Ljubljana, to. avcusta 19% OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO lil., Štev. 01 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LICENCIRANJE BIKOV IN MERJASCEV ZA LETO 1956/57 .. Na podlagi odloka o odbiranju ttcenciranju) plemenjjakov, objavam v Ur. 1. FLRJ št. 35/55. RAZPISUJE ^krajni ljudski odbor Ljubljana ^no priznavanje (licenciranje) bi-*®v in merjascev za pleme za leto 956/57. Licenciranje bo izvedla po-e»na komisija, katero je postavil za kmetijstvo in gozdarstvo' ^krajnega ljudskega odbora Ljub-lana. pri delu komisije sodelujejo /jjjl občinski agronom, občinski ve-*^inar in načelnik živinorejskega r*^ka kmetijske zadruge, na kate-rern Področju se vrši licenciranje. Na licenciranje morajo biti pri-vsi biki, stari nad eno leto, ozira na to, če so bili že pri-'^ni za pleme ter tudi tisti, katere be namerava uporabljati za ple-/le- ali pa se jih uporablja samo Ba Plemenitev lastnih krav. Obvez-®st dogona velja brez ozira na lastništva. , M K licenciranju morajo lastniki, ”n»sno rejci plemenjakov, prinesti Vis dokumente, iz katerih je raz-,'bbo poreklo plemenjakov, t. j. ro-^Vhiški Izvleček, potrdilo o tetovi-dalje skočne zapisnike od S^dJega licenciranja za tiste bike, u s° bili licencirani ali v jeseni v/b 1955, ali na izrednih licenci- Viih. „1 Občinski ljudski- odbori so dolž-jOpozoriti rejce vseh bikov, da jih ^‘Peljejo na pregled v času, ki je ^Posamezne kraje določen. Posebno ej,. Je opozoriti na kazenske določbe , Vanega odloku, ki predpisuje de-1116 kazni, in sicer: 6e lastnik plemenjaka ne pri-6|:le v določenem roku pred komiki ’ a<> kaznuje z denarno kaznijo 1000 do 5000 din; ilto^ - ne v določenem roku sij, plemenjaka, ki ga je komi-11'ak ^Uučlla kot javnega plemc-hiin ’ se kaznuje z denarno kaz-\ »d 5000 do 10.000 din; ta " plemenjaka, ki ni bil odbran ihajT.bie, uporabi kot javnega ple-•Uin *a’ se kaznuje z denarno kaz-°d 8000 do 10.000 din. toru3 te kazenske določbe je opo-iaP,,.re.ice plemenjakov še posebno tli i);,* 1 tega, ker do sedaj teh kazni n0 in «e zato tudi niso izvajale. Cenciranje bo v sledečih krajih: 29. avgusta: °b 8 v Šmarju-Sap, $0 i !0.30 v Boštanju, $ ?n38 v Grošupljah, °b }2 v Račni! v Ponov ob v Škocjanu, Ol) o), ,2 v Ponovi vasi. V Pijavi Gorici. oh 6 ,:i°' avKusta: Vf„ v Ivančni Gorici na po- ob,?Z?- oh 30 v Šentvidu pri Stični, v Radohovi vasi, __r ob 14.30 v Temenici, ob 16.30 v Skofljjci. Dne 31. avgusta: ob 8.30 na Muljavi, ob 9.30 na Krki, ob 11.30 v Zagradcu, ob 14 v Ambrusu. Dne 1. septembra: ob 8 rta Igu, ob 10 na Golem, ob 11.30 v Podpeči, ob 12 uri v Kamniku, ob 14 v Borovnici, ob 16 na Vrhniki, ob 18 na Logu. Dne 4. septembra: ob 8 v Horjulu, ob 9.30 na Butanjevl, ob 11 v Polhovem Gradcu, ob 13 na Črnem vrhu, ob 15 na Dobrovi. Dne 5. septembra: ob 8 v Vnanjih goricah, ob 9 v Notranjih goricah, ob 11 v Dol. Logatcu, ob 12.30 v Gor. Logatcu, ob 13.30 v HotedrSčici, ob 15.30 v Rovtah. Dne 6. septembra: ob 8.30 Laze, ObLO Cerknica, ob 10 v Uncu, ob 11.30 v Cerknici, ob 13 v Begunjah, ob 14.30 Cajnerji pri Zalarju. Dne 7. septembra: ob 8 v Grahovem, ob 9.30 na Ravniku — državnem posestvu, ob 11 v Novi vasi, ob 13 v Starem trgu, ob 15 na Babnem polju. Dne 10. septembra: ob 8 v Moravčah, ob 11 v Lukovici, ob 12.30 v Blagovici, ob 14 na Trojanah, ob 15.30 v Motniku. Dne 11. septembra: ob 8 na Lazah v Tuhinju, ob 11 v Šmartnem, ob 12 v Srednji vasi, ob 14 v Kamniški Bistrici. Dne 12. septembra: ob 8 v Kamniku, ob 10 v Radomljah, ob 11.30 v Crnelem, ob 12.30 v Dolu, ob 14.30 v Domžalah. Dne 13. septembra: ob 8 na Črnučah, ob 9 v Trzinu, ob 10 na Pšatl, ob 11.30 v Mengšu, ob 13.30 v Komendi, ob 15 na Skaručni. Dne 14. septembra: ob 8 v Gameljnah, ob 9 na Vikerčah, ob 10 v Medvodah, ob 11.30 v Smledniku, ob 14 v Vodicah, ob 15 v Sinkovem turno. Dne 15. septembra: ob 8 na Prežganju pri KZ, ob 10 v Gabrovki, ob 12 v Šmartnem pri Litiji, ob 13.30 na Grbinu, ob 14.30 v Ponovičah. Dne 18. septembra: ob 8 na Vačah, ob 9.30 v Hotiču, ob 10.30 v Kresnicah, ob 12 v Dolskem, ob 13 v Dolu, ob 14 v Dragomlju. Dne 19. septembra: ob 8 v Zadobrovi — Zadružni dom, ob 9 v Zalogu — Zadružni dom, ob 11 v Polju — Benčina Leopold, ob 13 uri v Zadvoru — Zadružni dom, ob 14 v Sadinji vasi — Trkov Janko, ob 15 v Besnici — Zidan Marija. Dne 20. septembra: ob 8 v Tacnu — Rozman Janko, ob 9 v Stanežičah — Zaletel Viktor, ob 10 na Poljanah — Ježek Marija, ob 11 v Podutiku — Vodnik Katarina, ob 12 na Vodnikovi cesti št. 215 — Kogovšek, ob 14 v Klečah — Sever Kocjan, ob 15 v Stožicah — Sitar Stane, ob 16 v Tomačevem — Babnik Martin, ob 17 na Viču pri Gasilskem domu. Dne 21. septembra: ob 7 v Kozarjah — Pleško Ivan, ob 10 Pot k Božjemu grobu 24 — Svetek Ciril, ob 12 na Rudniku 13 — Žabjek Franc, ob 13 na Lavrici — Ogrin, ob 15 na Barju — Zadružni dom. ' Iz gornjega je razvidno, da je za vsako zbirno mesto točno določen čas, zato je potrebno, da rejci priženejo bike točno ob določenem času. Po licenciranju bodo organizirani plemenski sejmi za bike, na katere že sedaj opozarjamo. Vkljub temu. da ostaja na plemenskih sejmih mnogo dobrih bikov neprodanih ter gredo potem v zakol, je opaziti občutno pomanjkanje plemenskih bikov, zaradi česar plemenijo tudi zakotni, slabi biki. oziroma so licen-cirani biki preobremenjeni. Ce upoštevamo, da ima tako okraj kakor tudi zadruge sredstva za nabavo plemenjakov, moramo ugotoviti veliko nedelavnost posameznih živinorejskih odsekov kmetijskih zadrug. Da se napake prejšnjih let popravijo, tyij občinski ljudski odbori napravijo analizo stanja plemenjakov za svoje področje ob primerjavi številčnega stanja plemcnic. Realno naj se tudi upošteva umetno osemenjevanje, ki nikakor ne sme biti izgovor, da bikov sploh ni treba. Tudi v letošnjem letu bo okrajni ljudski odbor dajal subvencije pri nabavi bikov in merjascev, in sicer pod sledečimi pogoji: 1. Odkup oziroma nabava bikov se sme izvršiti le na posameznih plemenskih sejmih. Le v primeru nujne potrebe se lahko nabavi .bika izven sejma. Kupec je samo kmetijska zadruga ali državno posestvo. Prošnjo za subvencijo mora vložiti kmetijska zadruga, ki je bika nabavila. Kupuje se lahko samo rodovniške bike. Ce je nabava izvršena izven sejma, mora biti o kupčiji predhodno obveščena Kmetijska inšpekcija. 2. Prošnja za ■ subvencijo mora vsebovati sledeče: podatke o poreklu bika, teža ob priliki prevzema, podatke o izvršeni tuberkulinizaciji, nabavno ceno, kakor tudi klavno ceno za slične neplemenske živali v dotlčnem okolišu. V prošnji mora biti utemeljena potreba po nabavi plemenjaka in sicer na osnovi številčnega stanja plemenic (krav in nad 1 leto starih telic) dotičnega področja ter obstoječega stanja pri-znanih_ bikov. Tudi naj prošnja vsebuje podatke o številu rodovniških krav na področju zadruge, kakor tudi o letnih stroških v zvezi s selekcijo živine. 3. Prošnji mora biti predložen račun, izstavljen od prodajalca. Prodajalec je lahko samo kmetijska zadruga ali državno posestvo. 4. Prošnji mora biti priložen izpisek iz knjigovodstva o stanju skladov v kmetijski zadrugi, ki kupuje plemenjaka* Izpisek naj prikaže stanje kmetijskega, amortizacijskega in investicijskega sklada zadruge, navede naj se tudi, koliko je imela zadruga v letu 1955 dobička. Zadruga naj v prošnji tudi navede, koliko je sama pripravljena prispevati pri nabavi plemenjaka. Gotovo je prvenstvena naloga zadruge, da skrbi za zadostno število čimbolj ših plemenjakov, ali pa da organizira umetno osemenjevanje. 