Velja za vse M*>... $3.00 -s Ima 10.000 Naročnikov s-
»lovenski dnevni iv ^edinjenih državah,
{f 1 rt
Ust slovenskih delavce? v Ameriki
TELEFON PLBAKHE: 4687 CORTLANDT.
lit fhc- on h ^loventa« fo*
ip fh* l Lžied »»«■«-• • •
issued everj daj tA«^ Sundays and Holidays -
Ll Si
fer
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office rt New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187f. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND*
NO. 269. — ŠTEV. 260.
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 15, 1915. — PONEDELJEK. 15. NOVEMBRA, 1915.
VOLUME XXHL — LETNIK XXm
SRBSKE ČETE SO SE ZAČELE NA CELI FRONTI UMIKATI.
BOLGARI STOJE V DEFENZIVI. - FRANCOZI NAPREDUJEJO. NEMŠKI CESAR VILJEM SE BO ODPRAVIL V CARIGRAD.
PREDNO SO ODŠLI SRBI IZ NIŠA, SO ZAKOPALI VSE ARHIVE. — BOLGARI SO NEKAJ ARHIVOV NAŠLI IN BODO NAJBOLJ VAŽNE LISTINE PRIOBČILI. — DOSEDAJ ŠE NIK-DO NE VE, KAJ BODO STORILI GRKI. — ZAVEZNIŠKE KOMISIJE V GRŠKI IN RUMUN-SKI. — OBSTRELJEVANJE DEDEAGAČA. — SRBSKA VLADA SE JE PRESELILA V MI-TROVICO. — VENIZELOS NE BO VEČ KANDIDIRAL. — UMAKNIL SE BO ČISTO V PRIVATNO ŽIVLJENJE.
ZAVEZNIŠKA POROČILA.
Bolgari napadajo. Pariz, Francija, 14. novembra. Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo:
Bolgari so napadli vasi Siriko-vo in Krusevico, kateri smo pred par dnevi zavzeli. Odbili smo vse sovražnike napade in pognali Bolgare v beg. Severno od Va-laridova smo zavzeli nekaj višin.
Iz Aten poročijo, da so francoske prednje straže oddaljene sa-
dobro napredujejo. Na južnem-več angleških in francoskih boj-bregu Černereke smo pognali Inih ladij. Francoze v beg.
Grški kralj je proklamiral nev-
Francija in Grška. Pariz, Francija, 14. novembra. Položaj v Solunu povzroča Angliji in Franciji velike skrbi. — Nikdo ne ve, kakšnega mnenja je pravzaprav kralj Konstantin.
Postaja razdejana. Pariz, Francija, 14. novembra. Italijanska križarka "Piemonte
mo U milj od Vclesa. .Mesto se obstreljevala in razdejala po-
ne bo moglo dolgo vzdržati
Srbi in Bolgari.
London, Anglija, 14. novembra. Kenterjeva brzojavka iz Soluna naznanja:
Včerajšnji boji med Srbi in Bolgari pri Tetovem, so ostali neodloeilni. Tetovo bo v vseh prihodnjih bitkah igralo odločilno ulogo, ker se zamore iz tega mesta kontrolirati Kačanih prelaz.
V	bližini Valandova so zavzeli Francozi več strelnih jarkov.
Vlada je v Mitrovici.
Rim, Italija, 14. novembra. — Srbsko poslaništvo je poslalo iz Aten sledečo brzojavko:
Poročilo, da so zavzeli Bolgari Valamtovo, ni resnično. Srbska vlada se je preselila v Mitrovico. Srbske čete se v popolnem redu
umikajo, in niso še izgubile poguma.
Ueneralni štab srbske armade se pripravlja na odločilno bitko, v kateri bodo morali Srbi zma-
Srbska zmaga.
Pariz, Francija, 14. novembra. Tukajšnje srbsko poslaništvo je izdalo danes sledeče poročilo:
Pri Ivanjici in v dolini reke j bar se boji š<- vedno nadaljujejo. Položaj je v splošnem neizpre-menjen.
Pri Klisuri, Jankovem in Kru-sevcu se ni ničesar posebnega pripetilo.
V	dolini Krivorcke smo pognali sovražnika nazaj.
V	smeri proti Tetovu še vedno zasledujemo sovražnika.
Pri BaKuni srno zavzeli nekaj višin, ki so za nas zelo velikega strategičnega pomena.
11. novembra je sporočilo srbsko poslaništvo sledeče:
Na severni fronti smo po vročih bojih zapodili sovražnika v beg.
Pri Ivanjici je položaj neiz-premenjen.
Na vzhodni fronti se je začel sovražnik umikati.
Južno od Mora ve se približujemo prelazu Kačanik.
Grška in zavezniki.
London, Anglija. 14. novembra. 1/ Aten poročajo: — Časopis "Embros" piše, da bo grška vlada dovolila, če bj se hotela srbska armada umakniti v grško o-zemlje. Urška vlada je prepričana, da bi se v tem slučaju prijateljsko razmerje med njp in Nemčijo čisto nič ne zmanjšalo. Vsakdo mora pripoznati. da so Srbi hrabri, opravili pa ne bodo veliko. ker je sovražnik v preveliki premoči.
Francozi in Bolgari.
London, Anglija, 14. novembra. Včeraj je izdalo vrhovno vodstvo bolgarske armade sledeče poro čilo: \
V	iulnem delu naše čete prav
stajo v Dedeagaču.
Bojna ladija je razdejala nadalje osemdeset železniških voz, napolnjenih z municijo.
Nemški cesar.
Pariz, Francija, 14. novembra. Potniki, ki prihajajo iz Carigra-( da .poročajo, da se tam vrše že velike priprave za sprejem nemškega cesarja. Nemški cesar bo baje že prihodnji teden obiskal Carigrad. Cesarja bo spremljal avstrijski prestolonaslednik.
tralnost.
Pariz, Francija. 14. novembra. Dopisnik nekega tukajšnjega lista je pisal med drugim tudi sledeče :
Pred par dnevi je bilo v Atenah precej nemških in avstrijskih diplomatov, ki so pri kralju Konstantinu protestirali, ker dovoljuje Angležem in Francozom izkr-cavanje čet.
Kralj jim je baje rekel: — Grška bo ostala toliko časa nevtralna, dokler ji zavezniki oziroma Nemci ne bodo škodovali. V Solunu imajo Srbi svoje pristanišče. Dosedaj zavezniki še niso prekršili grške nevtralnosti.
Italija.
Pariz, Francija. 14. novembra. Isti poročevalec pravi: — Iz zanesljivega vira sem doznal, da bodo Italijani izkrcali nekaj svojih čet v Albaniji. Italijanska vlada je preprieaua, da hočejo Bolgari in Avstrijci dobiti del albanske obali. To se ne sme zgoditi, ker bi potemtakem ne bila Italija nikdar varna. Del čet, ki jih bodo poslali Italijani v Albanijo, bo zasedel obal, drugi del bo pa odšel Srbom na pomoč.
Veles.
Pariz, Francija, 14. novembra. Poročilo, ki ga je izdalo srbsko poslaništvo, se glasi:
Francozi in Angleži še nimajo Velesa v svojih rokah. Bolgari so imeli zadnje dni ogromne izgube.
AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOLGARSKA POROČILA.
Bcji v takozvanem "labirintu". Nemci so prodrli v zakope, a se jih je zopet vrglo ven.
Pariz, Francija, 14. novembra. V današnjem popoldanskem poro čilu se glasi, da so razstrelili Nemci zapadno od Peronne več min ter nato skušali zasesti vsled eksplozij nastale votline. Po dalj časa trajajočem boju se je Vrglo Nemce nazaj. Francozi so obstreljevali železniško postajo v Chaulnes.
V večernem poročilu se glasi, da so vprizorili Nemci oster naskok na francoske pozicije, ki se nahajajo v takozvanem "labirintu*". Na cesti v Lille se jim je tudi posrečilo predreti v prve vrste francoskih črt. Potoni protina-skoka pa se jih je zopet pognalo iz novodobljenih pozocij.
Precej oster artilerijski dvoboj se je vršil v Champagne, in sicer v okolici Butte de Mesnil ter na višinah pri reki Maas.
Tritisoč špijonov delavnih za Nemčijo.
Dr. Goričar objavlja v "Providence Journal", da dela za Nemčijo tritisoč špijonov.
t
Venizelos.
Pariz, Francija. 14. novembra.
Iz zanesljivega vira se je dozualo. da se bo bivši grški ministrski predsednik Venizelos udeležil prihodnjih volitev. Neka druga brzojavka pa pravi, da Venizelos ne bo volil in da tudi voljen noče hiti. Cmaknil se bo v privatno življenje iu se ne bo več pečal s politiko.
Grki in zavezniki.
Pariz, Francija, 14. novembra. Vs evropski državniki so prepričani, da se bo ta teden nekaj zgodilo, kar bo vse silno presenetilo. Glavno ulogo bosta igrali Grška in Italija.
Poslaniki zaveznikov so bili žt večkrat pri grškem kralju in so ga vpraševali, kakšno stališče namerava zavzeti. Njegovi odgovo-si so bili tako netočni, da se iz njih ne more prav ničesar sklepati.
Prijatelj ali sovražnik?
Pariz, Francija, 14. novembra. Vprašanje je. kaj bo napravila Grška s srbskimi, angleškimi in francoskimi četami, ki bodo naj-brže še ta teden pognane na grško ozemlje. Nekateri pravijo, da jih bo razorožila in internirala, drugi so pa zopet mnenja, da jim bo šla v vseli ozirih na roko in da bo mogoče v njihovem spremstvu napadla Bolgare. Zavezniki sedaj še prav nič ne vedo. kaj se bo zgodilo ž njimi.
Venizelosova stranka se bo zavzemala zanje, druge stranke bodo pa najbrže odločno proti njim.
Slabo znamenje.
Pariz, Francija, 14. novembra. Kralja Korštantina je obiskala včeraj nemška vojaška komisija. Konferenca je trajala skoraj tri ure. Kaj so pri tej priliki razpravljali, ni nikomur znano.
Grki bodo mogoče napadli zaveznike.
Pariz, Francija. 14. novembra. Ker je grški parlament razpu-ščen, nima bivši ministrski predsednik Venizelos nobenega vpliva več. Kaj lahko se zgodi, da bo armada, katero je poslala Grška v Solun, napadla zaveznike.
Zavezniki se bodo s tem mašče-	Srbi in Rusi.
vali. da bodo obstreljevali grško Berlin, Nemčija, 14. novembra obal. Proti grški obali pluje/Predno so se Srbi umaknili iz Bel
Srbska armada.
Berlin, Nemčija, 14. novembra. Nemci, Avstrijci in Bolgari pro dirajo vedno bolj v Srbijo. Sedaj je že tri četrtine dežele v naših rokah. Bolgari stoje na nekaterih točkah v defenzivi, kljub temu pa dobro napredujejo in zadržujejo sovražnika.
Poročilo velikega nemškega generalnega štaba.
Berlin, Nemčija, 14. novembra. Veliki nemški generalni rtab je izdal danes sledvče poročilo:
Armada generala Koevessa in Galhvitza stu pognali Srbe na ee li fronti nazaj.
Včeraj sta vjeli armadi 13 čast nikov in 1750 mož.
General Bojadijev prodira ob južnem teku reke Morave.
Vojni plen.
Berlin, Nemčija, 14. novembra Dunajsko poročilo se glasi: — Armada genrala Koevessa prav dobro napreduje. Naše čete prodirajo od Vi še grad a proti vzhodu in ženo Srbe pred seboj. Pri Pasini vjeli skoraj 1500 mož.
Avstrijski letalci so metali bombe na utrjeno italijansko meste Verono.
Rim, Italija, 14. nov. — Ofici-jelno se je objavilo, da so vrgl! trije avstrijski aeroplani bomb« na utrjeno italijansko mesto Ve rono, pri čemur je bilo ubitih 30 oseb, 31 pa težko ranjenih.
Večina žrtev je bilo zadetih na trgu Piazza delle Erbe.
Materijalna škoda je malenkostna. Poroča se nadalje, da j< ena sama bomba ubila 19 ljudi povečini kmetov^ ki so prišli iz okolice na trg.
Nadalje se ofieijelno poroča, da so zasedli italijanski kraj Marco, štiri milje južno od Koveret-ta. —
Verona je trdnjava prve vrste ter je obenem glavni stan tretjega italijanskega armadnega zbora. Piazza delle Erbe je zelo znan prostor, na katerem se nahaja veliko spomenikov iz italijanske preteklosti.
Želva z dvema glavama.
V Mullins, S. C., je ujel neki mož želvo, ki je imela dve glavi.
grada, so zakopali privatne arhive kralja Petra, arhive srbskega zunanjega ministrstva in arhive belgradske univerze.
Iz Sofije poročajo, da so oni Srbi, ki so ostali v Nišu, pove dali Bolgarom, kje so ti arhivi zakopani. Bolgarske oblasti so arhive odkopale in bodo priobčile vse važnejše listine.
Sedaj se je dognalo, da je bila vsa balkanska politika v ruskih rokah. Rusi so odgovorni za vse vojne, ki so nastale zadnjih trideset let na Balkanu.
Časopis "Samouprava" je pisal takoj v začetku tretje balkanske vojne, da je dospelo v Srbijo pet ruskih armadnih zborov, ki bodo pomagali Srbom v boju proti Nemcem. Iz tega je razvidno, da so vodilni srbski krogi na vse mogoče načine slepili prebivalstvo in mu metali pesek v oči.
Francozi in Rumunska.
Berlin, Nemčija, 14. novembra. Rumunsko časopisje poroča, da prihajajo danzadnem v Rumunsko zavezniške komisije, ki skušajo pregovoriti vlado, da bi jim pomagala. Dosedaj te komisije niso imele še nikakega uspeha.
Zavezniške izgube.	Položaj na Galipolisu.
Berlin, Nemčija, 14. novembra. Carigrad, Turčija, 14. nov. — Iz zanesljivega vira se je dozna- Na Galipolisu se ni zadnje dni ni-lo: — Kljub temu, da so bile bol-, česar posebnega pripetilo. Za garske čete dosedaj v defenzivi, vezniške bojne ladije so se par so prizadele sovražnikom ogrom- krat približale obali, pa so se mo ne izgube. Francozi in Angleži rale kmalo umakniti, ker so jih ojačenj, bodo izgubljeni.	;začele naše obrežne baterije ob
Ce ne dobijo Francozi in Angle- streljevati. Koliko zaveznikov je ži v najkrajšem času zadostnih dosedaj na Galipolisu, se ne more ojačanj, bodo izgubljeni.	j dognati. Če se bodo tako pridno
| vozili v Solun, kakor so se zadnje dni. ne bo po preteku enega tedna na Galipolisu nobenega Francoza in Angleža.
DVIGNJENE OBTOŽBE.
Obdolžbe proti Fay, Schote in Breitungu so se izkazale kot neustavne.
Nesoglasna poročila glede potopa "Ancone
Z Dunaja se poroča, da je skušala "Ancona" kljub ponovnemu svarilu pobegniti.
45 MINUT ČASA.
Poveljnik parnika pa pravi, da se ga ni nič posvarilo. — Število potopljenih znaša 208 oseb.
Providence, R. I., 13. nov. — "Providence Journal" bo objavil jutri članek glede izpovedi bivšega avstrijskega konzula, dr. Jožefa Goričarja. V svojih zadnjih izjavah pravi dr. Goričar. da stoji špijonažni sistem, katerega vodi nemško poslaništvo, pod nadzorstvom kapitana Bov-Ed ter stotnika Papena, ki zopet stojita v-zvezi z generalnim konzulom Nu-berjem v New Yorku. Ti trije mož-ie so prevzeli nadzorstvo nad dejavnostjo 3000 nemških in avstrijskih špijonov v Združenih državah.
Glasom izpovedi dr. Goričarja «e čutijo ti ljudje kot vojake, ki stoje pod direktnim poveljstvom viših in noben izmed njih bi si ne "pal povzeti nekaj na lastno pest.
Dr. Goričar zatrjuje v svojem 'lanku, da ni nikak Izdajalec. — vendar pa priznava, da deluje v :nteresu Slovanov ter v onem zdm ^enja vseh Slovanov. Njegove na-laljne navedbe se tičejo sleparij s potnimi listi ter zatrjuje dr. Goričar, da se je vodilo v New Tor ku. Clevelandu in Philadelphij! celo trgovino s takimi napačnimi notnimi listi.
Nadalje izjavlja dr. Goričar. da
je obiskal preteklo leto v uradu avstrijskega konzulata v Ber linu Markus Braun, izdajatelj new vorSkega tedmVa "Fair Plav" k. mu je sporočil, da je ravno dokončal potovanje po Angliji in da bo sporočil zuanjemu uradu svoje skušnje in to. kar je bil videl na noti. Branil je pripovedoval Gori-čarju. da podpira njegov potni 'ist nemški poslanik Bernstorff in Braun je tudi naprosil Goričarja. naj mu da s seboj pismo na oblasti na Dunaju, s pomočjo katerega bi mogel dobiti podporo za svoi list. G eneralni konzul je dal Brau-nu pismo za zunanji urad in pozneje je dr. Goričar izvedel, da je dobil v resnici znatno podporo.
Pittsburgh, Pa., 14. novembra. V neki dolgi izjavi pravi danes baron Lothar Ilauser, tukaj sni avstro-ogrski konzul, da je dr. Goričarja primerjati le z izdajalcem Benediktom Arnoldom. ki je hotel prodati to deželo Angliji. Možu. ki je prelomil s\-ojo prisego. se ne more vrjeti. Goričar je storil to, ko je izbruhnila vojna ter šel k sovražnikom, kjer je upal dobit i več. (Ta zagrizeni avstrijski birokrat ima s svojega borui-ranega stališča prav. kajti takim ljudem kot je on cvete v Avstriji pšenica. Kdor pa ni INTemee in birokrat. temu je avstrijska služba zelo bridka. O kakem izdajstvu ni nikakega govora. Izdajalec l.-i bil le v slučaju, da bi ostal m svojem mestu, a na skrivnem delal za sovražnike Avstrije. On pa se je zahvalil za službo in od istega trenutka je imel popolnoma proste roke ter se je obrnil kamor se je. hotel. Očitanja glede financijel-nega dobička so smešna za ušesa vsakega, ki je imel v zadnjem času priliko občevati s tem možem, kojega edini motiv je ljubezen do zatiranega naroda. Opom. ured.)
Washington, D. C., 14. nov. — Vlada bo skušala dobiti nov do-kazibii materijal proti Fayu, Scliol zu ter Breitungu. ker se je izkazalo. da so dosedaj dvignjene obdolžbe protiustavne. To se je objavilo po konferenci med zveznim okrajnim pravdnikom Marshal-lom ter generalnim pravdnikom Gregory. Obenem se je izjavilo, da se je vzelo v pretres izpovedi dr. Goričarja, da pa se ni še pričelo s preiskavo. Predsednik "Wilson zasleduje celo zadevo z vso pozornostjo. Avstrijski nadome-stujoči poslanik, baron Zwidinek, je prišel danes v državni department ter se je posvetoval s pomož-
Dunaj, Avstrija, 14. novembra. Avstrijska admiraliteta je izdala danes poročilo glede potopa italijanskega parnika "Ancona." V izjavi se glasi:
— Podmorski čoln je oddal svarilni strel, nakar je parnik z vso silo nadaljeval vožnjo. Kapitan je sledil poveljem, katera se je dalo ob izbruhu vojne vsem italijanskim kapitanom, naj v slučaju srečanja s sovražnimi podmorskimi čolni ali skušajo pobegniti ali pa potopiti podmorski čoln.
