekaj kio-basaril o vlagaljki iz »Učiteljske tiskarne", dalje je pisal o krasni procesiji itd. Da v tem dopisu ni niti pol resnice, tega ni treba nitii povdarjati, le toliko priporočam dopisniku, naj drugikrat malo objektivneje poroča.
Sploh so pa »drobne resnice" v »Domoljubu" in »Slovencu" znane, zato ni trefca, da bi še kaj drugega omenjal.
Slednjič pa še našemu »duhovitemu" ledrarja — pridigarju — polagam na srce naj svoje sovražnike — kakor jih v pridigah sam imenuje — pusti na miru, ker prižnica ni tu za psovanje, in tudi ni lepo od posvečenega »gospoda", da se meša v taka stvari, ki ga prav nič ne brigajo.
Toliko za danes, drugič pa še kaj.
Kočevje.
Potreba slovenske šole. V spo-po-lnitev včerajšnega dopisa pod naslovom »Schulvereinove šole na dolenjsko-kočevski meji", pristavimo, da ni krvavo potrebno slovenskih šol samo na meji, nego tudi v Kočevju samem, kjer obiskuje danes okolu 200 slovenskih otrok izključno samo nemško šolo. In to število otrok še vedno narašča. To £0 večinoma otroci delavcev iz tukajšnjega rudokopa. Družba sv. C. in M. je že nekoč obljubila zidati v mestu slovensko šolo — saj tako se govori — a zopet je vse zaspalo in nada slovenskih staršev je splavala po vodi. Kočevski slovenski otroci se pa vidno potujčujejo. Naloga družbe sv. C. in M. naj bi bila, da sezida v najkrajšem času dom naši zapuščeni deci. Dolžnost slovenskega naroda pa je, da družbo podpira, ker brez denarja se šole ne morejo zidati. Več kočevskih Slovencev.
Goriško.
Novostrujarji na Goriškem razvijajo živahno delovanje. Ta stranka je proti Gregorčevi konservativni politiki in je pristno dete ljubljanskega »Slovenca". Kul-minantna točka njenega programa je gonja proti »svobodomiselnemu" učiteljstvu in želja, da se povrnejo v naše ljudske šole stari mežnarski časi. Srečna Goriška!
Velika sokolska slavnost se bode vršila dne 19. junija t. 1. v Št. Petru pri Gorici. Telovadbi bo sledila velika ljudska veselica. Med drugimi se udeleži . te slavnosti tudi idrijska sokolska župa korporativno, razna druga društva pa so že priglasila udeležbo po deputacijah.
Deželni odbor goriš ki razglaša vse objave samo v laškem jeziku, dasi sta v deželnem odboru izmed štirih dva slovenska odbornika in je eden celo namestnik dež. glavarja. Seveda sta oba slov. odbornika strastna klerikalca in s tem je vse povedano.
<A5IN0
•Sar
LISTEK.
( MICHEL ZEVACCO:	7/	——-	,
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.
I.
Primavera.
Rim! Starodavna prestolnica omikanega sveta je spala, potrta v mrkli žalosti.
Skrivnosten, globok strah je mrazil ponosno mesto do mozga. Rim je molčal, Rim je molil, Rim se je dušil.
Tam, kjer se je nekdaj mogočni glas Cicerona razlegal s tribune šumnega fora*), so zdaj zlovešči glasovi prepevali psalme. Tam, kjer sta se Grakha borila za svo-
noštvo JRodriga°Borgia. teŽ0 PrUiSkal° tCmn0 ^ krUt0
..	je bil samo ena oseba v grozeči
trojici, vladajoči nad Večnim mestom; kajti Rodrigo je imel sina ki je hujše nego on predstavljal nasilstvo, in hčer, ki je bila vse bolj nego on sama vtelešena zvijača 1
Sinu je bilo ime Cezar...	1
Hčeri je bilo ime Lukrecija ...
*
*	*
Bilo je maja meseca leta 1501., ob zarji šestnajstega stoletja. Solnce je vstalo ta dan na rdečkastem nebu, in jutra je zgolj sam sijaj. Neizmerno veselje plava v ozračju.
*) Forum — veliko, krasno zborovališče pod milim nebom.
Vsem zavednim Slovenkam na današnjem promenadnem koncertu v Zvezdi posveča v znak občudo-
mnJa____________________.JUTRO-.
Slovanski Jug.
Zagrebško pismo: Kulturni boj.
Zagreb, 7. junija.
Naše kulturnobojne vrste se rapidno večajo in včerajšnji shod svobodomiselcev je bil kljubu neprestanemu dežju tako mno-gobrojno obiskan, da se furtimaši, ki so že popreje organizovali svojo tolpo in s plakati vabili na napad svobodomiselnih zborovalcev niso upali niti blizu. Vendar se, žal, ni dalo zborovati in predsednik naše’ sekcije, Davorin Trstenjak je naznanil nov shod svobodomiselcev za 10. t. m. na Peja-čevič-evem trgu. Pri vsem tem pa le ne moremo s popolnim zadoščenjem gledati na ves razvoj našega kulturnega boja in to za to ne, ker vidimo, kako boječe se ga izogiblje naše meščanstvo, to so tisti naprednjaški, kakor frankovski a boljši sloji ki sploh nimajo smisla za noben kulturni’ napredek. Le skrajna krila, svobodomiselc in fanatični katoličani si stoje sedaj v odprtem boju, ostali si pa hočejo s frazami m vzdihi pomagati onstran tega vprašanja ki je za nje »noli me tangere". Naši mlač-neži se hočejo sedaj tako izogniti kulturnega boja, da hočejo v pomirjenje svoje vesti negirati klerikalizem na Hrvatskem. »Pokret" je sicer napisal odkritosrčen stavek: »Ne pobijati klerikalizem pomenja krepiti ga, in vsak, ki je v svoji duši svobodomiseln, a neče niti s prstom ganiti proti klerikalizmu, je kriv, da se ta širi in
Toda Rim ostaja v ledenem mrazu, kajti duhovniki vladajo na zemlji... Vendar pa je pred Svetoangeljskim gradom, trdnjavo, ki blizo Vatikana dviga svoje sovražno stolpovje, radovednost zbrala nekaj ljudi iz preprostega naroda.