5. Subvencije se bodo odobravale tistim zadrugam, ki iz objektivnih razlogov nimajo sredstev za pospeševanje kmetijstva v višini do razlike med plemensko in klavno ceno. 6. Subvencije za merjasce se bodo odobravale za merjasce tistih pasem, ki so priznane za območje okraja in kateri so bili nabavljeni na državnih posestvih ali v znanih središčih. Pravilno taksirane prošnje za subvencije naj se vlagajo na Okrajni ljudski odbor po pristojnih občinskih ljudskih odborih. Kmetijski inšpektorat OLO NAJDENI PREDMETI OD 1. I. DO 31. VII. 1950 Uradu za najdene predmete pri OLO Ljubljana so' bili v času od 1. januarja 1956 do 31. julija 1956 izročeni razni predmet L 1 zapestnica, 1 odeja, 1 plašč, 1 žepna ura, 1 aktovka s čevlji, 1 moški dežnik, 1 ženski klobuk, 1 mala aktovka, 1 očala, 1 lesen kovček, 1 ročna ura, I nalivno pero, čevlji, 1 zapestna ura, 1 nalivno pero, 1 aktovka, 1 ročna ura, 1 sito, 1 trenčko plašč, 1 nalivno pero, razni predmeti, zgubljeni na tramvaju, 1 ročna ura, 1 otroški plašč, 1 ročna torbica, 1 očala, 1 nalivno pero, 1 aktovka, 1 ročna ura, 1 ženska bluza, 1 otroška jopica, 1 prstan, 1 zapestnica, 1 izložbena zavesa, 1 poročni prstan, 1 volnena jopica, 1 aktovka, 1 očala, 1 fotoaparat, 1 ženska jopica, 1 moški dežnik, 1 pletena jopica, razne denarnice z manjšimi zneski gotovine. Lastniki navedenih predmetov morejo te dvigniti v Uradu za najdene predmete pri Tajništvu za finance OLO Ljubljana »Kresija«, soba št. 10/1 med uradnimi urami. Ce se tisti, ki je stvar izgubil, ne zglasi v enem letu, računajoč od dneva objave najdbe, ali če ne dokaže svoje pravice do stvari, oziro- ma če stvar noče sprejeti, postane najdena stvar Splošno ljudsko premoženje. Po čl. 10 točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ št. 93/49) ima najditelj izgubljenih stvari pravico do nagrade, ki znaša 15°/o od vrednosti stvari. Urad za najdene predmete pri Tajništvu za finance OLO Ljubljana Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČIMA UUBLJANA-BEŽIGPJID DRUŽBENI PLAN Na podlagi 1., 2., 7. in 9. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ št. 26-269/55) ni na podlagi 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1956 (Ur. 1. FLRJ št. 14-135/56), določbami družbenega plana Ljudske .republike Slovenije za leto 1956 (Ur. 1. LRS št. 13-43/56) in na podlagi 24 člena Statuta občine Ljub-I jana-Bežigrad, je sprejel občinski ljudski odbor Ljubi jana-Bežigrad na svoji seji dne 5. junija 1956 DRUŽBENI PLAN OBČINE LJUBL JANA-BEŽIGRAD ZA LETO 1956 Prvi del Smernice in glavne naloge gospodarskega gazvo ja občine Ljubi jana-Bežigrad v letu 1956 V letu 1936 je predvideno v primerjavi z letom 1955 naslednje povečanje družbenega proizvodu družbenega sektorja gospodarstva. Skupni družbeni proizvod Družbeni proizvod na prebivalca Na povečanje družbenega proizvoda bo v največji meri vplivalo povečanje industrijske proizvodnje in povečanje proizvodnje obrtne dejavnosti in prometa. I. poglavje Industrija Obseg industrijske proizvodnje se bo v letu 1956 povečal za 23 °/». II. poglavje Kmetijstvo Na področju občine Ljubljana-Bežigrad je skupno 1086 lin kmetijskih površin. Od tega zavzemajo: njive................ 580 ha (57 °/o) travniki..............412 ha (41 e/i>) sadovnjaki .... 10 ha ( 1 */o) pašniki................84 ha ( 7 */o) V letu 1956 sc predvideva povečanje kmetijske proizvodnje za 6,5 “/o, in sicer v poljedelstvu za 4,5 °/o ’ v živinoreji za 9,0 °/o To povečanje bo doseženo z večjo uporabo hlevskega, smotrnejšo uporabo umetnih gnojil, kvalitetnejših semen in z ukrepi za zaščito rastlin. Število živine bo v letu 1956 poraslo za 4°/o odstotke ali za 68 glav. III. poglavje Gradbeništvo Vrednost gradbenih del se bo v letu 1956 zman jšala za 6% v skladu z novo ekonomsko politiko, ki predvideva zmanjšanje obsega investicij. Dejavnost gradbenih pod- v 000 dinarjih 1955 1956 3,520.000 3,544.192 192 199 1956-1955 «/e 100,5 103 jetij se bo v letošnjem letu preusmerila na gradnjo stanovanjskih hiš in bo predvidoma ostala na isti višini kot v letu 1935, zmanjšala pa se bo dejavnost montažnih in projektantskih podjetij, tako, da bo od celotnega dohodka gradbeništva odpadlo na: Po posameznih strokah je pričakovati naslednji porast: Indeks fizičnega obseg«i proizvodnje Stroka 1955 100 llf proizvodnja električne energije . . ................118 117 kovinska industrija.................................130 119 elektroindustrija...................................140 121 industrija gradbenega materiala.....................112 122 lesna industrija....................................103 124 tekstilna industrija................................124 127 živilska industrija.................................145 128 grafična industrija.................................100 125 Vzporedno s tem porastom pro- gradbena podjetju 33»/, izvodnje se bo v letu 1956 povečalo projektantska podjetja 9 °/o tudi število zaposlenih zn 257 oseb montažna podjetja" 58 °/o in bo znašalo 5519 ali l6*/o več kot ---- v letu 1955. Vzrok temu povečanju Skupaj 100°/t je pričetek obratovanja tovarne pisalnih strojev v Savljah, ki bo na IV. poglavje novo zaposlila 191 oseb. Promet Na osnovi primerjave med po- V skladu z razvojem ostalih go-večanjeni fizičnega obsega proiz- spodarskih panog je v letu 1956 vodnic in povečanjem števila zapo- predvideno tudi povečanje prometa sleniii predvidevamo, da se bo pro- za 19,7 izvodnost dela povečala za približ- Povečanje lio doseženo z nabavo »o 9#/o. • novih in obnovo iztrošenih prevoz- nih sredstev. Tako bo podjetje »Globus-Špedieijo« nabavilo 3 ku-mionc-hlndilnikc s skupno tonažo 25 ton, podjetje »Karoserija« pa bo povečala obseg svoje prpizvodnje s prehodom na serijsko izdelavo, V. poglavje Trgovina V letu 1956 bo znašal blagovni promet v trgovini 18.364 din milijonov, kar pomeni v primerjavi z letom 1953 poveeačnje za 5°/«. Promet bo porastel zaradi večje industrijske proizvodnje, uvoza blaga zn široko potrošnjo in povečanja kmetijske proizvodnje. Na povečanje bo vplivala tudi razširitev trgovske mreže. Na novo bodo zgrajeni trgovski lokali v Savski koloniji in Einspilerjevi ulici. , Od celotnega prometa bo odpadlo: na trgovino na drobno 3 °/o na trgovino na debelo 97% Za modernizacijo obratov in razširitev trgovske mreže bodo uporabljena sredstva investicijskega sklada za pospeševanje trgovine, ki bodo predvidoma znašala 8,800.000 dinarjev. VI. poglavje Gostinstvo Promet gostinskih podjetij sc bo v letu 1956 povečal za 23 "/o. Na to povečanje bo vplivala ustanovitev novega samostojnega gostišča »Restavracija — Gospodarsko razstavišče«. Za pospeševanje gostinstva je predvidenih 2,195.000 din. Ta sredstva bodo uporabljena prvenstveno za modernizacijo obratov. Da bodo podjetja lahko redno vzdrževala svoja osnovna sredstva bodo v letu 1956 obračunavala amortizacijo po veljavnih zveznih predpisih. Odstotki plnčilnega sklada gostinskih podjetij so določeni tako, da bodo vzpodbujali kolektive k ustvarjanju večjega prometa in s tem večjega doliodka. VII. poglavje Olirt Obseg obrtniške proizvodnje družbenega sektorja si' bo v letu 1956 po vrednosti povečal za 34: . b) obrale živilske stroke, stroKj osebnih uslug, storitev in popravl kakor tudi zn novo ustanovljen obrate 2°/o; , c) obrate s pretežnim ročnim l' lom 3 %>; d) obrate z večjo uporabo st6 jev 4 %>; c) obrate, ki se buvijo z vecj ali serijsko proizvodnjo 6%. Razvrstitev obrtnih podjetij L delavnic po navedenih skupinah J razvidna iz seznama, ki je pril°* planu. Koiniiiinlnn podjetja: j. Obrestna mera za osnovna s®6 stvn znaša na leto 2%. Kmetijske zadruge: j. Obrestna mera zn osnovna s1"1 stva znaša na leto 2 %, XII. poglavje Razdelitev dobička Trgovina: . r6 Dobiček trgovskega podjetja . drobno, oziroma trgovine, ki ost° j ko se izločijo sredstva zn okr0^ družbeni investicijski sklad p° členil in sredstva zn razdelitev I „ trošnikom po 92. členu Uredbe delitvi celotnega dohodka gosp*1* n, škili organizacij (Ur. list FL°J 10/56) se vloži v občinski drii/'’^ investicijski sklad iij se sme uP°.r ljuti le za investicije v trgovini-Gostinstvo: .. j# Dobiček gostinskih ppdjpRLjjj gostišč, ki ostane, ko se jz‘." vt>-sredštva za okrajni družbeni sticijski sklad po 113 členu ma 90. členu Uredbe o delitvi celot- a) 10 »/o v občinski proračun; nega dohodka gospodarskih orga- b) 40 % v sklad Okrajne zadruž- nizacij (Ur list FLRJ št. 10/567 se nc zveze. razdeli: Sredstva tega sklada sme Okraj- 50°/o v občinski družbeni inve- na zadružna zveza uporabljati sa-»ticijski sklad