Podmorski čoln je zasledov?1 bežeči parnik. ki se je ustavil šele tedaj, ko je bil večkrat zadet o<7 strelov.
Potnikom in moštvu se je dal<~ 45 minut časa. da zapuste lad i jo Medtem je izbruhnila med njinv velika panika. Kljub dolgemu času. katerega se je dalo na razpn loga. je prišlo le malo ljudi v čol ne in veliko število slednjih. k: bi mogli vzeti na krov vse potnike in vse moštvo, je ostalo praznih.
Po preteku 50 minut se je moral podmorski čoln potopiti, ker "^e je bližala neka drufira Indiia Nato se je parnik "Aneono" tor-pediralo ter se je potopil po preteku nadaljnih 45 minut.
Da je izgubilo toliko ljudi življenje, je krivda posadke, ker je vozil parnik kljub svarilom na-r>rej ter vsled tega prisilil podmorski čoln, da je oddal nadalj ne strele. Moštvo je mislilo le n? svojo lastno varnost in ne na onr notnikov, katerim se je dalo dost; "•asa za rešitev.
Prav odločno se dement i ra vest da je streljal podmorski čoln na rešilne čolne, v katerih so se nahajali potniki. Potem ko se je parnik ustavil, se sploh ni oddalo nobenega strela več. Tozadev no izjavo je podpisal poveljnik podmorskega čolna.
208 ljudi izgubilo življenje.
Rim, Italija. 14. novembra. — Izseljevalo i urad je danes objavil da je izgubilo pri torpediranjn "Ancone" 208 ljudi življenje. — Med temi je devet Amerikancev.
V Italiji raste razburjenje radi torpediranja "Ancone." Vedno bolj se utrjuje mnenje, da je bil nemški podmorski čoln. ki je torpediral parnik. Vsled tega se pričakuje krizr- ki bi dovedla do vojne napovedi proti Nemčiji.
Ofieijelno poročilo še nI dospelo.
Washington, D. C.. 14. nov. — Dosedaj še ni dospelo ofieijelno potrdilo vesti, ki krožijo v listih, da je bil nemški podmorski čoln. ki je potopil "Aneono" in da je Nemčija vsled tega brez vojne napovedi otvorila sovražnosti napram Italiji.
Če bi mogla italijanska vlada dokazati, da je bil nemški podmorski čoln, ki je torpediral "Aneono" in da se je torpediranje izvršilo brez svarila, bi nastale iz tega resne težkoče v razmerju med Nemčijo in Združenimi državami.
Predno bi pa vlada v Washing-tonu zapoeela s katerimikoli koraki, bi bilo treba brez vsakega dvoma dokazati vse trditve.
Z* I v • I a II v v
iztočnih bojiso.
Nemci poročajo, da je prodrla armada generala Linsingena rusko bojno črto.
Berlin, Nemčija, 14. novembra. Glede vojnih operacij v Rusiji se poroča ofieijelno:
— Nemške čete pod poveljstvom generala Linsingena so prodrle ruske črte pri Podgacie, severozapado od Čartorvsk. Ujelo se je 1515 inož ter zaplenilo 4 strojne puške.
Izjalovili so se ruski naskoki severno od Kovel-Sarny železniške proge. Avstrijske čete so bilo zmagovalke.
Nedeljsko rusko poročilo.
Petrograd, Rusija. 14. novembra. — Vojno ministrstvo poroča, da prodirajo Rusi v okolici Slok med neprestanimi boji v smeri zapadno od Ragaca.
Po enajst dni trajajočih trdo-tratnih bojih so zavzeli Rusi Kem-mern in Anting. Nemce, ki so imeli velikanske izgube, se je vrglo nazaj v zapadni sineri.%
Pri farmi Borsemiinde trajajo Še naprej ostri boji. Tekom enega Jneva se je odbilo deset naskokov Nemcev, ki so imeli velike izgube.
Pred Dvinskom so Rusi nekoliko napredovali, in sicer v okolici vasi Pristane in Ilutsk.
Berlin, Nemčija. 13. novembra. V današnjem oficijelnem poročilu se glasi na kratko: — Odbili smo krajevne naskoke Rusov.
Razžaljenje predsednika.
Washington, D. C., 14. nov. — Veliko pozornost je vzbudilo tukaj odslovljenje poštnega mojstra George Burkitta iz Winett-ka. 111., ter se domneva, da bo dvignila zadeva še veliko prahu. Moža se je namreč odslovilo, ker ]e baje rekel napram nekemu, da bi predsednik V\"iIson lahko počakal vsaj toliko, da mine žalovalno leto. predno se zaroči z gospo Norman Galt. Raditega se ga je ol>-'ožilo, da je postopal proti predsedniku "nelojalno". V uradnih krogih se ne morejo spomniti slučaja, a pomožni poštni mojster mojster Roper je obljubil, da bo podaj jutri tozadevno izjavo.
nim tajnikom Phillipsom glede izpovedi dr. Goričarja. Pozneje je izjavil, da Goričarju ni vrjeti (!). Šele pred kratkim je baje nekemu uradniku avstrijskega konzulata obljubil, da bo ustavil svoje delovanje, ee se mu plača od $20 do $30 na teden. (To je iz trte izvito, za kar imamo pozitivne dokaze. Ce se pomaga drugega, se poslužujejo avstrijski diplomati laži. — Opom. ured.
Pozor, posiiisteiji senarjai
Densm« pošiljaš v« r Avstriji vodemo sprejemali kljub vojni s talijo, pošta gre cemotijeno p?a *o HOLANDIJ35 in S5LANDII5A ITS.
Sitdnja porodila n&m naznanja-. o, da se denarne pošiljat ve n* t* plačujejo v južni TIROLSKI na GORIŠKEM, DALMACIJI in dt !oma v PRTMOEJTJ. — Za d«i STRE, KRANJSKO vso in enake spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa poaluja pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in i*plačevanje- kak1*« dva tedna dalj, nego v mirovnih raa. JD«rah.
Od ti&aj it vojakom aa ian&rja pošiljati, ker jih vežas yrefltavljajo, lahko pz c* coalj? sorodnikom ali znancem, ki ga od počljejo rojaku, &ko vsdo m njegov nulcv.
Denar nam pošljite po 'Toa* •tic Postal Money Grdsr", ter pf ložite natančni Vaš naslov os oeebi, kateri Sms UptaŠA&
Gene:
A
t
K.	$	K.	S
5....	.80	120....	18.6'
10____	1 60	130____	iu'9.15
15....	2 40	110____	21.70
20....	3.20	150____	23 25
25____	3.90	lf-0____	24.80
30....	4.75	170....	26 35
35____	5 50	180 ...	27.f«0
40....	6 30	100____	29.45
45....	7.05	200____	31.00
50....	7.75	2K0____	3S.75
55....	8.60	300____	46.50
60____	9.40	350____	64.25
65....	10.15	400____	62/ 0
70____	10.05	450____	60.75
75____	11.70	500____	77. .rO
80....	12, EO	600....	93.00
85....	13.25	700____	103.50
90....	14.05	800....	124.00
100____	15.50	900____	139.50
110....	17.05	1000____	154.00
Ser m cene sedaj Jako spread njajo, naj rojaki redno gledale ^ nai oglas.
TV&DKA run lAJESSSt n Oectlaatt M. Mss C, &
\

ti
»f lAROOr
OaiH !
»«• Publiahin? Co.
♦ i
"	Praafder*.
IS BE NEDlK, Treasurer.
GLAS NARODA, 15. NOVEMBRA, 1915.
Za prihodnji čas je pričakovati važnih odločitev.

Dunaj skrbi za svoje prebival- ;pot k Vatikanu, a stopimo na le-j stanovalca na Kapitoliju kljubovala plačilo polovico v zlatu, po-stV0-	ivo £ori P° vijugasti poti na Pin-] svoji sivi starosti. Skozi stoletja lovico v bakru, kar je Ilolaudska
Dunajska mestna občina daje cio. Krasen razgled se odpre na sta tako ležala v porušenih ter-levežem hrano iz javnih sredstev mesto, ki je položeno valovito po mah Konstantinovih na Kvirinalu že od začetka leta, sedaj 37,000, svetovnoznanih sedmih gričih. Ob.in papež Sikst V. ju je izvlekel iz ponajveč šolarjem. To prehranje- Tiberu se vidi ogromno okroglo | raZValin ter povišal na Kapitolij. | vanje je stalo dosedaj približno poslopje, nadkaterim se dviga(y sredo med nju je mislil Miehel-
Fort
eorpor office
Aim
»i^rcaws of above o nicer s M -ortlanit Street, Borough of ifctth Hew \ork City, N. Y,
tha et'iO Jeto Ust za Ameriko in
........................$3.00
1 uoi t<et* ..... .... ............ 1.60
*	lato tm-rueato New York........ 4.00
1' pel lat« U treatc New York ... 2.0C f	tf Jeto .... ...c... 4.50
*	" 'pellet*. .2.66 t1 ** "ftetrtlsta........... 1.70
J'Sr.LAS f'ARODA" izhaja vsak daa
laviei^ši nedelj in praznikov.
*«GLA« NARODA"
("Vo'.re of the People' •very i»y ff* pt Sunday* Hc'i.iays. Saoacription yeariy $3 00
MvHawntf.t ot. tsreem«nt
Dopisi.
77 .	' polt ret ji milijon kron. Meseca ju- bronast angel. To je nekdanji na-j angej0 postaviti enako kolosalno
Mills, Philippine Islands. lija in avff1ista je po železnici do- grobnik Hadrijanov — sedaj An-| podobo Jupitrovo, kar bi dalo ve-MisleČ, da bi rojake sirom nove žlo na £>unaj 20 in pol milijonov gelski grad. Na drugi strani Ti-ilikansko in efektno skupino, a po domovine zanimalo, kaj in kako iitrov mieka. Zdravstveno stanje bera jo nepregledna množica hiš njegovi prezgodnji smrti so poje z ameriško armado, sem se na- na Dunaju je zelo povoljno, kar z mnogimi ravnimi strehami,' stavili v sredo "triumfujoeo Ro-menil sporoeki par vrstic o tem. se -e zahvaliti dobri vodi, ki jo vmes pa se dvigajo liene kupole moJ\ ki so jo našli v Korih, lieno Zaradi kiize in drugih sitnosti donaša Dunaju vodovod, kanali- cerkva iQ vrhovi večjih sporaeni-'podobo iz belega marmorja zbrušeni sklenil iti k vojakom, dasi ni- zaeiji in izvrstni saniteti.	I kov.	j deekasto porfirnato obleko, ki je sem o razmerah prav nič vedel. j pa vse to ne mika pogleda taiko pa premajhna in se zdi med obe-Xisem bil Še ameriški državljan, častni doktorji budimpeštanske kakor tam ob desni sivkasto- mo- lua orjakoma kakor boječa go-a moral sem vzeti "prvi papir'', univerze. drikasta kupola sv. Petra. Solnee spodiena. Ob straneh sta dve poker brez njega nočejo nikogar, Juristigna fakuiteta budimpe-' zahaJ'a ravil° za nj° in oblivapolnoma enaki fasadi. Nizkima sprejeti. Pn vstopu se lahko «lo- žtailske univerze je sklenila ime- z zlato V dolgi, resni črti enonadstropnima poslopjema je vek odloči za katerikoli del ar- novati nadvojvodo Jožefa, grofa sto^ poleg nje Vatikan, veliki ki-. Michelangelo zrisal izborni fasadi made, posebno če je učen v kaki Tiszo^ weneraia feldmaršala Ma- P* nad fasado plavajo fantastično z arkadami in je pokazal s tem, stvari. Začetna plača je 15 dolar-'ekensejla in turškega vojnega mi- v Zrečem ozračju. jkako more stavbenik z dobro pre-jev. na Filipinih m v Alaski 18 nistra Enver pašo Za gastne dok_< Pod zelenim vejevjem igra vo--računaiiimi členi dati majhnemu dolarjev. Seveda, ee m človek živelo krŠČansko-mohame- Ja«ka godba. V najlepših ekvipa- poslopju videz jjrandioznosti in
Vodnik
sreče.
poGpisa lo osobLcafi s s ne pr-osčajejfo. — ^ ♦ t.:agovclil fx>ši;>«a po — y Order.	~
"Pri „>i*#m»Cib' ara)* naročnikov pro-Tlimt-, h ee oam tudi prejin.1t i	naznani, da hitre *
najdemo rinslovnika.
iMpi^oia la požiljatvau- naredite ta naa'ov; MJLAS NARODA"
JM Cortitudt 3L,	New York City,
mevža, si kmalu izboljša; z dobrim streljanjem povprečno za 3 dolarje, z dobrim obnašanjem (kot prvi razred prostakov) za 3 dolarje, v artileriji kakor strelec prvega razreda itd. Vsak vojak dobi Ea obleko 145 dolarjev. Ce človek malo pazi, si v treh letih hiliko prihrani 50 dolarjev na tem. Hrana je tudi dobra in za
torje.
dansko pobratiinstvo!
|
Tiziancva slika "Umor Lukre- j cije".	i
C. kr. akademija lepih umetnosti na Dunaju je kupila pred par leti na dražbi umetnin, ki jo je priredila tvrdka Pisko, neko sta-
žah se je pripeljala mestna go- sile y sredi tega ličnega trga spoda. da si tu izmenjuje obiske stoji znameniti spomenik Mark in pozdrave; vse polno je Še t al- Avrelijev. edini bronasti jezdec cev, ki stopajo k balustradi, da na konju, ki je ostal cel iz časov uživajo krasni razgled. Vsem pa rjinskih imperatorjev. Tudi ta je zahajajo pogledi tja k divni ku- hodil razna pota? predno je pri-poli, in bolj kot godbeni šum mi jezdil na Kapitolij. preveva dušo triumfalna pesem, Bil -e ves pozlačen v starih ča-
" ro sliko. Profesor Jettmar je ogle- ^ se vsako,letn z diSe?™ kadilom sih. ko je še oznanjal slavo Mark
dviga v višave, opevajoč največje Avreliju. Konj je močan in težak
iiitfoc
4f
.Cortli
S
Kdo bo plačal stroške?
r / "" . ^ ""r. — ,	d oval sliko in je izjavil, da je to	1 * i
dostna. Vaje se vršijo predpoldne,	J .J ' J ,., bogastvo večnega mesta, edi
,, .	i	4	umetnina, delo Tizianovo. Potrdil	,
popoldne je pa navadno prosto za . A .	^ t	, na svetu:
t1.	■ • v,	% , -	le to tudi ravnatelj berlinskega
atletne vaie in študije. Tukaj v	•> . _ ,	0	^ ^ _ ..
edinega
muzeja Bode
ije in študije. Tukaj tropičnih krajih imamo vaje samo do devetih. Prostega časa je dovolj, kar je za ukaželjnega fan-1 ta dobro. V armadi je veliko tujih naseljencev, ki so prišli iz
vseh mogočih krajev. Ti ljudje	-
niso zmožni angleščine, a kljub — Zapiski iz solnčne Italije. — temu so cvet armade. In če člo-	-
Pod oljko in iavorom.
O Roma felix, quie duorum
Principu m <ls eonseerata glorioso sanguine: Horuni amore purpurata eeteras
in na njem jaha imperator brez sedla; antika je vedno enostavna in preprosta v svoji sili ter to daje tudi temu spomeniku nekaj častitljivega. ker ni na njem nič prisiljenega in narejenega. V sred-
exeellis orbis una pulehritudines. u3eni veku so =a P^taviU pred
Lateran. ker so mislili, da pred-
NA KAPITOLIJU.
D<
a ti
jslabših posledic sedanje vojne je vrjetnost, du, ovost, da se bo tudi v države uvedlo militari-'daj je bilo malo, čeprav nja, da se bo demokra-mka, soglasno s svojimi rila prot i temu. Če bi s polno silo, če bi dvig-■<!;iik za prihodnjo volilni jo klie: 4'Proč z mili-!"', bi se ji priklopili vsi i elementi v deželi in bila mogoča. Ravno voj-> izrabljajo oboroževalni svoje svrhe, nudi naj-kaze proti militarizmu, iko močno oboroževanje »reprečiti izbruha vojne. x nasprotno celo <še po-
O
W
*1J«'V
v a ka
ki j u,
J«
D
a se je izrekel predsed-l, najbrž z dovoljenjem demokratične stranke, ) "pripravljenosti" za otamožitev armade in imajo pristaši oborože-jetio igro. Edina stran-1 proti takemu oborože-socijalistična. Ta pa lo malo podpore med u delavstvom ter ji je kga nemogoče odvrniti e-varnost. Princip ijelna proti militarizmu bo tej stranki dosti novih , a izven njene moči je i ta militarizem, ratični pristaši oborože-,ja zatrjujejo sicer, da ni obo-»vanje, katero zagovarja Wil-nikak militarizem, da se na-ava z njim nasprotno militari-ii vzeti veter iz jader. To pa lapačna domneva, kajti če se rat prične, ne bo mogoče to u* ustaviti. To velja v prav bni meri za novo armado, ka-' se namerava oživotvoriti. e se prizna možnost napada in da ni dežela pripravljena na ad, je militaristom igrača do-iti. da bi bila nameravana aria nesposobna za tako delo.
vek malo pomisli, ve zakaj. Vsi tujezemci, ki so vstopili v armado, so vstopili zato, ker so vedeli, da bodo s svojo nadarjenostjo izhajali povsod, ali so pa vstopili z namenom, da bi dobili čas za uče-
Spisal dr. Evgen Lampe.
NA PRAGU RIMA.
(Nadaljevanje.)
stavi ja Konstantina Velikega. Pa
natančni izraz lica, s katerega od-Zaenimo svoj sprehod po Rimu sevata resnoba in dobrohotnost.
tam, kjer nas srečujejo spomini primerjan s kipi imperatorjev, ki
na najstarejso dobo rimske drža- so nani ohranm uatančne tizio--
oblasti
nomije starih cesarjev, s popolno gotovostjo kaže Marka Avrelija. Bil je rimski papež, ki je 1. 1538., ko so ga postavili na Kapitolij, dal napraviti rimskemu cesarju na spomenik napis, ki ga slavi
ve. pri zibelki svetovne rimske — pri Kapitoliju.