Bosonogi, oblečeni v cunje, glave pokrite z umazanimi frigijskimi čepicami, gledajo z občudovanjem, polnim spoštovanja na skupino mladih gospodov, ki so se zbrali na trgu in se ponašajo, smejo se z glasnim smehom in se zaničljivo ogibljejo pogleda na tolpo, ki jih oddaleč občuduje.
Ti vitezi, odeti v baržun in svilo, v blestečih, z zlatom vezanih plaščih, izpod katerih se tuintam zasveti fin oklep, so zbrani na svojih iskrih konjih v bližini grajskih vrat. . . Nenadoma pa se odpro ta vrata nastežaj.
Molk nastane. Mož zagorelega obraza, oblečen v črn Darzun, se prikaže na ponosnem črnem žrebcu ter zajezdi pro i mladim gospodom, ki se postavljajo v ravno vrsto, da ga pozdravijo.
Njegov pogled se spušča po mestu, ki se zdi v tem hipu, spričo njega, še bolj molčeče, kakor da ga je zagrabila groza.	&	1
Nato se mu povesi glava na prsi; njegove ustnice pa zamrmrajo besede, ki jih nihče ne sliši:
»Ta ljubezen me žge ... Primavera !.. Primavera I.. Zakaj sem te moral videti 1.. Ah, danes — še danes naj bom proklet, če ne postaneš moja!.."
Nato pa zamahne z roko vitezom v znamenje, in mala ceta se med smehom ljudi in poplesavanjem konj odpravi proti enim izmed rimskih vrat, dočim vstaja med sklonjenimi
glavami preprostega ljudstva šepetanje, trepetu podobno in zamolklo ponavljano od boječih, sovražnih ust:
»Papežev sin!.. Njega Svetlost Cezar Borgia!.."
*	* *
Istega majevega jutra pa je kakšnih sedem milj daleč od Rima, po cesti, ki prihaja iz Florence samotno jezdil na
nrn!fmv5rCU ad ?teZ’nP0t,Uj0Č brez na2lice in brez skrbi
štiriindvajsTlet	b‘ mU bU el0vek prisodil
• ^ief°ya °bleka je bila ponošena in raztrgana, njegov jopič pač ze več nego enkrat zašit, in njegovi čevlji iz jelenove kože na mnogih krajih zakrpani.
Toda zares ga je bilo veselje videti pod dolgimi lasmi, ki so mu v naravnih kodrih padali na rame, s finimi brki, zavihanimi navzgor, z vitko, smelo in krepko postavo, in predvsem s tisto prostodušno veselostjo, ki mu je sijala na vsem obrazu.	J J
Dasi mladi mož ni kazal niti kretenj, niti obličja za-mišljavega človeka, vendar se je zdelo, da se vdaja sanjariji, in njegovo oko je brezbrižno romalo po široki rimski planjavi, ki je ležala pusta in gola v žarki solnčni pripeki.
»Bogme!" je vzkliknil, »ta svet je preklicano malo
podoben veseli okolici mojega dragega Pariza, tisti deželi
s senčnimi gozdi, gostilnami in krčmami, kjer piješ tako
dobro vince in nahajaš tako prijazna dekleta . .. Daj kapitan
poženi se hitreje, prijateljček... da vidiva, ali ne Drideva’
skoro do poštene krime, kjer se midva dobra kristjana lahko napojiva ..."	J
,Kapitan je bilo ime konju. Dvignil je ušesa in se spustil v hitrejši tek.	1 (Dalje)
da si pridobiva vedno več tal“, vendar pa že, kakor v obrambo svoje radikalnosti priznava, češ, naprednjaki nismo proti veri, marveč le proti zlorabi vere. »Obzor" se tolaži s tem, »da je klerikalizem tuja struja, ki med ljudstvom ne najde tal." Ljudstvo da je sicer verno, a ne klerikalno. Sploh se omalovažujejo kulturna vprašanja, češ, koliko važnejša so gospodarska in socijalna vprašanja. Vsi taki izgovori so pa le zo-lizmi, ki naj bi zakrili slabost in boječnost naših »boljših" ljudij, ko je treba odločnega nastopa.
Naši kratkovidneži se sicer vesele razpada Frankove stranke, ne vidijo pa najčistejšega klerikalizma, ki kot krščanski socijalizem prodira k nam iz Kranjske in že iz Dalmacije. Vsako odlašanje odločnega nastopa proti klerikalnim intencijam se bo kruto kaznovalo in končno izogniti se tega je tako nemogoče. Vse naprednejše države in narodi so nam namreč pokazali, da je kulturni boj — socijalna potreba.	—č.
Splošni pregled.
Slovenci v proračunskem odseku.
Danes se začne v proračunskem odseku debata o ustanovitvi italijanske pravne fakultete oziroma o dotični vladni predlogi. Kot znano so se že lani slovenski člani prorač. odseka izjavili, da hočejo preprečiti debato o tem predlogu magari tudi z obstrukcijo; poslanec Gostinčar je lani v zadnjih dveh sejah govoril na dolgo in široko pravi obstrukcijski govor. Pa tudi letos se je prijavil Gostinčar predsedniku proračunskega odseka Chiariju ter mu javil sklep »Slovenskega kluba," da bo isti tudi letos obstruiral toliko časa vladno predlogo glede italijanske pravne fakultete, dokler vlada ne doseže sporazuma s Slovenci glede ustanovitve slovenskega vseučilišča. — Sploh je pa po zadnji izjavi ministrskega predsednika Bienertha nasproti poslancem Bu-gatto, Conciju in Gentiliju, ki v imenu vlade odločno odkloni Trst kot sedež italijanske pravne fakultete ter je rekel, da bi gosposka zbornica sama odklonila in zavrnila eventualni sklep poslanske zbornice za Trst kot sedež, stopilo to vprašanje v jako kritičen štadij; Italijani so ogorčeno protestirali proti izjavi ministrskega predsednika, ter mu zagrozili, da stopijo takoj v opozicijo. Baje so sklenili že italijanski poslanci obeh klubov, da glasujejo proti proračunu 1 To dejstvo je pa največja nevarnost za Bienerthov kabinet, ki razpolaga z neznatno večino v parlamentu. Ako se Italijani pridružijo opoziciji tedaj je Biener-thova večina in žnjo tudi njega kabinet pokopan! Zato so pa prihodnji dnevi jako važni, ker v njih se odloči usoda Biener-thovega kabineta ali pa celo prvega avstrijskega ljudskega parlamenta.