in 50% v občinski mo za pospeševanje trgovske de-Proračun. javnosti. Komunalna podjetja: c) 50% kmetijski zadrugi. a) Del dobička, ki ustreza zveznemu davku vloži: XIII. poglavje Pekarna v občinski družbeni in- Sklad za plače gospodarskih resticijski sklad. Ta sredstva se bo- organizacij do namensko uporabila za iuvesti- Trgovina: oije v pekarnah. Trgovskim podjetjem in trgovi- b) Ko odvede gospodarska orga- nam se določa sklad zu plače od nizaeija iz svojega dobička znesek doseženega prometa v naslednjih za investicijski sklad, krije obvez- odstotkih: nosti po zakonu iz dobička (člen Trg. podjetje »Astra 1,5% ”, Uredbe o delitvi celotnega do- Trg. pod j. »Elektrotehna« 0.78% nodka gospodarskih organizacij (Ur. Trg. podj. »Cement-opeka« 2.30% »st FLRJ št. 10/56). Trg. podjetje »Tobak« 2,00% c) Iz dobička po odbitku zakon- Trg. podjetje »Lesnina« 2,40% skih obveznosti se izloči plačilni Trg. podjetje »Odpad« 9,60% sklad iz dobička s prispevkom za Kmetijski magazin 1,70% socialno zavarovanje in prispevkom Gostinstvo: ze stanovanjski sklad. Gostinskim podjetjem in gosti- d) Po odbitku plač iz dobička se ščcm se liojoča sklad za plače od izloči določeni del za samostojno doseženega prometa v naslednjih razpolaganje k, znaša 1% od .ee- 0(lslrltkill. totnega dohodka. Gostinsko podj. »Planica« 18,00% Sredstva za samostojno razpola- R(,st »Gospodarsko razst.« 22.30% ?anjc komunalnih podjetij se^ sme- DlJR >Tcsari 19,50% uporabiti tako, kot določa 51. člen Uredbe o delitvi celotnega do- XIV pogllivje |.°'lk» gospodarskih organizacij (Ur. Občinska doklada na dohodke ” , -1 st. 10/56). . od kmetijstva •A%P„"l„g.n cJ“ oS. hodk« od ««* I2.1V. »ki družbeni investicijski sklad. katastrskega dohodka. Splošne kmetijske zadruge: Občinske doklade na dohodke od Dobiček, ki ostane po izločitvi samostojnih pokheov in zasebno tistega dela. ki ustreza zveznemu pravnih oseb sc določi s posebnim davkii od dobička se razdeli: predpisom. • XV. poglavje A. BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE LJUBLJANA-BEŽIGRAD V LETU 1956 I. SREDSTVA: v 000 din t. del dobička gospodarskih organizacij ...... 10.221 2. del prometnega davka iz gospodarstva..............2.807 3. del posebnega proračunskega prispevka.............3.230 4. del dohodnine kmečkih gospodarstev................3.056 5. del dohodnine ostalih poklicev....................15.445 6. 45% občinske doklade na dohodke od kmetov . . . 2.004 7. občinska doklada na dohodke od ostalih poklicev . . 6.700 8. občinski prometni davek........................... 35.600 9. lokalne takse................................... . 2.520 10. zemljarina (brez kmetijstva)......................... 208 H. dohodki uradov in ustanov........................ . 12. ostali proračunski dohodki............................ 00 13. davek na maloprodajni promet . . . . . . . . • 4.304 14. 50% ostanka dobička gostinskih podjetij, trgovskih podjetij na drobno in pavšaliranih podjetij .... 3.593 15. doliodki od prodaje pesku.........................4.000 Skupaj proračunska sredstva 93.798 4. Gospodinjska šivalnica, Vodovodna 39 Kategorija c) (3 °/o) 1. Motouuiverzal, Crtomirova 3 Kategorija, d) (4%) 1. Kamin, Mula vas 50, Ježica 2. Modna oblačila, Titova 35 Kategorija c) (6%) 1. Instalacija, Kamniška 2. Mizarstvo »llrast«, Linhartova 49/a 3. Tapetništvo in dekoracije, 11-tova 41 4. Vavpetič Jakob d. o. m., 1 nova 36 5. Gradbeno podjetje »Obok«, Titova 51 6. Udarnik, obrat Bežigrad, Vilharjeva c. 7. Naravni kamen, obrat Bežigrad, Tomačevska 1 8. Ključavničarstvo, Kolodvorska 18, obrat Bežigrad OBČINA GROSUPLJE DRUŽBENI PLAN Na podlagi 1., 2., 7. in 9. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ št. 26-269/55) in na podlagi 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1956 (Ur. 1. FLRJ št. 14-135/56),'določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1956 (Ur. 1. LRS št. 13-43/56) in na podlagi 10. in 24. člena statuta občine Grosuplje je sprejel občinski ljudski odbor Grosuplje na svoji 9. seji dne 3t. maja 1956 DRUŽBENI PLAN OBČINE G ROŠU BL.J E ZA LETO 1956 Prvi del Razvoj gospodarstva v letu 1956 Smernice in ukrepi zveznega, republiškega, in okrajnega družbenega plana nam narekujejo gotove spremembe v razvoju gospodarstva in v vodenju ekonomske politike na našem območju. Vse te spremembe so usmerjene v stabilizacijo tržišča in dvig življenjske ravni. To bo doseženo predvsem z zmanjšanjem proizvodnje sredstev za proizvodnjo ob istočasnem povečanju celotnega obsega proizvodnje, večje storilnosti in izgradnje objektov družbenega standarda. Ker je bila doslej nesorazmerna potrošnja proračuna, eden od faktorjev, ki so vplivali na nestabilnost tržišča, moramo naraščanje proračunske potrošnje v letu 1956 preprečiti. I. poglavje Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek Predvideva se večja gospodarska aktivnost, ki bo v letošnjem letu omogočila povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Na povečanje družbenega proizvoda bo predvsem vplivalo poveča- li iTnATlfl nje proizvodnje v nekaterih večjih II. IZDA KI obratih. V družbenem planu je upo- 1. Administrativni proračun.......................... 86.798 števano osnovno načelo, da gospo- 2. Dotacije gospodarstvu............................. — darske organizacije zvišujejo proiz- 5. Negospodarske investicije.........................1 7.000 vodnjo, predvsem z večjo produk- --------- tivnostjp in boljšo organizacijo de- Skupaj proračunski izdatki 93.798 la, ne pa s povečanjem števila za- poslenih. II. poglavje Industrija B. SREDSTVA SKLADOV 63.746 720 L Občinski investicijski sklad bo znašal v letu 1956 . “• Občinski cestni sklad bo znašal v letu 1956 .... • —■ '• Sklad zn zidanje stanovanjskih hiš bo znašal v 1. 1956 136.241 *■ Sklad zn pobijanje alkoholizma bo znašal v 1. 1956 . 8.150 Svet pobijal XVI. poglavje Končne določbe ^cnVl/J Zu S°sP°darstvo je poobla-’ »a po potrebi izda natančnej-hGtl ,aVo'bla za izvajanje tega družba plana. družbeni plan velja od 1. ja-Bredsednik ObLO Ljubljana-Bežigrad: Drobež Franc 1. r. Brilogn k predlogu družbenega plani} za leto 1956 SEZNAM o kategorizaciji ohrlnili podjetij in delavnic po stopnjah obresti od osnovnih sredstev Kategorija a) (1%) I. Umetni kamen, Titova 139 Kategorija b) (2%) 1. Harmonika, Tiiova 35/a 2. Gregorinčič Franc, Titova 175 3. Gospodinjska šivalnica, Titova 88 Industrijska proizvodnja se bo v primerjavi z letom 1955 povečala za 4%. Predvideno povečanje proizvodnje bo doseženo: 1. z večjo produktivnostjo dela 2. z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet' 3. z boljšo oskrbo z električno energijo Da bi industrijska proizvodnja dosegla predvidene naloge in čim-boljše uspehe, se mora posvetiti posebna skrb povečanju ekonomičnosti dela. Za čim večje povečanje produktivnosti, morajo delovni kolektivi skrbeli predvsem zn: uvedbo realnejših norm, uvajanje in pravilno izvajanje premiranja, zmanjšanje števila neproduktivnega osebja, boljšo organizacijo dela in racionalizacijo proizvodnega procesa. III. poglavje Kmetijstvo Zaradi pretežno kmetijskega značaja naše občine je dvig kmetijske proizvodnje gospodarsko izredno pomemben. V letu 1956 je predvideno. da se bo obseg kmetijske proizvodnje povečal za 10%. Ugodna letina in ugodne vremenske prilike pa bodo omogočile ta procent celo prekoračiti. Dejavnost kmetijskih zadružnih organizacij, in pospeševalni ukrepi, ki jih bodo vršile kmetijske zadruge bodo pripomogli k večjemu obsegu proizvodnje. Predvsem važno je za naše območje Kmetijsko posestvo Boštanj, ki bo dvignilo proizvodnjo v letošnjem letu za 10 %. To posestvo postaja vedno močnejši in vplivnejši gospodarsko-kmetijski faktor v občini. številčno stanje živine se bo povečalo, na kar l>o ugodno vplivul pridelek krme v preteklem letu. V letošnjem letu se bo predvidoma povečala mlečnost in prirast živine. Agrotehnični ukrepi, povečana uporaba kvalitetnega semenskega blaga ter zaščitna sredstva bodo močno vplivala na povečanje hek» tarskih