Kapitolijski grič je najmanjši Prišla je novica, da je dosegel izmed slavnih sedmerih gričev, a nje. Aktivna službena doba je 4, ta Septimij Sever, ta Druz, ta Ti- je najvažnejši, ker je bil središče rezervna pa 3 leta. Vendar na že-.berij. ta Tit slavno zmago. Bolj vsemu javnemu življenju, nabož-
ljo spremenijo obratno. Vojak do-; nego zmage se je vzradovalo rim-, nemu in političnemu, in pod nje- koVizborneea vladarja in dobrot-bi na leto en mesec dopusta in za sko ljudstvo prijetne nade, da bo govim vznožjem so se vršili veliki n-j-a jjudstva eno najsvetlejših tisti čas dobi plačo. Podčastniki videlo velikanske slavnosti, ki bo- prevrati, o katerih nam pripove-; prjkazlli ' poznorimske stare tu niso surovine, ki mislijo, da so do tako nečuveno bogate in zani- duje rimska zgodovina in ki so zlr0dovme, in Miclielano-elo mu je samo zato. da šikanirajo podre- mive, da svet se ni kaj takega vi-j ustvarili pravne pojme in oblike,' z7neril podstav ter <ra postavil jeno moštvo. Slovencev je precej del. in stavili so velike slavoloke, ki še danes žive v vseh kulturnih nanj tako, da gledalec vidi vsg v armadi, samo škoda, da se ne pripravljali so igre in ljudske ve- državah.	j poteze'nje^ove^ obraza
poznamo. Zanimivo se mi zdi, ka-jseliee brez konca in kraja, kakorj Če se danes bližaš Kapitoliju,	(Dalje prihodnjič).
ko sem se seznanil s par sloven- da bi Rim imel odslej le še eno, skozi ulico Ara Coeli, pač ne bi ___ _
skimi fanti. Ko sem se peljal na nalogo: uživati svojo srečo in mislil, da imaš pred seboj staro1
svojem potu na Filipine skozi Ne-j utapljati življenje v čašali opoj-^ trdnjavo rimskega mesta. Na levoj	Mraz na zapadu.
brasko, smo igrali karte jaz in nosti in razkošja. Prišel je dan; vodijo široke stopnice naravnost' Washington D C 14* nov _
dva Nemca, seveda najložje smo zmagoslavja, v velikanskem spre-'pred portal frančiškanske cerkve, prvo temperaturo pod" ničlo v se razumeli v nemščini. Videl sem,' vodu, z vsem bleskom slave in 8. Maria d'Ara Coeli; otroci po-j združenih državah se je poročalo da eden bolj lomi ta jezik, zato'bojne sreče je prihaip' Divus Au-| sedajo po stopnicah in se igrajo.. ^anes iz Billings Mont.. Yellow-sem ga vprašal, odkod da je. Bil gustus v Rim. na triumfatorskem Na desno vodi vožnja pot v ovin- stonc^ Wyo in Sheridan Wyo.. je Frank Grabnar, ki je prišel iz[ vozu, obdan od silne armade, bli- kili na grič pred palazzo Caffa-
Mason City, Pa. Sredi Pacifika se ščeče se v sijajnih bojnih opra-naina je predstavil Anton Majnik vah, z godbo in petje, z razvitimi
relli, v katerem je zdaj n:istanje-no nemško poslaništvo. Srednja
iz Zirov; slišal je nas govoriti slo- zastavami, visoko dvignjenimi široka pot za pešce se pa dviga
ines iz .timings, Mont stone, AVyo.. in Sheridan kjer je znašala temperatura dve stopinji pod ničlo.
ljrmn na orglice. Igralec je bil dražje pa v tem plenu, kar je ra-jnega granita. Ob straneh Anton Šuštaršič, doma iz Preser- dovedna množica najbolj požirala!palme v zelenih nasadih; ob levi
z očmi, še bolj kot leve in slone med njimi nam stopi nasproti kip
ja. Po posredovanju nekega Hrvata sem se seznanil s Siinoničem
v sprevodu, to je bil nesrečni tu-
od Črnomlja in J. Marelo od jec, inozemec, barbar. Priklenjeni gesto razburjenega ljudskega go-
tribuna Cola di liienzo z živalmo
Delovanje ognjenika.
14. novembra. — njenlk bruha velike pepela in lave, ki rasto povzroča požare v vinogradih, ležečih ob vznožju ognjenika. Na Liparskih otokih se je zaznamovalo potresne sunke.
Kamnika; oba sta že znana do-:na triuinfatorski voz, so korakali
vornika — lično in efektno delo.
Vznožje kipa je sestavljeno iz odlomkov starorimskih zidiu in na-zgoraj vidimo
Plačevanje v bakru. Amsterdam, Holand., 14. nov. 41 Telegraaf,J pravi, da je naročila Ilolandska pred par meseci v
pisnika. Ce kateri rojak vstopi v,premagani kralji in vojvode, stis-vojake, naj nam naznani in tako'njenih usten, z očmi strmeč v tla, pristopi k rešilni deski v oceanu'da ne bi videli onih, ki upijejo' pisov. Še dalje
drugih narodnosti. Pozdravljam slavo prevzetnemu zmagoslavcu,-kletko z volkuljo, simbolom naj-j Godovihtovarnah v \vstriii ve.-
vse rojake in rojakinje sirom A- ki se ponaša z njihovo nesrečo in'starejše rimske zgodovine. Dolg-' x........ * ________•
merike in želel bi. da mi kateri jih tepta v prah, da bi sebe po-j čas ji je in nemirno leta po kletki kaj piše, ker jaz sem izgubil vse! vzdignil. In zdaj slede dolge čete semtertja, poleti zeva od vročine, naslove. — Peter Janzekovieli,} uklenjenih mož in mladeniče v, vi- Vsakdo, ki gre mimo, ji privošči
je število topov. Avstrija je zahte-
tudi dovolila, dasiravno dovolju- | Zdravniška knjig., k»ko .e hitro dem« je Anglija UVOZ bakra na Holand- Ozdraveli vaeh bolezni, poiebno spolnih.
sko le pod pogojem, da se ga ne i Vsakemu zastonj, eksportira nadalje iz dežele. J. p. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis.
List daje izraza bojazni, da bo_________
sedaj Anglija prepovedala uvoz bakra na Holandsko, kar se pa i glasom nekega poročila Keuter-1
jeve brzojavke iz Londona ne bn zgodilo.
Buri proti nemški iztočni Afriki.
London, Anglija, 14. nov. — Vlada južnoafriške Unije je odredila vse potrebno, da se soglasno z željami angleške vlade privede do odločitve v nemški iztočni Afriki. Vlada v Pretoriji hoče spraviti pod orožje nadaljnih 10 tisoč mož.
Angleški generalni governer južne Afrike je rekel na neki konferenci, da bi imela osvojitev nemške iztočne Afrike veliko večji moralieni učinek kot ga je imela osvojitev nemške zapadne Afrike.
Tujec v svoji lastni hiši.
Dallas, Tex., 14. novembra. — Domači distrikt guvernerja Jas. E. Fergusona, Bell County, je glasoval včeraj s 450 gl.isovi večine za prohibicijo, po volilnem boju, ki je bil najhujši, kar s.- jih je kedaj izvojevalo v državi. Ferguson. ki je proti prohibiciji, je izjavil, da je 1 > i f volilni boj radi-tega tako silen, ker se je vodilo boj proti njegovi administraciji in ker je imel v zadnjem času veliko govorov proti prohibiciji.
Smrt Bccker Washingtcna.
Booker T. Washington, katerega se je smatralo za najbolj zmožnega voditelja njegovega plemena v tej deželi in ki je obenem naj-, odličnejši vzgojitelj črncev, je umrl včeraj na svojem domu v Tuskegee, Ala. Xervoznost je bila neposredni vzrok smrti, a je že leta trpel na okorenelosti arterij. V petek je odpotoval iz New Vor-ka in pet ur po prihodu v svoj domači kraj je izdihnil svojo dušo.
20 ranjenih pri železniški nesreči.
Salida, Colo., 14. novembra. — Dva Pullman voza ter obedniea nekega vlaka Denver & Rio -Grande železnice so padli po nekem nasipu ob reki Arkansas. Vlak je bil sestavljen iz jeklenih voz. vsled česar je bilo le 20 oseb ranjenih.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem letos naprešal veliko zalogo belega vina iz one vrste grozdja, iz katere delajo šampanjca. Kdor želi tega izvrstnega vina, naj si v kratkem naroči, dokler ni zima. Xa dom postavim vsakemu za 6-V galon; pošiljam po 2< in 50 galon. Z naročilom je treba poslati polovico svote naprej. Kdor mi predstavi boljše vrste caiiforn:.i>ko vinu. temu povrnem denar in vino naj ima zastonj.
STEPHEX JACK SE. Box 161.	St. Helena, Cal.
(4x 8.11.15.18—11)
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Kansas sporočamo, da jih bode v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. OTTO PEZDIE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Cpravništvo Glas Xaroda.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. G. H., Ely, Minn. — Parni k
"Martha Washington'' se nahaja
v Xew Yorku. '"France" in "Acquitania" se pa najbrž nahajata v francoski, oziroma angleški vladni službi kot prevozni la-diji. Da bi.se ju potopilo, ram ni znano.
Čudovita zdravljenja.
Če trpite na boleznih na pljučih, v želodcu, jetrih, obistih, na katarju, revmatiimu ali živcih, — ce odlašajte niti en dan, temveč se informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot se jih rabi v največjih evropskih aanatorijih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki so bili v brezupnem etaniu, a so Beda j zdravi in »rečni. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN,
308 Permanent Bid*. 746 Euclid Arena', Cleveland, Ohio.
n
dobit« "GLAS NAHODA" ikexi itiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-•tavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, "Sgj da dobit« tedensko 36 itrani berila, t mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" don&ša dnevno poročila z bojišča in razna sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjan. Vm osobj« lista je organizirano in spada v »trokovre unije.
Comp. B. 13th Inf., Philippine Islands.
Iz Avstrije.
po
tei
to, na ka m;
Na svoji strani pa imajo tudi vso iog-iko in demokrate se bo pobilo 7. njih lastnim orožjem. Skoraj gotovi poraz demokratov pri vo- se litvoh bodočega leta bo poostren ^ vsled tega, ker bodo mogli republikanci revi: — Demokrati nimajo toliko poguma, da bi izvajali konsekvence iz njih lastnih naziranj. Oni priznavajo, -da je li.wi dežela ogrožena, a nočejo odn liti ničesar v obrambo. — Da vleč«' pri povprečnih volileih taka argumentacija, je brez vsakega dvoma.
Kako zelo se že računa z velikim oboroževanjem, kažejo številne. predloge za nove davke. Vsak-
Fort Mills.'jo se vrste žena, deklet in otrok, ki jih je Rimljan uplenil, da bi mil brezpravno služile. Smehljajoči triumfator jih kaže množici, češ: Tu jih imate, podarjam jih vam, naredite ž njimi, kar hočete! Ali jili vzemite v hiše za sužnje, ali jih vrzite v cirkus za igrače, dajte jih svojim prijateljem za darilo ali levom za hi •ano; uživajte njih delo ali pi.jle njihovo
Vsakdo, ki gre vsaj en pogled; radovednih gle-

i dalcev in občudovalcev
ji ne
manjka. Poleg te je še druga kletka z dvema orloma, ki sta simbol rimskega cesarstva. Še nekaj ko-' rakov in na vrhu smo med veliki-j ma, podobama Dioskurov, ki vo-j dita vsak svojega konja in ki so ju našli v Balbovem gledališču in postavili semkaj. Ob balustradi na desnj in levi gledajoči doli z
KAKO POMAGATI
svojcem v stari domovini v teh groznih časih ? ? ?
Vojni zaklad za oslepele.
Pospeševalci pomožne akcije za avstrijske vojake so povzročili, da se je začelo nabirati za v vojni kri — tu so, Cezar daruje barbara griča so postavljeni lepi stari ki oslepele pripadnike avstrijske ob- Rimljanu!
Pa barbari so se maščevali. Prišel je čas, ko se je prestrašeni Rim
orožene sile in so to akcijo tudi dejansko podpirali. Velik del teh
zbirk, zlasti tozadevna zbirka du- moral zopet z visokim zidom za-najskega lista "Neue Freie Pres-J preti pred tujcem. A zaman! Pri-je bil
pi. takozvane trofeje .Marijeve, izvirajoče iz časa Domieianovega. Kipa Konstantina Velikega in njegovega sina Konstanta sta iz Konstantinovih term. Sem so prenesli tudi kamen, ki je v starem
namenu zbirk. V dvojnem namenu, po eni strani, da se napravi od države različna juristiena oseba kot lastnica teh sredstev, po dru-
od Kapitolija; na levi poleg njega stoji sedmi miljnik z Apijeve ceste.
Pred nami je Kapitolijski trg. ki ga imenuje sedanja. omehkn-J žena italijanščina Campidoglio. j Ce gledaš ta mični, okusno pri-1 rejeni prostor, ne bi mislil, da je
izročen notranjemu j hrumeli so s severa in tedaj so se ministru za svobodno uporabo po grozno maščevali za vse. kar so Rimu na neki eesti značil 1. miljo
njih očetje pretrpeli od cesarskega tiranstva.
Tujec v Rimu, kako vse drugače te je sprejemalo krščanstvo! gi strani, da so da pri tej zbirki'; Kakor mati svoje otroke, je kli-deležnim patriotom in izkušenim calo večno mesto prebivalce vse-poznavateljem oskrbovanja slep-jga sveta, da pridejo in se zdru-cev priložnost za sodelovanje pri žijo v eni veri in v eni ljubezni.
upravljanju teh pripomočkov, je.Pojoč psalme, so prihajali trumo-'tukaj starodavna zibelka bojevite notranje ministrstvo iz izročene ma. ob svetlih letih jih je prišla rimske države, kajti bežeči čas mu gotovine ustanovilo zaklad,'nešteta množica vseh narodov in mu je dal prijetno obliko rene-ki nosi ime: "Vojni zaklad za o-j jezikov. Vsi narodi so imeli svoja sanških zgradeb. V sredi vidiš ši-slepele avstrijske državljane zavetišča, kjer je trudni potnik roko fasado senatorske ptdače, iz <lo v.% kol.ko bo stal militarizem skupne oborožene sile". Ministr- dobil krepila in gostoljubne stre- katere se dviga ličen stolp z uro in to posebno v tej deželi velikih;stvo je izdalo poseben statut, po he. Ni bilo več domačinov in tuj- in zvonom, dolnjega pa vodijo od 7aht.'v\ Saj stane že sedanja, pri-j katerem se izroči uprava tega za-1 cev, ni bilo več preganjalcev in obeh strani široke stopnice, za im-roma slaba armada Združenih klada posebnemu kuratoriju. Pri-; tiranov — en nauk jih je združil katere ze Michelangelo naredil dr/a v skoro toliko kot pa nemška prave za sestavo tega kuratorija v eni rodbini, nad katero bedi in načrt. Pod stopnicami žubori vo-finuada. Ne bo posebno lahko so že končane in se bo v najkraj- skrbi en pravični oče, vsem lju-.da iz fontan in dve orjaški podo-p pravi t i skupaj velikanske svote, gem času konstituiral. Predsednik bezniv in dobrotljiv.	j bi ležita zložno kot bi počivali.
1 tti't-e j<> konečno mogoče n a pr-, kuratorija bo za vedno istočasni' Na desno se razprostira nov Eden je Tiber in njegov tovariš fiti k delavskim slojem.	notranji minister. _ __	mestni del, skozi katerega vodi je Nil; oba sta primeroma mlada
Pošljite jim ŽIVILA in OBUVALA, ker vse to neobhodno
IS3" potrebujejo. Iz vseli pisem, prihajajočih iz stare domovine, je posneti, da živil, ki jih ne pridelajo sami, ni mogoee več dobiti in da nimajo nič za obuti, ker ni čevljarjev doma, da bi jim l®5" napravili potrebna obuvala. — Torej pošljite jim to, kar naj-SSf boj potrebujejo.
KAKO POSLATI? — Pošta sprejema zavitke, ki so težki do 11 funtov. V tak zavitek se lahko spravi od 9—10 funtov blaga. Pač pa lahko pošljete eni in isti osebi kolikor hočete zavitkov. Poštnina za vsak funt je 12c. Jaz svetujem pošiljati sledeča živila: RIŽ, KAVO, ČAJ in pa belo MOKO. Olja, masti ali gumija pa nikar poslati, ker teh stvari gotovo ne bo naslovljenec sprejel. — Kdor ne more sam ali nima nikoga, da bi mu pošiljatev preskrbel, naj pošlje zaupno na moj naslov potrebno svoto za blago, poštnino po 12c za funt in pa 25c meni za stroške in trud in jaz bom takoj vse preskrbel, potrdil sprejem in naznanil kaj sem poslal. Pisma, ki jih pišete meni, naj bodo kratka in napišite le, kar je potrebno. To je: NATANČEN NASLOV, koliko ste poslali in približno KAJ naj pošljem ter natančen naslov, KOMU naj pošljem.
Pri naročilih za čevlje naznanite dolgost in širokost, kakor vidite v svojih čevljih označeno Vsa narorila obuval bodo poslana naravnost iz tovarne W. L. Douglas Shoe Company. Broeton. Mass.. lii je poznana kot naj solidne jša po celem svetu. Vsak čevelj nosi ime firme ina pa ceno. Možki čevlji stanejo $?.00, $2.50 $3.00, $3.50 in tako naprej do $6.00. Ženski čevlji so po $3.00 in $4.00; čevlji za fante so pa po $1.75, $i!(M)! $2,50 in po $3.00. Poštnina za vsak par je 45 centov. — Denar pošljite po Monevorder ali pa v gotovini v registriranem pismu, katerega naslovite:
LUDWIG BENEDIK — P. O. Box 1163 — NEW YORK CITY, N. Y. ^
Za vsako pošiljatev jamčim, da bo točno odposlana, glede prejema pa le toliko, kakor vsakdo drug more.
V sedanjih časih je treba misliti na vse.
Avstrija in Italija.