Predsednik francoske zbornice.
Poslanska zbornica je včeraj volila iz svoje srede funkcijonarje; predsednikom je bil izvoljen brez protikandidata dosedanji predsednik Brisson, ki je dobil od 425 oddanih glasov 304; združeni socijalisti so se vzdržali volitev. Podpredsednikom so bili izvoljeni Etienne (republikanec) s 313, Puech (radikalni socijalist) z 292, Berteaux (radikalni socijalist) z 269 in Dron (radikalec) z 229 glasovi. V manjšini je ostal progre-sist z 180 glasovi.
Dnevne vesti.
Dr. Žerjav, Ribnikar pa sestri Blažek. Včeraj zjutraj, ko je naš »odgovorni" še spal, in se mu niti to jutro, niti kdaj poprej niti sanjalo ni, da je kdaj le z miši^ razžalil gospode radikalce, kakor sta dr. Žerjav in Ribnikar, ga prebudi pismonoša iz sladkega spanja. Prezentira mu odgovornim urednikom tolikanj priljubljenega „plavega". Med tem, ko je ta jutranji pozdrav odpiral, je izprašal svojo vest od zadnjega do sprednjega kotička: katero hudodelstvo sem zopet zakrivil? Pa vest mu je ostala mirna. Med tem je bilo pismo odprto in evo to presenečenje! Poziv obdolženca. G. Fran Pirc, odgovorni urednik »Jutra", tu. Da se zaslišite o obdolžitvi Adolfa Ribnikarja in dr. Žerjava kakor zasebnih obtožiteljev zavoljo pregreška žaljenja časti pozivate se na dan 9. junija 1910 popoldne ob 3. uri pred to sodnijo v sobo štev. 96. Predmet Vaše zaslišbe je zlasti: članek (uvodni) v štev. 93. »Jutra": »Kam jadramo". C. kr. deželna sodnija v Ljubljani.
—	V prvem hipu je naš »odgovorni" mislil, da ga je kdo potegnil, toda natančna preiskava je nedvomno dokazala, da je to gola resnica, kar vidi in bere pred seboj. Brž dotični članek v roko. Ah, to je kritika, namenjena pravzaprav državnemu pravdniku, ker nam je konfisciral svetovno sloveči sestri Blažek. In tu je člankar vpletel med drugimi tudi dr. Žerjava in Ribnikarja. In sicer v tem le stavku: »Kdor pregleda vso vojsko od najstarej-
ših naših narodnih generalov, ki so morili Prešerna in mu zadrgnili vrv okoli vratu, pa do Coste, ki je zapečatil usodo Levstikovo z besedami: »Krepieren soli der Hund!" in Bleivveisa, Šušteršiča ter najmlaj ših naslednikov »pra-voverca' Terseglava in »radikalcev" dr. Žerjava In Ribnikarja, ta mora pač priznati, da naš narod ima izredno živi jensko silo, za katero ga lahko zavida vesoljni svet." — Kdor v tem stavku — seveda razen dr. Žerjava in Ribnikarja — (kaj drugega se o teh dveh nič pisalo ni) najde kak atom pregreška žaljenja časti, temu razpisujemo posebno nagrado. Da je dr. Žerjav, nekdaj idealist, pozneje jurist, sedaj — po našem utisu — potovalni realist za Agro-Merkurja, tako rahločuten, temu se vspričo vseh teh življenskih skokov, toliko ne čudimo. A da je gospod Adolf Ribnikar sedaj, odkar je tržni nadzornik, tako mehkega srca, kdo bi si bil to mislil! Naključje namreč hoče, da je bil baš naš »odgovorni" kot svoječasni poročevalec vnanjih listov, priča krvavega shoda N. D. O. v Šiški. Takrat je g. Ribnikar kot predsednik te organizacije dal socijalnemu demokratu g. Kocmurju i. dr. več častnih besed, o katerih še danes ne vemo, ali jih je držal, ali ne. In takrat jih je g. Ribnikar od strani socijalnih demokratov toliko in take slišal, da bi bil primoran izvajati konsekvence. In tedaj je. baš našemu »odgovornemu" obljubil, da jih bo tudi izvajal. Ali jih je, ali jih ni, to se bo dalo dognati pred poroto. Morda pride v poštev tudi neko pismo na neko osebo, ki je bilo gosp. Ribnikarju jako na poti, ne vemo, ali se je mislil ženit, ali kaj li. To bo že on sam pojasnil. Ta tožba nam nudi utis, da ima zlasti g. Ribnikar kot tržni nadzornik mnogo posla, in mislimo, da nam dovoli, da se odslej zanaprej tudi mi malo bolj pobrigamo za tržno nadzorništvo na ljubljanskem trgu. Ravno tako pa tudi za uspešno delovanje Agro-Merkurja, ki menda ni konkurenca naprednim slovenskim trgovcem . . . Tako postaneta dr. Žerjav in Ribnikar zaradi sester Blažek svetovno slavna in tako je »Jutro" prišlo do svoje druge tožbe.
