Letnik HUS.
355
Državni zakonik
,	z a
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXVI. Izdan in razposlan 16. dne aprila 1918.
Vsebina: (Šl. 137—139.) 137. Ukaz. s katerim se izpreminja ministrstveni ukaz z dne 10. aprila 1917.1. o uravnavi prometa z lesom. — 138. Ukaz o izdelovanju žganja iz vina, vinskih droži in sadnega mošta. 139. Ukaz o izjemnem odkupovanju iz ohteka dejanih nikljaslih kovanih novcev po 10 vinarjev.
137.
Ukaz poljedelskega ministra in trgovinskega ministra v poraznimi z udeleženimi ministri z dne 11. aprila 1918. 1.,
s katerim sc izpreminja ministrstveni ukaz z dne 10. aprila 1917. I. (drž. zak. št. 160) o uravnavi prometa z lesom.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se izpreminja in dopolnjuje ukaz voditelja poljedelskega ministrstva v pora-zuinu z udeleženimi ministri in v soglasju 'z vojnim ministrom z dne 10. aprila 1917. 1. (drž. zak. št. 160) in se mora sedaj glasili tako:
Ustanovitev gospodarskega mesta za los. 8 t.
I.	Da se pospešuje produkcija lesa in spravljanje lesa, ter da se uredi trgovina in promet '■ lesom v tnzemstvu ter v inozemstvo, se usta-navija gospodarsko mesto za les s sedežem na Dunaju.
Gospodarsko mesto za les je juristična oseba. To mesto ni pridobitno podjetje in se ne peča z nikakršnimi opravili, ki merijo na dobiček.
3.	Gospodarsko mesto za les je podrejeno poljedelskemu ministru in trgovinskemu ministru in mora slušati njuna ukazila.
4.	Pravico ima imeti v svojem pečatu in ua svojih dopisih mali avstrijski državni grb.
Organi gospodarskega mesta za les.
8 2.
Organi gospodarskega mesta za les so:
1.	Načelstvo,
2.	občni zbor,
3.	odbor za tuzemski promet,
4.	odbor za inozemski promet.
Načelstvo.
8 3.
1.	Načelstvo gospodarskega mesta za les je sestavljeno iz predsednika in njegovili namestnikov, nadalje iz načelnikov obeh odborov iu njunih namestnikov.
2.	Ude načelstva postavljata poljedelski minister iu trgovinski minister v medsebojnem porazumljenju.
3.	Predsednik zastopa gospodarsko mesto za les na zunaj. Njemu je naročeno vrhovno vodstvo opravil in odkazovauje dohajajočih opravilnih

spisoy odboru, ki je v zmisiu §§ 7 in 8 pristojen za njih obravnavanje, nadalje izvrševanje sklepov občnega zbora.
On predseduje na občnem zboru in podpisuje pravnoobvezno v imenu gospodarskega mesta za les.
4.	Predsedniku in njegovim namestnikom gre pravica, da smejo biti navzoči pri vseh posvetovanjih odborov, in sicer, ako niso udje doličnega odbora, s posvetovalnim glasom.
5.	V stvareh, ki se tičejo področja obeli odborov, more sklicati predsednik skupno posvetovanje načelstva ali obeh odborov. Pri' teh posvetovanjih predseduje predsednik ali eden njegovih namestnikov.
6.	Predsednik ter načelnika obeh odborov imajo pravico o posameznih rečeh zasliševati izvedence in jih s posvetovalnim glasom privzemati na seje občnega zbora in odborov.
7.	Ako je predsednik zadržan, izvršuje njegove oblasti eden njegovih namestnikov.
Občni zbor gospodarskega mesta za les.
•§ i.
t	I. Občni zbor gospodarskega mesta za les
je sestavljen iz zastopnikov gozdarstva, trgovine
z lesom, iz zastopnikov les podel lijočih industrij
in obrti in rudarstva.
\
Ude postavljata porazumuo poljedelski minister in trgovinski minister,
2.	Občnemu zboru je naloženo:
ti) odobriti opravilni red gospodarskega mesta za les;
h) popreskušati in odobravati proračune in računske sklepe gospodarskega mesta za les;
c)	sklepali o ustanavljanju podružnic;
d)	sprejemati poročila predsednika in odborov o delovanju ;
e)	izrekati mnenja ter podajati informacije udeleženim državnim osrednjim oblastvom o vseli stvareh, ki se tičejo produkcije lesa in prometa z lesom,
,	I
ministra itd. z dne 11. aprila 1918.