Tudi državni podtajnik v mor- potrebnejše, kar so pač mogli v ni je prebivalcev okoli 2000. Žu-nariskem ministrstvu je podal pro-rokah nositi. Mučen, bridek vtis. pa»0val je v občini baron M. t-r-snjo za vpokojitev, ali ostal je še y veži sedem na stol in si vžgem Kuhn pl Kuhnenfeld
NATANČNEJŠE POROČILO O OBSTRELJEVANJU BOLNIŠNIC n*la,je ,n,a rojeni mestu ker je cigareto. A nisem je mogel dopu- Poper namesto paprike. Hitro,
tako želel ministrski predsednik. šiti. tako mueen je bil vtis. Zdelo ko je izbruhnila vojna in ko so ču-Zaeasno je prevzel mornariški g3 mi je? kakor da so bili razboj. ±m da n- avstrijskih vojakov v
niki ponoči vdrli v mirno hišo. Furlaniji. so se upali razni itali-\ idale je bil prejel mornariški Hiša je bila očitno gostilna. Ok- janski kolesarji v razne kraje, šli portfelj v septembru 1914 kot naj- no razbito — granata je bila pri- so naprej, dokler se jim je zdelo starejši vieeadmiral po činu, 011 je letela naravnost skozi okno v go- varno. Par kolesarjev pa je po
RDEČEGA KRIŽA. — ITALIJANI SO NAMENOMA STRELJALI :TA BOLNIŠNICO. — POROČILO SLOVENSKEGA PROFESORJA, portfelj Salandra. ITALIJA JE PREPOVEDALA IZVOZ KAVE, KONSERV, SOČIV-JA IN LIB. — ZADNJI LETNIKI REZERVISTOV MORAJO POD
križa v Gorici.
ioda piše v **Neue
OROŽJE. — ZAHTEVE ITALIJE SE Z VSAKIM DNEM VEČAJO, bil prava ničla poleg šefa admi- stilniško sobo in je tam eksplodi- bralo po poti "par kokoši". Vstavili
.____'ralnega štaba Thaona. Ni zdrav- rala. Na nepoškodovanem levem so se pre(j l _ misleč, da je tukaj
|stveno stanje glavni vzrok njego-zidu je visela velika slika nekega okoli še vse varno, v Gorieo je O :Vure!„e vain je bolnišnice Rdečega lijanske uspehe, drugi članek sli-'ve demisije, ampak on je prva žr- sokolskega zleta. dokaz, da je go- vendar še predaleč in prenevarno.
ka strašne priprave Avstrijcev, tev nezadovoljnosti širokih kro-'stilna slovenska. Če je edina go- Dobro napravljene piske bi bili ra-freie pripoveduje o njihovih gorah in gov z nedelavnostjo in neuspehi stilna v vasi slovenska, je gotovo jedli. Ukazali so gospodinji, naj okopih in izvaja, da je že to zrna-.mornarice. Vidale pa tudi ni so-'tudi vas slovenska. Sel sem v prvo jjm jjh napravi. Hotela je prid jati ga Cadorne, da je onemogočil av-jglašal s Salandrom glede vojaških nadstropje. Vse razmetano; strop paprike, ali pred ogrsko papriko strijsko ofenzivo. Počasi gre sicer nalog v orijentu, zato pa je bila v j ves preluknjan od šrapnelov. so dobili tak rešpekC da so so<das-naprej, jako počasi, ali v Italiji j tem ministrstvu prememba. osebe | Tako je v eeli vasi. Nikjer žive tlo vzkliknili: paprike pa ne f Polnilnice Rdečega si tudi niso drugače predstavljali neobhodno potrebna. Omajano je duše. Naenkrat zaslišim otožno mi- ierr njih je stal mladenič, ki se je vojne.— Naravnost smešna je ta-.tudi stališče ministra za trgovino javkanje, potem drugo in tretje, prijazno pogovarjal ž njimi. -ka trditev, ki kaže tudi. kako seiin kmetijstvo.	Uboge mačke. One same, same so ' 'Bra v o «novanotto!" In ta *'br
da za nos voditi italijanska jav-
C-človeški akt brez primere v vanju v nasprotju z medna-;ui!it pravom je danes naznanje-obstreljevanje
»riei od strani italijan-
k n/.a v G -pv artilerije. Italjani nočejo spre-videti. kakor se nam zdi, tla ne morejo doseči nobenega uspeha proti goriškemu mostišču in želijo « ... tli. kako sigurno strelja nji-J ova artilerija, potom bombardiranja tbolnice, ki je zaznamovana \ i-1it4» na daleč z ženevskim kri-/<m m je tudi drugače znana italijanski artileriji po večmesečnem obstri Ijevanju v tem prostoru kot litetni zavod, llipokritično bi oilo, ako bi se ne priznalo, da so. /al, slučaji, ko padejo kaki slu-« ijni zadetki na sanitetne zavode, iu tudi misliti si je mogoče, da . tija strelja na kako poslopje. . .namovano z ženevskim križem, ; se opazi, da so tam skrite bojne čete opazovalci pod zaščito 1M"ce'ra .k.riža. \'sled geografienih razmer pa je znano Italijanom iz razmer uevarljivih momentov, da a Gorici ni ne čet, ne artilerije in da poslopje, ki je znano vsakemu iial j.tnskemu opazovalcu, v katere-.! opt racijsko dvorano padejo lahko italijanski zadetki ravno v trenutku, ko se operira italijanskega ranj' iiea. služi samo namenu /.< I ravlj rija ranjencev.
> >jui poročevalec '4 Tagespošte" pravi:
Poi-očilo o obstreljevanju rezerv-l: • milnice v Gorici od strani Itali-,i n »v je povsodi v armadi vzbudilo najgloblje ogorčenje. Bolnice na jugozapadni fronti so zaznamovane tako, da more sovražnik po svojih letalcih vedeti, kje se nahajajo poslopja, stoječa pod varstvi, m ženevske konvencije. Poleg i praporjev imajo tudi strehe n« svetlem dnu daleč vidno a~deče križe. Da so Italijani streljali z namenom na bolnico, spričuje pre «*iznost, s katero so placirali svoje topove. Ta akt. ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, se mo-i ■ smatrati it* za izraz slepe besno i i radi dosedanjih neuspehov ob
Z italijanskega bojišča.
Profesor Lavrie poroča z italijanskega bojišča:
Naš oklopni vlak se je napotil proti Soški dolinin približal vhodu v predor. Z veliko napetostjo sinn pričakovali uspeli tega iievar-n« - i podjetja. Italijani so spali, kar se začne naenkrat strašen o-genj vsipati iz oklopnega vlaka proti predoru; temu ognju so se pridružile še ostale naše baterije in strojne puške, izmed katerih je pustošila posebno ona naših junaških Dalmatincev.S pomočjo božjo, uspeh je bil tu. Zjutraj ob 6. uri m- j" povrnil junaški poveljnik o-ktopnega vlaka, nadporočnik Seli., in nam pripeljs pušk, 1 celo strojno puško, raznega vojnega materijala in ostalega plena.
Isti dan okoli poldne so navalili Italijani na K. Njihov napad se je razbil povsem v našem gro-/■»vitcm ognju. Ob tej priliki so se alpinci prostovoljno vdali.
Pozneje je sovražna artilerija ves tiari obdarovala z vročim darom prostor okoli Vz. Ali ni mi-i val tudi naš Sekulič; tri baterije jim je prisilil, <la so umolknile. Zjutraj iste«ra dne je naša artilerija v večjem delu razrušila sovražne meterize pri P. Italijani so u-darili v beg. l'ustili so tam mrtvih in ranjenih 200 mož.
Isti dan je pripravljal ljut ne-pi i stan sovražni topovski ogenj hud napad na T. in na Sv. L. So-vr. /nik se j(. v resnici štirikrat be-p.o zagrnil na naše položaje, ali vsakokrat, pa frrav vsakokrat, se je vrnil z razbito in krvavo gla-\o. od koder je prišel.
Pred našo fronto leži več stotin mrtvih Italijanov. Pribežalo je tu-| i!i 30 alpincev. da sem izroče svo jevoljno po tej krvavi bitki.
nost. Znano je vendar, da so mislili kralj. < 'adorna in vsi vojni hujskači, tla bodo čez par dni v Gorici in Trstu, sedaj bi morali korakati že proti Dunaju, pa so vedno še na tem kakor prve dneve vojne!
D'Annunzijevi letaki nad Triden-tom.
Neki italijaneski letalec je vrgel v proslavo 20. septembra 21 vrečic na Trident. Vrečice so be-io-rdeee-zelene, v njih so bili letaki D' Annunzijevi, pisani na stroj, podpisal pa jih je on svojeročno. 21 jih je bilo v spomin onih 21 Italijanov, ki so bili leta 1848 v dolini Sarea prijeti in ustreljeni kot de-zertei ji in veleizdajalei. D' Annun-zio sanja v teh letakih o zmago-nosiii italijanski zastavi, da je nepremagljiva iu napovedal je bil za dan 21. septembra, da italijanska armada ta dan izvrši čudež. D' Annunzio je sanjal, ker je preveč verjel zagotovilom Cadorne. 1)" Annunzijevi letaki so stali brez vsakega vtiska.
Drobne vesti iz Italije.
Italija je prepovedala izvoz kave, komatnih konserv, sočivja in svežih rib v Švico.
Stroga kontrola radi kolere je uvedena na cesta h in kolodvorih iz Italije. V Chiassu preiskujejo potnike švicarski vojaški zdravniki. Ta kontrola je neobhodno potrebna. ker se kolera v Italiji širi.
Iz Turina poročajo, da so dobili zadnji letniki ukaz, da morajo o-diti v vojaško službo. Vznemirjenje med prebivalstvom narašča. Prebivalstvo javno grozi vladi.
Italijanski ministrski svet je dovolil pet milijonov lir podpore za begunce iz Tripolisa.
Iz Ale so Italijani odpeljali zopet več civilnega prebivalstva v Italijo. Prebivalci A te namreč nič kaj ne simpatizirajo z italijanskimi "odreši tel j i".
Italijanski ministrski svet.
V italijanskem ministrskem svetu se je razpravljalo o demisiji mornariškega ministra, odposlali so mu brzojavko, v kateri mu želijo. da bi skoro okreval.
Ministrski svet se je pečal z mednarodnim položajem in najnovejšimi- dogodki na Balkanu. -Minister Zuppelli je poročal o vojnih operacijah in o odredbah za zimsko o-prtmo armade.
Abružki vojvoda v Rimu.
10 v jetnikov. 22] , VrJV°d* Atbm"kIi JC 10SPC1 SCm-• ,,	"a bo konieriral z ministrskim
predsednikom Salandro.
Italija želi večje plačilo.
••-Messaggero" piše glede na pogovore o finančnih vprašanjih po dohodu ruskega finančnega ministra Barka v London. Zakaj se ne udeležuje Italija sestankov radi kreditnih operacij? To. kar smo dobili ob začetku vojne, je jako malo v primeri z rastočimi izdatki. Mi storimo kar največ moremo za entento v s vrh o, da dosežemo skupni cilj. ali potrebno pa je, da smo deželni tudi prednosti zveze pri vseh težkih bremenih, katera smo prevzeli. V prvi vrsti so to finan-cjjelna bremena.'Moramo se osvoboditi usodepolnega agia naše valute. Moramo pri teh težkočah računati na angleško-irancosko solidarnost. Italija torej ne more in ne sme biti odsotna pri finaneijel-nih sestankih entente.
Gd soške fronte,
ostale v
zapuščeni vasi. Tudi šu- vo giovanotto" je šel iskat za nje menje slapa se sliši. To je reka. ki popra, katerega so želeli! gospo-izvira v vasi, ne kot potoček, ne- ({je italijanski kolesarji namesto go kot prava reka. Skrivnost k paprike. Prav kmalu se je prika-skih tal-	zala. pripeljal jo je oni <£bravo
Nekaj neznano težkega mi je le- giovanotto" in predstai takrat se nisem bd i»ri bata- glo na prsa in me gnalo iz tega rauim italijanskim ko! je ljonu; našel sem ga v sedanjih, grobišča. Na pokopališču pošto- besedami: :Ecco il peverc i'
manj težkih njegovih pozicijah, jim. Tudi tukaj so granate orale.« _— ,Mly_
kamor je bil poslan, da se za-, Pred mrtvašnico je stal vojak, na-mašijo vrzeli, ki so nastale v nje-|slonjen ob zid. Vstopim v majhen	. n
govih vrstah pri bojih na hribu1 prostor in posvetim z električno-	| J. U 0 f I C G
Sv. Martina. Odsek, ki ga zavze- j žepno svetilko. Na desni strani mr-1	*
ma sedaj bataljon — od nekega (tvaški oder in na njem sključen malega griča do visi — je dolg j vojak* Umrl, padel v boju? Ne! v zračni črti morda nekaj nad ti-j Vojak diha in spi brezskrbno.
•azoea-111 Z
V Sempasu je umrl. star okoli 55 let. vpokojeni c, kr. redar Anton Humar, v Gorici jako dobro
soč korakov, strelska vrsta pa je Spreletelo me je. Ta vojak bi mor seveda daljša, ker ni ravna. i da v navadnem živi jenju za noben znan* Bil ^ako vesten v sv°j' Odkar sem tukaj, ni laška pe- denar ne šel ponoči'na pokopališče službi in <lasi PriProst mož izred' hota še napadla našega oddelka, ali se celo vlegel v mrtvašnico. — no sI)reten redar, strah goriškili Storila je to enkrat poprej in je Zdaj pa spi tu trdno in morda sa- P°stopačev. malopridnežev in uz-izprevidela, da je tukaj ves trud nja o ženi. o otrocih, o ljubici ali movlčev' Ako Je biI° treba 1Z' zaman. Zato mirujemo mi v na-'o drugih dragih? Česa naj bi se taknitl kake nevarne individuje, šili strelskih jarkih. Lahi pa v!sedaj strašil? Mrličev? Kaj še! bil IIumar oni- ki iih Je imel svojih. Samo s topovi nas Lahi i V strelskih jarkih je bilo vse ti- hltro lia vrviei- Neko^ Je prijel ne-prav dobro obstreljujejo, a tudi ho. ko sem se vrnil, samo veliko. ko°a nevarnega dolgo iskanega naša artilerija ne počiva in ob- tajinstveno oko laškega reflektor- zločil}ca iz Galicije; zvečer je bi-streljuje Lahe z očitno večjim u- ja se je pošastno oziralo po avstr. lo m! ro,iarstvo poročilo, dru-
laška artilerija 'junakih. . . .
Demisija italijanskega mornariškega ministra.
j Kakor poročajo italijanski lis. I je italijanski kralj sprejel demi-sijo mornariškega ministra Vidale. K demisiji poročajo italijanski listi. da je Vidale že nad mesec dni bolan v Genovi. Čeprav bolezen ni '<>azzetto det Popolo" je edinijtežka, mora biti Vidale vendar še li ' ki se peča obširno z vojno pr-jnekaj tednov odsoten iz Rima Zavih štirih mesecev. Eu članek je to je smatral on za potrebno, da v spisa! 1) Annunzio, ki našteva ita- sedanjih časih poda demisijo.
Kako so si predstavljali v Italiji vojno?
speiioin, kakor nas.
Proti laški pehoti imamo močnega zaveznika v močvirni dolini, ki se nahaja med našimi in med laškimi strelskimi jarki, in ki je precej podobna ljubljanskemu Barju. Malo je prostora v dolini. kjer bi se moglo plezati na-prej po trebuhu. Kakor hitro pokaže sovražnik, le pol telesa, je gotovo izgubljen. Pa tudi ako bi sovražnik — z velikanskimi izgubami seveda — premagal to naravno oviro, pride pred umetne ovire, celo omrežje žičnatih o-graj. ki bi jih mogel odstraniti samo z novimi velikanskimi žrtvami, ker pobijejo strojne puške ljudi na tla kakor kosa travo in repetirke hitro streljajo. In končno še zadnja ovira: puške, bajoneti. kamenje in sploh vse, kar se da prijeti. Brez vsakega hvalisanja in pretiravanja: Ta po vrsti zadnja ovira ne bi bila zadnja po svoji vrednosti. To se mi lahko veruje, saj je bataljon že pokazal svojo vrednost na hribu sv. Martina, in oni, ki so pozneje prišli k bataljonu, tudi ne bodo delali sramote svojim starejšim tovarišem.
Za levim krilom našega odse ka leži vas. ki jo sedaj ne morem imenovati. Že od aleč se vidi cerkveni zvonik, ki mu je laška granata odnesla vrh. Ta vas me je zanimala iz dveh vzrokov: rad bi bil vedel, kako izgleda kraj. iz katerega so morali pred so vražnikovimi granatami in šrap neli pobegniti vsi prebivalci do zadnjega, in zanimalo me je tudi, hI i je ta vas še slovenska ali je že laška. Mesto pred nami. v kate-rem se nahaja sovražnik, je laško. To mi je bilo znano, kakor mi je bilo tudi znano, da se lialia .]a v mestu močna slovenske naselbina in da je nameravala družba sv. Cirila in Metoda otvoriti tam slovensko šolo. pa ji je vojna ta načrt preprečila. Tudi mi je bilo znano, da je vas zadaj za nami z gradom na skali, po* večini slovenska. No, vas s poškodovanim zvonikom je ravno nekako na sredi in zato sem hotel vedeti, ali je še slovenska ali že laška. Domačinov sicer ni v vasi, a narodnost se <la dognati tudi na kak drug način. Poskusi, sem si rekel.
V naših strelskih jarkih je stala polovica vojakov s puškami v rokah, druga polovica je pa pridno izpopolnjevala razne ovire. Od vrste sprednjih straž so se slišali od časa do časa posamezni streli — navaden pojav — sicer pa je vladal popoln mir. Tudi topovi so molčali, samo veliko oko laškega reflektorja je gledalo nekam desno od nas. Splazil sem se previdno na cesto dobro pazil, da me ne zaloti oko laškega reflektorja. Kakih 30 do 40 korakov — bil sem pri prvi hiši. Odprta vrata — vstopim. V veži in v sobah vse razmetano. Ljudje so morali nepričakovano bežati in so vzeli seboj le naj-
P.
V goriško-gradišoanskem zasedenem ozemlju,
Villa Vieentina. Parkrat že je bila imenovana v sedanji vojni Villa Vincentina. Lepa furlanska vas ob južni železnici med Trži-čem iu Červinjanom. Posestniki
go jutro je Humar že aretiral na lvorsu nekega gospoda, ki se je peljal na bicikiju: bil je gališki zločinec. Okoli Ilumarjeve osebe se je spletlo tekom let polno anekdot. "Capatuti'' so mu rekli Italijani. češ. da vsakega prime. Humar je šel, ko je stopil vpokoj, v svoj rojstni kraj v Šempas, kjer je imel tudi posestvo. Bil je izvoljen v občinski zastop in vojaška oblast ga je bila letos postavila za župana važni šempaski občini. Umrl je za trebušnim le-
f, i - •	-v	garjem.
Gradeza iz prejšnjih let ko še ni| y goriški okolici je ko|era
bilo stranske proge iz tervinjana haI|U istotako v Gorici oko. v Belvedere, se spominjajo pri lici se giri War tem imenu, kako so tam izstopali, Pred kratkim so Vrgli italijan-se peljali potem po poljski poti v ski zrakoplovi uad Ajševico, nad Oglej m od tam po Kanalu v mor- Pauovee in tam okoli 91 bomb
je proti Gradezu na parniku. ako uajve5 nad Ajševico, da bi po
!» ' 1 " 1 ■
1-1	..	,,	I "«.»»' ■ ...t.« JiJOl. ) I lil, U« IJl	MJ-
je bila tista ropotija sploh vredna koilčali avstrijsko letališče, ali ka-miena parnika... \ zgodovini kor vselej, tako tudi to pot niso Aapoleomdov igra Villa Vincentina mah) vlogo. Ime j" dobila po kolonistih iz Vieenze, ki so se pre
selili tu sem v 15. stoletju. Od leta 1817 je zvezan kraj z napoleonsko tradicijo. Marija Elizabeta Bonaparte. sestra Napoleona I.. žena plemenitaša Felice Pasquale Bae-icochi, je odšla po padcu velikega svojega brata najprvo v Hainburg na Donavi k svoji sestri Karolini Mu rat, od tam v Trst, leta 1817 je kupila od družine Georgo Villo Vicentino. S svojim možem je bivala stalno v Bolonji, vsako leto pa je prihajala za več mesecev
imeli posebne sreče. Potem so pluti dalje proti Vipavski dolini in se kmalu na to vrnili domov, lahko rečemo rebus infeetis. Zračni juriš je bil nekaka revanša pa se je slabo obnesel, ljutost kaže pa, kako uspešno je delovanje avstr. zrakoplovcev in kako to jezi Italijane. Poškodovali so znano Štru-kljevo hišo na Lokah pri Ašljevi-ei, tretjina hiša je podrta, ubiti ste dve osebi, neka nad GO let stara žena in neki vojak.
