135 Letnik 43 (2020), št. 1 Ključne besede: Josip Br oz - Tit o, biogr afija, ar hi v sk o gr adi v o, drug a s v et o vna v ojna, hladna v ojna Key-words: Josip Br oz – Tit o, biogr aph y , ar chi v al r ecor ds, Second W or ld W ar , Cold W ar IZ ARHIV SKIH F ONDO V IN ZBIRK FR OM THE AR CHIV AL FILES AND C OLLECTIONS 1.02 Pr eg ledni znanstv eni članek UDK 930.25“1942/1955“:929Br oz J. Pr ejet o: 6. 7. 2020 Mnogoteri obrazi Josipa Broza - Tita: sledi v domačih in tujih arhivskih dokumentih iz obdobja druge svetovne vojne ter po njej MA TEJ A JERA J dr . zgodo vine, višja s v et o v alk a Ar hi v R epublik e Slo v enije, Z v ezdarsk a 1, Ljubljana e-pošta: Mat eja.Jer aj@go v .si T ADEJ A T OMINŠEK ČEH ULIĆ mag. zgodo vine, višja ar hi vistk a Ar hi v R epublik e Slo v enije, Z v ezdarsk a 1, Ljubljana e-pošta: T adeja.T ominsek -Cehulic@go v .si Izvleček Josip Br oz - Tit o zagot o v o spada med osebe, ki ne mor ejo ut oniti v pozabo. V prisp e v k u bodo pr edsta v ljeni ar hi v ski dok umenti, ki os v etljujejo Tit o v o osebo t er so nastali med dr ugo s v et o vno v ojno in dobr o desetletje po njej. A vt orici želita opozoriti na t o, k ak šne dok ument e so ustv arili ali poznali bo - disi Tit o vi sodobniki bodisi njego vi v ojni in politični naspr otniki, k o so želeli v edeti, s k om imajo opr a v k a. Zahodne za v eznik e je sprv a zanimal k ot njiho v pot encialni podpornik, po v ojni, k o je bila Tit o v a identit eta že znana, pa je bilo zahodnim demokr acijam v int er esu, da g a spoznajo k ot drža vnik a, s k a - t erim mor ajo r ačunati in sodelo v ati. Abstract NUMER OUS F A CES OF JOSIP BR O Z – TIT O: TRA CES IN DOMES TIC AND F OREIGN AR CHIV AL DOCUMENTS FR OM THE SEC OND W ORLD W AR AND AFTER Josip Br oz – Tit o is undeniabl y an unf or gettable person. The article pr esents ar chi v al documents, w hich w er e cr eat ed during the Second W or ld W ar and aft er it and deal with his persona. The authors wish t o emphasize docu - ments, w hich w er e cr eat ed b y Tit o ’s cont empor aries or his w ar and political opponents w hen the y tried t o find out w hom the y ar e dealing with. W est ern allies had sho wn int er est in him w hen the y w er e cons idering him as their pot ential all y . Aft er the w ar , ho w e v er , w hen his identity w as r e v ealed, he be - came int er esting as a political leader , w ho had t o be count ed on. 136 Mat eja Jer aj, T adeja T ominšek Čehulić: Mnogot eri obr azi Josipa Br oza - Tita: sledi v domačih in tujih ..., str . 135–153 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Uvod Ži v ljenjsk a pot Josipa Br oza - Tita je bila doslej že v elik okr at pr edsta v lje - na, pa v endar bi na začetk u prispe v k a v seeno podali nek aj ključnih podatk o v , ki jih lahk o najdemo v njego vih biogr afijah in enciklopedičnih geslih. 1 R odil se je leta 1892 v K umr o v cu, v endar natančen datum r ojstv a ni znan. Mati je bila Slo v enk a, Marija Ja v eršek, doma s K ozjansk eg a, in oče F r anjo Br oz. Izučil se je za ključa vničarja t er službo v al doma in v tujini. Leta 19 20 je postal član k omu - nistične str ank e. P o napadu sil osi na Jugosla vijo v aprilu 1941 so jugoslo v anski k omunisti pod njego vim v odstv om pr e vzeli pobudo in or g anizir ali obor ožen odpor pr oti ok upat orjem. Jo sip Br oz je bil tak o že k onec leta 1941 posta v ljen za vr ho vneg a v ojašk eg a po v eljnik a partizansk eg a giba nja. K onec leta 1943 so zahodni za v ezniki Tit o v e partizane priznali k ot edino za v eznišk o v ojsk o na območju Jugosla vije. Iz v ojne je Tit o izst opil k ot v ojaški zmago v alec, v r ok e pa je dobil tudi v se naj višje politične funk cije. P o sporu s Stalinom leta 1948 je oblik o v al s v ojo pot v socializem. Leta 1956 je z indijskim v odit eljem in egipt o - v skim pr edsed nik om podpisal deklar acijo, ki je bila os no v a za no v o politično usmerit e v neblok o v sk e pripadnosti z imenom Gibanje neu vrščenih. Mednar o - dni ug led Jugosla vije in Tita je še zr asel t er mu omogočal uspešno mane vrir anje med vzhodnim in zahodnim blok om. Tit o v e Jugosla vije je bilo s smrtjo njeneg a dolgoletneg a v odit elja pr a vzapr a v k onec. 2 Josip Br oz, bolj poznan pod vzde v k om Tit o, je »buril duho v e« že v saj od takr at , k o je vzbudil pozorn ost k ot po v eljnik jugoslo v anskih partizano v , če pa se ozr emo na št e vilne zapise, prisotne v današnjem znanstv enem in medijsk em pr ost oru, vidi mo, da jih »buri« še danes. 3 T udi vpr ašanje njego v e identit et e ostaja, v saj za nek at er e, še v edno odprt o. Je bil pr a vzapr a v ruski v ohun ali mor - da k aj po v sem drugeg a? A vt orici t eg a prispe v k a želita zgolj pr edsta viti nek at er e pr edposta v k e in mnenja, ki jih r azkri v ajo dok umenti Ar hi v a R epublik e Slo v enije. Osr edot očili sta se na f onde in zbir k e italija nskih ok upacijskih or g ano v in posr edno tudi nem - ških ob v ešče v alnih služb, na pr e v od člank a amerišk eg a ob v ešče v alca in pot opi - sca T . H. Field ing a, 4 Tit o v ži v ljenjepis, ki je bil u vrščen v dok azno gr adi v o pr oti obt oženim na enem od po v ojnih političnih pr oceso v , na nek at er e dok ument e britansk eg a zunanjeg a ministrstv a, r epr oducir ane med e videntir anjem slo v en - skih ar hi vistk v britansk em drža vnem ar hi vu v Londo nu, upošt e v ali sta tudi nek aj domače in tuje lit er atur e t er časopisne vir e, ki pomag ajo os v etliti obr a v - na v ana vpr ašanja. Tito v nemških dokumentih, posredovanih italijanskemu zavezniku Kar nek aj podatk o v o Tit o vi identit eti je mogoče najti v zbir k ah in f on - dih italijanski h ok upacijskih oblasti: SI A S 1829, Zbir k a gr adi v a kr alje vih kv e - 1 Glej Dedijer: Josip Broz Tito ; Pirje v ec: Tito in tovariši ; Goldst ein, Iv o, Goldst ein, Sla v k o: Tito ; Hadalin, Jurij: Josip Br oz - Tit o: https://www .slo v ensk a-biogr afija.si/oseba/sbi1019340 (do - st op: 6. 7. 2020); Judt: Povojna Evropa . 2 Pr a v tam. 3 Na s v et o vnem spletu je mogoče najti v elik o št e vilo r azličnih zapiso v , ki pričajo, da za nek at er e isk anje »pr a v e« Tit o v e identit et e še ni k ončano; na t em mestu jih ne bomo našt e v ali, saj niso pr edmet t eg a prispe v k a. 4 T emple Horn ada y Fielding (1913–1983) je bil poznan ameriški pot opisec, med drugo s v et o v - no je delo v al v E vr opi k ot pripadnik amerišk e ob v ešče v alne službe (Office of Str at egic Servi - ces – OSS), zadolžen za psihološk o v ojno in pr opag ando v okviru od delk a Mor ale Oper ations Br anch - MO . P ot em k o je bil 6. junija 1945 odpuščen iz v ojsk e, se je pos v etil pisanju pot opi - so v in izd ajanju publik acij t er se pr eselil najpr ej na Dansk o, nat o v Španijo (T emple Fielding: https://en.wikipedia.or g/wiki/T emple_Fielding (dost op: 6. 7. 2020). 137 Letnik 43 (2020), št. 1 stur T rst in Gorica, 1921–1943, 5 SI A S 1842, Zbir k a gr adi v a r aznih enot italijansk e v ojsk e, SI A S 204 4, Zbir k a gr adi v a italijanskih ok upacij - skih oblasti, pa tudi v gr adi vu lok alnih or ožni - ških enot , na primer v SI A S 1783, Kar abinjersk a postaja Bor o vnica. Ti dok umenti pričajo tak o o hier ar hiji stik o v nadr ejenih v ojaških or g ano v , t o - r ej po v eljstv a 2. italijansk e armade na Sušak u 6 s podr ejenimi pehotnimi di vizijami 7 v Slo v eniji in na drugih italijanskih zase denih območjih, k ot tudi o stikih višjih policijskih or g ano v s podr eje - nimi, r ecimo italijansk e kv estur e 8 s podr ejenimi agenti ja vne v arnosti 9 t er lok alnimi or ožniškimi (k ar abinjerskimi) postajami. 10 Med pr ejemniki ob v estil o Tit o vi identit eti najdemo tudi ur ad za zv ezo s Pr ost o v oljno pr otik omunistično milico. 11 Očitno je bilo pomembno, da se no vica o v odji 5 Kr alje v a kv es tur a: Na ozemlju, priključenem po prvi s v et o vni v ojni, je Italija or g anizir ala v arnostno služ - bo tak o k ot drugje po drža vi. Sesta v ljali so jo or ožniki (k ar abinjerji), dr ža vna policija – kv estur e in pol v ojašk e or g anizacije f ašistične str ank e. Slo v ensk o ozemlje je spadalo pod kv esturi Gorica in T rst . V okviru kv estur e so delo v ali unif ormir ani policisti in agenti ja vne v arno - sti v ci vilu. Obe kv esturi sta imeli politični ur ad (»ufficio politico «), ki ga je vodil podkv est or , in oddelk e (»di visi - one «), ki so jih vodili komisarji javne varnosti. 6 Drug a italijansk a armada s sed ežem na Sušak u je imela sprv a nazi v višje po v eljstv o obor oženih sil za Slo v enijo in Dalmacijo t er je prvih nek aj mesece v delo v ala v Kar - lo v cu. Njeni po v eljniki so bili gener al Vitt orio Ambr osio, nat o Mario R oatta in na k oncu Mario R obotti. Za obmo - čje Ljubljansk e pokr ajine ji je bil podr ejen XI. armadni zbor , ki je v odil delo v anje italijanskih pehotnih di vizij. 7 Italijansk e pehotne di vizije, ki so delo v ale v Ljubljanski pokr ajini: 14. pehotna di vizija Isonzo, 21. pehotna di vi - zija Gr anatieri di Sar degna, 153. pehotna di vizija Ma - cer ata, 22. pehotna di vizija Cacciat ori delle Alpi in 57. pehotna di vizija Lombar dia. 8 Glej opombo o Kr alje vi kv esturi. 9 Agenti Ja vne v arnosti: g lej opombo o Kr alje vi kv esturi. 10 Kar abinjerji (or ožniki) so skr beli za vzdrže v anje ja vne - g a r eda in miru. Naj višje k ar abinjersk o po v eljstv o v Julij - ski kr ajini (V enezia Giulia) je bila K omanda kr alje vih k a - r abinjerje v v T rstu. Njej so bile podr ejene »t enence « po okrožjih oziroma » podpr ef ektur ah «, po njihovi odpravi v let u 19 27 pa so bile karabinjerske postaje neposredno podrejene komandi v Trstu. Na območje 2. armade so 3. aprila 1941 pripeljali 14. mobilizir ani bataljon kr alje vih k ar abinjerje v Milano in g a začasno r azmestili v Ajdo - v ščini, P ost ojni, Idriji in T olminu. Bataljon so 16. aprila 1941 pr emestili v Ljubljano; pr e vzel je policijsk e in or o - žnišk e naloge v Ljubljanski pokr ajini. 