§ h.
1.	Občni zbor sklicuje predsednik po potrebi. Sklicati ga je v osmih dueli na sejo, ako Lo pismeno zahteva eden izmed vladnih komisarjev, eden odborov ali najmanj ena četrtina udov občnega zbora z navedbo razpravnega predmeta.
2.	Za veljaven sklep občnega zbora je potrebno, da je navzoča najnianj ena tretjina udov. Občni zbor sklepa z večino glasov; ako so glasovi enako razdeljeni, odloči predsedoVatelj.
Odboru.
§ e1-
1.	Vsak izmed obeh odborov je sestavljen iz 20 udov največ, ki jrh je vzeti izmed udov občnega zbora. Poslavlja jih poljedelski minister porazumuo s trgovinskim ministrom.
2.	Odboroma je naloženo predposvetovanjc Mvari, o katerih je razpravljati na občnem zboru, ter sklepali o vseh naredbah načelne narave, ki jih po tem ukazu naj ukrepa gospodarsko mesto v za les.
Za veljaven sklep odborov je potrebno, da je navzoča najmanj polovica udov. Sklepa sc z večino glasov; ako so glasovi enako razdeljeni, odloči predsedovatelj. •
3.	Načelnika obeli odborov ter njune namestnike postavljata pprazumno poljedelski minister in trgovinski minister izmed udov doličnega odbora.
4.	Načelnika sklicujeta seje odborov, predsedujeta v njih in vodita tekoča opravila odborov. Njima je naloženo izvrševali sklepe, ki sla jih storila odbora v okviru svojega posebnega področja. Odredbe odbora, ki so izrečno oïnamenjene za take, more odpravljati njega načelnik in jih pravnoobvezno podpisovati v imenu gospodarskega mesta za les.
5.	Načelnik vsakega odbora je dolžen občnemu zboru obdobno poročali o delovanju odbora.
6.	Načelniku vsakega odbora so podrejene za oskrbovanje posebnih poslov odbora potrebno pomožne moči, kojili nameščanje in odpuščanje odreja. Za postavljanje vodilnih -uradnikov (poslovodij) je treba odobrenja poljedelskega ministra in trgovinskega ministra.
7.	Ako je načelnik zadržan, izvršuje njegove oblasti eden njegovih namestnikov.
/
§ 7.
Odboru za tuzemski promet gre obravnavanje vseli v področje gospodarskega mesta za les spadajočih reči, ki se tičejo pospeševanja produkcije lesa in spravljanja lesa ter uravnave trgovine in prometa z lesom v mejah avstrijskega državnega ozemlja.
Zlasti mu je naloženo:
a) poizvedovati o zalogah za sekanje godnega lesa, nadalje o zalogah posekanega, podelanega, obsekanega in žaganega lesa, ter o obratnih sredstvih, kar jih je v posameznih podjetjih;
h) sodelovati oh zavarovanju potrebščine lc.^i vojaške uprave in x ostalih upravnih državnih strôk :
v	V .
c)	sodelovati oh zalaganju potrebščine lesa civilnega prebivalstva, zlasti industrije, obrti in rudalstva;
*
d)	pospeševati pridobivanje lesa, prevažanje in podelovanjc lesa s podpiranjem nabavljanja delovnih silf vozil, obratnih sredstev in živil, ter drugih potrebščin;
c) svetovati državnim osrednjim oblastvom v vseli stvareh, nanašajočih sc na pridobivanje lesa in promet z lesom, zlasti tudi v pra-šanjih tarifne in trgovinske politike:	.
f)	preskušati in podajati mnenja o prošnjah za podelitev uvoznih dovolil za les;
tj) sodelovati v odredbah, ki se ukrenejo v zmislu § 12.
8 8.