Poročali smo že na kratko, da je granata treščila v ulico Formica. in sicer v hišo. kjer ima delav-
ZA ZEDINJENE^DRŽAVEISEVERNEIAMERIKE.^*™ Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v^državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 85, Wlllock, Pa. X. podpredsednik: KAROL Z AT, AR. Box 547, Forest City. Pall. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Bos &io, Eock Springs, Wjo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. tL tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492. Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North CWcago St., Jollet, nL
VBHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC. 900 Chicago St. JoUet, DJ.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODYASNIK, 4734 Hatfield St, Pittstorgb, Pa. L nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa. EC. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, ConemaaRh, Pa. HL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Okla
POROTNI ODBOB:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. L porotnik: MARTIN ŠTEFANČlC, Box 78, Franklin, Kcns. H. porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 528 Davson Ave., B. F. D. 1. S field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOB:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%. Bridgeport, O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghton, Pa. n. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, IU.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku Ivan Telban, p. O. Box 707, Forest City, Peima.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
ulice. Prebivalstva je okoli 10.000.1 nekateri trdijo, da še več. — Be-1 gunci. ki so se vrnili, zmajajo z!
Španska hoče posredovati mir.
V nekem govoru o mednarodnem položaju je izjavil španski
glavomi in pravijo: Bog nas va-j millistrski predsednik Dato, da
.j ljudstvo in kralj želita, da l>i vojskujoče se države imele mirovno konferenco na Španskem.
£

ruj begunstva! Tako je hudo. Vrnil se je krčmar Reščič in vodi dalje svojo gostilno ob cerkvi sv. Antona.
V Gorici se iztoči sedaj obilo piva. vrček 50 vinarjev, vino se to-! či še staro, mošt v Dornbergu prodajajo hekto po 80 do 84 K. v Vipavi baje žc po 90—(J(i K. Trta je po Vipavski dolini dobro obrodila, kdor je mogel škropiti, ima o-jp0 ulicah tesnili se plazi greh bilo dobre kaplje, ki jo bo drago kraja v kraj. v oči. v srce prodal. Sladkorna vsebina je letos nenavadno velika.
Vreme je bilo dosedaj lepo prijetno. toplo. lepa goriška jesen ;|Po uiicah dolgih odmeva smeh. naj ostane tako Še kaj časa! Tudijna lk<ih izžetih iu v srcih žge pred Italijani smo imeli precej in sence zdivjane se v njem tope. časa precejšen mir. ali zdaj slišimo, j
kako se na raznih straneh soške j Jz u]ic pijailih se oglasi . tronte vršijo 1 juti boji. Italijan'
Ivan Albrecht:
e s 10.
In sence beže za njim, pred njim in sence padajo vanj.
hi se menda ra 1 na vsak način prišel gret Gorico. Vemo pa. da se ga nam ni bati. ostal bo le pri granatnih pozdravih, katere nam pridno pošilja in katere pričakujemo še za bodoče.
v Vincentino. tako se jej je ,,ico mehanik Ličen. Ena oseba je
priljubil ta res prikupljivi kraj. In tudi umrla je Villi Vicentini. Njen mož. ki je umrl leta 1841. je zapustil Villo Vicentino svoji hčeri priueezinji Elizi Napoleon, ki se je poročila z grofom Filipom Camerata d'Ancona. Edini jioto-mec je umrl nagle smrti in počiva v dvorni kapeli v Villi Vicentini {z posesti matere mladega grofa Camerata je prešlo po njeni smrti posestvo v last edinega sina Na poleona III.. Louisa Napoleona.... Na furlanskih tleh je kraj, okoli in okoli vse tuje, na kolodvoru pa se je moglo kupiti listek v slovenskem jeziku, ker postajenačelnik je bil Slovenec, doma iz Kanala.
StrassoldQ. V furlanskih nižinah je kraj Strassoldo, ime ima kar po grofovski družini Strassol-dov. Grmi iz vedno zelenega ero-uizma, krasni vrtovi. V Strassol-lu jeb ila prehodna cesta, ena izmed najvažnejših, v Italijo, zato pa je bila napravljena tam proti barbarom velika trdnjava. Iz te trdnjave je postal potem srednjeveški dobro utrjeni grad; zidov-ie. stolpi, ki so nekdaj obdajali
kraj in ga ščitili, so izginili____
■Strassoldo, ta kraj je bil tudi že večkrat naveden v poročilih o dogodkih iz zasedenega ozemlja, ker tudi služi Italijanom v oporišče kakor Villa Vieentina.
Villa Vieentina je oddaljena od Gorice 29 kilometrov, prebivalstva je v občini okoli 1200.
Strassoldo je majhen kraj, spa-
hila nekaj omamljena pa je prišla kmalu k sebi, drugim se ni zgo dilo ničesar hudega, umevno, da so bili vstrašeni vsi. Ali le za tre-notek. Ubitih je bilo namreč tudi sedem zajcev. Kam z zajci? V družbo je šinila dobra misel: v Solkan! In pobrali so par zajcev in šli v Solkan ž njimi, dobra južina je bila in dobro so jo zalili. Hvala italijanski granati!
Na Solkanski cesti je odprta Fo-nova gostilna vedno in gostov ne manjka, dasi se iz Števerjana tako lepo vidi na Solkansko cesto. Ob nedeljah balinajo. Pa prileti tam okoli granata in napravi luknjo v zemljo. Ježeš, kaka luknja!"' Znani šaljivcc: Gospa, malo pognojite, pa boste imela drugo leto "granatna jabolka".
Slovenski hotel "Zlati jelen"' je odprt ves čas sicer, ali sedaj se je vrnila tudi gospa lastnica in bo hotel zopet mogel delovati tako, kakor v mirnih časih. — V kavarni na Travniku je popoldne vedno precej ljudi, zvečer v kavarni Teatro. kjer se je včasih zbirala irredentistiena družba, se Slovenec počuti cisto domačega.
Promet v Gorici zlasti takole v dopoldanskih urah, se giblje po trgu Sv. Antona, po Raštelu. to v glavnem, drugače je živahno tudi po Gosposki ulici, so trenotki, ko je slučajno mirno in dosti prometa. kakor da bi ne bili tik ob fronti in vedno izpostavljeni smrtni
potrka na okno. zabode v oči do jutra vabi, do dne preži
in kliče in čaka.
- j
Pavel Golia:
Pevec.
_	I	4_______uvuu j i^uonui 11« JZJ >
da v občino Museoli. V celi obči- če opaža, da so skoro prazne celestrahu pred' dra°ginjo"obesil.
nevarnosti. V mestu pa se druga-
Kolona dveh milijonov ujetnikov
na maršu.	K<lo se s skrivnostjo svoboden
ru samo 25! eČ nej stopi teh 8000	pogovarja,
je kolona: vrste s četverico možja s suž»i° <!iscipilno stopa v eni v eni redi. Ce bi se postavili naši	vrsti,
ujetniki v maršno kolono, vzemi- ko misli "brazuje, pojme krsti? mo, da jih je samo dva milijona, Voljnega poslanec poglavarja, čeprav vemo. da se je vsled ve- pevce, ki v tihi. vzneseni minuti likih zmag v zadnji dobi njih šte- »'-'U«	<i»'i zasluti
vilo znatno povečalo, bi to bila ar-' i]1 poznim vnukom vrednote inada 8000 pehotnih stotnij, to je I	vstvarja.
okrog 670 polkov ali približno 170! pehotnih divizij. Če računimo ar-madni zbor v vojnem stanu s 40 tisoč vojaki, bi bilo to ."»0 armad-nih zborov. Nemčija jih ima v miru samo 25! C'<- naj stopi teh 8000 stotnij na cesLo, mora biti 480 kilometrov dolga. Ako bi bila kolona opremljena za vojno in imela s seboj vso potrebno prtljago, bi komaj zadostovala cesta, ki bi merila i>00 kilometrov. Oe se postaviš pred to kolono, moraš Čakati 92 ur. da pride mimo tebe. Da bi moštvo v resnici prehodilo onih 480 kilometrov, bi potrebovalo 14 dni. da pride zadnji mož na svoj cilj. Vsak dan pa bi morali ujetniki prehoditi po 35 kilometrov, da bi zmagali to pot v 14 dneh. Ce bi hodili v pripravljenosti za boj. opremljeni za vojno, z vso prtljago, bi potrebovali mesec dni hoda. Ce bi se ta kolona vojno o-skrbovala, bi rabila na dan 4 do 5 tisoč volov ali 12 do 15 tisoč prašičev, oziroma 40 do 50 tisoč telet. Če bi se ta#kolona razvrstila v rojno črto. bi zavzela pas kakih •'1000 kilometrov, jarkov za polno postavo pa bi mogla izkopati ene-ga dopoldne do 2000 km.
Pavel Golia:
Pepelnična sreda.
Prijatelj, čuj!
Sleci obleko pisano.
umij z obraza šminko,
natakni zopet skisano
vsakdanjo krinko
in ne žaluj !
Saj ta finale
še ne zaključi šale.
Med pustoma ostaneš dvema
vendar le vedno — še m a,
sebi in drugim tuj.
Ivan Albrecht:
Zadnji večer.
— Oče tvoja volja je tvoj ukaz. Glej, pred teboj na krvavi obraz, daj. da govoriva nocoj!
Iz strahu pred draginjo se je obesil
poštni in brzojavni nadzornik Karel Boka. star že 63 let, je s svojimi dohodki le težko izhajal. Že dlje časa je vedno tožil zaradi draginje. češ. da bo cela rodbina propadla in končno se je, ko so živila zopet nekaj poskočila, iz samega
V	solzah je prišla in v smehu jo
(32)	cmfwyp cmfwyppp
šla.
duša moja je šla za njo; srce moje želi ji neba.... Oče. "ali me čuješ nocoj?
Daj mi kelih! Več! O daj. kapljico vsaj mi še kani za njo! —
V	strahu bolestnem zavzdihnil je
gaj,
v bridki ljubezni je molil Krist: — Oče, glej — zdaj sem tvoj..
GliAS NARODA, 15. NOVEMBR A, 1915.
0==
Jugoslovanska
®==
B
Katol. Jedneta
B
inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOT A.
SLAVNI URADNIKU
FTtfdaednik: J. A. GERM, 607 Cherry Way o% box S7, Brad*
dock, Pa.
Podpredsednik; ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertoa Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Elv Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 553, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN 1VEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN KRŽIŠN1K, Box 133, Burdine. Pa. JOHN VOGRICH. 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30&-6th St., Rock Springe, Wyo. 6, J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metodi, Itev. J,
Ely, Minn.
LOUIS* CHAMPA, od društva «v. Srca Jezusa, Itev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, »t., od druitva Slovenee, Iter. 114, Ely Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denaras poJiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vie pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode ostalo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Čemu — ila pojde? Saj smo jo,v krogih armade na bojišču je najsmelejša pričakovanja. Orožna gledati morali, ko je šla. Stezali druga orožno-tehnična izkušnja: tovarna v Stevni, ki si je že za smo roke za njo; duše 11am hrepe- nadkriljujoei taktični pomen stroj- j vsestransko izpopolnitev avstr.
ne še danes. Stezali roke. Zaman! ne puške v infajiterijskem ognju, strojne puške pridobila največje — Odšla je za vselej.	[Vedno zopet se sliši od častnikov zasluge, je svoji nalogi v vojni še
Prav Veliko noč: vstajenja dan, in moštev, kako odločilne važnosti na prav poseben način zadostila, po jutranji božji službi je to bilo. j*', da so bojujoče se čete preskrb-[Ko se lx> nekoč sestavil končni ra-Vstala je takrat tudi ona. A ne ljene s strojnimi puškami. Naj čun tega velikega boja. se bo mo-s postelje za na ta svet: vstala je sovražne infanterijske množice še glo pregledati tudi delo naše o-z Zveličarjem za na oni.	,tako pritiskajo na postojanko,;rožne industrije, in potem se bo
Kratko živenje tu — če se čed- dovolj je, da se pravočasno spra- jasno pokazalo, na kako izredno nostno živenje sploh sme kratko vi na mesto in ugodno razpostavi učinkovit način je ta industrija imenovati.	nekaj strojnih pušk: sovražnik se pripomogla k uspehu vojne. Orož-
* * *	nemudoma ustavi in lastne čete si na tovarna v Stevrn bo potem z
Velikonočni vtorek na Rodinah .morejo oddihniti. Pomen tega re- oziroin na to, kar je storila v izje svital. Silen dan! — Xapolnje- lativno mladega orožja se kaže že delovanju strojnih pušk. zavze-na cerkev. pra» kakor na Brezni-; čist o zunanje v vsakdanjih poro- mala eden prvih prostorov in si ški veseli božji službi v praznik. Čilih vrhovnih armadnili povelj- zaslužila vsestransko priznanje.
A danes? Najžalostneja se vrši. stev: Uplenitev strojnih pušk je Naj so tudi pridobitve topniške Sredi cerkve počiva rakev. Mate-[dejstvo, ki se naglasa in navaja tehnike še tako vidne in za širo rina rakev.	takoj za topovskim plenom. V
Vse odmoljeno. Vse odpeto. resnici pomeni dejstvo, da se je Za kapelico sv. Ane je zijal iz-1iztrgalo sovražniku število stroj-kopan grob. Polagali so jo noter nih pušk, več. nego veliko število in položili.	[ujetnikov. Ujetnike morejo države
Rodinjskili tako tolažilno se gla sporazuma iz rezerv, ki so jim na sečih zvonov glasovi so dušili to [razpolago, do gotove meje nado-sree trgajoče padanje prsti doli mestiti. strojne puške so pa — to na matre; dušili ta jok.	j velja v polnem obsegu vsaj za Rn-
Jokali smo otroci. Potočilo se sijo — le v razmeroma omejenem je mnogo tujih solza.	[številu na razpolago; vsaka od-
: Eden ni jokal. Brat Ivan ni jo-j vzeta strojna puška zniža za bliž-kal. Čudili so se temu nesreu. ka- nji čas bojno moč sovražnika. Kaj-kor se večkrat na svetu čudijo'ti brez tega orožja danes skoro ni ljudje. — Prevelika bol mu je za j več mogoče doseči infanterijskili trla tudi jok. Jokati ni mogel. uspehov.
Prevelika bol. — Kadarkoli je| Zato je velike važnosti, da si je pozneje osnoval skromno domo- vedela Avstro-Ogrska ravno na rodi lieo, ni mu popolnoma vspela polju strojne puške zagotoviti izpod rok. da bi ne bil daroval | prednost pred svojim glavnim so-tudi ljubljeni materi gorkega sti-j vražnikom. in sicer izpočetka v
'tehničnem, tekom vojne pa tudi v kvantitativnem oziru.
Avstro-ogrski sestav strojne jm-ške se izkazuje lia bojišču kot na-
i Zagreb en o. kar je telesnega bilo. —
Iz rodinjskega stolpa je vrnolk- ravnost zgledno, v rokah
Moja mati,
T o m o Z ti p a n.
(K o n e c.)
Se le v poznejih šolah sem za stalno zapustil starega očeta dom in se za šolskopočitniško dobo stanovitno naselil v rodni hiši.
Bival sem tem povodom več ob njenem boku. nego mi je bilo to
—~—————-————j dopolnjen za vselej materin zi Kako pa da me je nekokrat prav venjski tek. Dopolnjen za vselej, samega /mstila na strmi Stol. te- — Končano — nad dvanajstega ga še danes ne umevam. Šel sem vdarea ura ne zna. previden z jedjo in pijačo. Iloje
avstr.
vrlih čet neprimerljivo orožje; izdelovanje strojnih pušk je vsled sposobnosti orožne tvorniee v Stevru zavzelo tak obseg, da se more Končano! Končan; nastavljati vedno intenzivnejše u-
nila tožba zvonov.
Vmolknila. Ne popolno, ('uj, kladivo na zvonove. Cuj — uro! Ena . . . šest . . . devet . . .
dvanajst. — Končano! Kmn'an
je bilo o ur gori — a prav 5 ur t tuli nazaj. V večer sem bil s svojimi botaničnimi pridobitvami zo
In danes?
Ob njeni godovnici. — Svečni-Ški dan, začenjajoč se opolunoči.
pet doma. Da ob vgodnein času se je spominjem živeje še, nego
poprej mogoče. Spremljal sem jo tja mi
iz hiše na polje. Poslušal tu nje-1
ne povesti in govorice. Nosim je I . . i v zvestem spomnju.
Kako živo mi je znala popisova-ti divji lov. ki se ob nočni uri pri-podi iz ozke doline: doli od .Tese-iiit*. Priied v širjo hiti čez Most v Bled ; tok zaobrne čez Vrbo in Radoljico. dokler ga ne ustavi sv. I Jošta hrib. Triglavsko vriču odmeva. Valovje blejskega jezera pa se dvigne biva do nastalega jutra.
O lačnih letih je vedela, ki so zalotila tudi še njeno prvo inla-
nd nas na Stol ni treba vodnika, to je pač znala. Umen človek — akopram mladič — se iz Smoku-( ča gori in nazaj doli motiti ne more. Vender pa mi je nejasno, kako
bila v stanu dovoliti.
Tako so hrepenela leta naprej,
dokler mi ni osmošolcu prišel cvet-
nonedeljni dan.
Po tadanji šegi že saboto v ju-
jtro šole oproščen sem ob tisti ne-
ya i železnični dobi mogel stopiti še
e Cvetno nedeljo v rodni dom.
Ni me sprejela, kakor sicer, z
pogoiji* ] ju|jjlu pozdravom iz kuhinje vun
v veži. Osupnilo me je. — A bolj n nevgnanoj osupnilo> ko so me peljali na'_
j ravnost do njene bolniške poste-j lje. — Ni mi izpregovorila dru-zega. nego: Malo pred tvojim pri-zelo zbole-
dost. jedli smo; a, čudno, jed ni j	sem zbolela nikomur zalegla. — Cula je o takratnem .. ,.... ... ,,,	. v
i	Prepridna se je namreč ob de-
; narno vspelem hišnem podjetju
egia. _______
*---- la
ovitem kmetu, ki jej donesel polno štulo dvajsetic. Za-menili naj je bili za enako množi-
li
psenie< lončala
A
, ,	j hitevaioc od ogina na zrak in z
za t nkrat zaman.	_ .
mraza zopet do ognta vsodno vhla-povestio o 1- ran- ... .... 1 .	7	, .