Tudi Bračič toži. Ravno ko se je vest o tej drugi tožbi pisala, prinese sodni sluga še enega »plavega". Ta pa je prinesel pozdrav od ravnatelja »Uniona" Ivana Bračiča. Ta pa toži zavoljo pregreška po § 487 k. z. Ta § govori v neopravičeni obdolžitvi zavoljo hudodelstva, pregreška ali prestopka. Bračič je najbrže kar prvega zagrabil. Poziv k zaslišanju ne vsebuje nikakih virov, radi katerih se ima odgovorni urednik zaslišati. Čez dotično rubriko je potegnjena črta. Za drugič bomo pač prosili, da se nas obvesti zaradi katerih člankov, oziroma poročil, se nas poziva k zaslišanju. In zakaj taka nujnost gospodje? Poziv se je dostavil še le ob 6. pop. Torej niti predpisani 24 urni rok se ni upošteval. Naj bi bili gospodje tudi tedaj tako nujni, ko se je tolovajstvo izvršilo. Danes bi se ne Ivan, ampak po njegovi vizitnici Johann Bračič ne drznil tožiti tistega, ki bi ga bili v prvem ljubljanskem hotelu kmalo ubili. Sicer pa nam Johan Bračič direktor Hotel Union s to tožbo le vstreže. S tem korakom nas je sam odvezal vseh zadnjih ozirov do njega in hotela »Uniona".
Ob tisti url na tri strani, kam bo šel? Ubogi naš odgovorni! Za danes popoldne ob 3. uri ima kar tri povabila k deželnemu sodišču. Eno je vabilo kot priča zaradi tolovajskega napada v »Unionu", v sobo št. 96; drugo je poziv kot obtoženec v isto sobo; tretje je zopet poziv kot ob-ženec v sobo št. 95. Torej tri vabila, oziroma pozivi ob eni in isti uri, od teh vabil dva za sobo št. 96, eden za sobo št. 95. Ubogi »odgovorni"! Ali naj se raztrga na tri dele, ali kako se bo ta uganka rešila. Uredniki, posebno pa odgovorni, so sicer mnogomogočni, ali vsegamogočni doslej vendar še niso. To bi naj gospodje pri sodišču v bodoče blagovolili upoštevati!
Rekord v občinski seji je napravil včeraj gotovo naš ljubljanski občinski svet. »Sejal" je od 6. zvečer pa skoro do pol 1. zjutraj, vmes le s kratkim odmorom. Take seje, kakor pravijo, še ni bilo, odkar »rotovž" stoji. In to rekordno sejo je vodil neumorni župan gospod Ivan Hribar z njemu lastno žilavostjo ter vsega občudovanja vredno energijo. Ni pa mu bilo še dosti tega orjaškega dela; po tajni seji, ko so tovariši šli domov, je šel Hribar še na delo v svojo pisarno. Gospod župan, ali ne bo to več kot preveč.
Ali res ne gre pri Slovencih brez bobna? Požrtvovalne dame, ki nam pripravljajo veliko veselico ob priliki glavne skupščine in 25 jubileja naše družbe sv. Cirila in Metoda dne 3. julija so v skrbeh, da brez bobneče reklame ne bo velike udeležbe. Mi pa, ki poznamo zlata srca prijateljic in prijateljev naše ljubljene re-ševalke smo brez bojazni. Toliko se bo že poskrbelo, da prodre v sleherno vas glas, da se zbira dne 3. julija v Ljubljani vse, kar resnično narodno čuti. Pripravljalni odbor pa bo zopet storil vse, da bodo obis-
skovalci velike ljudske veselice očarani, da se bodo še v poznih letih z veseljem in ponosom spominjali, da so tudi prisostvovali narodnemu slavlju, kakršnega najbrž niti Ljubljana še ni videla. Nemško časopisje je bobnalo tedne in tedne, da je ganilo par tisoč Nemcev k 301etnici »Schul-vereina". Ravno v tem pa se hočemo Slovenci razlikovati. Na našo jubilejno slavnost prihitijo dne 3. julija nepregledne množice iz vseh slov. pokrajin, ne zaradi reklame, temveč iz ljubezni do svete narodne stvari, v proslavo zaslužni družbi-rešiteljici.
AH ni to naloga tržnega nadzorstva? Poroča se nam: Kupovalci črešenj se pritožujejo, da dobivajo včasih popolnoma nasmeteno blago na trgu. Očita pa se branjevkam in branjevcem, da so oni tega krivi. Kdor hoče poznati pravega krivca, ta ga je lahko n. pr. ravno včeraj našel. Včeraj prostor na trgu ni bil menda cel dan nič poškropljen. Gotovo pa ne opoldne, ko bi bilo najbolj potreba. Posebno včeraj; kajti postajalo je viharno in veter je zanesel vse smeti s peskom vred ravno v stojnice za sadje. Črešnje so izgledale, kakor bi bile s peskom in blatom zalite. Prodajalci so trpeli znatno škodo, kajti vsi tisti, ki črešnje kar spotoma povžijejo, so se včeraj vendar bali tako nesnago požirati. Treba je torej škropiti in zopet škropiti, pa ne tako, kakor se to pri nas dela, da se ravno s škropljenjem spravi še več smeti v posodo za sadje. Zjutraj še 'predno se sadje razpoloži, se lahko s cevjo dobro poškropi. Pozneje pa je to delo treba opraviti z ročno škropilnico vsaj v bližini stojnic. Vpraša se le, kdo je za to odgovoren, da se ti nedostatki odpravijo. Ne mar vsaj nekoliko tudi tržno nadzorništvo?