Odboru za inozemski promet gre uravnava izvažanja lesa čez meje avstrijskega državnega ozemlja. Zlasti mu je naloženo:
a) ustanoviti pogoje, po katerih' je dopuščati izvoz lesa;
h) sklepali o časni in krajevni porazdelitvi izvoznih množin lesa na posamezne produkcijsko okoliše in prodajne dežele;
«
<') nadzorovati izpolnjevanje zaukazov, ukrenjenih po točki a in 5;
d)	sodelovali ob podeljevanju izvoznih ali prevoznih dovolil za les;
e)	izdajati prevozna potrdila po § 3, odstavek 'i, ukaza z dne 31. oktobra 1917. 1. (drž. zak. št. 1-30) ;
f)	pisati natančen pregled o produkcijskih razmerah in obsegu izvoza podjelij, ki pridejo v poštev;
tj) svetovati državnim osrednjin/oblastvom v vsçh stvareh izvaždnja lesa.
Pravice in dolžnosti udov in namestnikov.
§ ».
1.	Predsednik in njegovi namestuiki, načelnika odborov in njuni namestniki ter udje občnega zbora in odborov izvršujejo svoje naloge kakor častno službo. Za potovanja v službi gospodarskega mesta za les pa prejemajo povračilo za vozne stroške ter dnevščine v isti višini kakor udje kmetijskega sveta.
2.	Udje in nameščenci gospodarskega mesta za les morajo po najboljših močeh pospeševati njegove namene in cilje in opuščati vse, kar bi gospodarskemu mestu oteževalo ali onemogočalo izpolnjevanje njegovih nalog. Dolžni so, se natančno držati od gospodarskega mesta za les ukrenjenih zaukazov in izdanih predpisov, dajali gospodarskemu mestu za les ali organom, ki imajo njegovo naročilo, po resnici vsa zahtevana pojasnila o stvareh, ki se tičejo gospodarskega mesta, in na zunaj molčali o vseh stvareh, za katere zvedö in ki se tičejo gospodarskega mesta za les ali opravilnih razmer. Obljubiti morajo izpolnjevanje spredaj omenjenih dolžnosti.
Državno nadzorstvo in zastopstvo.
§ 10.
Državno nadzorstvo o poslovanju gospodarskega mesta za les izvršujejo vladni komisarji, ki * jih imenujejo udeleženi ministri. Dokler traja vojna, je pridržano tudi vojnemu ministru, da postavi vladnega komisarja. Vladne komisarje je vabiti na vse razprave in seje občnega zbora in odborov; vsakčas morejo povzeli besedo in staviti predloge, o katerih se mora sklepati. Glasovanja se vladni komisarji ne udeležujejo. Pravico pa imajo zahtevati, da se odloži izvršitev sklepov občnega zbora in odborov dotlej, da odločijo udeleženi ministri. Vladni komisarji imajo tudi pravibo
vpogledovati vse knjige, zapiske in opravilne spise gospodarskega mesta, 1er zahtevati pojasnila, ki se jim zde potrebna.
Ako pošljejo državna osrednja oblastva od primera do primera posebne zastopnike, da se varujejo javni interesi in da se pospešujejo naloge gospodarskega mesta za les, imajo ti zastopniki pravico biti navzoči na posvetovanjih in sejah občnega zbora in odborov in vsakčas povzeti besedo.
Zglusilnu dolžnost.
§ 11.
Posestniki gozdov 1er posestniki in hranilci lesa so dolžni gospodarskemu mestu za les na njegov zaukaz zglasiti svoje zaloge lesa in obdobno ali od primera do primera poročati o prometu z lesom. Dolžni so predlagali gospodarskemu mestu za les na njegovo zahtevanje tudi druge pomočke in izkaze, ki jih potrebuje, za izvrševanje svojih nalog, tet' državnim orgauom ali organom, ki jih poljedelski minister zaveže posebej za to, dovoliti, da opravijo ogled na licu mesta in, ako treba, vpogledajo opraviluc zapiske.
Pridelovanje in dobavljanje lesa.
§ I '2.
Da se varujejo javni interesi, more zaukazati poljedelski minister, zaslišavši gospodarsko mesto za les:
a)	sekanje.
b)	dovažanje lesa in njega podeiovanje za
stavbni in koristni les 1er drva in oddajanje
lesa po cenah, ki jih določi.
Poljedelski minister more naročiti gospodarskemu mestu za les, da izvrši spiedaj navedene naredbe za račun zavezancev, ako ne siušajo naročila poljedelskega ministra v primernem roku. Pri tem pa je ravnati tako, da se kolikor mogoče prizanaša interesom zavezancev.