11 Julija 1942 sta po v eljstv o 11. armadneg a zbor a in v od - stv o slo v ensk e pr otir e v olucije podpisala spor azum o ustano vitvi Pr ost o v oljne pr otik omunistične milice (ital.: Milizia v olontaria anticomunista – MV A C). K ot prv a je bila v anjo v ključena Legija smrti, nastala iz ileg alneg a Štajersk eg a bata ljona, med italijansk o of enzi v o poleti 1942 pa so začele nastajati tudi v ašk e str aže, ki so pr a v tak o nast opale pr oti partizansk emu gibanju. Josip Broz – Tito, kot so ga spoznale italijanske enote (SI AS 1842, Zbirka gradiva raznih enot italijanske vojske, šk. 1, p. e. 7) 138 Mat eja Jer aj, T adeja T ominšek Čehulić: Mnogot eri obr azi Josipa Br oza - Tita: sledi v domačih in tujih ..., str . 135–153 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections jugoslo v anskih partizano v čim bolj r azširi in doseže v se partnerje v pr otiparti - zansk em boju. R es je, da ne gr e za množico dok ument o v , t em v eč za posamezne »biser e« v k or espondenci med posameznimi v ojaškimi in policijskimi or g ani, ki so pr a viloma kr atki in jedrnati t er pr epr ost o r azumlji vi, a so žal napisani na pr ecej pr osojnem in nežnem papirju, ki je zelo do vzet en za pošk odbe. Čepr a v je v t em pog la vju go v or a o »italijanskih dok umentih«, je tr eba po - udariti, da so najr azličnejše, v nadalje v anju pr edsta v ljene t eorije, zbr ale pr ed - v sem nemšk e ob v ešče v alne službe, ki so jih po potr ebi posr edo v ale s v ojim ita - lijanskim za v eznik om. Ugot o vitv e ob v ešče v alnih or g ano v so namr eč pogost o namenjene dr ugim or g anom nadzor a, v a vt oritarnih ali t otalitarnih sist emih lahk o tu di sod stvu (k ot obt ožnica), v prvi vrsti najdemo v policijskih in v ojaških dok umentih. Dok umenti, po v ezani s Tit o v o identit et o med drugo s v et o vno v ojno, so sicer nastajali pri nemški nacistični ob v ešče v alni službi (Geheime Staatspoli - zei – Gestapo) 12 t er njenih r ednih policijskih in SS-odd elkih 13 šir om zasedenih ozemelj, a k er so ti s v oja spoznanja posr edo v ali tudi italijanskim za v eznik om na Balk anu, jih najdemo tudi pri italijansk em v ojašk em po v eljstvu za Slo v eni - jo in Dalmacij o t er pri podr ejenih v ojaških in or ožniški h enotah. S Tit om so se ukv arjali tudi njego vi domači naspr otniki, denimo sr bski nediće v ci in ljotiće v - ci. 14 Menda je po zasedanju A vnoja v Bihaću časopis jugoslo v anskih k omunist o v Bor ba decembr a 1942 prvič obja vil Tit o v o slik o. T a je padla v r ok e nemških ob - v ešče v alce v v Sar aje vu t er prispela še v Zagr eb in Beogr ad. 15 Nek at eri podatki o isk anju Tit o v e identit et e izvir ajo tudi iz no v ejšeg a časa. T ak o je r e vija Newsweek Srbija 16 pr ed d v ema let oma na t emelju no vih – v saj tak o tr dijo njeni no vinarji – doslej zaprtih gestapo v skih dok ument o v prik azala, k ak o muk otrpno in vztr ajno so nemšk e oblasti ugota v ljale, k do je »f ant omski« v odja jugoslo v anskih partizano v z vzde v k om Tit o. Nem ški ob v ešče v alci naj bi menda o Titu »v ohljali« ne le po Jugosla viji, t em v eč šir om E vr ope, v se od P ariza do Pr age in So vjetsk e zv eze. K onspir acija, ki so je bili k omunisti do v st opa v v oj - no že pr ecej v ešči, saj so jo r azvijali k ar d v ajset let , je bila t or ej tr d or eh tudi za najboljše ob v ešče v alne službe! E den iz med najzgodnejših nemških dok ument o v o Titu, obja v ljenih v sr bski izdaji Newsweeka , izv ir a iz sept embr a 1942, k o so o njem pričali nemški ujetniki, ki so jih v Li vnu partizani zamenjali za r anjence. E den izmed njih naj bi tak ole por očal: »O Titu lahk o r ečemo, da je po pr epo v ed i K omunistične str ank e v Jugosla viji postal njen neur adni v odja. Mor am po v ed ati, da je imel v španski drža v ljanski v ojni visok položaj, saj je v odil enot o, v ečjo od brig ade. P o k oncu t e v ojne je odšel v R usijo in na jesen t eg a leta (1939, op. a vt .) je v spr emstvu britansk eg a in jugoslo v ansk eg a oficirja g la vneg a štaba prišel s podmornico do dalmatinsk e obale. Od njiju je dobil spr ejemnik, s pomočjo k at er eg a je vzdrže v al 12 Gestapo (Geheime Staatspoliz ei) je bil nemšk a nacistična tajna drža vna policija, ki je bila or - g anizacijsk o del SS (Schutzstaff el). Gestapo se je r azvil iz s v oje pr edh odnice, ustano v ljene leta 1933 v Prusiji. Pr v eg a v odjo R udolf a Dielsa je nasledil Hermann Göring, ki jo je r azvil v močno drža vno politično policijo. Med dr ugo s v et o vno v ojno je bil gestapo sk upaj z v arnostno polici - jo (Siche r heit dien st) odgo v or en za int ernir anje Judo v v k oncentr acijsk a taborišča in obr ačun z njimi (Gestapo, Nazi political police: https://www .britannica.com/ t opic/Gestapo , dost op: 6. 7. 2020). 13 SS – Schutzsta ff el: zaščitni ali v arnostni oddelki. 14 Nediće v ci so bili pristaši Mila na Nedića (1878–1946), sr bsk eg a politik a in gener ala, nek da - njeg a načelnik a Gener alštaba kr al je v e Jugoslo v ansk e v ojsk e, v odje marionetne v lade v Sr biji v času nemšk e ok upacije. Ljotiće v ci pa so se imeno v ali pripadniki obor ožene enot e sr bsk e pr of ašistične str ank e »Jugosla v enski Nar odni P okr et ZBOR «, ki je bil v službi pr of ašistične sr bsk e drža v e pod v odstv om gener ala Milana Nedića, njego v pr edse dnik je bil Dimitrije Ljotić (Dost opno na: Wikipedija, https://sl.wikipedia.or g/wiki/Dimitrije_Ljoti%C4%87 ). 15 Pirje v ec: Tito in tovariši , str . 144–145. 16 Luk o v ac: Devet života neuhvatljivog maršala , str . 18–26. 139 Letnik 43 (2020), št. 1 zv ezo s tujino, da bi si izmenje v ali ob v ešče v alne podatk e.« 17 Kr at ek po vzet ek na v edb iz t eg a dok umenta najdemo v italijanskih dok umentih Ar hi v a R epublik e Slo v enije, k ajti nemški ob v ešče v alci so s v oja dognanja – za dosego s v ojih cilje v – zaupali drugim silam osi, t or ej za v eznik om, s k at erimi so si delili Balk an. Okt o - br a 1942 gestapo še v edno ni bil pr epričan, k ak šno t ežo imajo njiho v a dognanja v zv ezi s Tit om; ni jim bilo jasno, k aj je po poklicu, kje deluje, niso v edeli, ali je sodelo v al v španski drža v ljanski v ojni. 18 Približno t edaj je nemškim oblast em o Titu pričal dr . K urt Le vi: 19 »Bil je g la vni po v eljnik v Užicah. Odlično je go v oril nemšk o, po nar odnosti je bil Slo - v enec ali Čeh, izvrstno je poznal r azmer e v Sr biji, pa v endar ne v Beogr adu. Z vzde v k om Tit o se je udeležil špansk e drža v ljansk e v ojne. Zagot o v o je int elektua - lec, in sicer zelo nadarjen. Ima nek aj čez 30 let , je nek aj višji od sr ednje v elik osti, je br ez br k, t emno rja v e k ož e, s v etlih oči, z normalnim nosom, pr ecej šir ok eg a obr aza, visok eg a čela, z zalizci, g ladkih s v etlih las br ez pr ečk e. Pri izgo v arja vi se opazi slo v ensk o nag laše v anje. Izbuljeni zr kli in štr leč spodnji del br ade. Dobr o go v ori sr bsk o s pr epozna vnim slo v enskim nag lasom. Pr emik a se zelo gibčno, pa v endar z nek aj gestik ulacije. Zelo opazna značilnost je, da golenico (spodnji del noge) zvr ača nazaj.« Sk or aj ist očasno, natančneje 11. januarja 1943, so v Beogr adu zaslišali beogr ajsk eg a k omunista S v et ozarja Mar k o vića. 20 Dok ument , obja v ljen v Ne w s w eek u Sr bija, je r esda k opija zapisnik a zaslišanja, ki bi jo mor al podpisati nemški por očnik SS, pa v endar nak aže, k ak še n naj bi bil Tit o: »Glede na zaslišanje v No v em Sadu ar etir aneg a k omunista S v et ozarja Mar k o vića, ki je bil član beogr ajsk eg a centr alneg a k omit eja, je bil ta v zv ezi s Tit om, zat o ponu - ja njego v e izčr pne osebne podatk e. Star je približno 45 let , v višino meri med 1,68 in 1,70 m, šir ok opleč, močneg a t elesa, dolgeg a obr aza, močnih t emnih las, počesanih nazaj, zelo izr azit eg a obr aza, g ladk o obrit , rja vih oči, sr bsk eg a jezik a s hr v aškim in slo v enskim nag lasom, pok ončne drže, hitr eg a k or ak a, eleg antno oblečen – čepr a v je bil domne vno po poklicu metalurški dela v ec, je imel nego v a - ne r ok e.« Dok ument še dodaja: »Priložene Tit o v e f ot ogr afije Mar k o viću nismo pok azali.« Kljub tak o zvit emu prist opu je bil nemški sklep še v edno napačen. 17 Pr a v tam, str . 20–21. 18 Pr a v tam, str . 22–23. 19 Identit et e na t em mestu omenjeneg a dr . K urta Le vija ni mogoče zaneslji v o določiti, saj je samo na se znamu žrt e v holok a v sta muzeja Y ad V ashem 108 oseb z enakim imenom (d v a naj bi bila r ojena ist eg a leta v ist em kr aju – leta 1911 v Zemunu, zat o gr e mogoče v t em primeru le za eno osebo). P oleg t eg a je tr eba omeniti, da je holok a v st pr eži v elo k ar nek aj »eminentnih« oseb z imenom K urt Le vi, med dr ugimi tudi nemški od v etnik dr . K urt Le vi, r ojen leta 1910 v Wiesbadnu, ki pa je zar adi pr otijudo v sk e zak onodaje sr edi trideset ih let 20. st oletja zapustil r odno Ne mčijo in emigrir al v Zdru žene drža v e Amerik e, zar adi česar leta 1942 nik ak or ne bi mogel pričati pr ed nemškimi zasliše v alci (K urt Le vi: https://mchek c.or g/portf olio-posts/le - vik urt/ , dost op: 16. 7. 2010). V do k umentu omenjeni K urt Le vi bi bil lahk o »judo v ski partizan iz Jugosla vije«, v endar sta a vt orici zasledili le d v e njego vi f ot ogr afiji, ki ju hr ani Ar hi v ustano v e »Ghett o Fig ht ers‘ House «, drugi podatki žal niso na v oljo (Dr . K urt Le vi, a Jewish partisan fr om Jugosla via: https://www .inf ocent ers.co.il/gfh /not ebook_e xt .asp?bo ok=2020&l ang=eng&sit e =gfh , dost op: 15. 