.	.	,	, dna. Mi a i<* to njena prva kuna v
< o/ i (:or-i'tisk»-m. ( ula ]«-odra-, .	„ :	■ . , L.
. .i) ■ i- tako zaželeni novi Insi, rrostori s ;ij >»*;i P' ip«ucdovatl. kako ]t- bi	.,.,..	,. .
i ,	■	, ' ■■ v stari so bili n lenemu gospod mi-
lo 1 • mu p,-Mi' 'iiiiemu narodu bliz-	,.	. ,
stvu premah; v novi dosti veliki. njiko\o premoženje sveta stvar;.. 1 ..
• , i , • , • ■ ,	, . , Kako veselje! Prva kuha. m —-
in u.i ko ji- vojak z desno plačeval, i .	. .
t ..	..	,	, , i za I — zadnja.
K;»r in 11 je (torene v levo polagal.	'
Odraščal je med tem brat Ivan. Postajalo je v bolje in zopet
po/.n«-ji kralj, gimnazijsko profe-1 slabo-i° in Z0P,'t	Tipanje se
snr na Hrvaškem. Prav mnogoka- mi j'' 1)olJ dvigalo, nego padalo.
t.-ri popoadan sva s.- napotila na j KJo bi ne uPa1' ,,e Jaz? Kateri
do i g gorski i/.prehod. Ni nam.
pozabila dati seboj t«- ali one su-1 uPa
he mesen in e. Odšla sva ]>o tisti v '■- okra i označujoči požov-poti i Zanemarilo se ni ničesar. Trije IV ah." P^tignjeiia je vprek ! zdravniki klicani, med njimi tudi či-z Stolov i > podgorjf. Neposred-j Tomo Pirec iz Tržiča. Toliko bi
•nja in na i bilo dosti za hišo na selu. Glavni Doslovi-j j«* bil součeneev oče; že več let mi

mla upa bom?
i človek pač upal ne bo? Kje če ob ti-j materi upal ne
n J c Smo škim njen pod nišk niča Pi poisi brec
Tak
pa f
e tik j trudil. Prav kakor da bi mu bilo 'm z Zele-1 za del svojega žit ja: pot mu je doli bistra Završ-1 stopal po čelu.
Vsi skupno smo delali človeške
nad Rodinami se za ikuškem vrhu na«, i meloni končuje, i nasprotni strani Stolovim pod nož j e- planine vali.
is!a do njenega brodu sva si i račune; vsi upapolne račune. Ka-cal tisto košatejo vrbo ob I kor da hi te prekrepke narave — u. ki n«j nama liajpripravne- ki jo je razburila liuda bol: pr-obscnči ])Oi'-it«'k. Tu sva povži-j vokrat v živenju huda bol — ka-la materin ž,ijo včinjajoči dar, j kor bi je ne bilo mogoče vmiriti časih obilne jo žejo. No, mrzla Za-, in vrniti prvotnemu toku: tako vršniea nama jo ji' bila v stanu j se mi j«' zdelo vselej in tako še poga- iti.	Ob tem zdravem danes. — Vsi svoje račune: a Vla-
\z<liihu Zavrhoin; zdravi Završ-1 dQr nad zvezdami Je naredil svoj. ni- ni kapljici in sama zdrava oba Ali je misliti mogla, da nas še s nadaljevala na to pot ob nje !tako mlada zapusti, ali ne — da-ii«	ki na,in je pripeljala prav nes ne vem. Zdi se mi, da komaj,
v Mustah i/ ti- Podstolske doline. J Kako bo pač bujno živenje misli-Zavila a tn zopet domu in za- lo na lako brzo neživenje? Tako vr> ia tako \ -a j tri ure trajajoče' vroče živenje na studno smrt? —-s- fan je.	Kako mlada mati na konec, ko je
In mati? Vedno se je veselila videla ob otrocih se le telesni in tacega treznega izprehoda. Teles-!duševni začetek? Sicer jo je vrednemu in duševnemu prospehu se ni župnik — nas vseh krstitelj —
sicer. To noč — ne čudi se mi — to noč gasno jokam; a že davno nisem več lotili, 20tih in 30tili let. —
To noč želim, tako želim, če bi mi hotela ob postelj pristopiti, kakor je živa bila. Vsaj nekaterih njenih odkritij bi prerad začni. — Kadar se mi namreč sanja o njej in sem v njeni družbi, takrat je vselej nekaj vmes in nikoli se z njo prav dogovoriti ne morem. To noč bi se jasno dogovoril.
Ali vsaj iz svoje nadposteljine podobe doli naj se mi sklone, tako prosim.
Komur je smrt izpregovorila. tega se večidel strašijo v nočni tiri. Tudi jaz bi se strašil ob takih urah vsacega mrtvih. — A te matere se ne strašim ob nobeni uri. —
Ni me vslišala do danes; ni še vstopila do mene do danes.
Bodi! — Itak ne prav dolgo. Odpro se tudi meni groba vrata; odpro, ko jej pobitim odprtimi rokami nasproti; ko se najini duši zlijeta v drugi poljub — v večni poljub.
Do takrat, ljuba mati — zdrava! .. .
Strojna puška v vojni,
I)asi še davno ni prišel čas. da bi iz izkušenj gigantične vojaške borbe med zaveznima cesarstvoma in četverosporazumom izvajali vojaško - tehnične uspehe in zaključke. se vendar že posamezna dejstva dosedanjega vojevanja do-
,j iii! naklonjen mož. Trudil se je in volj kažejo, da jih moremo dognati in si jih ogledati. Vsak dan prinaša sicer nove slike iti vtise, toda gotove vojaške izkušnje stoje vendar že tako trdno, da jih morejo vsa nova naznanila samo še bolj utrditi, nikakor pa ne izpre-meniti.
Dve veliki presenečenji v orož-no-tehnicnem oziru je prinesla ta vojna široki javnosti.
Prvo je bila ogromna moč nemške in avstro-ogrske težke artile-rije — možnarji in havbice — ki je koj v prvih vojnih dneh nepri čakovano hitro zmagala belgijske
inkovanje tega orožja.
Zasluga sedanjega feldeajg-mojstra Leopolda Sehlever pl. Pontemalghera je, da je J. 1903 kot prvi z velikim povdarkom o-pozoril na pomen strojne puške v vojni in posebno še na sistem Sehwarzloser \ ki so ga takrat še zelo izpodbijali. Predavanje, katero je imel Sehlever — takrat še polkovnik v generalštabnem zboru — 30. januarja 1!)03 o tem predmetu v vojaško-znanstvenem in kazinskem društvu na Dunaju, je nemalo vplivalo, da se je uvedlo to orožje in zbral ta sestav. Kdor lanes prečita predavanje pl. Schleyerja v marčnem in aprilskem zvezku 1903 Strefferjeve ''Oesterr. milit. Zeitschrift". mora občudovati jasnost, s katero se v tem predavanju predvidevajo in ugotavljajo prednosti tega ozira in nenavadne vojaške možnosti, ki jih podaje njega uporaba. Izkušnje sedanje velike vejne niso le v vseh točkah potrdile pričakovanja predavatelja iz leta 1903, marveč so jih v mnogočem še znatno prekosile.
Strojna puška ni izrazito napadalno orožje, pač pa važna podpora infauterijskega napada, ker kroti sovražni infanterijski ogenj in s tem razbremenjuje lastne napadalne čete. Posebno občuten je ogenj strojnih pušk za sovražnikove rezerve, na katere more u-spešno učinkovati in jih slabiti že iz daljave 2000 m ter jih zajirža-vati.
Naravnost neprecenljiva je pa strojna puška v hrambi. Pri odbijanju naskokov, v strelskem jarku. kjer more intenzivnost ognja neprimerno zvišati pri hrambi proti letalom, pripada strojni puški izvanredno važna vloga. Čudovito je delo tega orožja v rokah izbor-uih, hladnokrvnih in spretnih strežnih čet. kakoršni so naši strojnopuškini oddelki; mlaja se najrahlejšemu pritisku roke ter se s čudovito brzino prilagoduje vsaki izpremembi v bojni sliki. V minuti more oddati nič manj nego približno 600 strelov in obvladati z ognjem vse za strel odprto ozem-1 je; v polumeseeu 2000 m more popisati vsako mesto in merjeni o-genj pehote na odločilnem kraju podpirati na najuspešnejši način. V strojno-puškinih oddelkih se razvije pri častniku in možu tako obvladanje orožja in taka izve-denost v rabi. da jo je označiti naravnost za virtuoznost. Mož in orožje zrasteta takorekoč skupaj. \ avstro-ogrsbki armadi uvedeni
^ nacm prenašanja potom tovornih trdnjave. Prvi vtisi so vedno naj- živali se je sijajno obnesel pred
silnejši in najgloboblji. Odtod pač velika popularnost, ki jo vživajo težki "godrnjači" v najširših krogih. Avstro-ogrski državljani so pa pri tem še posebej opravičeno ponosni na to. da ima avstr.
vsemi drugimi ter se je uvedel tudi v nemški armadi.
Z ozirom na vse to je umevno, kaj se pravi in kaj pomenja za armado, da je preskrbovanje strojnih pušk za nadomestitev poško-
jaški počitniški čas.
J
nila, da pojde
i
IPJ industrija pri teh silnih uspehih dovanih ali izgubljenih in za in-j.-j je takim načinom vgojeuo lepo pripravil na odhod; vender težke artilerije tako znaten delež.jtenzivnejšo oborožbo starih in no-y.<lelo in zdel prav porabljen tli i le pa sama tudi besedice ni ome-i Manj znana občinstvu, zato pa(vih formacij s tem orožjem zav-
toliko splošnejša in priznanejša zelo.obseg, ki nadkriljuje tudi
ko občinstvo v ozadju lažje razumljive. za vojaka na bojišču je neznatna, črna strojna puška, ki jo prenašajo potrpežljive tovorne živale. veliko važnejša. Veliki možnar stopa le na odločilnih točkah in ob velikih dneh trajno v akcijo; mala strojna puška je pa prijatelj vsakdanjega bojnega življenja, opora naše vrle infan-terije v vsakdanjih težavah in bojih. izkušeni rešitelj v kritičnih položajih. V tej luči bo tudi bodoča zgodovina videla pomen stroj ne puške v svetovni vojni in jo o-hranila potomcem.
Interesantna razkritja v Osjeku.
\ Osjeku je silno primanjkovalo masti in slanine. Za drag denar ni bilo ničesar dobiti. V mestu je vse polilo večinoma židovskih pre-kupcev in agent.ov. ki trgujejo s poljskimi pridelki. Javnost jih je začela dolžiti. da skrivajo mast in slanino, akoravno so ogorčeno zatrjevali. da to ni res. Končno se je politična oblast odločila, da se na lastne oči prepriča, ali so govorice resnične. Odredila je hišne preiskave in - Osjek se bo kmalu lahko v masti topil. Pri raznih agentih in mesarjih so našli dosedaj na 17.000 kilogramov masti in slanine, ki jo je oblast takoj spravila na trg. Preiskave se se nadaljujejo in Osječani trde. la pridejo glavni tiči šele na vrtu.
Sloveči kemik
Edvard Ludvig je umrl na Dunaju ; star je bil 72 let.
OrefM City, Oreg.: M. Jajtlm.
ABeskay, Pa. la •k«llca: M. Ci rich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar,
Braddoek, Pa.: Ivan Gerza. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterfleK. BomUm, Pa. Im skollea: John K»t Klinik.
CMemosh, Pa.: Ivan Pajk. Claridce. Pa.: Anton Jerlna. CauonsbuTf, Pa.: John Kokllcfe. Krsufbtoa, Pa. In »kollea: A. JMm lar.
Bmmgh, Pa.: Dragutin Slavi«. Dnnlo. Pa. in okolico: Josip Snhoi Kxport, Pa in okoiiea; Frank Trebeč.
rorett City. Pa.: Kari Za lar In rr
'..-ftbea.
ftLj Veto* VBlomttwJWl
Fitz Henry, Pa.: F. Gottlicher. Greensburt Pa. In okolica: Josepk Novak.
lew (m. Pa. ia ektilea:	Ds«
lar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la Jobn Polanc.
Meadow Lands, Pa.: Qeorg Behnlta Monessen, Pa.: Math. KIkelJ,
Mooa Ban, Pa. ia skiUeai Fraafi
Maček.
PlttMBTfk, Pa.T IfnariJ Pod?ss»m
Ignaa Magister, 2L Jaki« la U, R. Ja-kobleb.
Steelton, Pa.: Anton Hrea. Caitj S t*. Pa.: Joseph SkerlJ. Weal Newton, Pa. ia akaUeai Jexlg J«Tta
WiSltk, Fa.: FrsaX 8«aU la JcsspH PstemeL Visele. VJfeak: Autos Fal«UL Wiaterfnarters. Ctak; Lonis B!a> lid.
Black Diamond, Walk.: Gr. PoreuU] SCaveasdale, Waik.: Jakob Sohh ML
Daris, W. Ta. 1« aftallcaf Jeha Mi*
Tbaauia, W. t a. Is «k«Qa( Snrl
Kocljan In A. Korenchan. Graft (m, Wit.: John Staiapfei, Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdir.
Milwaukee, Wis.: JobId Trstnlk ?J
Frank Meb
Sheboygan, Wla.: Frank BepleS US Hercolm Svetlin.
Weat Alllf, Wit. t Fraag BEcS LS Lonli LonCarlfl.
Rock Springs, Wjo.: A. Justin, Valj Stalich in Valentin Marclna. louurn, WT».I Joel* UaU><
gCENIK KNJIG^
/J/	katere ima v zalogi
f SLOVENIC PUBLISHING CO. y
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y //

_ J
MOLIT VENIKI:
KAŽI ZASTOPNIKI,
kateri so poobiaSCenl pobirati narofr alno aa "Glaa Naroda" in knjige, ka tor tndi aa T«e aruga t zulSo itrokv spadajoče posle: Jemmy Uai Ark. In okolica: Mlcha* 'irar.
Baa Frauds««, CaL: Jakob LovSla Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk Paekia, Colo.: Peter Callg, J. M Sojts, Frank Janesh In John Gem.
Salida, Cclo. in okolica: Louis Co jteUo (The Bank Saloon). Waisenbnrg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Budznan Woodward, Ia. in okolico: Lukas Podbregar. Aurora, HL: Jernej B. Yerbii. Ogiesby, 111.: Math. Hrlbernik. Chicago, 111.: Frank Jurjovea. Depne, DL: Ban. Badovlnaa. La Salle, 111.: Mat. Komp. Jaliet, DL: Frank Lao rich. John 2s etel In 7rank Bamblch. Mineral, Sun.; John Stala. Wankecaa. HL: Frank PetkoTlek ia Siath. Ogrln.
8a. Cnicafa, I1L: Frank Cerae Xx ttudolf Požek. Spriagfleld, HL: Matija BarborlS Fraateaac, Baas, la akoiica: Frani Kama.
Malkery. Kaaa. ia akalSea: Martia Coa.
Calaatet, Mick, la akaHea: Pars' 4h«1t> in M -F Kntv»
Manistitvc. Mick, la akatteat 21
Cotsian.
Sa. Baass, Mick. 3a abaUca- m l> Ukinil. Aarara. Kkx.i Josic irn&sk*. CUsholm, M!na.: K. Z^one. Jakof Jetricb In Frank Žagar. Bniath. Minn.: Joseph Sfcar&bca. Ely, Minn. In okolica: Ivan Gauk >1. L. Kapsch, Jos. J Peehei In Loala ML PeruSek. Xreletk, Mia.: Jnrij Sotae. Gilbert, ftlinn. is okolica: L. T«wi Hikhing, Iffir«.: Ivan PouSe. Kltzvllle, Minn. In okolico: Jot Adamlch. Naatawaok. Minn.: Geo. Manrla. Tiqlnia, Minn.: Frank Hrovatlefe i«. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridfe, Mont.: Gregor Zobee. Great Falls, Moat.: • Math. TTrlak. UO0 N. 6th Avn
Bed Lodge, Mont.: J. Koprivfiek. Bonndnp, Mont: Tomaž Paulln. Little Falls. N. I.: Frank Gregorka Fkinlsnd Ohio: Frank Sakaer. J Marineič, Chas. Karlinger, Jakob Res-nlk in John Prostor.
irtirt-i O. la akatlea: Alois Ba lanL
Bridgeport, O.: Frank HoCeva^ OaDinwood, O.: Math. SUpnlk. Laraln, OMa ir akoUea: John Ktua iS 17SS B. 88. St IlPfTij, Oi Aat, BlklU.
Duhovni boj Marija Kraljica Vrtec nebeški
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Evangelij Fizika 1. in 2. del Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50£, oba Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnica Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven-
Bki slovar Schimp pfov alovcnsko-nem-
ski blovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, ves. $1.20 Slovenska pesmarica, 2. zvezek po	—.60 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Trtna uš in trtoreja —.40 tJmna živinoreja —.50 Umni kmetovalec !—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po —.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	t—.20
Belgrajski biser	j—.20
Beneška vedeževaika	t—.20
Bitka pri Yisu	<—.30
Bodi svoje sreče kovač t—.30 Boj s prirodo	■—.15
Božični darovi	(—.15
Burska vojska	t—.25
Cerkvica na skali	t—.15
Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00
j Ka valovih južnega morja	t—.13 gQ Nikolaj Zrinskl
_;60Ojetiki	^ai Odkritje Aisarika, tss.
Prihajač	■—.86 Pregovori, prilika, raki
Prst božji	,—.2«
Randevoua	tr-J2h
Revolucija na Portugalskem	■—.20
_ Senila _ i Stanley v Afriki Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. svei«k po Sveta nož
t—.2® i—.28
.25
$1.2C
Cvetke Don Kizot
Dobrota ir. hvaležnost Fabiola
George Stephenson, oče žo-
leznic Grizelda
Hubad, pripovedka, 1. in 2.
zvezek po Hustrovani vodnik po Gorenjskem Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobraso Jaromil
Jeruzalemski romar Krištof Kolumb Križana umilejnost Kaj se je Makaru sanjalo! —.50
_4q Srečolovec
t— 15	na Sokolskem gradu,
r_' " 100 zvezkov	$5.09
$1 00 Stre*ec
Sanjska knjiga, velika	t—.80
$1*00 ^iri povesti	t— .29
^-.50 Teffetthof	>-.23
Vojan na Balkanu, 13 zveš.	$1.89
$1 00 iaK°de, vez.	,8f
t_20 Življenja trnjeva pot	i—.58
Za kruhom	■—.28 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa
(Tragedija v Meyerlingu)	—,74
3PILMANCVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	*—J2M
2.	zv. Mar on, krščanski deček
4. zv. Praški judek	?—.23
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	t—.20
7.	zv. Sultanovi sužnji
8.	zv. Tri indijanske povesti	r—M
9.	zv. Kraljičin nečak	^-.39
10.	zv. Zvesti sin	»^.88
11.	zv. Rdeča In bala vrtnica	t—.M
12.	zv. Boj in zmaga	t—.3©
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	t—.S®
15.	zv. Angelj BužnjsT	r—.3Q
16.	zv. Zlatokopi	■—.S!