Potrosok gospodarskega mesta za les.
§ Id.
1. Za zalaganje polroška gospodarskega mesta za les se morejo pritegniti pridelovalci lesa, podelovalci lesa in lesotržci, da plačajo prispevke ali da plačujejo pristojbine.
Kakšni in koliki so prispevki in pristojbine, naj določi poljedelski minister in trgovinski minister v porazumu s finančnim ministrom in zaslišavši gospodarsko mesto za les.
2.	Kake prebitke, ki sc podajajo po založbi polroška, je nalagati v reservnem zakladu, ki ga upravlja gospodarsko mesto za les, da se zalagajo primanjkljaji.
3.	Ko se razpusti gospodarsko mesto za les, odločita poljedelski minister in trgovinski minister v porazumu s finančnim ministrom o porabi zaklada.
Kazni zaradi uoreda.
Vsakemu izmed oneli odborov je naloženo ustanoviti določene učiue, ob katerih more, ako so dani f predsednik ali razsodišče nalagali kazni zaradi nereda, ter določiti izmero leb kazni; pri tem se pa pri učinib, ki se odkažejo, da jih kaznuje predsednik, ne sme preseči kazenski postavek 2000 K, v drugih primerih pa ue postavek 10.000 K za posamezni primer. V zmislu tega paragrafa storjeni sklepi obeh odborov potrebujejo odo-brenja poljedelskega ministra in trgovinskega ministra.
§ 15.
Predsednik more zaradi ravnanja zoper predpise in odredbe, izdane po lem ukazu, naložiti kazni zaradi nereda, ako je to določeno, za do-tični učiti s sklepom odbora. Zoper tako razsodbo se more zaprositi odločba razsodišča (§ I Gl, ne da bi priziv imel odločivo moč.
Il a/.so dišče.
S 10.
%
1. Zoper odredbe, ki jih je izdalo gospodarsko rneslo za les na podstavi tega ukaza, more prizadeta oseba v teku osmih dni po vročitvi zaprositi odločbo razsodišča. Razsodišče ima svoj sedež na Dunaju. Sestavljeno je iz sodniškega funkcijonarja, ki ga postavita poljedelski minister in trgovinski minister v porazumu s pravosodnim ministrom, za predsednika in iz štirih udov oziroma njihovih uadomestnikov, ki jih imenuje poljedelski minister v porazumu s trgovinskim ministrom. Udje in uadomeslniki ni“ smejo pripadati gospodarskemu mestu za les. Svoje posle opravljajo kakor častno službo.
kos LXVI. 138. Ukaz urada
I
prehranjevanje ljudi itd. z dne 13. aprila 1918.
35(J
2.	Razsodišče ima pravico na predsednikov predlog nalagati kazni zaradi nereda za ravnanje zoper odredbe ali predpise, izdane po lem ukazu, ako po § 15 ni predsednik upravičen za to.
3.	Ako je za določene učine izmera kazni ustanovljena z odborovim sklepom, ki so ga odobrili udeleženi ministri, je razsodišče vezano nanjo, kadar odmerja kazen. V vseh drugih primerih je izmera kazni prepuščena svobodnemu preudarku razsodišča. V nobenem primeru ne sme kazen aaradi nereda presegati zneska 10.000 K. Razsodišče odloča nadalje o prizivih zoper kazni zaradi nereda, naložene po § 15.
4.	Postopanje pred razsodiščem se ravna po določilih četrtega oddelka VI. dela civilnega pravdnega reda, kolikor se iz predpisov tega ukaza ne pokaže kaj drugega. Predsednik razsodišča more, uporabljaje za postopanje na rednih sodiščih veljajoče predpise, povabiti priče in izvedence in te osebe ter stranke zaslišati pod prisego. Vse odločbe razsodišča so končnoveljavne.
Vse kazni, naložene po tem ukazu, dohajajo občekoristnemu namenu, ki ga določita poljedelski minister in Irgovinski minister, in se na prošnjo predsednika izlerjavajo s politično izvršbo.
Sodelovanje občin.
8 17.
Občine so dolžne sodelovali v izvrševanju lega ukaza.