7. 2020). 20 S v et ozar Mar k o vić - T oza (1913–1943), politični dela v ec, r ojen v v asi T ar oš v Banatu, gimna - zijo je obisk o v al v Zr enjaninu, šolanje je pr ekinil in se zaposlil v rudnik u Kr ek a. Zar adi pljučne bolezni se je vrnil v V oj v odino in delo v al k ot sindik alni dela v ec. Leta 1931 se je v članil v Z v e - zo k omunistične mladine Jugosla vije (Sa v ez k omunističk e omladine Jugosla vije – SK OJ), štiri leta pozneje pa še v K omunistično partijo Jugosla vije (KPJ). Zadolž en je bil za agitacijsk o in pr opag andno deja vnost , pisal je člank e in kr ajše r azpr a v e, pr ed v sem o položaju poljedelskih dela v ce v , t er sode lo v al pri or g anizir anju in utrje v anju partijskih or g anizacij v V oj v odini, zar a - di česar je bil ar etir an, obsojen in zaprt . P o vrnitvi iz zapor a, mar ca 1941, je postal član Sekr e - tariata in or g anizacijski sekr etar P okr ajinsk eg a k omit eja KPJ za V oj v odino. P o ok upaciji je bil med or g anizat orji os v obodilneg a gibanja in k omisar P okr ajinsk eg a štaba za V oj v odino, dokler g a niso ok upacijsk e oblasti v No v em Sadu ujele in obsodile na smrt z obešenjem. Decembr a 1944 je bil pr og lašen za nar odneg a her oja (Milano vić, Đorđe : Mar k o vić S v et ozar - T oza, Enci- klopedija Jugoslavije 6 , str . 27). 140 Mat eja Jer aj, T adeja T ominšek Čehulić: Mnogot eri obr azi Josipa Br oza - Tita: sledi v domačih in tujih ..., str . 135–153 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Menili so namr eč, da je bil Tit o Kamilo Horv atin, ki naj bi leta 1925 odpot o v al v So vjetsk o zv ezo in nat o de lal v Zagr ebu k ot no vinar . Dv a t edna zat em je sicer »napla vilo« no v o identit et o, Iv ana Br ozo vića. T a naj bi bil metalurški dela v ec, leta 1934 zaprt zar adi k omunistične deja vnosti, za časa špansk e drža v ljansk e v ojne naj bi pr ek F r ancije odšel v Španijo, zat em pa pr e vzel v odenje Centr alneg a k omit eja K omunistične str ank e Jugosla vije. S t o identit et o so se poigr a v ale tudi ustašk e ob v ešče v alne službe, v endar je postalo kmalu jasno, da Iv an Br ozo vić ni Tit o, t em v eč njego v sodela v ec in od v etnik iz Her cego vine. 21 O t em, k ak o se je Iv an Br oz o vić muk oma pr ele vil v Jo sipa Br oza - Tita, so si italijansk e enot e v Slo v eniji t or ej pustile »postr eči« s str ani močnejšeg a nemšk eg a za v eznik a. Italijanski dok umenti tudi pričajo, da so imela italijansk a policijsk a in v ojašk a po v eljstv a v Slo v eniji poslej nalogo, da posk ušajo ugot o viti, ali se Tit o, k ot so g a t edaj »poznali«, nahaja v Slo v eniji. Decembr a 1942 je ita - lijansk a policija že v elik o v edela o – po njiho v em mnenju v odilnih k omunistih – Josipu R usu, E d v ar du K ocbek u in E d v ar du Kar delju, 22 pr a vih inf ormacij o Titu pa še ni imela. Na začetk u leta 1943 so o njem zelo malo v edele tudi nemšk e oblasti. T ak o je italijansk a 2. armada f ebruarja 1943 s v ojim podr ejenim enotam k ot pr a v eg a Tita še v edno ponujala pr ecej mlajšeg a Iv ana Br ozo viča, r ojeneg a leta 1902 ali 1903, nek danjeg a metalur g a in člana k omunistične partije od leta 1923 dalje, zar adi česar naj bi g a t edanje jugoslo v ansk e oblasti v letu 1934 ar e - tir ale. P o pr estani k azni naj bi odšel v So vjetsk o zv ezo, kjer naj bi se ukv arjal z r aznimi političnimi t eža v ami, po v ezanimi z gospodarsk im stanjem v domo vini. P ozneje naj bi odšel v F r ancijo in nat o v Španijo, kjer naj bi leta 1937, v času dr - ža v ljansk e v ojne, v odil »policijsk o brig ado«. P o vrnitvi v So vjetsk o zv ezo naj bi obisk o v al v ojašk o šolo in se leta 1941 vrnil v Jugosla vijo – v str ogi tajnosti – k ar z britansk o podmornico. Pri piso v ali so mu, da je odličen go v or ec, ki v hrv ašk em, nemšk em, špansk em, rusk em ali fr ancosk em jezik u zlahk a na v duši množice. 23 K omisar obmejne ja vne v arnosti v Idriji dr . Ant onio Sta nziola je 8. aprila 1943 poslal s v oji nadr ejeni kv esturi v Gorici dopis, 24 v k at er em je tr dil, da po - zna pr a v o Tit o v o identit et o, dober mesec k asneje pa je pr aktično enak e r ojstne podatk e domne vneg a Tita po vzela tudi italijansk a kr alje v a kv estur a v Pulju. Sle - dnja je 22. maja 1943 r azposlala italijanskim or ožniškim enotam v Pulju in R e - ški pokr ajini t er tamk ajšnjim »skv adrist om« okr ožnico, ki kljub v semu na v aja nek olik o drug ačen Tit o v opis, k ot so g a t edaj poznali v Slo v eniji. Dopisu so prilo - žili f ot ogr afijo, na k at eri Tit o nosi zat emnjena okr og la očala. T a italijanski vir g a poimenuje Josif Br oz - Tit o, sin F r anja in Marije Za v asek, r ojen 6. mar ca 1892 v K umano v cu pri Selih Zagors kih. Kar se njego v eg a osebneg a opisa tiče, naj bi bil Tit o pr ecej suh, t emnih, k ostanje vih las, modrih oči, z v elikim nosom, okr og lim obr azom, slabih zob in z opazno br azgotino na sr ednjem prstu le v e r ok e. P od - pisani kv est or Angelo Viola je v dopisu opozoril, da je »zelo nevaren komunist in vodja bande upornikov, ki delujejo v kraju Žir o v ac, « go v oril pa naj bi hrv ašk o, sr bsk o, nemšk o in rusk o. 25 Idrijsk a ja vna v arnost je opozorila, da Tit o v odi tudi partizane v Julijski kr ajini, nat o pa se je v s v ojem aprilsk em dopisu osr edinila na Tit o v o pr ed v ojno deja vnost in ne na t elesni opis. Tit o naj bi bil po njiho vih po - datkih med drugim zaprt v Zagr ebu zar adi tatvine, v endar z amnestijo izpuščen iz zapor a. Nat o naj bi se pridružil sindik alnemu gibanj u, bil leta 1934 izv oljen za člana Centr alneg a k omit eja K omunistične str ank e Jugosla vije in k ot tak naj bi se z or g anizacijskimi nalog ami odpr a vil na Dunaj in v Pr ago, januarja 1937 pa 21 Luk o v ac: Devet života neuhvatljivog maršala , str . 23–24. 22 SI A S 1783, Kar abinjersk a postaja Bor o vnica, šk . 6, p. e. (popisna enota) 72, 85. 23 SI A S 1783, Kar abinjersk a postaja Bor o vnica, šk . 3, p. e. 33. 24 SI A S 1829, Z bir k a gr adi v a kr alje vih kv estur T rst in Gorica, šk . 83, p. e. 1263. 25 Ar hi v Jugosla vije, f ond 838, Osebni f ond Josipa Br oza - Tita, III-11/14, Dopis Upr a v e drža vne v arnosti Hrv ašk e Ministrstvu za notr anje zade v e F eder ati vne ljudsk e r epublik e Jugosla vije, 25. 11. 1950. 141 Letnik 43 (2020), št. 1 v P ariz. Zat em naj bi bil po v abljen v Moskv o, kjer naj bi z Judom Fleischerjem obisk o v al v ojašk e t ečaje in bil pripoznan k ot član pr edsta vništv a jugoslo v anskih k omunist o v v Moskvi. K o je pridobil zaupanje v odstv a K omint erne, naj bi g a ta za časa špansk e drža v ljansk e v ojne poslala v Španijo. K onec leta 1938 naj bi se pod imenom inženirja T omanek a vrnil na Hrv ašk o, kjer naj bi po na v odilih K o - mint erne r eor g anizir al k omunistično str ank o Jugosla vije. 26 Očitno je bilo poleti 1943 še v elik o nejasnosti v zv ezi s Tit o v o identit et o. Junija g a je namr eč gestapo po v ezal z Jozef om Br ozom V aclajem (alias) T omane - k om, v P arizu diplomir anim polit ologom, r ojenim na Slo v ašk em, očetu Janu in mat eri Vlasti Linhart . Julija 1943 je gestapo por očal nemškim zasedbenim obla - st em v Sr biji, da se za vzde v k om Tit o ne skri v a Iv an Br ozo vić, pač pa dr . Tišmar , ki naj bi se v ečkr at zadrže v al v Beogr adu. 27 P o v eč neuspelih posk usih r azkritja Tit o v e identit et e so se nemški ob v e - šče v alci opr li na inf ormacije sr bskih ljotiće v ce v , 28 ki so bili pr epričani, da pod nazi v om Tit o nast opa nek danji sr bski častnik Tihomir T omić, ideolog oficirsk e v staje v Mariboru (leta 193 2, op. a vt .). P o pr opadlem posk usu v staje naj bi T o - mić pr ebegnil v A v strijo, od k oder naj bi se umaknil v F r ancijo in nat o v Španijo, kjer naj bi delo v al na str ani r epublik ance v . P o k oncu špansk e drža v ljansk e v oj - ne naj bi s pomočjo so vjetsk e ambasade pr ek o F r ancije odpot o v al v So vjetsk o zv ezo, kjer naj bi g a K omint erna posta vila na mest o dopisnik a za Balk an. V t em času naj bi se po v ezal z dr . Iv anom Ribarjem, 29 no vinarjem Vladimirjem Dedi - jerjem 30 in drugimi izposta v ljenimi k omunisti. V zde v ek Tit o naj bi bila kr atica iz prvih čr k imena Tihomir T omić. Ljotiće v ci naj bi celo imeli pričo, ki je t o Tit o v o identit et o potr dila, saj naj bi g a nek aj mesece v pr ed t em sr ečala na političnem zbor o v anju v C azinu. T edaj naj bi Tit o zatr dil, da ni Sr b, t em v eč Hrv at iz ok olice Medžimurja. 31 V endar pa tudi »lo v « na Tiho mirja T omića ni bil uspešen. T ak o so f ebruarja 1943 gestapo v ci v no v em por očilu tr dili, da gr e za Filipa Filipo vića, nek danjeg a pr oizv ajalca bombaža, ki pa je bil t edaj v zaporu. A tudi s t o identit et o niso imeli sr eče. Mar ca 1943 so namr eč neimeno v ani tuji viri opozorili, da gr e v bistvu za Nik olaja Lebede v a, so vjetsk eg a v ohuna, poslaneg a v Beogr ad, a so v d v eh t ednih opustili tudi t o sled. 32 Kmal u zat em so se nemški ob v eš če v alci oprijeli ideje, da gr e v Tit o v em primeru za izr edno sposobneg a in v ojašk o izobr aženeg a nem - 26 SI A S 1829, Z bir k a gr adi v a kr alje vih kv estur T rst in Gorica, šk . 83, p. e. 1263. 27 Luk o v ac: Devet života neuhvatljivog maršala , str . 24–25. 28 Glej opombo 14. 29 Dr . Iv an Ribar (1881–1968), hrv aški od v etnik in politik, r ojen v V ukmaniću blizu Kar lo v ca, leta 1904 v Zagr ebu dokt orir al iz pr a vne znanosti. Za vzemal se je za jugoslo v ansk o drža v o in bil eden izmed ustano vit elje v Demokr atsk e str ank e. V letih 1920–1922 je pr edsedo v al Nar o - dni sk upščini Kr alje vine Sr bo v , Hr v at o v in Slo v ence v . Bil je naspr otnik leta 1929 u v edene kr a - lje v e diktatur e in se je za vzemal za politik o združene opozicije in nar odneg a spor azuma. Med drugo s v et o vno v ojno se je pridru žil partizanom in postal član KPJ t er pr edsednik Izvršneg a odbor a A VNOJ-a. P o v ojni je bil pr edsednik Pr ezidija Ljudsk e sk upščine FLR J ( Jer aj in Melik: Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Študija in prikaz procesa, str . 