Naši slovenski kapitalisti. Kar so troti v uljnaku, to so naši slovenski kapitalisti v hiši Slovencev: iz žepov naroda si puste nanašati na kup, ali iz tega kupa ne pride niti ficek med narod nazaj. V Ljubljani n. pr., kjer lahko računamo z 20.000 narodnega davka obveznimi Slovenci, jih je le 800, v skrajnem slučaju komaj 1000 takih in onih, na katerih ramah teži vsa peza narodnega davka in ki vsebujejo dušo zadružnega življenja. Vsi drugi so kakor troti v uljnaku. Pa imajo še druge vrste kapitalistov med nami. Ti se dobe med večjimi trgovci, redko že tudi med obrtniki. Ti sicer niso troti, ampak čebele, ki po žepih ljudstva pridno nabirajo kapital, a ta kapital ostane mrtev za tiste kraje, za tisto ljudstvo, med katerim so ga nabrali. Kaj ima naš narod od naših slovenskih veletržcev, to smo videli v slučaju Lenarčič na Vrhniki. In te dni imamo zopet slučaj, ki je vreden, da si ga slovenski narod dobro zapomni za vbodoče. Urar in zlatar, Suttner, sorodnik znane narodne tvrdke Čuden, se je le s pomočjo Čudna povspel do lepega premoženja. Imel je izborno trgovino v Kranju, na kar mu je potem Čuden prepustil svojo prvotno trgovino v Ljubljani. Mož si je — po domače rečeno — nabral denar med nami. In ta denar, lahko rečemo, je slovenski denar. Vsakdo je pričakoval, da se bo hvaležnega izkazal, če pride danes ali jutri do tega, da poreče: dovolj imam, naj pa drugi zasluži na mojem mestu. Suttner je že sedaj v tem prijetnem položaju. Pa kako se je hvaležnega izkazal napram Slovencem? Mož, ki si je, kakor rečeno, med nami nabral denar, gre sedaj z našim slovenskim denarjem privatizirat v — nemški Gradec. Slovenska zemlja mu je bila le za to dobra, da je na nji obogatel, ko pa bi ji imel vračati obresti moralne dolžnosti, pa jih nese s kapitalom vred hranit na tako razupita nemška tla, kakor je Gradec. Pa pride, kakor čujemo, še lepše: namreč, ko se rentir Suttner naveliča po Gradcu privatizirati, pa si izbere »kompa-njona", slovenskega gotovo ne, v nemškem Gradcu. To je le en slučaj, ki pa ni edini. In ta slučaj, slovensko ljudstvo, si dobro zapomni!
Kje je kretenstvo? »Edinost pravi, da je pri nas, ali dokazati tega, naravno, ne more. Pač pa mi lahko danes učeni in velemodri »Edinosti" zopet dokažemo ignorantstvo, ki ga je pokazala s tem, da govori o razmerah v Srbiji, o katerih niti pojma nima. Iz nemških listov
  svojih najljubših virov — je namreč
pobrala nekoliko vesti proti srbskemu princu Juriju in pristavlja potem, da je treba sprejeti te vesti z rezervo, ker da jih je prvo vrglo v svet socijalisti čno belgrajsko »Zvono“. Srbski socijalisti se bodo za to trditev lepo zahvalili »Edinosti", ker to bi danes tudi tržaški nadžurnalisti lahko že vedeli, da izhaja list »Zvono", ki ga nihče ne čita, samo za to, da prinaša razne laži, ki jih potem uporablja dunajsko časopisje z mnogo večjim uspehom, ker se sklicuje na to, da posnema te vesti iz srbskega lista.
Nogometna tekma. (Iz ljubljanskih športnih krogov.) K včerajšnji notici o nogometni tekmi sprejmite še mojo sodbo, ki sem prisostoval kot športnik pobobnim tekmam na Dunaju, v Gradcu in v Zagrebu: Ljubljanska tekma, ki se je vršila med slovenskimi in nemškimi dijaki, se sicer ne sme presojati raz previsoko stališče, to je
pa tudi samo ob sebi umljivo, kajti do sedaj je nedostajalo primernega prostora za pravi razvoj tega športa in so tudi slovenski igralci šele drugoletniki. Vse to upoštevaje, pa smo se čudili veliki verzira-nosti in finesam na slovenski strani, katere smo zastonj iskali pri starejših nemških nasprotnikih, ki so s svojim neelegantnim, da ne rečem naravnost nepravilnim nastopom sodnika večkrat prisilili prekiniti igro. Slovenska napadalska vrsta se je izkazala vrlo disciplinirano in ugajala nam je vseh njih skupna igra, znak, da znajo svojo voljo podrediti skupnemu namenu, se ne siliti v ospredje in tako z igranjem na svojo pest spravljati svojo igro v nevarnost. Potem je bil tudi izid namreč: 15:1 gol. Nemški tekmovalci — »nemški nacijonalci", kakor se sami zovejo — so doživeli občuten poraz, katerega moralični pomen je zanje naravnost uničevalen. Slovensko moštvo pa je pokazalo, kako resno in pravilno razume ta lepi šport.	'	M.
Šolarski izleti. Prva mestna deška ljudska šola priredi prihodnji torek izlet v Postojno in v Postojnsko jamo. Odhod iz Ljubljane bo ob petih zjutraj, povratek pa ob četrt na sedem zvečer. Vstopnina v jamo znaša za vsakega izletnika samo eno krono, vožnja tja in nazaj 2 K 70 h; hrana za vsakega učenca (zajutrk in kosilo) 88 vinarjev. Izletnikom se smejo pridružiti tudi starši in sorodniki učencev pod enakimi pogoji.
Izlet mestnih uradnikov v Postojno.
V	nedeljo napravijo ljubljanski magistratni uradniki izlet v Postojno. Nekateri odidejo že v soboto, da obiščejo Nanos in bližnje bribe. Kakor čujemo se udeleži izleta tudi gosp. župan Hribar, ki ostane v tamošnjih gozdovih na lovu, kar kaže, da se počuti že precej dobro.
Čast našim slovenskim vojakom! Radovedno občinstvo je dne 6. junija pop. z zanimanjem opazovalo preizkušnjo vožnjo s čolni po Ljubljanici. To je bila preizkušnja vožnja na dobitke, prirejene od pionirskih oddelkov 28. divizije in sicer pešpolkov št. 27, 47, 87, 97, bosansko-herce-govskega pešpolka št. 4 in lovskih bataljonov št. 7, 11, 20, 24 in 29. Dobitke so dobili po vrsti, po kateri so v najkrajšem času preveslali določeno pot od šentpeter-ske vojašnice do vojaškega kopališča: Pešpolk št. 87, I. dobitek 10 K; pešpolk št. 97, II. dobitek 8 K; bosansko-hercegovski pešpolk št. 4, III. dobitek 6 K; lovski bataljon št. 7, IV. dobitek 4 K; lovski bataljon št. 29, V. dobitek 2 K. Čestitamo vrlim slovenskim vojakom.
Strašni vihar In povodnji. Preko sardinske planjave je divjala strašna vseuni-čujoča ciklona, ki je povzročila več milijonov škode. — V Rumuniji pa dežuje že od pon-deljka nepretrgoma, vsled česar so nastale velike povodnji. — V Bukareštu je prodrla voda v kleti. Proga Predeal-Bukarešt je vsled povodnji pretrgana.