Prestopki in kazili.
§ 18. '
Prestopke tega‘ukaza in na njegovi podstavi izdanih odredb 1er vsako sodelovanje ob propre-čenju v njem ustanovljenih dolžnosti kaznujejo politična oblastva prve stopnje z denarnimi kaznimi do 20.000 K ali z zaporom do šest mescev, ako ne spada dejanje pod strožjo Kazen.
Ziičrtnk veljavnosti.
S 19.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Homanu s. r.	Wimmer s. r.
Wieser s. r.	SHva-Tarouea s. r.
138.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi v porazumu s finančnim ministrstvom z dne 13. aprila 1918. 1.
o izdelovanju žganja iz vina. vinskih droži in sadnega mošta.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 3071 se zaukazuje tako:
S 1.
Za izdelovanje žganja (špirita) iz vina in vinskih droži je treba dovoljenja urada za prehranjevanje ljudi v porazumu s finančnim ministrstvom. Ti osrednji oblastvi moreta druga oblastva pooblastiti za podeljevanje dovoljenja.
Prošnje za dovoljenje je vlagati po finančnih oblastvih I. stopnje (finančna okrajna ravnateljstva, finančna nadzorništva, na Kranjskem finančno ravnateljstvo).
§ 2.
Narejeni izdelek je dejan pod zaporo.
Zapora ima učinek, da se sme pod zaporo dejano blago podelovati, porabljati in otujevati le po ukazilu urada za prehranjevanje ljudi.
8 3.
Izdelovanje žganja iz sadnega mošta je prepovedano.
§ 4.
Kdor ravna proti določilom tega ukaza, tega kaznuje politično okrajno oblastvo, ne kratč morebitne uporabe dohodarstvenega kazenskega zakona, z denarno kaznijo do 20.000 K ali z zaporom do šest mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Te kazni se morejo v otežilnih okolnostih nalagati druga poleg druge.
Istim kaznim kakor storilec zapade, kdor napelje koga drugega k enemu teh dejanj ali sodeluje pri njega izvršitvi.
(ftloTMÜMh.)
88
§ 5-
Ob kaznovanju se more nadalje, ako se je storil prestopek v obratovanju obrti, razsoditi na izgubo obrtne pravice za vedno ali na določen čas.
Pravtako se more povodom kazenskega postopanja izreči, da zapadejo izdelki ali sirovine, na katere se nanaša kaznivo dejanje, ali, ako se ne morejo več zajeti, da zapade njih izkupilo v prid državi.
Ako se očividno ravna zoper ta ukaz, se more tudi neodvisno od kaznovanja razsoditi, da zapadejo reči ali njih izkupilo.
Zapale reči ali njih izkupilo se porabijo za preskrbovanje prebivalstva.
§ 6.
Politična okrajna in cesarska policijska oblastva morejo za zavarovanje zapada ukreniti potrebne zavarovalne naredbe, zoper katere ni dopusten priziv.
Zavarovane reči more otujiti za zavarovanje upravičeno oblastvo, še preden se izjavi, da zapadejo, ako nastanejo z ttjih hrambo stroški ali nevarnost, da se izpridijo.
§ 7.
Ukaz dobi glasitvi.
moč peti dan po njegovi raz-Paill s. r.
1 :*».
Ukaz finančnega ministrstva z dne 15. aprila 1918. 1.
o izjemnem odkupovanju iz obteka dejanih niklja-stih kovanih novcev po 10 vinarjev.
Z ozirom na izredne razmere vojnega stanja, ki so delu prebivalstva otežile ali onemogočile, da bi zamenjalo preklicane nikljaste kovane novce po 10 vinarjev v roku, ki je določen z ukazom z dne 30. maja 1917. 1. (drž. zak. št. 244) in poteče s 30. dnem aprila 1918. L, se v porazumu s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom odreja, da morajo c. kr. blagajnice in uradi še sprejemati nikljaste kovane novce po 10 vinarjev avstrijskega in ogrskega kova, dokler se ne ukrene drugače, po imenski vrednosti pri vseh plačilih in potom zamenjave.
Ta ukaz dobi moč s 1. dnem maja 1918. 1.
Wimmer s. r.
\
t

Iz c. kr. dvome in državne tiskarne. 4inoin