988). 30 Vladimir Dedijer (1914–1990), partizanski bor ec, no vinar , politik. R odil se je v Beogr adu, kjer je študir al pr a v o. Znan je k ot biogr af Josipa Br oza - Tita, k ajti knjig a je bila pr e v edena v 36 jezi - k o v . P o k oncu v ojne je k ot jugoslo v anski deleg at pri Združenih nar odih (1945–1952) pomag al sesta viti k on v encijo o člo v ek o vih pr a vicah. V času obr ačuna z Milo v anom Djilasom je Dedijer zago v arjal njego v o pr a vico do s v obode go v or a in zat o dobil šestmesečno pogojno k azen. Zat em se je umaknil iz političneg a ži v ljenja. Leta 1955 se je umaknil v Združene drža v e Amerik e. T am je pos v etil s v oje ži v ljenje člo v ek o vim pr a vicam, občasno, zlasti po Tit o vi smrti, pa je delo v al tudi doma. Umr l je v Rhinebeck u (New Y or k), v endar je bil na s v ojo željo pok opan v Ljubljani (V : Da vid Binder: » Vladimir Dedijer , Tit o Biogr apher And P artisan Fig ht er , Dies at 90 « , New York Times , 4. december 1990: https://www .n ytimes.com/1990/12/04/obituaries/v ladimir - -dedijer-tit o-biogr apher-and-partisan-fig ht er-dies-at-90.html, dost op: 6. 7. 2020). 31 Luk o v ac: Devet života neuhvatljivog maršala , str . 23; O Dimitriju Ljotiću (Dost opno na: http:// www .enciklopedija.hr/natuknica.asp x?id=37735 ). 32 Zahodni za v ezniki naj bi slišal i zgodbo o Lebedeje v em že leta 1941. 142 Mat eja Jer aj, T adeja T ominšek Čehulić: Mnogot eri obr azi Josipa Br oza - Tita: sledi v domačih in tujih ..., str . 135–153 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections šk eg a Juda Nider leja iz Dr a v sk e bano vine, a g a še v ist em dok umentu opišejo k ot rus k eg a Juda, ki naj bi g a Moskv a poslala, da bi v od il slo v ensk e in hrv ašk e partizane. Ob v sem t em je tr eba poudariti, da so nemški ob v ešče v alci v se t e in - f ormacije označili k ot nepr e v erjene. P omag ati so si sk ušali še z natančnim pr e - g ledom ar hi v skih dok ument o v na zasedenih ozemljih, na primer z dok umenti ob v ešče v alne službe Kr alje vine Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v (SHS), a tudi ti niso pripomog li k r azkritju pr a v e Tit o v e identit et e, saj so jih pri v edli le do no v e na - pačne pr edposta v k e, do Kar la Br osa, zasebneg a inženirja iz K umano v eg a. 33 Kljub v sej zmedi okr og Tit o v e identit et e so nemšk e oblasti k onec julija 1943 italijans kim zasedben im silam v Slo v eniji v endar le posr edo v ale ob v estilo z no vimi, bolj r ealnimi dognanji. Slik a Josipa Br oza se je k ončno začela oblik o - v ati. P o nemških podatkih naj bi se Tit o sicer r odil 6. mar ca 1892 (in ne maja, op. a vt .), očetu F r anju in mat eri Mariji Za v šek (in ne Ja v eršek, op. a vt .), v kr aju K umano v ec pri Zagorskih Selih na Hrv ašk em (ne v K umr o v cu, op. a vt .), medt em k o naj bi bil po izobr azbi mehanik in v oznik (ne ključa vničar , op. a vt .). Znano naj bi bilo tudi, da je vr ho vni nemški po v eljnik v Sr biji na njego v o g la v o r azpisal nagr ado v viši ni t edanjih 10 0.000 nemških mar k. 34 T o naj bi uk azal osebno Hei - nrich Himmler , minist er za notr anje zade v e tr etjeg a r ajha. 35 Italijansk e sile so bile t or ej že bistv eno bližje Tit o vi ur adni identit eti, v en - dar je bilo sedaj tr eba Tita tudi poisk ati. T o pa ni bila njiho v a edina t o vrstna na - log a. Sočasno s Tit om so Ital ijani namr eč isk ali še k anadsk eg a majorja Williama M. Jonesa, 36 prv eg a šef a za v eznišk e misije pri partizansk em g la vnem štabu, ki je bil od k onca junija r es v Slo v eniji. 37 Dv e zaht e vni nalogi, in t o v obdobju, k o so bile italijansk e zasedbene sile v def enzi vi. Tit o sicer pr oti k oncu leta 1942 ni v eč skri v al s v oje identit et e, saj sta člank a o njem izšla tak o v mosk o v ski Pr a v di k ot v ustašk em dne vnik u Hrv atski nar od. 38 V endar le pa so mu italijansk e enot e na - zadnje stale naspr oti na Ner etvi, kjer je bil legendarni Tit o v uk az: »Pr ozor mor a nocoj pasti«, namenjen pr a v njim. Kmalu zat em so tr čile na njego v e enot e na Sutjeski, nat o se je Tit o poleti 1943 iz Črne gor e umaknil v zahodno Bosno, t or ej str an od italijanskih položaje v . Uspeh je t or ej prišel pr epozno. K o so se italijan - sk e oblasti k ončno dok opale do pr a v eg a Br oza, so se namr eč zahodni za v ezniki že dodo br a zasidr ali na Siciliji, italijansk a v ojašk a mor ala je nezadržno padala, Mussolini in italijansk o vr ho vno po v eljstv o pa sta s v ojim enotam na Balk anu v se pogost eje uk azo v ala umik e na jadr ansk o obalo in pozi v ala k obr ambi domo - vine pr ed zahodnimi za v ezniki. 39 V ojne nik ak or še ni bilo k onec in nemšk a ob v ešče v alna zgodba je očitno našla pot tudi v njiho v o pr opag andno časopisje, natanč neje v r e vijo Signal. 40 Ta je izhajala tak o na območjih , ki so jih zasedli Nemci, k ot tudi na ozemlju, ki so g a zasedli nemški za v ezniki. Leta 1944 je omenjena r e vija obja vila obšir en pr opa - g andni članek o političnih r azmer ah in r azv oju partizanstv a na Balk anu. Njego v a vt or je bil ogor čen nad politik o zahodnih za v eznik o v , ki so bili pripr a v ljeni so - delo v ati z jugoslo v anskimi partizani, zat o ni sk oparil s črnilom, k o je r azpr a v ljal o delo v anju in značaju njiho v eg a v odit elja. Zahodnim za v eznik om je očital, da se ne za v edajo Tit o v eg a pr ed v ojneg a delo v anja, ki g a je označil za kriminalne - 33 New s w eek, Sr bija, str . 24–25. D edijer: Novi prilozi za biografiju Josipa Broza - Tita , str . 14. 34 SI A S 1783, Kar abinjersk a postaja Bor o vnica, šk . 1, p. e. 13. 35 Dedijer: Novi prilozi za biografiju Josipa Broza - Tita , str . 16. 36 SI A S 2044, Z bir k a gr adi v a ital ijanskih ok upacijskih oblasti, serija II, podserija 1, p. e. 166. 37 V eč o t em: Kla njšček: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945, str . 485–487; Fi - scher et al., Slovenska novejša zgodovina 1848–1992 , str . 736–737. 38 Pirje v ec: Tito in tovariši , str . 146. 39 V eč o t em: Bur gwyn: Imperij na Jadranu, Mussolinijevo osvajanje Jugoslavije 1941–1943. 40 SI A S 1902, Zbir k a tisk o v naspr otnik o v nar odnoos v obodilneg a boja in tisk o v politične sr edi - ne, šk . 61 , Giselh er Wirsing, R omantik der bosnischen W älder? V : Signal , l. 1944, št . 6, izdal Union, t o v arna mot orje v , str . 4–7, 34–35. 143 Letnik 43 (2020), št. 1 g a, Tita pa za k omunističneg a t er orista. V zde v ek Tit o naj bi bil okr ajša v a za T ajno int ernacional - no t er oristično or g anizacijo. Kljub jasnim pr o - pag andno-ideološkim namenom za a vt orje vimi izv ajanji st ojijo f akt ogr af ski podatki o Titu. Da pa ne bi bilo d v oma, o k om t eče beseda, je r e vija obja vila tudi risbo in f ot ogr afijo Tita, k akršna je bila obja v ljena tudi na nemški tir alici. Zgodba o Titu in odnosu zahodnih za v ezni - k o v do »r omantik e iz bosanskih gozdo v «, k ot je a vt or člank a naslo vil s v oj prispe v ek, se začne v letih, k o naj bi bil poznejši v odit elj k o v ač in klju - ča vničar . V nadalje v anju pisec opozori pr ed v sem na tist e dogod k e, ki naj bi vpli v ali na Tit o v o zlo - činsk o delo v anje: pr estajan je zaporne k azni za - r adi k omunizma leta 1928, umik v Moskv o sr edi 30. let , čas špansk e drža v lj ansk e v ojne in pari - šk e s v et o vne r azsta v e leta 1937, k o naj bi Tit o s pomočjo Moskv e pr ek o P ariza or g anizir al tiho - tapljenje ljudi, zlasti pr ost o v oljce v za špansk e mednar odne brig ade, med k at erimi naj bi bilo v saj 11.000 jugoslo v anskih k omunist o v , vrnit e v iz Špan ije, k o naj bi pr e vzel identit et o inženirja Josipa T omanek a. V endar pa je a vt or prispe v k a, obja v ljeneg a v Signalu, že poznal inf ormacije nemških ob v ešče v alnih vir o v , ki so Tita pr epo - znali k ot Josipa Br oza. P o št e vilnih zablodah v zv ezi s Tit o v o iden - tit et o (iz zapiso v Vladimirja Dedijerja 41 je mogo - če r azbr ati, da so nemški ob v ešče v alci nek aj časa celo mislili, da je Tit o Moša Pijade 42 ) je bilo leta 1944 Nemcem že dok aj jasno, k do in k ak šen je Tit o, jim je pa v erjetno že zmanjk o v alo sr edst e v in časa, da bi »f ant oma« ujeli. T edaj je tudi Tit o sam že dosti bolj spr oščeno k azal s v oj obr az. 43 41 Dedijer: Novi prilozi za biografiju Josipa Broza - Tita , str . 16. 42 Moša Pijade (1890–1957), jugoslo v anski politik, no - vinar in slik ar , r ojen v Beogr adu, študir al slik arstv o v Münchnu in P arizu, pot em delal k ot slik ar in no vinar , v ečinoma v Beogr adu. Leta 1920 se je v članil v KPJ, leta 1925 pa je bil zar adi r e v olucionarneg a delo v anja obsojen na 12 let zapor a in v t em času pr e v edel Mar - x o v k apital. V letu 1940 je postal član jugoslo v ansk eg a partijsk eg a v odstv a. Med drugo s v et o vno v ojno je bil član vr ho vneg a štaba jugoslo v ansk e partizansk e v ojsk e, leta 1943 pa je bil izbr an za podpr edsednik a A VNOJ-a. K ot t esen sodela v ec Josipa Br oza - Tita je sodelo v al pri oblik o v anju upr a vne in pr a vne ur editv e no v e drža v e. Še med v ojno je usta no vil jugoslo v ansk o tisk o vno agencijo T ANJUG (T elegr af sk a agencija no v e Jugosla vije), po v ojni je bil med drugim podpr edsednik in pr edsednik zv ezne sk upščine t er član polit bir oja CK KPJ ( Jer aj in Melik: Ka- zenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim . Študija in prikaz procesa , str . 