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	t—.3®
19.	zv. Mlada mornarja	t^-.SS
TALIJA.
Zbirka gledaliških lg-er:
-.20 >-.20; —.60 e—.35
t—.20
—.20
i—.20 .20 .-.20 •—.20 (—.20 —.20 -—.45
r—.20
s—.40
Brat sokol
Pri puščavniku	—.2C
Raztresenem	t—
Starinarica	<—.20
Županova Micka	•—.85
Idealna Tašča	t^.29
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	i—.01
ducat po	t— -215 Z slikami mesta New Yorka
po	t—.21 Album mesta Nevr Torka
krasnimi slikami, mali	—.88
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	—.19
Združenih držav, mali	—.Iti veliki
vezan	.—.5®
Balkanskih držav	—.18
Evrope, vezan	—.54
Vojna stenska mapa	61.54 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in "West Virginia in vseh drugih
držav po	p—
žiti denarno vrednost, bodisi t tovini, poštni nakaznici, ali poštr ih	Poštnina je uri vnaft
i« mtiwum,	'
Leban, 100 beril Maksimilijan I. Marija, hči polkova Mati, socijalen roman Malomestne tradicija Miklova Zala Mirko Postenjakovič Na divjem zapadu, vea. Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih j Narodne pripovesti, 1. in' 3. j zvezek po	—.20
; Naseljenci	*—.26
.20 •—.20 —.20 $1.00 t—.25 i—.35 i—.20 (—.60 t—JM i—M —J20
OPOMBA: Naročilom je prilo
GLAS NAHODA, 15. NOVEMBRA, 1915.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
bi
(111 m • cena), sod in kaj b< uvidel
/mo bi ve da s stri ji lane.
lodi
. KRANJSKO.
Navijanje cen z zvijačo pri dr-
Vih. 4 Slov. Narod" piše: Naj bi bile maksimalne cene po 50 K za seženj. pa bi imeli kuriva, kolikor hoteli! Ker so pa po 28 K •nda je to pač dovolj visoka pa primanjkuje drva pov-stranke so v hudih skrbeh, >de z zimo. Producent je to in postal, milo rečeno, trmast. Ne pripelje jih. Premožnejši sloji predo sami na deželo in si drv nakupijo. A kako? Po maksimalni tarifi. Seženj po 28 K. Za vožnjo pa producent še posebej računa od 7 do 16 K. Hočeš, nočeš, moraš plačati, pa inakari tudi zadnjo kronico. Kako pa naj se preskrbi s kurjavo obrtnik, delavec, mali uradnik? — Če je dovoljeno, naj izrečemo odkrito: Zaradi pomanjkanja kuriva i. dr. se j«1 bati zimskih bolezni, ki se bodo razširile tudi na producente — navijače cen. Resna oblastvena odpomoč je tu nujno potrebna, kakor pri živilih. Kakor smo či-tali. je oblast na Primorskem napravila kratek proces: Vsaka oblina mora dobaviti gotovo mno-drv. Producenti-deželani naj ndar prišli že do prepričanja, o navezana mesta in indu-iki kraji ravnotako na deže-kakor ti nasprotno. Je-li to človeško? V bufeju ko-<>rsW> ulice v Ljubljani se prodajajo navadna domača jabolka občinstvu in celo revnim vojakom komad po 30 vinarjev. Pri letošnji dobri sadni letini je to pač nečloveško'.
Mcka. V Mostah so nekatere osebe — predno je preskrbo z moko prevzela ljubljanska občina — dobivale kar cele žaklje moke in to še ljudje, ki imajo grunte.
Nedeljsko delo. Nalaganje in skladanje civilnega blaga ob nedeljah in praznikih je strankam samim na Kranjskem dovoljeno na sledečih železnienih postajah: Jesenice, Lesce, Kranj, Skofja Loka, Ljubljana državni kolodvor. Ljubljana dolenjski kolodvor, Rudolfovo.
Premeščenje. V Mekinje pri Kamniku pride kot prednica M. Kristina Pezdirc, bivša prednica ljubljanskega uršulinskega samostana.
Resignacija. Oton Ploj, notar v Črnomlju, je resigniral na svoje mesto.
Nov modni salon v Ljubljani.
Uezi Fabric je otvorila na Rimski ct-sti št. 6 modni salon za damske klobuke-. Iz tega sledi, da tudi v
vojnem času se moda izplača.
ŠTAJERSKO.
Padel je. Iz Poljean poročajo, da je padel na južnem bojišču u-čitelj Zeilhofer, doma iz Poljčan.
Ranjen v ruskem ujetništvu. Od Sv. starka niže Ptuja poročajo: Ivan Jančič, učitelj pri Sv. Marku niže Ptuja, je služil kot kadet pri 27. domobranskem peš-polku. Z dne 26. septembra naznanja, da j<- bil 0. avgusta ranjen na ruskem bojišču, nakar so ga puhnili ruski sanitejei. Sedaj se nahaja v neki bolnišnici v Voro-neŽH.
Odlikovanje. Iz Maribora se poroča: Z bronasto hrabrostno kolajno sta bila odlikovana rezervni kadet .lanko Gruden in pest'«* Josip llojko, oba od 47. peš-polka.
Častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje je dobil nadučitelj Fran Praprotnik v Mozirju.
Žrtev pcklica. V celjski rezervni bolnišnici se je usmiljena sestra pri neki operaciji vrezala v m!;o in si s tem zastrupila kri, tla je vsbnl tega umrla.
Umri je v Gradcu Wkoslav Hoš, sin veleposestnika Koša v Hrastniku, po dolgi bolezni, star 32 let. Truplo pokojnega so prepeljali iz Gradca v Hrastnik.
mmem
tegnili ven, a stari mož je čez par? Legitimacije za kupovanje mesa)
ur v bolnišnici umrl. — Tržaški so od 1. oktobra uvedene v Pulju. škof dr. Karlin je te dni izročil S to legitimacijo se mora kupo-
Na
M al
KOROŠKO.
koroški fronti so Italijani itii oktobra ponovno napa-ivstrijske postojanke na ut (Malem Vrhu) in zapadlo • ►d Bombaževega grabna, pa !iiiii<iii. (Mali Vrh in Bombažev graben sta severno od Pontablja.)
Naši vejaki. Iz Šinarjete pri ^elikoven poročajo: Druga za Irugo prihajajo nevesele novice hI naših vojakov. Dosedaj je prišlo sporočilo, da so padli: Jese ef, Rusov; Napečnik Janez in brata I'rban in Fran Iludi-vt iz T rušenj; Primož Modre, nov: Ivan Skofič in Jurij Ravnik iz &kofie; Valentin Podlesnik in Anton Wank i/, šmarješke okoli«:«-; Lovrenc I^itwer, podomače Jelen na Iloiuca, svak žup-
J<
Ju
tržaškemu namestniku K 6104.23 možje. — Ujetih pa jih je tudi de-'za vojake na bojišču, katera svo-set: Valentin Linhart, Parnužev; ta se je zbrala po župnijah trža-Jožef Breznik; Anton Maher; ške škofije na cesarjev rojstni Rajmund llaimburger; Jelenov dan. — Sola "Felice Venezian" brat Feliks Leitner; brata Fran, v Trstu se imenuje odslej "ljud-in Mihael Wutti; Frančišek Vede- ska in meščanska šola v Starem nik; Piepl Albin; kadet Ignacij, mestu '. — Ko je mesto Budim-Woschtar, ki je pisal iz Ljubina pešta odkupilo plinarno, je nasta-severno od Moskve. — Pogrešani la diferenca med mestom Budim-pa so: Tomaž Izak. Pintar; Anton pešto in tržaško plinarno. Ta, kot Majrič; Kristijan Šlate; Fran Je- lastnica, je zahtevala za posestvo len; Kristijan Lušin; Jožef Hrast- na trgu Koloman Tisza, kjer se je nik, Mihev. bivši vrli naš cerkveni nahajala stara plinarna, današnjo ključar. — O nekaterih ni več gla- obratno ceno. Mesto je pa hotelo, su že od začetka vojne. Torej pre- opirajoč se na svojo pogodbo, do-cej občutne izgube za našo župni-( voliti le prvotno domenjeno kup-jo in vse z ruskega bojišča. Z ita-,nino. Te dni se je v tretji instanci lijanske fronte še ni naznanjene odločil proces v korist mesta Bu-kake izgube.	j dimpešte. Plačalo bo samo prvot-
Pcostrena odredba za kolodvor- no kupnino. Razlika je znašala 6
vati — izvzemši nedelje in petke — po 250 gramov ali govejega ali telečjega ali prašičjega ali ovčjega mesa s priklado, ali po 300 gr notranjega. Brez legitimacije ne smejo mesarji nič prodajati. Za kontrolo morajo voditi knjigo, v katero morajo dnevno vpisovati, kar so kupili ali prodali dnevno mesa. Ne sine biti več prodanega, nego je od rezko v legitimacij. Krč-marji morajo odvzeti gostom legitimacije. Za oskrbo potnikov morajo krčiuarji dnevno prijavljati približno število oseb. ki jih imajo prehraniti, nakar dobe od občine odgovarjajoče število legitimacij, nad katerimi se bo vodila evidenca. Mesarji in krčmarji so dolžni svoje knjige, beležke in od-rezke legitimacij v vsakem čas-u
ski promet.
veljstvo je izdalo poostreno od-^1 poklican zdravnik s tržaške re-redbo glede prometa na glavnem šilne postaje v Kjadin-Sv. Aloj-kolodvoru v Celovcu, in sicer je'zij, češ, da se je zastrupil neki sedaj vstop in postajanje na pe- mož. Ko je zdravnik dospel na ronu nepotujočim osebam naj- mesto, je našel na cesti ležati do-strožje prepovedano. Odpotujoči tičnega moža že mrtvega. Okrog potniki smejo šele pred odhodom stoječe osebe so pripovedovale, da vlaka vstopiti na peron in morajo se je bil mož udeležil nekega po-takoj vstopiti v dotični vlak. Pot- greba, potem pa z drugimi po-niki, ki so prišli, morajo peron ta-'grebci šel v gostilno, kjer so mu koj zapustiti. Gostje, ki se vozijo namesto zahtevanega žganja po-skozi Celovec in hočejo obiskati motoma dali karbolne kisline. To gostilno na kolodvoru, se morajo je pa seveda malo verjetno. Mr-pri vstopu in izstopu iz gostilne' tvo truplo so najprej odpeljali na izkazati tam postavljeni vojaški, rešilno postajo, kamor je zvečer
Etapno postajno po-, milijonov kron. — Dne 7. okt. je pokazati organom javne varnosti,
finančni oblasti, tržnemu komisa-rijatu in komisiji za aprovizacijo mesta.
Novice z Reke. Pred kratkim so čutili na Reki zelo močan potres, kateremu je čez nekaj minut sledil slabejši sunek. Kljub temu pa škode ni bilo. — Xa Reki se širi sedaj v vojnem času nečuvena prostitucija. Žene, katerih možje so na bojnem polju, dekleta, ki so brez pravega nadzorstva, se uda-jajo prostituciji v izredno veliki meri. Širijo se veneriene bolezni. Redarstvena oblast je začela postopati najstrožje proti razuzdanemu in pokvarjenemu ženskemu svetu, vrše se obsodbe, kar vse naj pomaga zadušiti prostitucijo.
Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE za leto 1916.
Izšlo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka štev. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek.
5.	Slovenske večernice, 69. zv.
6.	Trojka, povest, namesto mo-litvenika.
En iztis knjig po pošti stane $.150, za naročnike v Pitsburghu, Clevelandu in Chicagi pa samo' $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino zal prihodnje leto, ki znaša samo en dolar.
ALOIS SKULJ, P. O. Bos 1402, N. Y. City.
straži.
Za koroške vojaške pohabi j en-
Okrajne bolniške blagajne na
ce
Koroškem so podarile deželni komisiji za oskrbo domov vračajo-čih se koroških bojevnikov sadeče prispevke: Okrajna bolniška blagajna Pliberk 100 K, Dobrla-vas 50 K. Trg 100 K. Celovec
prišla neka ženska in v mrtvecu spoznala svojega strica 661etnega Ivana Fantin. Nato so mrtveca odpeljali v mrtvašnico k sv. Ju-stu, kjer so truplo raztelesili. Slučaj še ni pojasnjen.
Novice iz Gorice. Kolera se pojavlja le tupatam. Več dni ni nobenega slučaja, potem eden. V o-
1000 K, Paternjan 200 K, Št. Vid|kollcl tudi pojenjala. Barake v ob Glini 500 K, Špital ob Dravi Renčah so prazne. Profilaksa je 1335 K. Beljak 1000 K, Velikovec| izvrstna. Goriški meščani so cep-
' 1 jeni menda prav vsi, sedaj je cep-
100 K. Volšperk 600 K.
Iz poštne službe. Poštni ofici-jant Jakob Ouš z Bleda, sedaj poštni upravitelj v Smohorju, je bil imenovan za poštarja v I. plačilnem razredu v Kleinkirchheim; za poštnouradne sluge: Friderik Trebitsch za Celovec, Janez Voisk za Beljak, Jožef Rammel za Beljak 2 in Andrej Schaller za Št. Vid ob Glini.
PRIMORSKO.
Novice iz Trsta. Svoj čas si je tržaška aprovizacijska komisija preskrbela precejšnjo količino prvovrstnega mesa, ki ga je dala konservirati v ledenicah Austro-Americane. Ker je začelo sedaj v Trstu zelo primanjkovati klavne živine, oziroma svežega mesa. se je komisija odločila, da bo dala del zmrznjenega mesa v razprodajo, in sicer se bo razprodajalo to meso tri dni v tednu: v torek, sredo in četrtek. Na ta način upajo, da se bo v mestni klavnici zopet zbralo zadostno število klavne živine. Komisija se tudi pogaja za uvoz danskega mesa. Kadar bo sila, bo pa spravila na trg drugi del svojega zmrznjenega mesa. Žnjim bo pomagauo pač samo premožnejšim slojem, ker jo silno drago: sprednji del K 5.36, zadnji del K -"».r>2 kilogram, oboje z 20- do 2-")odstotno priklano. — Po vzoren komisij v Gradcu in na Dunaju se je ustanovila tudi v Trstu komisija z naslovom "Comitato pal riot ico per gli interessi della citta di Trieste", to je. komisija za srednje stanove. Odbor vabi patriotične težaške gospe na delovanje za fronto v korist družinam vpoklicanih in onih. ki so padli na bojišču. — V Trstu je sedaj prebivalstva okoli 110.000. ob začetka v^jne z Italijo jih je bilo okoli 90.000. Vračajo se, ker čutijo, da v Trstu ni one nevarnost i. na katero se je prvotno računalo. Na pomolih gleda občinstvo žaromete in bleščeče ognje. Pred kratkim je priplul nad Trst italijanski zrakoplovec in mogel je videti ter slišati vojaško godbo na trgu. Kar se tiče italijanske stra-jv
ni mesta, se je izvršil preobrat: men in začel ž njim tolči po pa-/opet čuti avstrijsko, avstrijska troni. Patrona je eksplodirala in misel je zavladala nad Trstom. —'so zarila dečku
ljenje ustavljeno. — Prebivalcev v Gorici je po naši sodbi kakih 7000. Nekateri so se vrnili. Ob nekaterih urah dopoldne so ulice polne ljudi. — Gimnazija v Šolski ulici je "odprta" na šestih krajih in celo skozi streho bi dijaki lahko hodili v šolo.--Domačega
vina v Goiiei ni. Pijemo štajersko in hrvatsko. Briea so izpili Italijani, šlo jim je fino briško vino v noge, tako da ne morejo nikamor naprej. Cena jc tako-le: 2 kroni en liter. — Trgovin je obilo zaprtih. kar je odprtih, delajo dobro. Te so se prilagodile potrebščinam vojne iu prodajajo električne luči, čokolado itd. Nekateri trgovci in drugi podjetni ljudje si bodo dobro opomogli. — Po trafikah je živahno, kadar imajo tobak; hitro je razprodan. Mnoge trafike prodajajo sedaj tudi hrvatske časopise: "Obzor", '' Pokret'' itd. — Jajca se prodajajo v Gorici po 24 do 28 vin. eno; olje stane liter 5 K 60 vin., kava 6 K kg, petrolej 90 vin; sadje se prodaja: jabolka po 56 vin, hruške po 88 v breskve po 1 K, grozdje po 1 K, češplje po 44 vin. Kruha imamo dovolj, le bolj črn postaja. Občutno pomanjkanje pa vlada glede sladkorja, olja in petroleja. Tudi meso je redkokje na prodaj Slanine ni, olje pa tako drago, da si ga more le malokdo privoščiti. Dnevi se krajšajo in v Gorici ni petroleja. Iludomušneži nas tolažijo. da bomo hodili kmalu ob 4. popoldne spat in si prihranimo na ta način še večerjo. — Slovenske trgovine v Gorici, ki so odprte, so: Pregrad in Crnetič, Poveraj, oba Drufovka, Medved, Vuga, Hribar, Koren, Kuštrin in Fon.
V Kobaridu teče življenje mirno svojo pot, kakor je razvidno iz pisem, ki prihajajo od tam. V Kobaridu je tudi več oficirjev italijanskega Rdečega križa. Kobarid je dosedaj nepoškodovan.
Umrla je v Ljubljani tolminska begunka Marija Fon.
Nesreča s patrono. V Prečniku blizu Nabrežine je našel 81etni de-j ček patrono ob cesti. Vzel jo je " roko. V drugo roko je vzel ka-
v vrat, mu odne
K ura torij višje trgovske šole Re-jsla kot mesa in se potem izgubila, voltella v Trstu razglaša, da pro- Nezavednega in krvavega nesreč-1'esor omenjenega zavoda dr. Fr. Savorgnan ni nastopil 15. septem-
bra svoje službe, vsled česar je iz-
ednega
nega dečka so prenesli na dom.
Dol na Goriškem. Goriški begu nec piše: Dolina, ki se razteza od
gubil službo. — Tržaško poštno Devetakov do Bonetov, se imenu-in brzojavno ravnateljstvo preme-) je Dol. Po tej dolini vodi od De-sti svoj uradni sedež iz Ljubljane vetakov, ki štejejo samo šest hiš. nazaj v Trst. — Glasom uradnih stara cesta do Bonetov, medtem podatkov je bilo koncem julija v ko vodi cesarska cesta, ki se križa Trstu praznih 840 skladišč in 3779 s staro pri Devetakih, na Dober-stanovanj. v okolici (Skedenj. Ro-' dob. Vasi ob stari cesti se vrste jan itd.) pa 119 skladišč in 1472 po tem-le redu: Devetaki, Vizin-stanovanj; skupaj 959 skladišč in tini. Paljki. Ferleti, Mikoli, Bo-5272 stanovanj. — V tržaškem neti. Boneti so na to stran zadnja kanalu je utonil Slletni agent za vpb -oriškega političnega okraja, pomorska zavarovanja Viljem Vat navedene vasi spadajo pod
DALMACIJA.
