i
i
“Strnad-Sazu” — 2011/10/6 — 13:19 — page 163 — #1 i
i
i
i
i
i
ŠOLA
UTRINEK K LANSKEMU POSVETU NA SAZU
JANEZ STRNAD
Fakulteta za matematiko in fiziko
Univerza v Ljubljani
Septembra lani je Slovenska akademija znanosti in umetnosti povabila na
posvet, o katerem je Obzornik podrobneje poročal (Mojca Čepič, Posvet o
pouku fizike, kemije in matematike na Slovenski akademiji znanosti in ume-
tnosti, Obzornik mat. fiz. 58 (2011) 25–29). Na posvetu so učitelji fizike,
kemije in matematike na vseh stopnjah poročali o razmerah na naših šo-
lah in težavah, ki jih tarejo. Razpravljali so o pomenu fizike v vsakdanjem
življenju, o kvaliteti pouka matematike, o novih prijemih v poučevanju nara-
voslovnih predmetov, o stalnem strokovnem spopolnjevanju učiteljev, o slabi
motiviranosti učencev, o nekritični podpori staršev. Posvetu sta se pozneje
pridružila tudi minister za šolstvo in šport in v. d. direktorja Direktorata
za visoko šolstvo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in
razkrila nekaj svojih pogledov. Čeprav so bile na posvetu misli usmerjene
predvsem v prihodnost, sem kot zastopnik odhajajočega rodu želel opozo-
riti na napake iz preteklosti, da jih ne bi ponavljali. Po nastopu ministra
in direktorja pa se mi je zazdelo, da prihajata iz sveta, ki se tako razlikuje
od sveta matematikov, fizikov in kemikov, da bi moja vprašanja zgrešila
namen. Čeprav je od posveta poteklo že dobro leto, bodo morda kakega
člana društva opozorila na širši vidik naših šolskih težav.
• Ali morebiti ne razpravljamo o težavi, ki je samo del obsežneǰsih te-
žav? Ali ni naša družba pretirano asimetrična? Ali ne vodijo države
in njenih ustanov pravniki, ekonomisti in drugi, ki nimajo uravnoveše-
nega pogleda na matematiko in naravoslovje? Ali to, kar so načrtovali,
primerjamo z dosežki, da bi ugotovili, v kakšno smer bi bilo smiselno
usmeriti razvoj?
Obzornik mat. fiz. 58 (2011) 4 163
i
i
“Strnad-Sazu” — 2011/10/6 — 13:19 — page 164 — #2 i
i
i
i
i
i
• Ali v zadnjih šestdesetih letih slovenski šolski sistem ni preživel vrste
sprememb in reform z dvomljivim uspehom? Ali se šolski delavci, ki jim
vsiljujejo spremembe in reforme, teh ne naveličajo in jih ne izvajajo?
Ali je mogoče napovedati, kako se bo razvijal sistem, če se v kratkem
času spremeni preveč okolǐsčin?
• Ali je lahko uspešen poučevalski sistem, če se nenehno znižuje zahtev-
nost in spodbuja prepričanje, da je mogoče doseči znanje brez napora?
Ali zniževanje zahtevnosti na vseh stopnjah šolanja ne spodbuja izbire
poti z najmanj napora?
• Ali pretirana množičnost ne vodi do znižanega znanja? Ali znižano
znanje ne pripelje do zaostajanja gospodarstva? Ali v razvitih državah
gospodarstvo ne poskrbi za izbolǰsanje šolstva, če začenja zaostajati?
NOVE KNJIGE
Marcus du Sautoy, THE NUMBER MYSTERIES: A Mathema-
tical Odyssey Through Every Day Life, Fourth Estate, London,
2010, 316 strani.
Knjiga ni, kot smo v matematiki navajeni, prepolna definicij, izrekov in
njihovih dokazov ter zapletenih tabel in slik, ampak je večinoma usmerjena
v pripovedovanje. S tem naj bi bolje razumeli nekatere matematične vsebine
in probleme, s katerimi se v življenju pravzaprav kar naprej srečujemo.
V prvem poglavju srečamo praštevila, kot že nič kolikokrat v knjigah,
namenjenih širokemu krogu bralcev, ki jih vsaj malo zanima matematika.
Praštevila so skrivnostna, odkar jih poznamo. Neskončno mnogo jih je,
porazdeljena so neenakomerno, v zvezi z njimi je še mnogo nerešenih pro-
blemov, povezana so z znamenito Riemannovo funkcijo zeta, za katero je
prav tako še nerešena Riemannova hipoteza o njenih netrivialnih ničlah.
Drugo poglavje pripoveduje o nenavadnih, včasih nekako izmuzljivih
tvorbah. Govor je o platonskih telesih in kako iz njih dobimo poliedre, ki
so dobri približki za sfero, o mehurčkih in minimalnih ploskvah, kristalnih
strukturah, fraktalih in njihovi dimenziji, predstavitvi štirirazsežnih struk-
164 Obzornik mat. fiz. 58 (2011) 4