130). 43 Pirje v ec: Tito in tovariši , str . 249. Josip Broz - Tito iz tedanje nemške tiralice (SI AS 1902, Zbirka tiskov nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja in tiskov politične sredine, šk. 61, Giselher Wirsing, Romantik der bosnischen Wälder?, v: Signal, l. 1944, št. 6, izdal Auto Union, tovarna motorjev, str. 3) 144 Mat eja Jer aj, T adeja T ominšek Čehulić: Mnogot eri obr azi Josipa Br oza - Tita: sledi v domačih in tujih ..., str . 135–153 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections »Titov življenjepis« kot dokazno gradivo na povojnem političnem procesu v Sloveniji Tit o v ži v ljenjepis, ki naj bi g a napisal ma - jor T emple H. Fielding, ameriški pot opisec, ki je med dr ugo s v et o vno v ojno k ot pripadnik ame - rišk e ob v ešče v alne službe pr eži v el v eč mesece v v Jugos la viji, 44 naj bi bil obja v ljen v zadnjih me - secih leta 194 5 v ZD A, 45 na slo v enskih tleh pa je bil leta 1947 upor abljen k ot dok azno gr adi v o t ožilstv a v k azensk em pr ocesu pr oti Črt omirju Nagodetu in soobt oženim. Pr e v od člank a je bil najden pri pr eisk a vi stano v anja eneg a izmed ob - t oženih. 46 In k aj je bilo zapisano v člank u, ki g a je slo - v ensk o vr ho vno sodišče ozn ačilo k ot »sr amotilni pamflet«? Na začetk u se je njego v a vt or opr edelil do – k ot pr a vi – »polr esnic in špek ulacij« v zv e - zi s Tit om: »Bilo je mnogo go v orjenja še v eč pa opolzkih nesmiselnosti, napisanih o Titu, k ak or o F r ank u Sinatri. Mnogim od t eh so botr o v ali par - tizanski štabi, ki so bistr oumno ocenili vr ednost čuta ang loamerišk e ja vnosti za r omantik o. Mno - gim od t eh nesmiselnosti je botr o v al tudi le vi - čarski tisk. Pr ecej od t eg a je zv enelo tak o, k ak or je k do plačal. Pr eden je Tit o obja vil, da je Josip Br oz, so mu liber alci pripiso v ali v elik o a vt orit et o. Špek ulacije na njego v r ačun, pr emnoge na v dih - njene od partizano v in so vjet o v , so bile splošno r azširjene. Tit o je bil Lebed e v (ruski s v et o v alec pri poslaništvu v Beogr adu). On je bil Moša Pi - jade (s r bski k omunist žido v sk eg a por ekla). On je bil K osta Na vi (pr a vilno Nagy , op. a vt .), 47 neka 44 Glej opombo 4. 45 Na začetk u pr e v edeneg a čla nk a je zapisano: » W or ld Pr ess R e view št . 220 z dne 22. dec . 1945 obja v lja sledeči članek. TIT O V ŽIVLJENJEPIS. Napisal major T emple H. Fielding, ki je pr eži v el v eč mesece v v Jugosla viji. Članek je obja vil v Harpers Mag azine že meseca okt obr a.)« V dokt orsk em delu Nik oline K urt o vic pa lahk o pr eber emo, da je T emple H. Fielding okt obr a 1945 obja vil članek » Tit o: A portr ait fr om lif e « v Harper‘s Mag azine 191, de - cembr a 1945 pa je bil članek obja v ljen še v Rider‘s Digest (Katarina K urt o vic: Communist Stardom in the Cold War: Josip Broz Tito in Western and Yugoslav Photography, 1943–1980 , str . 58). Glede na t o, da a vt orici nista imeli možnosti pr e v eri ti v sebine izvirnih člank o v , ne mor eta zatr diti, da so r azličice v seh člank o v enak e. 46 Izvirni članek naj bi prinesel dr . Boris F ur lan in g a izr očil F r ancu Snoju, ta pa naj bi g a pr e v edel in r azdelil nek at e - rim soobt ožencem. Tipk opis se hr ani v SI A S 1931, šk . 582, št . 6374–6379. Pr e v od člank a je v celoti obja v ljen v: Jer aj in Melik: Kazenski primer proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa , str . 861–868. 47 K osta Nađ, tu di Nadj, madžarsk o K osta Nagy (1911– 1986), gener al JL A, r ojen v P etr o v ar adinu (Sr bija), leta 1931 je k ončal podoficirsk o šolo v Bileći, zar adi delo v a - Josip Broz – Tito, kot naj bi bil objavljen v ameriški reviji Liberty (SI AS 1902, Zbirka tiskov nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja in tiskov politične sredine, šk. 61, Giselher Wirsing, Romantik der bosnischen Wälder?, v: Signal, l. 1944, št. 6, izdal Auto Union, tovarna motorjev, str. 6) 145 Letnik 43 (2020), št. 1 žensk a, nek R omun in nek R us. On se je boril v Španiji k ot ‚Mist er Klein ‘ , on je bil pr ejšnji agent US A pod imenom ‚R a ymond Bak er‘ . Za r esne prijat elje Indij - ce v je bil ‚hrv atski Gandhi‘ , za r azdr ažlji v e Mehik ance je bil ‚balk anski P ancho Vila ‘ . V popla vi zmešnja v , tk anju legend in polr esnic t er špek ulacij, ki so obdajale partizansk o gibanje, se jasno k ažejo tri prvine: člo v ek, ug led in pr a v o stališče.« Njego v o zunanjo podobo je zelo natančno pr edsta vil: »Ne g lede na njego v a odli - k o v anja in dost ojanstv a je najsilnejši mož Sr ednje in Južne E vr ope. Smeje se, pripo v eduje pr epr ost e zgodbe, stisk a r ok e in rudeče postaja belo v mišljenju opazo v alca. Pr eži v el sem mnogo mesece v za so vr ažnik o vimi črtami v njego v em g la vnem po v eljstvu. Opazo v al sem g a, k o je go v oril z Ang leži, R usi in Američani, ki so g a obisk ali. Prvi pog led nanj je v ar lji v . Je čok at , mišičast , nek ak o tak o v e - lik k ot Stalin ali Chur chill. Ima prsa k ak or sod, njego v go v or je mir en in olik an. K o smo mi prišli v hribe, smo pričak o v ali, da bomo našli k ak šneg a pomorsk eg a r oparja ali pr epir lji v eg a gv erilca. Namest o t eg a smo ta m našli pr of esorja Co w collegea z učenjaškimi očali, obr obljenimi z r ože vino. Na njem so se odr aža - le tri iz r azit osti. Njego v e oči, modr e k ak or por celan iz W edgew ooda, hlepe po spozna v anju in blodijo br ez pr estank a, so ži v ahne in r ado v edne. Njego v e šče - tinast e in močne r ok e niso nik dar pr azne, v edno prijemajo k ar k oli. Ima boljši ustnik za cig ar et e, ang lešk e vžig alice, s vinčnik in nož. Njego v o čelo je visok o in tak o oblik o v ano, k ak or pri pesnik u D‘ Annunziu (Gabrielu, op. a vt .). 48 Z viti k odri mu padajo v ner edu na ušesa. P o amerišk em pr a vilu bi si mor al v ečkr at striči lase.« Pr ecej pozornosti je pos v etil tudi Tit o v emu načinu oblačenja: »Njego v e unif orme so čedne, t oda skr omne. Na v adno daje pr ednost ruja v o-rumeni bluzi (khaki) v Norf olk slogu z maršalskimi našitki na obeh obši vih o vr atnik a. Nosi ci vilne hlače, ci vilne če v lje in nek ak o modno sr ajco z od petim o vr atnik om. P ozi - mi nosi v planinah t elečji k ožuh in N AL unif ormo, ki mu jo je od vr g lo so vjetsk o letalo. Zelo r ed k o nosi po vrš nik, tudi ne mar a pokri v al. Brije se v sak dan. Na le vi str ani prs se mu blešče odlik o v anja Jugoslo v ansk e nar odno-os v obodilne v ojsk e, partizanski okr asek, namenjen Titu. Na desni pa nosi sr ebrno zv ezdo Alek san - dr a So v or o v a 49 – so vjetsk o odlik o v anje. Njego v edini nakit je šir ok in izbr azdan prstan iz br ezbarvneg a st ekla.« V Tit o v e na v ade in značaj se je tudi pošt eno pog lobil: » V ečina njego vih f o - t ogr afij, ki so r azširjene s pomočjo inspirir ane pr opag ande, g a prik azuje tak ole: je str og, dela v en mož z mr kim pog ledom.« Sam g a je doži v ljal pr ecej drug ače: » V r esnici pa se on v eč smeje, k ak or pa mr k o g leda. Kadar pa t o st ori, deluje njego v čar , bolj k ot električna s v etloba. R ad se tudi nor čuje. Njego vi t olmači in njego vi gener ali g a med seboj imenujejo ‚stari‘ in mu na njego v a zasmeho v anja ne vr ačajo odr eza vih odgo v or o v . Njego v humor je t ežak in ok or en k ak or bojna ladja. Nek oč se mi je na neki str ogo ur adni zak uski na Britansk em odposlani - štvu zlomil moj st ol. Plosk o sem se izt egnil po tleh, obupno lo v eč s v oj kr ožnik in k ozar ec. Tit o je rjul od na v dušenja. Bilo je lepše k ot Mick e y Mouse. Tit o pač ni nja v dela v sk em gibanju je bil v ečkr at ar etir an in 1933 obsojen na d v e leti zapor a, od k oder je pobegnil, se do 1936 skri v al v Zagr ebu, nat o pa odšel v Španijo in se pridružil republikanski vojski. Č lan KPJ je bil od leta 1937. Med drugo svetovno vojno je bil poznan k ot k omandant partizanskih enot na podr očju Bosne in V oj v odine, po v ojni pa je opr a v ljal pomembne politič - ne in v ojašk e funk cije ( Jer aj in Melik: Kazenski primer proti Črtomirju Nagodetu in soobtože- nim: študija in prikaz procesa , str . 861). 48 Gabriele d‘ Annunzio (1863–19 38), italijanski pesnik, pisat elj, dr amatik in politik, r ojen v P e - scari. Od leta 188 1 je ži v el v Rimu k ot no vinar , leta 1898 je bil izv oljen za poslanca. Med prv o s v et o vno v ojno je izv edel nek aj drznih pod vigo v , leta 1919 pa je z 287 v ojaki zasedel R ek o in tam 16 mesece v v ladal k ot diktat or . V zadnjih letih ži v ljenja se je pridružil f ašist om ( Jer aj in Melik: Kazenski primer proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa , str . 862). 49 Alek sander V asilje vič Su v or o v (1729–1800), ruski plemič in v ojsk o v odja; leta 1942 so v So v - jetski zv ezi u v ed li r ed Su v or o v a k ot eno izmed naj višjih v ojaških odlik o v anj ( Jer aj in Melik: Kazenski primer proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa , str . 863). 146 Mat eja Jer aj, T adeja T ominšek Čehulić: Mnogot eri obr azi Josipa Br oza - Tita: sledi v domačih in tujih ..., str . 