donosov. Predvideva se povečanje jiroiz-vodnje žita za 2% in krompirja za 3%. Površina krmnih rastlin se bistveno nc bo spremenila. Donos v sadjarstvu bo prevido-ma letos manjši, ker jc bilo preteklo leto zelo ugodno za sadjarstvo. Ukrepi, ki bodo vplivali, na povečanje proizvodnje a) Promet z umetnimi gnojili bo letos nekoliko manjši, vendar bomo s smotrno uporabo lahko dosegli iste rezultate kot v preteklem letu. b) Uporaba zaščitnih sredstev proti rastlinskim boleznim in škodljivcem bo za 25% večja kot v letu 1955. Uporabila se bodo kombinirana sredstva, ki učinkujejo istočasno proti škodljivcu, kakor tudi proti boleznim (koloradski hrošč in krompirjeva plesen). e) 7,u-udi zaščite rastlin pred škodljivci in boleznimi je potrebno nabaviti predvsem stroje, ki bodo služili v te namene (motorne škropilnice. zaprašilce). Občinski ljudski odbor bo imel letos znatna sredstva za investicije in gospodarski napredek vasi. IV. poglavje Zadružništvo Na območju naše občine je 7 kmetijskih zadrug splošnega tipa, v katerih jc včlanjeno precejšnje število članov. Skoraj vse zadruge opravljajo trgovinsko, gostinsko ali obrtno uslužnostno dejavnost. V nji- 6TKAN 250 hovern sklopu posluje tudi več pospeševalnih odsekov, kakor živinorejski, sadjarski, čebelarski, strojni in drugi. Pretežni del dobička, ki so ga zadruge ustvarili; v letu 1955 bo vložen v investicijski sklad, ki bo uporabljen za gradnjo gospodarskih objektov. Odkup kmetijskih pridelkov bo predvidoma povečan za 20 "/o. Poleg tega sc bo okrepila gospodarska dejavnost posameznih zadrug. V. poglavje Gozdarstvo V letu 1956 sc bodo nekoliko zmanjšala redna pogozdovalna dela, povečala pa se bo nega in varstvo gozdov. V občini je predvidena ustanovitev nove drevesnice v Medvedici s skupno površino 1190 kvadratnih metrov. VI. poglavje Gradbeništvo Vrednost gradbenih storitev v naši občini bo v letošnjem letu nekoliko padla, kar je pripisati predvsem zmanjšanju investicijske graditve, delno pa tudi znižanju celi. Vil. poglavje Trgovina Blagovni promet na področju občine bo v letošnjem letu porastel za 6 %. Predvideno povečanje bo doseženo s povečanjem industrijske proizvodnje, predvsem predmetov za široko potrošnjo. Pomembno vlogo v razvoju blagovnega 'prometa bo imelo Trgovsko podjetje »TABOR< v Grosupljem, ki bo povečalo svoje kapacitete z izgradnjo modernega lokala v obliki trgovski' hiše. Vlil. poglavje Gostinstvo Promet v gostinstvu bo letos predvidoma padel za 10%. Zmanjšanje prometa v gostinstvu je pripisati izredno velikemu prometu gostinstva v letu 1955 zaradi graditve avto ceste. Ker so dela v glavnem končana ni mogoče v letošnjem letu računati na tolikšen promet. Obenem z znižanjem prometa se bo znižalo tudi število zaposlenih za 15%. V letu 1956 je predvidena tudi reorganizacija gostinske mreže. IX. poglavje Obrt Obrtniška proizvodnja je v preteklih letih stalno rastlu, vendar ni dosegla predvidenega razvoja, predvsem zaradi pomanjkanja potrebnih investicijskih sredstev. V letošnjem letu je predviden porast obrtniških storitev za 9%, pri skoraj enakem številu zaposlenega osebja. Ker je pavšalizacija dala v letu 1955 ugodne rezultate, zarodi povečanja iniciative delovnih kolektivov za povečanje proizvodnje, je letos predvidena razširitev pnvšulizacije. V letu 1956 je predvsem važna naloga občinskega ljudskega odbora, da določi pravilne davčne osnovo; privatnemu sektorju in tako doseže izenačenje družbenih obveznosti med socialističnim in privatnim sektorjem. Selc* to izenačenje bo omogočilo zdravo konkurenco med obema sektorjema. V ta nramen so uvedene občinske doklade na dohodek samostojnih poklicev. X. poglavje Komunala Kot komunalni podjetji poslujeta v naši občini Pekarna Grosuplje in Kino Grosuplje, ki je v leiu 1956 ne bosta povečala svoje proizvodnje in uslug. Drugi del Ekonomski instrumenti občine Grosuplje za leto 1956 XI. poglavje Kot komunalni podjetji bosta poslovali na območju občine Grosuplje: Pekarija Grosuplje in Kino Grosuplje. XII. poglavje Amortizacija 1. Gostinstvo: Gostinska podjetju in gostišča ter pavšalirana samostojna gostišča bodo obračunala polni znesek predpisane amortizacije izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. Gostišča na pravila bodo obračunala amortizacijo po stopnji 10% od vseh osnovnih sredstev. 2. Obrt: Obrtne gospodarske organizacije bodo obračunale polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. Ne glede na prejšnji odstavek bo plačal »MLIN GROSUPLJE« le 50% polne amortizacije. 3. Komunalna podjetja: Komunalna podjetja bodo obračunala polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. XIII. poglavje Obresti od osnovnih sredstev 1. Gostinstvo: Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto za: a) zgradbe 2% b) ostala osnovna sredstva 4% Obrati družbene prehrane ne plačujejo obresti od osnovnih sredstev. 2. ’ Obrt: Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto za: 1. Opekarno Boštanj 1 % 2. Mesarijo Grosuplje 2% 3. Mesarijo Smarje-Sap 2% 4. Mlin Grosuplje 2% 5. Čevljarstvo, Smarje-Sap 2% 6. Elektrostroj. poilj. Grosup. 2% 7. Mizarstvo, Grosuplje 2% 3. Komunalna podjetja: Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto za: a) Kino Grosuplje t % b) Pekarno Grosuplje 2% 4. Splošne kmetijske zadruge: Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto 2 % XIV. poglavje Občinski prometni davek od prometa na drobno Trgovina: Od vsega prejmeta v trgovini na drobno sc določa občinski prometni davek v višini 1,5% od doseženega prometa. Ta davek sc ne plača od proizvodov, ki so z zveznimi predpisi oproščeni plačilu lega davka. Na promet z alkoholnimi pijačami v trgovini na drobno se določa občinski prometni davek v višini 10% od prometa. Prodajalci na drobno, ki prodajajo vino lastne proizvodnje (proizvajalci) na javnih prostorih (trgih) plačajo občinski pr.ometni davek v višini 15% od doseženega prometu. XV. poglavje Razdelitev dobička 1. Trgovina: Dobiček trgovskega podjetja na drobno oziroma trgovine, ki osta- ne ko sc izločijo sredstva zn okrajni družbeni investicijski sklad po členu 91. Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 10/56) se vloži v občinski družbeni investicijski sklad in se sme uporabljati le za investicije v trgovini. 2. Gostinstvo: Dobiček gostinskih podjetij in gostišč, ki ostane ko se izločijo sredstva za okrajni družbeni investicijski sklad po 113. oz. 90. členu Uredbe o delitvi celotnega dohodku^ gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 10/56) sc razdeli: 50% v občinski družbeni investicijski sklad. 50% v občinski proračun 3. Komunalna podjetja: a) Od komunalnih podjetij vloži 50% del dobička, ki ustreza zveznemu davku: Pekarna v občinski družbeni investicijski sklad, ki se namensko uporablja za investicije v pekarnah. Kino podjetje v svoj investicijski sklad. b) Ko odvede gospodarska organizacija iz svojega dobička znesek za investicijski sklad, krije obveznosti po zakonu iz dobička (člen 39. Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij Ur. list FLRJ št. 10/56). c) Iz dobička po odbitku obvez-znosti po zakonu se izloči plačilni sklad iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje in prispevkom za stanovanjski sklad. Plačilni sklad jz dobička znaša do 16% plačilnega skladu pred izračunom dobička. d) Po odbitku plač iz dobička se izloči določeni del /a samostojno razpolaganje, ki znaša 1 % od' celotnega dohodka. Sredstva za samostojno razpolaganje komunalnih podjetij se smejo uporabiti tako, kot določa 51. člen Uredbe o delit’1 celotnega dohodka gospodarskih oi-ganizacij (Ur. 1. FLRJ št. 10/56)., e) Dobiček gospodarske orga«1-zacije po odbitku dela za samo-stojno razpolaganje, se odvede * občinski družbeni investicij**1 sklad. 