Iz Gruberjevega prekopa. Ko je včeraj popoldne v Gruberjevem prekopu neki delavec v voz nakladal gramoz, je iz neprevidnosti z lopatnim držajem sunil delavca J. Podpaca v obraz ter ga pod levim očesom znatno poškodoval. Moral je iti k zdravniku.
Prve jagode in gobe na ljubljanskem trgu. Včeraj so kmetice pričele prinašati prve jagode in gobe na trg. Za jagode so nastavile izred. vis. ceno 5)—63 vin. liter. Isto je tudi s prvimi letošnjimi gobami. Ko jih je neka kmetica prinesla na trg, bi se bili prijatelji gob kmalo stepli za nje. No, upamo, da bo to obojestransko veselje kmaln prešlo, kajti obojega bo letos veliko: jagod in gob.
Iz preiskovalnega zapora je pobegnil pretekli teden v Višnji gori delavec Ivan Puligoj iz Bizeljaka okraj Postojna.
,. ^emUemerska pisarna. V Sodnijskih ulicah št. 3 otvori s 1. avgustom pisarno geometer g. Josip Lisec.
Loterijske številke. Praga dne 8. junija: 49, 6, 56, 29, 84.
Vreme. Včeraj dopoldne lepo. Razen severnih, so se menjali vsi vetrovi, najhujša sta bila vzhodnik in jug, ki sta se toliko časa tepla za nadvlado, da je prišlo tudi ob mejah ljubljanske kotline do lokalnih neviht in nalivov. »Koncert" se je pričel že opoldne v Radenski dolini. Raz ljubljanski stolp se je videl potem kmalo po litijski in mokronoški skupini drugi večji pojav naliva, ki je segal čez Janče, ob Zalogu do Gorenjsko-Štajerske meje. Pa je kmalo prominil. A posegel je potem v jugovzhodne kraje, kjer je skoro uro dolgo trajalo kakor se je vidilo, večje neurje. Prizadeti so morali biti kraji od Grosupljega, Šmarje, Pijava gorica, Kremenca, Turjak, del Iga, Škofljica in Laverca. Najgrše Je izgledalo v kotu med Pijavo gorico in Ze-limljem. Naliv je segel do vzhodne polovice barja, v Ljubljano je zanesel le malo škropilca. Krim je bil izven črte, a zanimivo je, da se je med to nevihto pojavil iz srede Krima, tam kjer pravijo, da je hrib preklan in da hrani velikansko jezero, velik čisto belkast oblak, ki se je g težkočo dvignil vrh Krima. Neurje je šlo potem še dalje
oziroma nazaj čez Turjaško planoto. Kakor je to ostavilo, se je takoj pojavil močan jug, dočim je prej pihal vzhodnik. Skoro ob tistem času je imela tudi Notranjska svoje nalive. Okoli 3. ure so morali biti posebno hudi nad in pod južnim obmejnim pogorjem. Se preje so imele vzhodne Julijske Alpe kak večji vihar. Kolikor se je dalo videti raz stolp, je ploha zadela celo kranjsko-radovljiško ter bohinjsko kotlino. Če vse te pojave resumiramo, vidimo, da je bila cela ljublj.-kranjska kotlina okrog in okrog obkoljena z nalivi in kolikor toliko z neurji, le središče samo, ozir. ljubljansko polje z mestom vred je ostalo izven padavine. Kar je na nas prišlo, to je bilo le od vetra pre-nešeno. Vreme za danes: Upoštevaje vse spodaj navedene morebitnosti, je prognoza taka: Nestanovitno, d o p. soparno, pop. k lokalnim nevihtam nagnjeno vreme, vetrovno. (Pri konstantnem jugu splošno deževno.) Razlaga : Brez vpliva vnanjega kritičnega položaja bi se morala danes obnesti teorija o solnčnem zapadu. Solnce je sinoči zašlo lepo rumeno, a v spremstvu preostankov včerajšnjih obmejnih neviht. Tedaj bi bilo vreme: dop. lepo, gorko; pop. soparno, k manjšim lokalnim nevihtam nagnjeno. Kraji izven tega pasa brez dežja (to bi bila zopet Ljubljana z okolico). Toda zunanji vplivi so že včeraj kazali na izbruh večjih viharjev, kateri, ako dosežejo naše obmejno pogorje, učinkujejo s svojo silo tudi na naše kotlinske okraje. — Vreme jutri: Odvisno je, ali in kako se danes izlije, odvisno pa ponajveč od vnanjega kritičnega položaja. Le jasna večerna zarja nam prinese zopet ugodno stalno vreme; sicer pa je ta dan kritičen tudi za naše kraje.
Društvene vesti.
Sokolska veselica na šancah. Ker se
zadnjič, v nedeljo in potem tudi v torek ni mogla vršiti napovedana veselica Sokola v Šiški na znanih francoskih okopih se vrši ista v nedeljo, dne 12. t. m. Opozarjamo občinstvo na to prireditev, ki se vrši v enem najlepših krajev tivolskega gozda.
Litijsko-šmartinski „Sokol“ priredi v nedeljo 12. t. m. izlet v Ljubljano, da prisostvuje prvemu župnemu izletu ljubljanskega »Sokola" I. Ze z ozirom na dobro uspeli zadnji župni izlet v Dolsko, je za to bratsko prireditev v Ljubljani vsestransko zanimanje. Posebno pa vabi k obili udeležbi še dogodek, da se pri tej priliki v Ljubljani prvič sestaneta ,Sokol" iz Litije-Šmartna ter * Sokol" iz Ribnice. Odhod iz Litije za deški naraščaj zj. poštni vlak, za telovadce »Sokole", okoli 30 članov v kroju, ter za ženski oddelek pa dop. ob 8/49. Drugo občinstvo na ta vozni red seveda ni vezano in vporabi tudi pop. vlak. Na zdar! Na svidenje v Ljubljani!