135–153 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections pušča vnik. Bolj ceni ugodnosti požeruha pri obilni hr ani in njego vi k uharji mo - r ajo delati nadur e, da mu ugodijo. Njego v o zanimanje za alk ohol je pod v ojeno. Ob polnoči ali opoldne lahk o pospr a vi ogr omne k oličine r akije, 20 % domačeg a žg anja, ne da bi se mu poznale vidne posledice. Čest o pije na zdr a vje k ar d v a - kr at , ne da bi s v ojim spr emlje v alcem dal na izber o, v k olikih požir kih mor ajo izpr azniti s v oj k ozar ec. Kak or mnogi Slo v ani, tak o tudi on ne pr enaša amerišk e - g a Wiski-ja. ‚T o me opija ‘ – ima na v ado r eči. Njego v pes, njego v a t elesna str aža in Olg a so v ed no kri vi, če k aj ni pr a v . Rja vi Dalmatinec ‚Tiger‘ je njego v o naj - dr agocenejše osebno pr emoženje. Z njim se Tit o r azgo v arja, g ladi mu gri v o in mu nudi grižljaje. V časih g a vpr aša celo za mnenje o najno v ejšem političnem r azv oju. Njego vi t elesni str ažniki, r edk obesedni partizanski por očniki, so videti k ak or tlačani pod oblastnim g angst erskim g la v arjem. Njego v a t olmačica Olg a Ninčić Humo 50 je hčer k a eneg a najsr dit ejših njego vih naspr otnik o v , zunanjeg a ministr a 51 v opoziciji od leta 1941 do 1943. Je slabotna, drži se v ozadju in k aže oči vidno pr ezir anje do Ang leže v in Američano v . K o t olmači, pr e v aja samo t o, k ar sme Tit o slišati. Tit o v a drug a žena je Slo v enk a, kmetica Herta. 52 T a pa ne ži vi v njego v em g la vnem stanu. Ona tudi sama go v ori, da je Olg a za vzela njeno mest o. Da se pr a vilno r azumemo, on je tisti, ki pr ezir a družinsk o ok olje. Tit o go v ori sr bsk o, hrv atsk o, nemšk o, rusk o, češk o, hir ohisijsk o (mongolsk o nar ečje v Sibi - riji), nek aj fr ancosk o in nek olik o italijansk o. Najpr ej ‚ne zna ‘ ang lešk o, pozneje pa se ne mar a izr aziti v ang leščini, k er se boji nespor azumo v . Njemu se lahk o lask at e v d v eh primerih: če občudujet e njego v eg a psa ali pa njego v o osebno hr a - br ost . Najpogost eje se šir ok ousti, da g a nihče na maršu ne mor e pr ehit eti, ali dalj zdržati, pa naj bo mlad ali star . Na r azgo v oru po pohodih (pešačenju za časa gv erilsk eg a boje v anja) sem g a vpr ašal, k ak o dolgo je najdlje zdržal v hoji br ez počitk a. Zagrmel je: ‚20 ur!‘ in pri t em zažar el k ot dečk o, ki je pr a v k ar napel s v o - je mišic e za no v pod vig. Pri 53 letih izg leda k ak or Char les A tlas.« 53 Nat o se a vt or člank a vpr aša, k ak šen mož naj bi t or ej bil Tit o, in na vpr ašanje tak ole odgo v ori: »Dinamičen s prisiljenim osebnim čar om, izobr ažen in z lastnostmi kmeta. Z vit in pr ek anjen je k ot šaho v ski mojst er , hladen in gor eč, tr d in mehak, sam Mesija, pr a v ta k o Mol oh (prispodoba za t o, k ar je člo v ek u so vr ažno, k ar g a uničuje, op. a vt .), po v sem sk upaj – močan člo v ek.« 50 Olg a Ninčić Humo (1919–201 3), r ojena v Beogr adu, hčer k a politik a Kr alje vine Jugosla vije Momčila Ninćića, por očena z A v do m Humom, enim od v odit elje v r e v olucionarneg a gibanja na beogr ajski uni v erzi, poznejšim jugoslo v anskim nar odnim her ojem in politik om. Med drugo s v et o vno v ojno se je pridružila partizansk emu gibanju in bila nek aj časa Tit o v a osebna sekr e - tar k a. P o v ojni je dokt orir ala na uni v erzi v Beogr adu in se zaposlila na k at edri za ang leški jezik ( Jer aj in Melik: Kazenski primer proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa , str . 862; Olg a Ninčić Humo: https://sh.wikipedia.or g/wiki/ Olg a_Humo , dost op: 6. 7. 2020). 51 Momčilo Ninč ić (1876–1949), sr bski politik in ek onomist , dokt or pr a v a, uni v erzit etni pr of e - sor , član sr bsk e r adik alne str ank e in minist er v v eč jugoslo v anskih v ladah. Med drugo s v et o v - no v ojno je bil zunanji minist er jugoslo v ansk e emigr antsk e v lade v Londonu, poleti 1946 pa je bil zar adi med v ojneg a podpir anja Dr aže Mihailo vića na t . i. Beogr ajsk em pr ocesu v odsotnosti obsojen na osem let zapor a s pris ilnim delom. Napisal je v eč r azpr a v o e vr opski, sr bski in ju - goslo v anski polit iki. Umr l je leta 1949 v Š vici ( Jer aj in Melik: Kazenski primer proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa , str . 862). 52 H erta Haas (1 914–2010), ek onomistk a, r ojena v Slo v enski Bistrici, po maturi na mariborski gimnaziji je študir ala na ek onoms k o-k omer cialni visoki šoli v Zagr ebu, kjer je leta 1945 di - plomir ala. Leta 1936 je v st opila v KPJ, od leta 1938 do leta 1941 pa je bila k urir k a njeneg a v odstv a in Tit o v a spr emlje v alk a. Med v ojno je bila pri naj višjem jugoslo v ansk em in nat o slo - v ensk em partizansk em po v eljstvu, po njej je bila med drugim zaposlena pri hrv ašk em mini - strstvu za industrijo, pri gospoda rsk em s v etu v lade FLR J, zv eznem za v odu za gospodarsk o planir anje ( Jer aj in Melik: Kazenski primer proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa , str . 863). 53 C har les A tlas , r ojen k ot Angelo Siciliano (1892–1972), ameriški bod y builder italijansk eg a por ekla ( Jer aj in Melik: Kazenski primer proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa , str . 863). 147 Letnik 43 (2020), št. 1 V nadalje v anju prispe v k a se pisec osr edot oči na njego v o ži v ljenjsk o pot do druge s v et o vne v ojne, ki naj bi »zar adi znamenit e Tit o v e molčečnost o sa - mem sebi in s v ojem delo v anju med v ojno« ostala še v edno, v saj deloma, za vita v skri vnost , na prik az političnih r azmer na Balk anu po napadu nemških sil na Jugosla vijo 6. aprila 1941, jugoslo v ansk eg a partizansk eg a gibanja pod Tit o vim v odstv om in na r e v olucionarne spr emembe pr oti k oncu v ojne, ob k oncu pri - spe v k a pa ugota v lja: »Jugosla vija lahk o ostane leg lo bodoče v ojne ali miru. Pr oti zahodu meji ta drža v a na tisoč milj dolgo morsk o obalo, z luk ami, do v olj v eliki - mi, da spr ejmejo s v et o vno v ojno mornarico. Pr oti vzhodu pa meji na So vjetsk o R usijo, k opneno drža v o, ki se r azt eza na pr ek o 10.000 milj bog at eg a zaledja. V sr edini sedi Tit o, dinamičen, pri v lačen, e x – k omunistični agent , e x s v et o vni r e v olucionar , priznan ad v ok at k apitalizma in demokr acije.« Kako pa so Tita opisovali britanski diplomati ob koncu druge svetovne vojne in v letih po njej? 54 Z unanje minis trstv o je želelo poznati ži v ljenjsk e poti v od ilnih ja vnih oseb - nosti drža v , ki so g a zanimale. T ak o so tudi britansk a v eleposlaništv a v Jugosla - viji zbir ala t o vrstne podatk e tak o v obdobju med obema s v et o vnima v ojnama k ot tudi po njej. V britansk em drža vnem ar hi vu si je mogoče og ledati por očila o pomembnih Jugoslo v anih, med drugim tudi v okviru splošne k or espondence političnih odd elk o v zunanjeg a ministrstv a (P olitical Departments: Gener al Cor - r espondence fr om 1906–19 66 ali kr ajše P olitical fr om 1906) z oznak o F O 371. 55 Josip Br oz - Tit o je bil deležen posebne pozornosti že k ot v odit elj jugo - slo v anskih partizano v , še bolj pa po k ončani v ojni, posebej po sporu z Inf orm - bir ojem, k o se je iz v odit elja ileg alne k omunistične str ank e in partizansk eg a k o - mandanta s sumlji v o pr et eklostjo počasi »pr ele vil« v drža vnik a, na k at er eg a je v mednar odni politiki v sek ak or tr eba r ačunati in z njim sodelo v ati. T edanji britanski v eleposlanik v Beogr adu sir R alph Skrine St e v enson 56 je 12. aprila 19 45 zunanjemu ministrstvu v London posr edo v al zapis 57 o članih enotne začasne jugoslo v ansk e v lade, 58 ki g a je pripr a vil tisk o vni pr edsta vnik v eleposlaništv a major St ephen Clissold. 59 Clissold je s v oje por očilo začel s po - 54 Od leta 1987 so Mat eja Jer aj, Je lk a Melik in T anja Žohar iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije v bri - tansk em drža vnem ar hi vu (The National Ar chi v es – TN A) e videntir ale, popiso v ale in deloma tudi r epr oducir ale ar hi v sk o gr adi v o, ki zade v a Slo v ence in njiho v o zgodo vino. Na t em mestu je pr edsta v ljenih nek aj dok ument o v , ki go v orijo o Josipu Br ozu - Titu. 55 P olitični odde lki so bili tisti od delki, pr ek k at erih je pot ek ala di plomatsk a deja vnost . V ečino - ma so bili prist ojni za določeno geogr af sk o območje, tak o da je v sak od njih v odil diplomatsk e odnose z določen o sk upino drža v . V eč o t em: Jer aj in Melik: P or očila britanskih pr edsta vništ e v o Jugosla viji in Slo v encih v prvih letih po drugi s v et o vni v ojni. V : Arhivi 34 (2011), št . 2, str . 407–420. 56 Sir R alph Clarmont Skrine St e v enson (1895–1977) je bil v eleposlanik V elik e Britanije v Beo - gr adu od leta 1943 do leta 1946 ( Jer aj in Melik: Poročila britanskih predstavništev o Jugoslaviji in Slovencih v prvih letih po drugi svetovni vojni , str . 409). 57 TN A, F O 371/ 48931, pismo R alpha S. St e v ensona zunanjemu ministrstvu v London z dne 12. 4. 1945, R 7477. 58 Na osno vi spor azuma med Tit om in Šubašićem je bila 7. mar ca 1945 ustano v ljena enotna začasna v lada Demokr atične f eder ati vne Jugosla vije s Tit om na čelu. 59 St ephen Cliss old (1913–1982) , uslužbenec pri British Council in pisec del o Jugosla viji, je di - plomir al na uni v erzi v Oxf or du, med drugo s v et o vno v ojno pa delo v al k ot britanski ob v ešče - v alni ofic ir v Kairu in Bariju, nek aj časa tudi na Hrv ašk em, v okviru misije gener ala Fitzr o y a Macleana. Glej Dorril, St ephen: MI6: Inside the Covert World of Her Majesty‘s Secret Intelligence Service , New Y or k, T ouchst one, 2002, str . 346: https://book s.goog le.si/book s?id=_bV5ncXN k e4C&printsec=fr ont co v er&hl=sl#v=onepage&q=clissold&f=f alse, (dost op 15. 7. 2020); P a - pers of St ephen Clissold, Ar hi v sk a zbir k a Uni v erze v Oxf or du, Knjižnice Bodleian: https:// ar chi v eshub.jisc.ac.uk/sear ch/ar chi v es/60f e9052-ff14-3eb5-ae30-1f482199e4a3 (dost op: 6. 7. 2020). 148 Mat eja Jer aj, T adeja T ominšek Čehulić: Mnogot eri obr azi Josipa Br oza - Tita: sledi v domačih in tujih ..., str . 