4. Splošne kmetijske zadruge: , Dobiček, ki ostane po izločim tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička se razdeli: a) 10% v občinski proračun , | b) 40% v sklad Okrajne zadrtih ne zveze Sredstva tega sklada sme Okraj" na zadružna zveza uporabiti sam0 za pospeševanje trgovinske deja’" nesti. c) 50% kmetijski zadrugi. XVI. poglavje Sklad za plače gospodarskih organizacij t. Trgovina: . Trgovskim podjetjem in trgo’0 'nče o” naslednj'11 nam se določa sklad za' plače prometa v doseženega odstotkih: Trgovsko 4,10 % 2. Gostinstvo: Gostinskim podjetjem in podjetje »TABOR' ■■■Pl gosti'! ščem se določa sklad za plače J? naslednji prometa v doseženega odstotkih: Gostinsko 17,5 % . , .m Gostinsko podjetje Šmarje— 16,7% podjetje Grosupli' XVII. poglavje Občinske doklade na dohodek kmetijstva (samostojnih poklicev 1 zasebno pravnih oseh) Stopnje občinske doklade na,R(T hodek od kmetijstva, samostojo1.! poklicev in zasebno pravnih j bodo predpisane s posebnim 01' kom Občinskega ljudskega odbor I XVIII. poglavje A. BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV I. SREDSTVA 1. Del dobička gospodarskih organizacij........... 2. I % prometnega davka iz. gospodarstvu.......... 3. 50% posebnega proračunskega prispevka.......... 4. 50% dohodnine kmečkih gospodarstev............. 5. 50% dohodnine ostalih poklicev................. 6. 45% občinske doklade na dohodke od kmetov . . . 7. Občinske doklade na dohodke ostalih poklicev . . . 8. Občinski prometni davek........................ 9. Lokalne takse.................................. 10. Zcmljnrina (brez kmetijstvu)................... H. Dohodki uradov in ustanov ...................... 12. Ostali proračunski dohodki..................... 13. Davek na maloprodajni promet................... 14. 50% ostanka dobička gostinskih podjetij in ostanka dobička pavšali ran ih pod j.................... Skupaj proračunska sredstva II. IZDATKI 1. Administrativni proračun....................... v 0(1» dif 2.752 1.447 320 12.170 2.698 4.309 100 4.600 1.080 162 400 3.100 1.455 1.47* 56.067 56.067 B. SREDSTVA SKLADOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBOB* • V LETU 1956 1. Občinski investicijski sklad ho znašal............. Sredstvu tega sklada bodo porabljena: a) v kmetijstvu za povečanje agrotehničnih ukrepov in za pospeševanje živinoreji;.................. b) za investicijska posojila trgovini............... c) za pospeševanje gostinstva, trgovine, obrtnih in komunalnih podjetij , . .#................... 2. Občinski cestni sklad bo znašal.................... 3. Sklad zn pobijanji; alkoholizma.................... 4. Sklad za stanovanjsko izgradnjo.................... 7.36* 5.468 D? 1.767 720 2.73* 17.3*8 XIX. poglavje Končne določbe Svet za gospodarstvo je pooblaščen. da po potrebi izda natančnejša navodila za izvedbo tega družbenega plana. Ta družbeni plan velja <>(1 *' ^ umirja 1956 dalje. Predsednik .-/f1 Občinskega ljudskega Janežič Anion L OBČINA LOGATEC DRUŽBENI PLAN „ Na podlagi 1., 2., 7. in 9. člena splošnega zakona o ureditvi občin JJ okrajev (Ur. list FLRJ št. 26-269/55) in na podlagi 50. člena Za-*ona o občinskih ljudskih odborih jur. list FLRJ št. 14-155/56), določ-biimi družbenega plana Ljudske republike Slovenije z.u I. 1956 (Uradni *lst LRS št. 13-45/56) in na podlagi člena statuta občine Logatec je sPrejel občinski ljudski odbor Lo-Butec na svoji seji dne 31. maja 1956. DRUŽBENI PLAN °BC1NE LOGATEC ZA LETO 1956 P r v i d e 1 Smernice za razvoj gospodarstva v občini Logatec za leto 1956 I. poglavje Industrija , Na področju občine Logatec potujeta 2 industrijski podjetji in •obrati industrijskih podjetij s se-uezem izven področja občine. Obseg proizvodnje industrijskih Podjetij se bo v primerjavi z letom povečal predvidoma za 11,9%. takšno povečanje bo vplivalo Predvsem povečanje proizvodnje v lesni industriji. Število delovne sile y industriji se bo v primerjavi z letom 1955 povečalo za 3 do 4%. , Produktivnost dela se bo pove-Ca‘u za 6 do 7°/o. Večja produktivnost bo dosežena z večjo strokovno Usposobljenostjo delavcev v lesni industriji, z uvajanjem realnejših norm in z boljšo organizacijo dela. II. poglavje Kmetijstvo V privatnem sektorju kmetijstva o predvideva povečanje proizvodne za 3%>. Povečalo se bo pred-?eni stanje in število goveje ži-,'»e, ki predstavlja glavni vir domkov kmečkega dela prebivalstva. ? Eporubu umetnih gnojil se bo »radi zmanjšanju regresov nekoliko manjšala, yurn(|j višjih cen umetni gnpjil bo treba ta bolj racio-nhio in smotrno uporabljati. -A '-a razvoj in pospeševanje kmetstva se bodo morale v večji meri k«v*eti splošne kmetijske zadruge, ^uterih pošlovanje je bilo v prejš-, l'" letih najbolj aktivno v odkupu Prometu z lesom. $ kmetijsko posestvo OZZ Logatec v o? preusmerilo na intenzivnejšo r,njo živine. L, -u nujno ureditev gnojne jame ... Posestvo v letu 1956 najelo inve-,l(;'jski kredit. - III. poglavje Gozdarstvo j~*. upna površina gozdov na podolju občine Logatec znaša 8242 ha, b,,i |(‘Ka 5527 ha privatnega in 2715 1,1 rov družbenega sektorja, v ,()!,scg sečnje v letu 1956 se bo ^Primerjavi z letom 1955 povečal Z | ’*'/e. Zaradi ukrepov v prometu Hn^nrn, povišanja gozdne takse in il,,)! smdranja cen hlodovine se bo delprebivalstva iz gozdarstva znižal. zboljšanje komunikacij v go-sred 11 s<‘ bodo v letu 1956 porabila 1() s!vo gozdnega sklada v višini o^-lijonov din. Občinski ljudski tii,,, r. bo skrbel zn koristno in ramo uporabo teh sredstev. IV. poglavje ^ Trgovina «luju Področju občine Logatec po- ti'!l,,i'„nfg78,ko po,lj,',<:»?. p',sl°- ' Inkih ' ' ‘ ,rf:ovm splošnih kme-u zadrug in 6 poslovalnic tr- govskih podjetij s sedežem izven občine Logatec. Promet v trgovini se bo v letu 1956 v primerjavi s prejšnjim letom zvišal za 8%. Trgovsko podjetje Logatec ho odprlo novo poslovalnico, nekatere kmetijske zadruge pa bodo modernizirale svoje prodajne prostore. Stanje delovne sile v trgovini se v 1. 1956 ne bo bistveno spremenilo. V. poglavje Gostinstvo V okolišu občine Logatec poslujeta 2 gostinski podjetji, ki imata po 3 poslovalnice, 2 gostilni splošnih kmetijskih zadrug in 3 privatne gostilne. V gostinstvu se predvideva v primerjavi z I. t955 znižanje prometa za 3%. Znižanje prometa je posledica prenehanja tlel pri gradnji cesti- Logatec—Planina, poleg tega pa tudi delno znižanje dohodkov prebivalstva obračunala polni znesek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. X. poglavje Obisti od osnovnih sredstev I istinstvo: Obrestna mera na osnovna sredstvu v gostinstvu znaša v 1. 1956: za zgradbe 2%, za ostala osnovna sredstva. 4%. Menza KLI Logatec ne plačuje obresti otl osnovnih sredstev. 2. Obrt: Obrestmi mera za osnovna sredstvu v obrti znaša v letu 1956 na leto: a) Čevljarska delavnica Dolenji Logatee 2%: b) Mehanična delavnica Logatec 3%;' c) Mizarska delavnica Hoteileršica 4%; Č) Obrtno gradbeno podjetje Logatec 6%. 3. Komunalna podjetja: Komunalno podjetje Parna pekarna Logatee bo plačalo obresti na osnovna sredstva v letu 1956 2%. 4. Kmetijske zadruge: Obrestna mera za osnovna sredstva znaša 2%. XI. poglavje Občinski prometni davek od prometu na drobno Občinski prometni davek otl prometu na drobno se predpiše s posebnim odlokom. XII. poglavje Razdelitev dobička 1. Splošne kmetijske zadruge: Dobiček, ki ostane po izločitvi tistega tlela, ki ustreza zveznemu davku otl dobička, se razdeli: 10% v občinski proračun; 40% v sklad Okrajne zadružne zveze; 50% kmetijski zadrugi. Sredstva sklada OZZ se smejo uporabiti le za vzdrževanje trgovinske dejavnosti. 2. Trgovina: Dobiček trgovskega podjetja na drobno, ki ostane, ko se izločijo sredstva zn okrajni družbeni investicijski sklad po čl. 90 in sredstva za razdelitev potrošnikom po čl. 92 Uredbe o delitvi celotnega dohotlka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 10/56) se vloži v občinski družbeni investicijski sklad in se sme uporabljati le za investicije v trgovini. predpisi. Gostišče 3. Gostinstvo: Dobiček gostinskih podjetij in gostišč, ki ostane, ko se določijo sredstva za okrajni družbeni investicijski sklati po čl. 113, oziroma 90. členu Uredbe o delitvi celotnega doliodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 10/56), se razdeli: 50% v občinski družbeni investicijski sklad; 50% v občinski proračun. 