Telovadno društvo „Sokol“ v Kamniku vabi vse svoje člane in prijatelje k obilni udeležbi na zletu sokolske župe Ljubljana I. v Ljubljani dne 12. t. m. Kamničani, pokažimo tudi mi, da se zavedamo velike važnosti sokolstva ter povzdignimo z mnogobrojno udeležbo to manifestacijo sokolske misli. Ker je zveza z vlaki zelo ugodna, se gotovo mnogi odzovejo temu
vabilu.	_
Telovadno društvo Sokol v Postojni ima v soboto 11. t. m. v gostilni g. M. Baraga, izredni občni zbor s sledečim vzpo-redom: 1. Sprememba prayil. 2. Slučajnosti.	___________
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Načrt za proračunsko razpravo v državnem zboru.
Dunaj, 8. junija. Glede proračunske razprave v državnem zboru je izdelan že podroben načrt. Razprava naj bi se pričela v petek in končala v 13. sejah do 24. junija. Predsednik dr. Pattai se je odločil, da bodo seje trpele vsak dan po 9 ur in nepretrgoma, samo ob sobotah in ponedeljkih naj bi se ne vršile, ako bi poslanci to zahtevali. Na ta način bi bila proračunska razprava v državnem zboru končana s 24. junijem in od drž. zbora sprejeti proračun se potem takoj predloži gosposki zbornici, v kateri je za proračunsko razpravo določenih 6 dni.
Dunaj, 8. junija. Proračunska razprava v državnem zboru se prične v petek. Zbornični predsednik dr. Pattai je za to razpravo v celem določil 99 ur.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 8. junija. V današnji seji državnega zbora je odgovarjal ministrski predsednik baron Bienerth na interpelacijo radi uporabe skupnega vojaštva pri zadnjih volitvah na Ogrskem. Med drugim je izvajal, da se vojaštvo ne uporablja samo proti zunanjemu sovražniku, marveč tudi za to, da v notranjem vzdržuje red. To pa je bilo tem bolj potrebno, ker so se volitve vršile vse na en dan. Čudno se mu samo zdi, da se sedaj naenkrat interpelira radi tega, ker je bilo vendar dosedaj vedno običajno, da je pri volitvah na Ogrskem skr-
belo za red vojaštvo. — Za njim je odgovarjal domobranski minister Georgy na interpelacijo glede pohoda 37. pešpolka iz Gruža v Boko Kotorsko. Izjavlja, da so vse tozadevne vesti neosnovane in pretirane. Vojaki so pri pohodu dobili le od čevljev žulje na nogah in nekateri radi tega niso mogli pohoda nadaljevati. — Nato poroča dr. Liebermann o vladni predlogi glede izvrženi plači državnih in zasebnih uradnikov. Poročevalec manjšine dr. Bulin predlaga, naj se pri tožbah in izvršbah obrtnikov proti uradnikom določi kot izvršbe prosta plača na polovico. S to določbo pošteni uradniki itak ne bi bili prizadeti. Manjšina propade s tem predlogom. — Nato interpelira poslanec dr. Korošec ministrskega predsednika z ozirom na njegov odgovor na interpelacijo dr. Gessmanna in tovarišev glede vporabe vojaštva pri ogrskih volitvah, češ da je pošiljanje vojaštva k volitvam na Ogrsko že nekaka posestvo-vana pravica Ogrov. Predlaga, naj se o tem otvori jutri debata. Poslanec Šlamek podpira predlog. Predlog je bil sprejet z 99 proti 89 glasovom. Za predlog glasuje Slovanska Enota in socijalni demokratje ter posamezniki izmed Poljakov in krščanskih socijalistov. Pri glasovanju je v zbornici le malo poslancev. Po izvršenem glasovanju zavlada v zbornici velik nemir. — Nato se prične razpravljati o Linyjevem nujnem predlogu glede tkalcev.
Italijansko vseučiliško vprašanje.
Dunaj, 8. junija. Ministrski predsednik baron Bienerth se je izrekel proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu. Najbrže se bodo z njim strinjale tudi stranke. Po sedanjem položaju se italijanska pravna fakulteta ustanovi ali na Dunaju ali pa sploh nikjer.
Prava podoba zadnjih volitev na Ogrskem.
Dunaj, 8. junija. V jutranji številki „Neue Freie Presse" izide članek Scotus Viatorja o zadnjih volitvah na Ogrskem. Scotus Viator se podrobno peča z volitvami med Slovaki in natančno opiše, kako se je postopalo, da so bili Slovaki oropani skoraj vseh svojih narodnostnih mandatov. Članek je zelo zanimiv in zasluži vso pozornost.
Ogrski ministrski svet.
Budimpešta, 8. junija. Danes se je posvetoval ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary s trgovskim ministrom. Za petek je določen ministrski svet, v katerem naj se določi besedilo prestolnega govora.
Sarajevski župan demisijoniral.
Sarajevo, 8. junija. Župan Kulovic je sklical za danes dopoldne tajno sejo občinskega sveta, v kateri je podal ostavko z onimi člani občinskega sveta, ki pripadajo moslimanski samostojni stranki. Do tega koraka se je odločil, ker je mosli-manska samostojna stranka pri saborskih volitvah propadla.
Dementi o srbskem kraljeviču Juriju in odstopu kralja Petra.
Belgrad, 8. junija (uradno). Po bel-gradskem listu »Zvono" posnete in v svet raztrošene vesti, da je prišlo med kraljevičem Jurijem in kraljem v konaku do burnih prizorov in da je kraljevič iz Srbije za vedno izgnan, se kot popolnoma neutemeljene in neistinite najodločnejše zavračajo. Istotako so popolnoma neosnovane in neresnične izmišljotine, da se namerava kralj Peter odpovedati prestolu.
Zrakoplovstvo.
Celovec, 8. junija. Inžener Hein je poletel danes z letalnim strojem z dvema pasažirjema. V zraku se je vzdržal na daljavo dva in pol kilometra. V zrak se je dvignil dvakrat in se obakrat srečno spustil na tla.
Budimpešta, 8. junija. Danes bi se morala vršiti letalna tekma zrakoplovca Illnerja. Na dirkališče je došel tudi nadvojvoda Jožef. Ker pa je pričelo popoldne ob 3. uri močno deževati, se je tekma opustila in so se nato vršili le letalni poskusi, katerih sta se med drugimi udeležila tudi Wagner in Latham. Latham se je mogel s svojim strojem vzdržati samo 6 min. v zraku.