135–153 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections datk om, da je Tit o Hrv at in član K omunistične str ank e Jugosla vije, pot em pa na - dalje v al: » Tit o v o pr a v o ime je Josip Br oz in se je 25. maja 1892 r odil hrv ašk emu kmetu v v asi v Hrv ašk em Zagorju nedaleč od Zagr eba, kjer njego v vzde v ek Tit o ni neobičajen. Med prv o s v et o vno v ojno so g a vpoklicali v a v str o-ogrsk o v ojsk o, a je leta 1915 ob pohodu na Galicijo pr ebegnil k R usom. P o r e v oluciji se je pri - ključil R deči armadi in med drža v ljansk o v ojno pridobi v al prv e izk ušnje v par - tizansk em boje v anju. Leta 1923 se je Tit o vrnil na Hrv ašk o in je k ot k o vinarski dela v ec službo v al v r azličnih kr ajih. P ostal je v odja sindik ata k o vinarskih dela v - ce v in se začel r esno ukv arjati s politik o. Zat o je bil ar etir an in nek aj let zaprt v zaporu v Mitr o vici, kjer je imel čas za študij in pridobi v anje izobr azbe. P o priho - du iz zapor a se je zno v a politično akti vir al in postal v odja ileg alneg a dela v sk eg a gibanja. V erjetno g a je nasta vila K omint erna, da bi r eor g anizir ala ustr oj jugo - slo v ansk eg a ileg alneg a k omunističneg a gibanja, za k ar g a je leta 1936 posta vila na mes t o gener alneg a sekr etarja v K omunistični str anki Jugosla vije. Med leti 1929 in 1939 je Tit o v ečkr at pot o v al v R usijo in tam spoznal mnogo so vjetskih v odit elje v in ti so g a v si imeli za zelo sposobneg a in daljno vidneg a moža. Ni se udeležil spopado v v španski drža v ljanski v ojni, ampak je or g anizir al tajne k ana - le, po k at erih so pr ost o v oljci doseg li Španijo. Ob napadu na Jugosla vijo je Tit o ži v el v Zagr ebu k ot T omanek, češki inženir . Izognil se je usodi pr enek at er eg a hrv ašk eg a k omunističneg a v odje in se uspel umakniti v Sr bijo.« Na t em mestu bo izpuščena r azpr a v a o ar etaciji njego v e prv e žene, saj se Clissold v besedilu kmalu vrne k Titu: »P o prihodu v Sr bijo, je začel or g anizir ati junijsk o v stajo leta 1941. Odtlej je osebno usmerjal in sodelo v al pri partizanskih ak cijah t er bil pr e - poznan k ot v odja partizansk eg a gibanja. Dokler ni bil no v embr a 1943 na zase - danju A VNOJ-a v Jajcu imeno v an za pr edsednik a Nar odn eg a k omit eja os v obodi - tv e Jugosla vije, ni imel nobeneg a ur adneg a političneg a položaja v partizansk em gibanju, k ot da je bil v odja K omunistične str ank e Jugosla vije. Kak or k oli že pa je bil v es čas vr ho vni po v eljnik jugoslo v anskih partizanskih sil, omenjeno zase - danje A VNOJ-a (kjer so prvi č r azkrili njego v o identit et o) pa mu je podelilo čin maršala Jugos la vije. Zelo malo je tak eg a v zv ezi z njego vim izg ledom in poja v o, k ar bi napotilo k tak o izr edni v logi, k ot jo je odigr al v jugoslo v ansk em partizan - sk em gibanju. Pr ej je manjši od sr ednje r asti, umirjeneg a v edenja in se r ad šali. R ad je t elesno pripr a v ljen in t o pričak uje od tistih, ki g a obkr ožajo, ima visok standar d, k ar se tiče osebne ur ejenosti, na k ar ni vpli v alo niti t ežk o partizan - sk o ži v ljenje; niti v najhujših dneh med pet o of enzi v o g a niso videli neobrit eg a. Go v ori t ek oče rusk o, dobr o nemšk o, ber e tudi ang lešk o in fr ancosk o. V elik o se je samoizobr aže v al in dobr o ber e v štirih jezikih. T udi k ot v ojaški po v eljnik je pok azal pr ece jšen talent , v endar pa je v prvi vrsti nadarjen or g anizat or in v t em leži njego v a moč.« T a opis je prispel na britansk o zunanje ministrstv o (pr ek bri - tansk e ambasade v Beogr adu) tik pr ed k oncem v ojne, 27. aprila 1945. Dobrih deset let pozneje je britansk o zunanje ministrs tv o r azpolag alo z bistv eno v eč inf ormacijami o Tit o vi ži v ljenjski poti, in sicer v se do druge polo - vice 50. let pr et ekleg a st oletja. Januarja 1957 je namr eč F r ank R oberts, 60 bri - tanski v eleposlanik v Beogr adu v letih 1954–1957, poslal zunanjemu ministru 60 F r ank K en y on R oberts (1907– 1998), ki je odigr al ključno v logo v britanski diplomaciji v prvih letih hladne v ojne, se je r odil leta 1907 v Ar gentini, leta 1930 diplomir al iz zgodo vine na Cam - bridgeu in ist eg a leta v st opil v Foreign Office , pot em pa službo v al v P arizu, Kairu in Londonu. Na začetk u leta 1945 je delo v al v Moskvi, bil pa je tudi Chur chillo v zast opnik na Jaltski k onf e - r enci. Le ta 1947 se je vrnil v Lond on k ot osebni sekr etar zunanjeg a ministr a Ernesta Be vina. P ozneje je k ot diplomat delo v al v Indiji, Jugosla viji, Zahodni Nemčiji in ZD A. V eleposlanik v Beogr adu je bil v letih 1954–1957 . V eljal je za spr etneg a pog ajalca, ki je vzposta vil dobr e od - nose s tujimi v od it elji, Stalinom, Tit om, A denauerjem, Br andt om it d. Leta 1991 je obja vil s v oje spomine, pot em je bil poznan k ot t ele vizijski k omentat or zgodo vinskih dogodk o v iz štiride - setih in pet deseti h let pr et ekleg a st oletja ( Jer aj in Melik: Poročila britanskih predstavništev o Jugoslaviji in Slovencih v prvih letih po drugi svetovni vojni , str . 409–410). 149 Letnik 43 (2020), št. 1 por očilo o v odilnih jugoslo v anskih osebnostih, kjer je bil zapis o Titu najobšir - nejši. V odilne osebnosti so bile na v edene po abecednem vrstnem r edu, Tit o pod št e vilk o 33: Br oz, Marshal Josip (Tit o). 61 Sprv a je podan Tit o v ži v ljenjepis, v se od obdobja k o vinarsk eg a dela v ca v Zagr ebu do partijsk eg a in v ojašk eg a v odit e - lja t er k ončno do drža vnik a, ki se je upr l Stalinu in po v ezal neu vrščene drža v e Azije in Afrik e. T a del zapisa je deloma enak Clissoldo v emu in bo na t em mestu izpuščen, pr a v tak o ne bodo na v edena drug a splošno znana dejstv a o ži v ljenju in delu jugoslo v ansk eg a v odit elja. P ozornost bo v a pos v etili le opisu Tit o v e zu - nanje podobe in njego v eg a značaja. T ak ole je pr edsta v ljen: »Je nek olik o podpo v - pr ečne višine, mirneg a v ede nja, njego v humor je neposr eden in r obat . R ad ima lo v , pla v anje in se v eda v se dobr e stv ari v ži v ljenju. Skr bi zase in pričak uje visok o mer o osebne ur ejenosti tudi od tistih v njego vi ok olici, niti v najhujših dneh pet e of enzi v e g a ni bilo mogoče videti neobrit eg a, njego v a ljubezen do unif orm pa je bila deležna gr aje v časopisu Inf ormbir oja. Go v or i t ek oče rusk o in dobr o nemšk o, nek olik o go v ori in ber e tudi ang lešk o t er fr ancosk o. T r do je študir al (se samoizobr aže v al) in dobr o ber e v v seh štirih jezikih.« P o mnenju a vt orja t eg a por očila je bil Tit o sposoben v ojsk o v odja in poli - tik, k ar naj bi dok azal že v v ojnih časih. K ot v ojaški k omandant naj bi »ned v o - mno pok azal pr ecejšen talent«, združit e v št e vilnih, po v sem r azličnih element o v v os v obodilno gibanje, pa naj bi bila »izjemen« doseže k. P ozneje naj bi se nje - go v e sposobn osti, tak o na podr očju notr anje k ot zunanje politik e, pok azale že z njego vim hladnokrvnim in nadzor o v anim v edenjem v času napado v , ki so jih bili deležni od Inf ormbir oja, z isk anjem s v oje poti v soci alizem, ne da bi po v sem obupal nad izboljšanjem od noso v s So vjetsk o zv ezo enkr at v prihodnosti, in z na v ezo v anjem t esnih stik o v z neu vrščenimi drža v ami (Indija, Burma, E tiopija, Egipt), k ar mu je omogočilo uspešno krmarjenje med V zhodom in Zahodom. Oznanjal je mirno sobi v anje v seh, ne da bi pozabil na pr e vidnost in potr ebo po obor ožitvi, gospodarsk o pomoč je pridobi v al od v seh str ani in si, čepr a v je bil le v odit elj r azmer oma majhne drža v e, pridobil poseben položaj v s v et o vni politiki. Osebna zv est oba (»persona l lo y alty «) v elik e v ečine člano v k omunistične parti - je, obor oženih sil in pripadnik o v nek danjih partizanskih enot mu je omogočala tak o pr e v ladu joč vpli v v drža vi, da sk or ajda ni v erjetnosti, da bi g a k dor k oli lah - k o nadomestil. T ak o naj bi Jugosla vija v sek ak or , bolj k ot k adar k oli doslej, ostala Tit o - v a drža v a (» Tit oland«) in »s edanji r ežim v sek ak or st oji in pade z njim«. Njego v značaj je pr edsta vil nek ak o tak ole: »Kljub občasnim izbruhom slabe v olje in ob - čutni nečimrnosti ostaja zelo člo v eški in prist open diktat or , visok o int eligent en, pogumen in potrpežlji v , z osebnim dost ojanstv om, izjem e g lede na njego v izv or in pr et eklost . Četudi za vzet jugoslo v anski nacionalist , v seeno ostaja mar k sist . V edno je pripr a v ljen r azpr a v ljati o s v ojih zaslug ah, a nik oli ne zapade v mar k si - stični žar gon. Zaznamuje g a širina in neod visno mišljenje in se zdi tak o v dobrih k ot v slabih časih po v sem pr epričan v ase. Tit o v a nesr eča je, da je pr e v elik za s v ojo ok olico in tak o se zdi pogost o pr e v elik za s v oje če v lje.« Ob k oncu por očila je nek aj besed še o njego vih ženah: »P or očen je bil trikr at . Njego v a prv a žena je v d v ajsetih letih ostala v R usiji. Ločil se je tudi od druge žene, Slo v enk e. Leta 1952 se je por očil z Jo v ank o Budisa v lje vić, Sr bkinjo iz Lik e, s činom partizansk eg a majorja. Je čedneg a videza in zelo prijetna gosti - t eljica ob ur adnih priložnos tih, sicer pa ni videti, da bi igr ala posebej pomemb - no v logo v ja vnem ži v ljenju. Učila se je ang leščine, a ima pr emalo samozaupanja, da bi pridobljeno znanje pr eizk usila v pogo v oru.« Približno d v e leti pozneje, aprila 1959, je por očilo o v odilnih osebnostih 61 TN A, F O 371/130487, por očilo F r ank a R obertsa britansk emu zunanjemu ministrstvu z dne 7. 1. 1957 (pr ejet o 15. 1. 1957), R Y 101/1, str . 9–11. 150 Mat eja Jer aj, T adeja T ominšek Čehulić: Mnogot eri obr azi Josipa Br oza - Tita: sledi v domačih in tujih ..., str . 