4. Komunalna podjetja: a) Komunalno podjetje vloži 50 % tlel dobička, ki ustreza zveznemu davku od dobička v občinski družbeni investicijski sklati, ki sc namensko uporablja za investicije v pekarnah. b) Ko odvede komunalno podjetje iz svojega dobička znesek za investicijski sklati, krije obveznosti po zakonu iz dobička po čl. 39 Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 10/56). c) Iz dobička po odbitku zakonitih obveznosti se izloči plačilni sklati iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje in s prispevkom zu stanovanjski sklad. Plačilni sklad iz dobičku znaša do. 16% plačilnega sklada pred. izračunom dobička. tl) Po odbitku plač iz dobička se izloči določeni tlel za samostojno razpolaganje, ki znaša t% celotnega dohodka. Sredstva sklada za samostojno razpolaganje sc smejo uporabiti tako, kot določa čl. 31 Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij. e) Dobiček komunalnega podjetja po izločitvi tlela za samostojno razpolaganje, se odvede v občinski investicijski sklad. XIII. poglavje Sklad za plače gospodarskih organizacij t. Trgovina: Trgovskemu podjetju Logatec sc določa sklad za plače od tlosežcne-ga prometa v višini 3,7%. 2. Gostinstvo: Gostinskim podjetjem se določa sklati za plače od doseženega prometa z naslednjimi odstotki: Gostinstvo Dol. Logatec 14%; Gostinstvo Gor. Logatec 15%, XIV. poglavje Občinske doklade 1. Stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva znaša 7,5 % katastrskega dohodka. 2. Občinske doklade na dohodek ostalih poklicev. Stopnja občinske doklade na: dohodek do 100.000 din; dohodek nad 100.000 din do 160.000 din 5%; nad 160.000 din za uslužnostne obrti 10%; na ostale pridobitne obrti 30% od dohodnine. Dohodnina skupaj z občinsko doklado ne sme znašati več kot 80% davčne osnove. Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način, kakor odgovarjajoča dohodnina. A. Tretji del XV. poglavje BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE LOGATEC ZA LETO 1956 1. SREDSTVA: v 000 tlin 1. Del dobička gospodarskih organizacij ....... 8.385 2. 2% prometnega davka iz gospodarstva.............1.310 3. 100% posebnega proračunskega prispevka.......... 570 4. 70% dohodnine kmečkih gospodarstev..............7.224 5. 70% dohodnine ostalih poklicev..................2.032 6. 45% občinski; dokladi' na dohodke otl kmetov .... 1.930 7. Občinske doklade na dohodke od ostalih poklicev . . 100 8. Občinski prometni davek.........................3.900 9. Lokalne takse................................... 920 10. Zemljnrina (brez kmetijstva)..................... 53 lt. Dohodki uradov in ustanov....................... 150 v 000 din 12. Ostali proračunski dohodki..................... 150 13. Davek na maloprodajni promet...................1.723 14. 50 °/o ostanka dobička gost. podjetij in pavšalnih podj. 888 15. Dotacija 01,0 Ljubljana........................ 902 • Skupnj proračunska sredstva 30.239 II. IZDATKI 1. Administrativni proračun.................... 30.239 2. Dotacije gospodarstvu ................................ — 3. Negospodarske investicije........................ Skupaj izdatki 30.239 B. SREDSTVA SKLADOV OBČINE LOGATEC ZA LETO 1956 1. Občinski družbeni investicijski sklad bo znašal v 1. 1956 6.895 2. Občinski cestni sklad bo znašal....................... 590 3. Sklad za pobijanje alkoholizma bo znašal..............2.526 4. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo znašal..........15.243 XVI. poglavje Končne določbe Svet za gospodarstvo je pooblaščen. da po potrebi izda natančnejša navodila za izvajanje tega družbenega plana. Ta družbeni plan stopi v velja- Na podlagi 18., 19. in 20. točke pod. XXVIII/! dela priloge 1/A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55) v zvezi s čl. 57, 58 in 59 Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Urddni list FLRJ št. 6—63/54) je občinski ljudski odbor Borovnica na 11. seji dne 15'7—1956 sprejel ODLOK o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom in o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih na območju občine Borovnica. I. Opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč. 1. člen Gostinske storitve se lahko opravljajo izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na priložnostnih shodih in prireditvah (zabavah, veselicah), na sejmih, razstavah in raznih .drugih prireditvah na prostem ali v zaprtih prostorih. 2. člen Za opravljanje gostinskih storitev po 1. členu tega odloka je potrebno posebno dovoljenje, ki se izda samo za čas, dokler traja prireditev. 3. člen Dovoljenje pa prejšnjem členu se dajte gospodarskim, zadružnim, družbenim in množičnim organizacijam, predvsem pa tistim organizacijam, ki imajo lastna gostinska podjetja in gostišča ter ga izda tajništvo občinskega-ljudskega odbora po prejšnjem zaslišanju gostinske zbornice in pristanku pristojnega organa za notranje zadeve, na prošnjo organizacije, ki namerava opravljati talce storitve. Dovoljenje sc izda, če organizacija, ki namerava opravljati take storitve, izpolni naslednje pogoje: a) da prosilec nudi dovolj poroštva za kulturno postrežbo, b) da poda prosilec (zagotovilo, da bodo prireditveni prostori ustrezali osnovnim sanitarnim in higienskim pogojem za opravljanje gostinskih storitev, c) da je prireditveni prostor preskrbljen s primernimi stranišči, vo z. dnem objave v »Glasniku« OLO Ljubljana, njegove odločbe pa se uporabljajo od 1. januarja 1956 dalje. Predsednik občinskega ljudskega odbora Petkovšek Anion 1. r. č) da je prireditveni prostor v nočnem času zadostno razsvetljen, d) da je prireditveni prostor Zavarovan pred onesnaženjem in prahom in da ne ovira javnega prometa. II. Oddajanje opremljenih sob turistom in potnikom , 4. člen Zasebniki lahko oddajajo turistom in potnikom opremljene sobe v svojem stanovanju pod pogoji, predpisanimi s tem odlokom. 5. člen Zasebniki, ki nameravajo oddajati opremljene sobe v svojih stanovanjih potnikom in turistom, morajo priglasiti tajništvu občinskega ljudskega odbora število in opisfrieh sob ter morebitne druge podatke o sobah. Na podlagi priglasitve odredi tajništvo pregled priglašenih sob po komisiji, ki jo sestavljajo zastopniki sanitarne inšpekcije, turistične organizacije in gostinske zbornice. Na podlagi poročila komisije izda tajništvo prosilcu dovoljenje za oddajanje sob in določi najemnino ter vpiše sobo v seznam opremljenih sob in en izvod dovoljenja dostavi krajevni turistični ali gostinski organizaciji. 6. člen Ce je komisija mnenja, da soba ni primerna za oddajanje potnikom in turistom, da komisija prosilcu ustrezno navodilo za odpravo pomanjkljivosti. Na zahtevo prosilca pa izda tajništvo prosilcu tudi odločbo o odklonitvi dovoljenja in vpisa v seznam opremljenih sob. Proti odklonitvi dovoljenja ima prizadeta stranka pritožbe na Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora' 7. člen Zasebnik, ki prejme dovoljenje za oddajanje sob, lahko oddaja sobe samo po napotnici krajevne turistične ali gostinske organizacije, s katero sklene pogodbo, da bo oddajal sobe s posredovanjem te organizacije. 8. člen Zasebniki, ki bodo oddajali sobe turistom in potnikom v smislu tega odloka, smejo nuditi prenočevalcem le take storitve, ki so neposredno vezane na oddajo sob. Oddajnn,je opremljenih sob v podnajem za čas, daljši od 15 dni, se ne šteje za oddajanje sob potnikom in turistom v. smislu tega odloka. 9. člen Predpisi o prijavljanju prebivališča veljajo tudi za potnike in turiste po tem odloku. III. Dajanje hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih 10. člen Če zasebna gospodinjstva dajejo hrano več kot petim abonentom, ki niso njihovi stanovalci, se šteje to za gostinsko delavnost in je zanjo potrebno dovoljenje po predpisih uredbe o zasebnih gostiščih (Uradni list LRS št. 14-49/54). IV. Končne določbe 11. člen Za prekrške sc kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din: 1. fizične in pravne osebe, ki niso gostinska podjetja in gostišča, ki brez dovoljenja opravljajo gostinske storitve; 2. kdor se pri oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom ravna v nasprotju s predpisi 4., 7. in 8. člena tega odloka. Ce opravljajo gostinska podjetja ali gostišča gostinske storitve izven poslovnih prostorov brez dovoljenja, se kaznujejo po uredbi o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6/54). 12. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha na območju te občine veljati predpis: 1. Odlok o pogojih za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov na območju okraja Ljub-ljana-okolica (Uradni list LRS št. 28-418/54). Predsednik ObLO: Čerin Janez 1. r. Enake predloge so sprejeli občinski ljudski odbori: Grosuplje na 10. seji, dne 13. VII. 1956, Kamnik na 12. seji, dne 11. VIL 1956 in Ivančna gorica na 8. seji, dne 30. VIL 1956. OBČINA . DOBROVA PRI LJUBLJANI Na osnovi 21. člena Temeljnega zakona o proračunih (Ur. 1. FLRJ 13/56), 1. in 2. člena Temeljnegh zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (lir. list FLRJ St. 19/55) je Občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani sprejel na svoji VII. seji dne 13. junija 1956 ODLOK o uvedbi občinske doklade na dohodnino od kmetijstva, od sanio- slojnib poklicev in od zasebnopravnih oseh v letu 1956 1. člen Na območju občinskega ljudskega odbora Dobrova, pri Ljubljani se pobira v letu 1956 občinska doklada na dohodnino od kmetijstvu, od samostojnih poklicev in od za-sebno-pravnili oseb. 2. člen Občinska doklada na dohodnino je dohodek občine zn kritje komunalnih, gospodarskih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih, prosvetnih in drugih potreb, predvidenih zn leto 1956. 3. člen Osnovo za občinsko doklado od kmetijstva tvori zn leto 1956 ugo- 0BČINA BOROVNICA tovljcni katastrski dohodek od k* tijstva, doklada pa se odmeri f enotni stopnji 10 "/o. 4. člen Samostojnim poklicem in za51'; no-pravnim osebam sc za leto H odmeri občinska doklada na doba nino, predpisano na dohodke iz »I liove pridobitvene dejavnosti • samostojnega poklica, ne pa na" hodke iz njihovega premoženja1 premoženjskih pravic, v kolikor1 obdavčujejo po 34. členu Uredbe dohodnini. Občinska doklada sc po tem nu ne odmeri zavezancem, kateI celokupni letni dohodek ne pr® ga 50.000 dinarjev. Vsem ostalim zavezancem sc I , tem člen u odmeri občinska doki" * takole: 1. samostojnim poklicem in 1 sebno pravnim osebam 45 °/o dokjJJ nine, odmerjene nu pridobitno javnost oziroma nu dejavnost * i: inostojnega poklica; ssj s i b i 11. brivcem in frizerjem, čevlj®' jem, čistilcem čevl jev, čuvajem*‘ kalov, stanovanj, vozil in prtlj*|' dežnikarjem, dimnikarjem, roberjem, izdelovalcem perila, f1' , jačem, krpalcem vreč, krznarP maserjem in pedilcerjcm, m111'1', ! kam, pericam in likulkam, popfli ljalcein glasbil, popravljalcem in driierih tko"1 gavic, preprog in drugih — snažilcem oken, šiviljam, ve/dr, žagarjem drv in osebam, ki f ukvarjajo s prepisovanjem, razu1,11' ževanjem, kopiranjem, plakat^ * njem ter sestavljali jem oglasov reklam — pod pogojem, da se P1" tožno bavijo z uslužnostnimi °P? . vili zasebnim potrošnikom 10% hod ni ne. j, Dohodnina skupaj z občin*, 1 doklado ne sme znašati več kot’ F davčne osnove. 5. člen Občinska doklada se odrnerjfl[ plačuje v gotovini istočasno i" , isti način kakor odgovarjajoča hodnimi. 6. člen - Uredba o dohodnini (Ur. I. t'!’j št. 56/53) z vsemi spremembam*. dopolnitvami, odlok o davčnih s7, njtih dohodnine za leto 1956 > ; lisi FLRJ Št. 6/56) ter Uredbe oJ* silni izterjavi davkov in drugih L računskih dohodkov velja - kakor za odmero in pobiranj® j hodnine — tudi za odmero in I’1 runje občinske doklade. 7. člen . j) Davčne olajšave pri doliodn"'j morajo upoštevati tudi pri ol)č'p dokladi na odgovarjajočo nino. 8. člen . Ta odlok začne veljati z m,a objave v »Glasniku« 01.0 Lju ,(j nu, uporablja pa se od 1. jan® 1956. . Predsednik OblAj, Stanc Vrhovec, »• OBČINA GROSUPLJE Na podlagi 12. in 15. člen® J komi o občinskih ljudskih od1’ . (Ur. list LRS št. 19-88/52). v 5. členom Zakona o pristni^ občinskih in okrajnih ljudskih.^ j borov, ki so urejene z dosed®1 |jl republiškimi predpisi (Ur. I|fit šl. 26/55) jo občinski ljudski f*1 ji' Grosuplje na 10. seji dne lija 1956 sprejel naslednji ODLOK o odškodnini za gradnjo konU*11 naprav 1. člen. pjeh Vse zgradbe, ki zaradi s* namena ali pa zaradi dejan*" j/ rabe potrebujejo kanalizacij0’ fll 10 vodo, javno mrežo in javno raz-!vctljavo, morajo 'biti priključene |iu javno kanalizacijo ali vodovod it’l fcr javno cestno in energetsko lf “torežje. ioi Industrije, ki imajo lasten doni VoUen energetski vir, niso dolžne svojih zgradb priključiti na javno j energetsko omrežje. Obveznost priključitve nastane * “nem, ko je objekt dograjen, če v* komunalne -naprave še ni, z nnem, ko jc toliko dograjen, da jc čl “'ogoče objekt priključiti. 2. člen. ln\sestitorji so dolžni povrniti •roške za izgradnjo komunalnih I naprav, ki jim neposredno služijo, 8 r, or: dovodni kanali, konzumni evovodi, stanovanjske ceste, jayna .Osvetljava teh cest, naprave hodili j kov, stanovanjskih potov, zelenic * n nasadov občin, ne glede na go- 9 YPod«r?ki sektor. Višina zneska in-esticijskih stroškov za komunalne C j I)raye, ki odpade na posameznega jveslitorja, se ugotovi v upravnem " u. 3. člen. •jl '-nosek investicijskih stroškov za .... timunalne naprave mora investitor i1 lsf°^V'li, ko vloži prošnjo za širšo t','■ ' jo. če ne izpolni teh pogojev, j odločba o lokaciji odkloni, _ 4. člen. i .Kadar občinski ljudski odbor od-j",'* da se zavezanec v celoti ali st'1,10 oprosti povračila gradbenih 'i . r°Skov za komunalne i.a.-ruve, je .( gf.^stitev veljavna samo, če ob* n-., v 1 ljudski odbor istočasno zagotovi ili' it <>nak> višini prispevek v sklad iz *.S'ih virov. sl is ^atIar je investitor občina, se 5' ”°rajo sredstva zn komunalne na-?ve zagotoviti v občinskem propanu ie pred dokončanjem poljsko za izdajo gradbenega dovo- l -'=31110 | p°st.)|,ki, 'Jcnjn. 5. člen. Lv^cdstva, ki se plačujejo po do-$r'J'1' 2. in 3. člena tega odloka in fj »rvt Va P« 4. členu, so namenska j |ti,'tls/r5) je Občinski ljudski odbor Logatec sprejel na svoji 8. redni dne 31. maja 1936. ODLOK o proračunu občine Logatec za leto 1956 1. člen. Proračun občine Logatec za leto 1956 s prilogami obsega: 1. Občinski proračun: din z dohodki v znesku 30,239.000 z izdatki v znesku 30,239.000 2. Predračune finančno samostojnih zavodov: din z dohodki v znesku 18,995.000 z izdatki v znesku 24,300.000 in s presežkom izdatkov nad dohodki 5,305.000 3. Predračun posebnih skladov: din z dohodki v znesku 35,304.000 z izdatki v znesku 35,304.000 2. člen. Presežki izdatkov pad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 5,305.000 dinarjev se krijejo z dotacijami občinskega ljudskega odboru. 3. člen. Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v letu 1956 presežek dohodkov nad izdatki s tem, da z uspešno organizacijo delu dosežejo večje dohodke, kot so v proračunu planirani ali pa brez škode za kakovost storitev, oziroma proizvodov, zmanjšajo planirane izdatke, razdelijo na ta način doseženi presežek dohodkov nad izdatki, kot bo ugotovljeno z zaključnim računom zavoda za leto 1956 tako, da vplačajo: a) v sklad za nagrade največ 50 "/o presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati Vis zneska rednih osebnih izdatkov za 1. 1956; b) v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali dol presežka. 4. člen. Proračun občine Logatec se izvršuje po tromesečnem finančnem planu, po potrebi pa tudi po mesečnem finančnem planu. 5. člen. Svet za- splošno upravo in proračun občine Logatec se pooblašča, da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov med proračunskim letom najame v Komunalni banki kratkoročno posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tromesečnih planih. Posojilo ne sme presegati 75 °/o rednih proračunskih izdatkov v dotičnem tromesečju ter mora biti vrnjeno najkasneje do 31. decembra 1956. 