Potres v Kalabriji.
C ali stri, 8. junija. Kralj in kraljica sta danes zjutraj ob 4. uri dospela semkaj v spremstvu delavskega ministra Sachija in se podala z avtomobilom v one kraje, ki so po potresu najbolj prizadeti. Skoraj vse hiše v mestnem okraju Rio Castello so se podrle. Podoba je enaka oni v Mesini. Samo v mestnem okraju Castello Forti ni napravil potres tako velikanske škode. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 24 mrtvecev.
San Fele, 8. junija. Kraljica je došla semkaj v spremstvu delavskega ministra. Ljudstvo jo je sprejelo z velikanskim navdušenjem. Kraljica si je ogledala najbolj poškodovane hiše. Po enournem ogledovanju se je vrnila v Calistri.
Strela ubila tri osebe.
Jr°Pa,va’ 8- iuniJ'a- V vasi Leibnici je ubila strela tri na polju delajoče ženske.
Tovarna za umetni ogenj zletela v zrak.
Petrograd, 8. junija. V bližini Petrograda nahajajočo se tovarno za umetni ogenj in zalogo umetnega ognja je vžgala strela in pognala v zrak. Razvaline so ubile enega dečka. Šest oseb je smrtnonevarno ranjenih.
Velik štrajk na Francoskem.
Pariz, 8. junija. Po celem Francoskem grozi izbruh velikega štrajka, katerega se udeleže v prvi vrsti delavci v lukah, železničarji in strojevodje; ako se ne ugodi delavskim zahtevam, izbruhne štrajk v najkrajšem času.
Proda se hiša
s 3 sobami in 2 kuhinjama ter s sadnim in zelenjadnim vrtom.
Več se izve v Rožni dolini št. 153, ulica I.
Odda se v najem
prostor
za trgovin« ali kak« delavnico.
Poizve se v Spod. Šiški št. 79.
lili' ii I
poldolga preveza 7 K, dolga preveza 5 K, kratka preveza 9 K, kratka preveza — večja 12 K, nežnosvetle (blond) in sive 20 °/o dražje priporoča S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.)
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah.
SSS^SSSj!S3,3SJ3SiSSS3SS^SSS3SSSJ3IS3IESS
Išče se družina
ki zna izdelovati navadno
opeko za zidanje.
lEPlača, po dogovoru.
Več se izve pri Kernu v Cerkljah pri Kranju.
Suhi in svetli
prostori za skladišča in delavnice
kakor tudi
kleti se oddajo
v Wolfovi ulici 12.
Prostorno dvorišče je na razpolago.
Več se izve ravnotam v 1. nadstropju.
•	I ?
I	K 0
	0 ?
•	V/ •
zmožno slovenske in nemške stenografije
in
pisarja
sprejmem v svojo pisarno. Za mesto pisarja imajo vseučiliščniki in abiturjenti prednost.
Dr. 1. Pirc,
odvetnik v Ljubljani.
Model IOIO. Edino zastopstvo znamke
£>xi.l2
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch- koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
-	Točna, solidna In cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
Ivan Soklič
v Ljubljani
Pod Trančo štev. 2
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo 12—7
klobukov, slamnikov, čepic, peres iti
vse po nanižjih cenah.
Društvo za zgradbo »Sokolskega doma" v Šiški. Vsled neprestanih vremenskih zaprek se preloži
gozdna veselica
na šišenskih francoskih šancah
na nedeljo, 12. junija.
Slovenci,	brate	Srbe!
Združeni čevljarji v Ljubljani
Wolfova ulica 14
priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
Ali že imate
nove koračnice?
IkI so izšle aogl
R. DRISCHELJ-a v LJUBLJANI.
Parma: Legijonarji;
Paima: Mladi vojalci;
Talci: ISTašim. rejakom;
Talci: Pozdrav z IDolenjelce; Talci: Pozdrav z Sleda.
Kdor pošlje 5 kron naprej, dobi vseh pet koračnic poštnine prosto.
N^jvečja zaloga najfmejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Dusseldorfske oljnate barve
v pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Hoiodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za sredDje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
  Firneži, olja in retuše za slikarstvo
Slikarsko platno
Zahtevajte cenik.	z	oljnatim	in	krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
prva kranjska tovarna oljnatih barv, Arnežev, lakov in steklarskega kleja.
Hauptmann,
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in panama klobuke —.
6©°l» ceneje v »Angleškem skladišču oblek“
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
26—2	priporoča	svojo	bogato	zalogo
voznih koles.
□ □ □
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
P:	Brezplačni	kurzi	za	vezenje	v	hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
—Ti.*
:	.k	LSIff
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem.leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121*11 upravnega premoženja K 20.775.510*59
obrestuje hranilne vloge sat- po 4'|2°|o
brez vsaega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-::	metom	in jih obrestuje od dne vloge do dne dvipa. ::
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni	zaklad K 400.000.
Posojnje na zemljišča po 5*/4°/o z l'/2°/o na amortizacijo ali pa po >i]ji0jo brez amortizacije;
na menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov.
F. P.Vidic & Komp., Ljubljana
=========== tovarna zarezanih strešnkiov
ponudi vsako poljubuo množino
;pa,ten.tlra,zxl dvojne.© zarezan:
strešnik-zakrivač
TTirfTTiMlžjM-
s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzolau.
Brez odprtin navzgor!	Streha	popolnoma	varna	pred	nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežuejše kritje Streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.
T
Deimška glavnica:	kreditna	banka	v	Lf	nblf	ani.
K 3,000.000.
Rezervni fond:
K 400.000.
301—46
Stritarjeva ulica štev. S.
MMMMMMMMMMMMMMIMMMMMI II MM IIII11 »Ml M11 IM I • 1»
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
mmiimmmmmimmimmmmmmmmmmmiiiiiimmmmimmmmimm
HIIMMIIMMIMIIIIIIIMMMIMIIMimi*|IIIIMMIMMIMIIIIMIIMII
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|0.