Ncvice iz Zadra. Več d ti i že v
Zadru ni petroleja. Kar ga je bilo. so prodali po 80 vinarjev lister.— Poštno ravnateljstvo, kakor se poroča i/. Knina, se vrne nazaj v Zader.
HRVATSKO.
Iz vez perutnine in jajc ustavljen. Vlada kraljevine Hrvatske in Slavonije je prepovedala izvažati i/, omenjenih dežel perutnino in jajca.
Ženi je odrezal uho. Tesarski mojster in občinski odbornik Josip Odak v Novih Mikanovcih na Hrvatskem je prišel pijan domov. Najprej je zapodil otroke iz hiše in potem pretepaval svojo ženo. Ko se mu je zdelo, da jo je že dovolj pretepel, je vzel nož in je ženi odrezal uho ter ji grozil, da ji odreže še nos ali pa jo do smrti zakolje. Na srečo mu je žena u-tekla in se tako rešila. Odak jt zadnji čas storil še tudi več drugih nasilnosti, tako da so ga zaprli in bo imel prav gotovo dosti časa premišljevati o svojem početju.
VA2NANIL0.
Rojakom v Lorain, Ohio, la o kolici naznanjamo, da jih bo ob ukal nad zastopnik
JOHN KUMtB, ki je pooblaščen pobirati maroi «iao za list Glai Naroda.
S spoštovanjem
Tloravništro Giaa Naroda.
Rada bi izvedela za naslov svoje-! ga brata FRANCA BAMBIČJ
Pred štirimi leti je bil v Bue-1 _ , . , , ,	.	L ,
t-.,, \ .r » t" •	t - -1	Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, repalje,
nos Aires. Argentina, v duzm godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, Ameriki. 1 rosi m eenjene roja- prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. "Uprasanje ke, če kdo ve. kje se nahaja, da! Vas stane le lic. pa si bodete prihranili dolarje, mi naznani njegov naslov, ali	Cenike , ved vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
naj se sam oglasi svoji sestrij	_JVaN PAJK & CO., Coiiefflail ?f>, Pa. BOX 328.
Frančiški, sedaj omoženi Medi-j	-— -----—--
Žovec, 1236 Penn St.. Chicago,!	"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V
111. (12-15— fl)	ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJI
Največ denarja iz Amerike se nalaga v
MESTNI HRANILNIC LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 milijOIlOV kl*OH«
HARMONIKE
oodlsi kakršnekoli vrste Izdelujem li popravljam po najnižjih cenah, a de lo trpežno in zanesljiva V poprav E&nesljivo vsakdo pošlje, ker sem ž, nad 18 let tukaj v tem poslu ln seda t svojem lastnem domu. V poprave* vzamem kranjske kakor vne drug. harmonike ter računam i>o delu ka koršno kdo zahteva brea nadaljnls vprašanj.
JOHN WENZEL. Iil7 Kjut 62nri Rt„ Cleveland OhU
PRVA HRVAStO-SlOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI
Kasla. Pridni mladeniči in Delveechio. Sicer so ga hitro po- obciap Opatjes^lo.
Hranilnih vlog nad
44-5 milijonov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
O
Rezervnega zaklada nad
1,330.000 kron.
O
brez odbitka.
Nevziignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, por jenih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
FRAINIC SAKSER,
3104 St. Clair Ave., N. E. CLEVELAND. 0.
82 Cortlandt SU
NEW YORK.
priporofia v vscd Slovenskim tam-baraškim zhorono kakor tudi posameznikom, k: ljubijo tambuie. tej t«varni te ixde-lniejo tun bar« pc ■vsmjiun liito-mu la n*jpop*la*i-Ufc umetniiklh mm-črtUk.
OkraSenn w> z biseri ia veakovist-nitni rolaml.
Velika zalog* vsakovrstnih goda) in najboljših gr& mofonov ter finil alovenskih plošč i t d.
Veliki Iloetrova-! ni cenik s slikami | poli jem vsakem« aaatenj.
Ivan Benčfč
«aS4 St. CUir An, j
fijmliuad, Otto,
ZELODCN BOLEZ
osebna poslanica
bolezni. Želim, da me poznajo vat kot prijatelja—da vedo kdo sem jaz kaj aem storil v preteklosti in kaj delam sedai. Moja slika vam lahko »pričuje, da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim ie dolgo vrsto let; moji lasje so danea snežo-beli po dolgi h letih itudiranja. raziskavanja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, ki se tako teiko zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov Ie površno znanje. Želim, da mi vsak bolan možki in vsaka bolna ženska zaupa ' svoje teško£e in tajnosti; vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pilite po brezplačno knjižico, katero vam nudim, in čitajte mojo
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in |l ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar- || nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
E8
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
Pišite še danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in V3ebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezpls^no knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je Kažipot k zdraviu. in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša tea koča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico.
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
Dr. J. Russell Price Co.,
S. 1100, 208 N. Sth Ave., Chicago, IU.,
Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravniško Knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Ime in priimek_____.........._________________________________________
Šle*, la ulica ali Box................................. ....
Mesto----..................................Država.....................



i Cc

WATERLOO
Francoski spisala: Erckmann—Ohatrian.
V::
Za "Glas Naroda" prevel G. P.
-V
(Nadaljevanje) V.
Nasledil jopa dne je bilo treba naviti ure v mestu. Ker se je gospod (iulden že precej postaral, je poveril to delo meni in radi-tega sem se že zgodaj podal na pot.
Spotoma sem si mislil: — Sedaj, ko so imeli svoje maše-zaduš-niee. bodo menda vendar zadovoljni. Ce le še pride sedaj dovoljenje. pa bo vse dobro. Seveda pa ne smejo ti ljudje misliti, da nas bodo zabavali s cerkvenim petjem. Zu časa cesarja smo pač morali it i na Rusko ali Špansko, a njegovi ministri vsaj niso puščali mladih ljudi v dvomu. Rad bi v • lel, zakaj je dober mir, če ne za to, da s« ne sme človek oženiti. — Take misli so me spravile v veliko jezo. Jezi! sem se na Ludovika XVIII., grofa Artois, na emigrante eel i svet ter vskliknil: — Ti plcmenitaši uganjajo svoje norčije z narodom. —
Ko sem s,- vrnil domov, je gospod Gulden ravno pogrinjal mizo Tekom obeda sera mu pojasnil svoje misli. Poslušal me je, se smehljal ter rekel konečno:
Pazi se, pazi, Jožef, ne pusti se zavesti predaleč! Zdi se mi, da bo še nastal iz tebe jakobinee.
Vstal je, da odpre omaro. Mislil sem. da bo privlekel ven steklenico a mesto nje mi je izročil debelo, štirivoglato pismo, z veli kini rdečim pečatom.
Tu. Jožef, — mi je rekel. — Stražmešter Werner mi je naročil. naj ti izročim to.
V	istem trenutku sem čutil, kako se mi je obrnilo srce v telesu in s kalnimi očmi sem strmel na list.
No, odpri vendar, — me je opominjal oče Gulden.
Odprl s<'iii ter skušal brati, a sem rabil za to precej časa. Naenkrat pa sem vskliknil:
—	Oče Gulden, dovoljenje je!
—	Misliš! — je vprašal.
—	Da. dovoljenje je. — sem kričal ter mahal z rokama po zraku.
—	Da, ta prokleti minister uganja vedno take dovtipe. — je rekel gospod Gulden, nakar sem odgovoril:
—	Poslušajte, jaz za svojo osebo se ne razumem na politiko, a glavna stvar je. tla je dovoljenje tukaj.... Vse drugo mi ni nič mar. —
Tedaj pa se je pričel smejati na ves glas ter je rekel:
—	O ti dobri -Jožef!
Videl sem, da se hoče nekoliko ponorčevati z menoj, a to mi je bilo vseeno.
—	Sedaj pa moram takoj obvestiti Katarino in teto Grete, — sem rekel. — Mladi Chadron naj gre hitro tja.
Potem pa pojdi rajše ti sam, to je veliko boljše. — je pripomnil nato moj izvrstni Gulden.
—	In kaj z delom, gospod Gulden?
Ha. ob takih prilikah se pozabi na delo. Le hitro na noge. dete! Kako bi pač mogel delati v takih trenutkih? Saj vendar ničesar ne vidiš!
To je bilo tudi res i t i jaz bi gotovo ne spravil ničesar skupaj. Vstal sem in dušo so mi polnila taka čustva, da sem se pričel jokati. Objel s.m eelo očeta Guldena ter nato odbežal. ne da bi si vzel toliko časa. da bi zamenjal obleko.
Pa naj si človek pogleda, kaj vse napravi veselje! Bil sem že daleč preko Nemških vrat. preko mosta, gostilne La Roulette ter pošte m šele tedaj, ko sem videl nekako tristo korakov pred seboj liaso v a.v naš dimnik ter majhna okenca, sem zopet obstal ter še
enkrat prečita] dovoljenje. Pri tem sem ponavljal: — Res je____
res! Oh kaka sreča! Kaj bodo pač rekli?!
V	tem razpoloženju sem dospel do hiše. odprl vrata ter zakričal:
—	Dovoljenje!
Teta Grete v cokljah je ravno pometala kuhinjo in Katarina je ravno prišla po starih stopnjieah. Obe sta obstali kot priklenjeni, ko sta lile zagledali ter slišali moj klie : — Dovoljenje! — Takoj nato pa je vrgla teta Grete obe roki v zrak. kot sem tudi jaz preje storil ter vskliknila :
—	Naj živi kralj !
Katarina je prebledela ter se opirala na ograjo. V tem trenutku pa sem bil ž.- pri njej ter jo srčno objel. Ona pa je naslonila svojo e lavo na mojo ramo ter pričela jokati, nakar sem jo tako-lekoč ponesel navzdol, dočim je teta Grete skakala krog naju ter neprestano klicala:
-- Naj živi kralj! Naj živi minister!
Z eno besedo: kaj takega se ni še doživelo.
Naš sosed, stari kovač. Rupper. je prihitel v svojem usnjatem predpasniku ter z odprto srajco ter zaklical:
—	K*j pa se je zgodilo, soseda?
V	roki je imel velike klešče ter se oziral v nas. dočim j.- skušal II« s i roko odpreti svoje majhne oči. Tedaj pa smo že postali nekoliko mirnejši in jaz sem odgovoril:
Dobili smo dovoljenje za poroko.
—	Aha. to je torej: sedaj razumem!
Pustil je vrata odprta in takoj nato je prišlo v kuhinjo še več drugih sosedov iu sosedin j, tako da je bila kuhinja kmalu polna ljudi, -laz pa sem m<d splošno pozornostjo pričel na glas citati dovoljenje. Ko sem končal, se je pričela Katarina zopet jokati jn teta Grete je rekla:
- Vidiš. Jožef, ta minister je najboljši človek. Če bi bil tukaj, bi ga objela ter povabila na ženitvovanje. Imel bi častni sedež poleg gospoda Guldena.
Ko so sosede zopet odšle, da razširijo po vasi to vest, sem pričel jaz zopet razkrivati Katarini svojo ljubezen in ona mi je morala zopet in zopet zatrjevati, da je vedno ljubila le mene. Tako je po-tekel dan do večera. Teta. ki je delala v kuhinji, je govorila kar tako sama s seboj: — To se pravi, da je dober kralj! — Ali pa zo-lM't: ( V '»i prišel dobri Frane zopet na zemljo, bi bil srečen na ta dan, a človek pač ne more imeti vsega!
Pripomnila je tudi, da bi nam koristila procesija, nakar nisva Katarina in jaz sploh nič odgovorila, ker je bila najina sreča prevelika. 01
»edovala in večerjala sva popolnoma zatopljena v svoio f-rečo in šele krog devete ure zvečer sem zapazil, da se je stemnilo in da bo treba odriniti. Tako smo odšli vsi trije skupaj. Zunaj je svetil mesec in obe sta me spremili do La Roulette. Spotoma smo se domenili, da se bo praznovalo poroko v štirinajstih dneh. Pred krneč-, ko hišo pod starimi topoli sem objel teto Grete, objel Katarino ter gledal za njima, dokler nista izginili v daljavi. Spotoma sta se obračali ter malta li z rokami in jaz sem delal isto. Ko sta že prišli do svoje hiše, sem se obrnil ter odkorakal proti mestu, kamor sem dospel krog desete ure.
Gospod Gulden je še čul v svoji postelji ter slišal, ko sem čisto ualahko odprl vrata. Ko sem prižgal svetilko ter hotel oditi y svojo sobo, mi je zaklical:
mmm
GLAS NARODA, 15. NOVEMBRA. 1915.
—	Jožef!
Takoj sem stopil k njemu in ko me je videl globoko ginjene-ga, je razprostrl obe roki proti meni. Objela sva se in nato je rekel:
—	Sedaj je dobro! Ti si srečen ter tudi zaslužiš to srečo. Pojdi spat in jutri bova govorila naprej.
Legel sem takoj v posteljo, a nisem mogel dolgo časa zaspati. Skoro vsaki trenutek sme se zbudil z mislijo: — Ali je to res? Ali je dovoljenje v resnici prišlo? — Proti jutru sem konečno zaspal in ko sem se prebudil, je bil že dan. Skočil sem iz postelje, da se oblečeni, a v istem trenutku mi je že zaklical oče Gulden skozi vrata, povsem dobre volje:
—	Jožef, pojdi vendar, miza je že pogrnjena!
—	Oprostite, gospod Gulden. — sem mu rekel, — bil sem tako srečen, da skoro nisem mogel zaspati.
—	Da. slišal sem te.
Takoj nato sem odšel v delavnico, kjer je bila miza že pogrnjena. —
(Nadaljuje m).

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATEE-NEW YORKTJ
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW TORE, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti
■mpriSVi rfržavliarstri na.tlir rtn-io nntroliTio infArmaniio »laita
MODERNO UREJENA!
TISKARNA GLAS MODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. •
• • DELO OKUSNO, • • • • •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE,
K • V 9
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.


Kaj pravijo plimttljL ofenjakl 1b drlarilk! • fcajlal
Bvtticr
44

Doli z orosyem!"
Ler Nikolajevi« Tolstoj Je »Umi: Knjigo mem m velikim silt-fcom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjlsa stlo vpliva na Človeka ln obsega nebroj lepili misli....
Friderik »L Bodenstedt: Odkar je umrla madama Btaal al
kilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttuerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli ■ orožjem Je pravo ogledalo seGanjo-Ka časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehate pomisliti, da ■o bližajo človeštvu boljSi časL Kratkomalo: celo dobra knjiga.
Dr. Lod. Jakobovski: To knjigo bi Človek najrajis poljubil. V dno area me je pretreslo, ko sem jo prebral.
fitajerskl pisatelj Peter Bosegger piše: Sedel sem v nekem Coadn pri Krleglacb ln sem bral knjigo > naslovom "Boli ■ oro5-]eml" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahke rečem, da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem življenj n, Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi so prestavilo knjigo v vsa kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v tolah ne smelo manjkati. Na svetu so družite, ki raaBlrjajo Sveto Pismo. Ali bi ee ao »ogla ustanoviti družbo, ki bi rasilrjala U kaj l*o?
Rearlfc Hart: hXiJi aajbolj etarljiva knjiga, kar sobi tfk Kdaj bral.,~
C. Netncatn Hofer: — To j« najboljša knjiga, kar so Jlfc spisali ljudje, ki se borijo sa svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu)! Ne t^T1 elavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-andijL Noj bi tudi ta knjiga nafila svoje apostolje, ki bi ill iajo križemsvet in udi! vse narode....
Finančni minister Dunajewskl je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv nsčln vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ikl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Buttnerjeva. Proatnrfvob, posvetite par ar tema dela. mi«!^ fa os bm bo nlkdo vet navduševal sa vojno, Se bo prebral to kaj Igo, (SNA M CENTOV.
9« vrti
Slovenic Publishing Co.,
š2 Cortlandt Street, Hew York City, K. Y.
NAZNANILO.
Sojakom t državah Illinois b> Wisconsin n arm an jamo, da jih ha do obiskal naš zastopnik
C
Veliki vojni atlas
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naroi nino eb list "Glas Naroda" in ia dajati pravoveljavna potrdila. Bo jakom ga toplo priporočamo. Unravniitro 'Glas Naroda*.
M nasvet ii infoc-sacijt priseijtociffli
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skife posestev vseh yetesil
Obsega 11 rarnfh zemljevidov.' aa'fOtfh it ran e h in vsaka stran je 10* pri 13* palca velika;
l Cena samo 25 centov«,5
Manjši vojni atlas
"obsega devet raznih zemfjovido'r
B» 8 rtraaah, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Tal samljevidi so narejeni v raznih barvah, da ■■ lahko spozna. Označena so vBa večja mesta, število prt-bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obie? površine, katero zavzsmijo'?oiam«ssa države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v snamkah is SiiaučeH na«bv \m mi vam takoj odpošljemo zaželjeni afcla«; Pri vačjcK •djama damo popuit.-
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Yl
^an luui »9 btohii pri
drlav« Kav York vanje ia pomaga ferfstljaa aam, ki aa bili oileparjoai, snopa »i aM s katerimi a« ia slaba »*y
Breaplafcao si daje maavoie >i)
soljoaeom, kateri so bili oalepar i«ai od baakirjev, odvetnikov, to tf&7««y s zemljiški, prodajalesv pa*o$rodaih listkov, spremljava! esv, kažipotov ia poooct&ikov g«
itn*,
Bale it Imformaeiji v featuall sfttjjatik tadevaki kaka pasta? *?lavtj«a, kjer s« oglariH a« i* žavljaaak* llsiiao.
Sorodniki saj hi so serial! a fM-aeljaaei na Ulja Islaada §SJ lii
Ruta Odeti« _
UliTin HMMI um
f>tt?ABTMENl (Vtato Department of Eat€S£ BUREAU OF INDUSTMBi
AND IMMIGRATION. Urad v mestn New Yorktfi SB Saart 89th St., odprt vsaki daa ad U7« ijatraj do f. popoldxB & -J sfodo irvrtft od C, a« ll
rOXOft BO JAKI!
Najbolj o »rožno ma- / žilo za ženske in moške Use. kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni,
groitl ia dolgi lasje. kakor tudi moškim krasne brke ia brada in nebo-do odpadali ia ne osiveli. Revmatizem. ko« ti bol ali trganje ▼ rokah, negah in križu ▼ 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture. kraste in grinte, potna noge, kurje oči, bradovice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brca uspeha rabil, mu jamčim sa $5.00. Ptftita takoj po cenik in knjižico, poiljem zastonj.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 2L1 pri 28 palcih.
i	Cena 15 centov.
MK9B WAI&0,
laaa m HA m*
"GLAS NAHODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DEŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ I
aOJAJLl NAROČAJTE KB NX 9UJ& MABODA'J, NAJVEČJI CTjOTENSU DNEVNI* S ffDH
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t, d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.]
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani ▼ platno in vsak stane 50 centov.
__Naročila in denar pošljite na iS
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do]flobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem Saša 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošUjanje denarjev (sorodnikom ia znancem v staro domovino?
100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.

— /
/