6. člen. Dotacije finančno samostojnim zavodom se bodo izplačevale po dejanski potrebi in največ do višine, odobrene v proračunu občine. 7. člen. Tu odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku« 01.0 Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja leta 1956 dalje. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Petkovšek Anton I. r. 0GČSHA LOŠKA DOLINA Občinski ljudski odbor Loška dolina je na podlagi 1». točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/83-1952) ter členu 106 Temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13/126-56) nu svoji 7. redni seji dne 3. junija leta 1956 sprejel ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna Občinskega ljudskega odbora Loška dolina * za leto 1955 t. člen. Potrjuje se zaključni račun o izvršitvi proračuna Občinskega ljudskega odboru Loška dolina za leto 1955, sestavljen po veljavnih predpisih Zakonu o proračunih in določilih Uredbe o izvajanju proračuna in računovodskem poslovanju državnih organov in zavodov. 2. člen. Zaključni račun Občinskega ljudskega odbora Loška dolina za leto 1955 je sestavni del tega odloka. OBČINA Na podlagi člena 9 Uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni 1. LRS št. 21-116/50) v zvezi z 2. poglavjem IIL razdelka t. 3. priloga I/A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur. list FLRJ št. 26/55), ter določil temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 26-428/51) je Občinski ljudski odboror MO- " 3. člen. Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po zaključnem računu Občinskega ljudskega odbora Loška dolina za leto 1955: din 1. Po proračunu dohodki 4,798.022 2. Po proračunu izdatki 4,396.805 3. Presežek dohodkov 113.337 4. Obvezna rezerva 287.880 4. člen. Odlok stopi v veljavo po objavi v »Glasniku«, uradnem glasilu okraja Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Zigmund Janez 1. r. MORAVČE RAVCE sprejel na svoji seji dne 19. julija 1956 ODLOK o najvišji dimnikarski tarifi za dimnikarske storitve I. člen V območju občine Moravče se predpisuje naslednja naj višja tarifa, do katere lahko socialistični ali privatni dimnikarski obrati določajo cene za naslednje vrste dimnikarskih storitev: 1. Za odprto kuhinjsko ognjišče.........................40 din 2. Kmečka kuhinja z dvojnim stropom......................60 „ 3. Plezalni dimnik: a) v pritlični hiši................................... 30 „ b) v niši z več nadstropji, za vsako nadstropje ... 7 „ 4. Ozki ali valjasti dimniki: a) v pritlični hiši..................................... 15 „ b) za vsako nadaljnjo nadstropje ali mednadstropje . . 3 „ 5. Dimna cev: a) do 2 m............................" ............... 5 „ b) za vsak nadaljnji meter............................... 3 „ 6. Dimniki ogrevalnih naprav, navadnih in parnih peči: a) do vštevši I. nadstropja..............................40 „ b) za vsako nadaljnje nadstropje ali mednadstropje . 10 „ 7. Dimniki od etažnih peči, gostinskih in zavodskih štedilnikov: a) do I. nadstropja..................................... 15 „ ^ b) za vsako nadaljnje nadstropje......................... 5 „ 8. Kanal centralne ogrevalne naprave ali pekovske peči: a) mali do 5 m...........................................45 „ b) veliki nad 5 m........................................95 „ 9. Štedilniki vštevši dimno cev do 1 m: a) z 1 pečico in kotličem................................30 „ b) z 2 pečicama in kotličem .............................40 „ 10. Štedilniki v gostinskih- obratih in zavodih: a) mizni, prosto stoječi ali z n odstavkom v gostinskih obratih ali zavodih — mali............................50 „ h) isti veliki...........................................90 „ 11. Ogrevalne vode (bojlcr)................................ 12 „ 12. Grelci posode...........................................24 „ 13. Pralni kotel z tlimo vodom .............................13 „ 14. Običajna železna peč s cevjo do 2 m.....................20 „ 15. Peč sistemu »Lutz« in podobno: , a) brez pečice...................................... . 20 „ b) z eno pečico......................................25 „ c) z dvema pečicama.................................30 „ d) izredno velika....................................45 „ e) kopalna peč do 1 m dimne cevi....................25 „ f) slaščičarska peč.................................70 „ 16. Pekovska peč, navadna z duški........................50 „ 17. Pekovska parna peč: a) z 1 etažo.........................................90 „ b) z dvema .etažama..................................125 „ 18. Ftužni) peč za centralno ogrevanje....................35 „ 19. Centralne ogrevalne naprave: a) do 8 m2 ogrevalne površine do vkl j. 8 členov ... 62 „ b) do 12 m1 ogrevalne površine do vkl j. 14 členov . . 120 „ e) nad 12 m2 ogrevalne (Kivršine nad 14 členov . , . 150 „ 20. Izžigauje dimnikov: a) plezalnih dimnikov z materialom po komadu . . . 200 „ b) ozkili dimnikov z materialom po komadu .... 175 „ 21. Pregled in i/struganje dimnikov v novih in adaptiranih stavbah- a) v pritlični hiši do 4 dimnikov po komadu . . 50 „ b) za vsako nadaljnje nadstropje ali mednadstropje po komadu............................................ 10 „ c) v pritlični hiši z več tol 4 dimniki po komadu 40 „ č) zn vsako nadaljnje nadstropje ali mednadstropje po komadu........................................ 10 „ 2. člen Zn drugi pregled in izstruganjj dimnikov v novih in adaptirani™ stajbali sme dimnikar zaračunaj' tarifo iz toč. 21 u-č it: 50°/o, za tretji pregled pa 25 %> določene tarif#' 3. člen Za dimnikarska dela, ki so združena s posebnim nevarnim tleh®1' ali, ki ga dimnikarji opravijo P® posebnem naročilu strank (zadnj1 odstavek 3. čl. odredbe o obvezne#1 ometanju kurilnih naprav iz Ura#' nega lista LRS, št. 11-85/48) se sm« zaračunati največ 20”/o pribitka* tarifi iz čl. 1 tega odloka. Za vsa dimnikarska tlela, ki "e opravljajo po naročilu uli nujnjj primerili ob nedeljah in praznik1” ter v nočnem času se sme za nič1# nuli največ 50°/o pribitku k turi'1 iz čl. 1 tega Odloka. Za nočni e#* sc šteje čas od 22. do 6. ure. 4. člen , Zn kontrolni pregled štedilnika* in peči v gospodinjstvih, ki ga m1# ra dimnikar izvajati, dimnikar 11 upravičen zahtevati plačila, če 11 vrši čiščenja teh ome talnih ob ja*'; tov po tarifi iz čl. I tega Odlok"’ Č iščenje teh »metalnih ol)jekt"| se mora obvezno izvajati e n kr" mesečno v času otl 1. oktobra “ 30. aprila vsakega leta. 5. člen Za dimnikarska tlela, ki oj? všteta v čl. 1 tega odloka n. pr. »*' ščenje tovarniških dimnikov. P® nill kotlov, velikih kanalov, itd- s določi odškodnina po medsebojna" sporazumu nu podlagi porabljena? časa za opravljeno delo. 6. člen Dimnikar je na zahtevo plačnik1! dimnikarskih storitev dolžan iz"*11 viti in izročiti potrdilo o plačilo dimnikarske storitve z. navedbo d® ki jih je opravil ter tarifno posta ko, po kateri je zaračunal pristni bi no. Dimnikarju, ki po lastni kr**1 ne opravi čiščenja ne pripada P j1 čilo, koristnik dimnikarskega 8 jeklu pa je dolžan plačati prisl1! bi no po tarifi, če je zakrivil. ® dimnikar ne more opraviti obvez"1# gu dela. 7. člen Dimnikar je opravičen za tanje dimnikarskega objekta "a!., dimili v čl. I tega Odloka žara® j nuli v svo jem okolišu za 10 °/« VPA, tarifo od tarife navedene v čl. * , j gu Odloku, če sr nahaja oinfd® «č objekt nad 2 do 5 km, za 20°/“-^ se nahaja ometalni objekt nad r’ ,, 10 km in za 30 "Z«, če se nahaja (,l"„ talni objekt nad 10 km v odduU. nosti od sedežu dimnikarskega 11 ruta. # Kršitve tega Odloka se k a z1'1, jejo z denarno kaznijo do 3000 ( ■[, če za kršitve po drugih predi'1” ni zagrožena strožja kazen. 8. člen fltr Ta Odlok stopi v veljavo * javo v »Glasniku« 01.0 Ljublj9^ ■uporablja pa se od I. avgusta 1 Predsednik Občinskega ljudskega Martin Klopčič 1. r. Enake odloke so sprejeli Db**1 ski ljudski odbori: Ivančna g°f A na 8. seji dne 30. VII. 1956, na 12. seji dne 11. Vil. 1956, >« > ravnica n n 11. seji dne 15. VII- 'd zadnji z. izjemo, da odlok ne ob" j 1. odstavka čl. 7.