135–153 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections v Jugosla viji 62 posr edo v al t edanji v eleposlanik John Nich olls. 63 Osebnosti so bile tudi t okr at na v edene po abecednem vrstnem r edu, Tit o pod št e vilk o 34: Br oz - Tit o, Marshal Josip. T udi tu je dok aj natančno podana Tit o v a ži v ljenjsk a zgodba, tudi tu najdemo opise Tit o v e zunanje podobe in značajskih lastnosti. Slednje se v sebinsk o sicer ne r azlik ujejo dosti od r azmišljanj iz pr ejšnjeg a zapisa, so pa podane nek olik o drug ače, v časih tudi s k ančk om humorja. V času nastank a t eg a dok umenta naj bi bil Tit o po v sem zado v oljen s sist emom, ki g a je ustv aril. Pr e - ostanek ži v ljenja naj bi sk ušal pr eži v eti v uži v anju s v ojeg a »vrta«, njego v o ob - delo v anje naj bi v edno bolj pr epuščal drugim, kljub t emu pa naj bi Tit o, bolj k ot k at eri k oli jugoslo v anski v la dar doslej, bil in ostal »w or ld figur e«. Njego v e napa - k e, med k at erimi je tudi v t em por očilu poudarjena »nečimrnost«, naj bi g a sicer »pri v edle do napačnih sklepanj«, s s v ojo sposobnostjo in odločnostjo pa naj bi se mu v edno uspelo pr ebiti sk ozi o vir e. T ak ole je zapisano: »Celo po v ojni mu je uspel tak o izje men pod vig, da je vzposta vil mar k sistično družbo z ameriškimi dolarji in t o kl jub nasilnemu naspr ot o v anju celotneg a k omunističneg a blok a. On je t emu blok u po vzr očil v eč t eža v k ot k at eri k oli drug člo v ek in je še v edno edini uspešni her etik. Zar adi njeg a je Jugosla vija dobila – in g a še v edno ni po v sem izgubila – pomen, ki k omajda ustr eza njeni moči in vir om … Njego v a r e v olucija je požr la izjem no malo s v ojih otr ok in njego v spoštlji v in ljubezni v odnos do po - dr ejenih oficirje v je br ez primer e v k omunistični družbi. Int egrit eta Jugosla vije je v sek ak or g la vni princip, o k at er em nik oli ne dela k ompr omiso v , in je delal – in še dela – za enotnost drža v e v eč, k ot je nar edil k at eri k oli pr ejšnji v ladar . Že za - r adi t eg a ima zagot o v ljeno mest o v zgodo vini Balk ana.« T udi a vt orju t eg a por o - čila se je zdel jugoslo v anski v odja zelo int eligent en in dost ojanstv en, poleg t eg a pa tudi mogočen, v eličast en, br ezhibno ur ejen, njego v a t elesna pripr a v ljenost pa tak o dobr a, da je v edno lahk o pr ek osil v elik o mlajših sodela v ce v . Ob pr eg ledo v anju politične k or espondence britansk eg a zunanjeg a mini - strstv a ni bilo v eč mogoče zaslediti por očil o v odilnih osebnostih za obdobje po letu 1959. Namesto zaključka V pr ejšnjih pog la vjih pr edsta v ljeni dok umenti Ar hi v a R epublik e Slo v eni - je so danes za upor abnik e pr ost o dost opni, saj jih ne ščiti v eč noben ar hi v ski zak on, 64 ki v aruje občutlji v e osebne podatk e. Pr edsta v ljeni dok umenti, ki jih hr ani britanski drža vni ar hi v , so upor abnik om pr ost o dost opni. Ob t em je tr e - ba opozoriti, da v si dok umenti iz obdobja druge s v et o vne v ojne in let , ki so ji sledila, še niso dost opni. Nek at eri so namr eč zaprti za daljše časo vno obdobje, nek at eri so bili zadržani pri ustv arjalcu in v ar hi v sploh še niso prispeli. Drug ače je v Ar hi vu Jugosla vije v Beogr adu, kjer dok ument e osebneg a f onda Josipa Br oza - Tita še v edno ščitijo. Dok ument e si je mogoče og ledati, v en - dar jih še v edno ni do v oljeno r epr oducir ati in r epr oduk cij obja viti. V pričujočem prispe v k u zat o niso pr edsta v ljene Tit o v e f ot ogr afije iz med v ojneg a dok umen - 62 TN A, F O 371/ 145108, por očilo Johna Nichollsa zunanjemu ministrstvu z dne 14. 4. 1959 (pr e - jet o 27. 4. 1957), R Y 1012/1, str . 9–11. 63 Sir John W . Nicholls (1909–19 70), britanski diplomat , v obdobju 1957–1960 v eleposlanik v Jugosla viji. Med drugim je bil še v eleposlanik v Izr aelu (1954–195 7), Belgiji (1960–1963), Južni Afr iki (196 6–1969), na ministrstvu za zunanje zade v e je bil v ečkr at podsekr etar , pri - st ojen za k ulturn e zade v e, v časih je bil zadolžen tudi za podr očje tr go vine (Mackie, Colin A., A Di r ect ory of British diplomats: http://www .gulabin.com/british diplomatsdir ect ory/pdf/ britishdiplomatsdir ect ory .pdf , dost op: 6. 7. 2020). 64 Zak on o v arstvu dok umentarn eg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er ar hi vih (Ur adni list R S, št . 30/06 in 51/14 ), Zak on o ar hi v sk em gr adi vu, ki v sebuje osebne podatk e o zdr a v ljenju pacienta (Ura - dni list R S, št . 85/2016). 151 Letnik 43 (2020), št. 1 ta puljsk e kv estur e, 65 pr a v tak o tudi ne policijsk e f ot ogr afije iz e videnčne pole Pr edst ojništv a mestne policije v Mariboru z dne 14. no v embr a 1933, na k at erih je Jo sip Br oz z okr og limi očali, šir ok eg a obr aza in v drtih lic. Slednji dok ument na v aja, da je Tit o k omunist , sin F r anja in Marije Ja v eršek, r ojen neznaneg a dne in meseca leta 1893 v kr aju K umr o v ec, da je po poklicu elektr ot ehnik in zaseb - ni mehanik, visok 170 cm, podolgo v at eg a obr aza, sr ednje visok eg a, šir ok eg a in »nazaj st oječe g a« čela. Nos opišejo k ot sr ednje v elik, šir ok in v alo vit , oči k ot si v e in g lobok e, br ado k ot sr ednje v elik o, visok o in r a vno, usta mala, obseg t elesa pa k ot sr ednji. Omenjeni zaporniški dosje ima tudi rubrik o z naslo v om »popoln vtis«, v k at eri je na v edeno, da je bil Josip Br oz videti »meščanski«. 66 K olik or je v Slo v eniji ohr anjenih dok ument o v v zv ezi s Tit o v o osebnostjo, jih je t or ej mogoče pr eg ledati, upošt e v ati in umestiti v t ozade vne širše znan - stv ene t er druge r azisk a v e, se v eda pa ne mor ejo odgo v oriti na v sa mor ebitna odprta vpr ašanja. ARHIVSKI VIRI AS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S 182 9, Zbir k a gr adi v a k r alje vih kv estur T rst in Gorica, 1921–1943 • SI A S 187 3, Kar abinjersk a postaja Bor o vnica, šk. 1, p. e. 13 , šk. 3, p. e. 33, šk. 6, p. e. 73. • SI A S 184 2, Zbir k a gr adi v a r aznih enot italijansk e v ojs k e, šk. 1, p. e. 7. • SI A S 204 4, Zbir k a gr adi v a italijanskih ok upacijskih oblast i, serija II, podserija 1, p. e. 166 (popis v delu). • SI A S 190 2, Zbir k a tisk o v naspr otnik o v nar odnoos v obodilneg a boja in tisk o v po - litične sr edine, šk. 61, Giselher Wirsing, R omantik der bosnischen W älder? V : Si- gnal , l. 1944, št . 6, Union, t o v arna mot orje v , str . 4–7, 34–35. • SI A S 193 1, R epubliški sekr etariat za notr anje zade v e Socialistične r epublik e Slo - v enije, 1918–2004, šk. 582. AJ – Arhiv Jugoslavije • A J 838, Osebni f ond Josi pa B r oza - Tita, III-11/23 in 11/14. TNA – The National Archives • TN A, F O – F or eign Offic e, 37 1 – P olitical Departments: Gener al Corr espondence fr om 1906 • TN A, F O 371 /48931 • TN A, F O 371 /130487 • TN A, F O 371 /145108 LITERATURA Bur gwyn, H. James: Imperij na Jadranu, Mussolinijevo osvajanje Jugoslavije 1941– 1943 , Ljubljana: Cicer on, 2009. Dedijer , Vladimir: Josip Broz Tito: prispevki za življenjepis . Ljubljana: Cank arje v a založba, 1953. 65 Ar hi v Jugosla vije, f ond 838, Os ebni f ond Josipa Br oza - Tita, III-1 1/14 66 Ar hi v Jugosla vije, f ond 838, Os ebni f ond Josipa Br oza - Tita, III-1 1/23. VIRI IN LITERA TURA 152 Mat eja Jer aj, T adeja T ominšek Čehulić: Mnogot eri obr azi Josipa Br oza - Tita: sledi v domačih in tujih ..., str . 135–153 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Dedijer , Vladimir: Novi prilozi za biografiju Josipa Broza – Tita. R ek a: Liburnija, 1981. Fischer , Jasna Fischer et . al.: Slovenska novejša zgodovina 1848 –1992 , Ljubljana: Mladinsk a knjig a, 2005. Goldst ein, Iv o, Goldst ein, Sla v k o: Tito . Zagr eb: Pr ofil, 2015. Jer aj, Mat eja, Melik, Jelk a: Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtože- nim . Študija in prik az pr ocesa. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije: 2015. Jer aj, Ma t eja, Melik, Jelk a: P or očila britanskih pr edsta vništ e v o Jugosla viji in Slo - v encih v prvih letih po drugi s v et o vni v ojni. V Arhivi 34 (2011), št . 2, str . 407–420. Judt , T on y: P o v ojna E vr opa 1945–2005. Ljubljana: Mladinsk a knjig a: 2007. Klanjšček, Zdr a v k o et al.: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945 , Ljubljana: V ojaški zgodo vinski inštitut Jugoslo v ansk e ljudsk e armade in Inštitut za zgo - do vino dela v sk eg a gibanja v Ljubljani, 1977. K urt o vic, Nik olina: Communist Stardom in the Cold War: Josip Broz Tito in Western and Yugoslav Photography, 1943–1980 . T or ont o: Uni v ersity of T or ont o, 2010. Milano vić, Đor đe: Mar k o vić, S v et ozar – T oza. V : Enciklopedija Jugoslavije 6 . Za - gr eb: Jugosla v enski lek sik ogr af ski za v od, 1965, str . 27. Pirje v ec, Jože: Tito in tovariši . Ljubljana: Cank arje v a založba, 2011. URADNI LISTI Ur adni list R S, št . 30/2006. Ur adni list R S, št . 51/2014. Ur adni list R S, št . 85/2016. ČASOPISNI VIRI Luk o v ac, No v ak: De v et ži v ota neuh v atlji v og maršala. V : Newsweek Srbija , št . 79 (2017), str . 18–26. INTERNETNI VIRI Binder , Da vid, V ladimir Dedijer , Tit o Biogr apher And P artisan Fig ht er , Dies at 90, 4. 12 . 19 90: https://www .n ytimes.com/1990/12/04/obituaries/v ladimir-dedijer-tit o - -biogr apher-and-partisan-fig ht er-dies-at-90.html (dost op: 6. 7. 2020). Dorril, St ephen, MI6: Inside the Covert World of Her Majesty‘s Secret Intelligence Service , New Y or k, T ouchst one, 2002: https://book s.goog le.si/book s?id=_bV5ncXNk e4 C&printsec=fr ont co v er&hl=sl#v=onepage&q=clissold&f=f alse, (dost op 15. 7. 2020). Dr . K urt Le vi, a Jewish partisan fr om Jugosla via: https://ww w .inf ocent ers.co.il/ gfh/not ebook_e xt .asp?book=2020&lang=eng&sit e=gfh (dost op: 15. 7. 2020). Gestapo, Nazi political police: https://www .britannica.com/ t opic/Gestapo (do - st op: 6. 7. 2020). Hadalin, Jurij, Josip Br oz - Tit o, Slo v enski biogr af ski lek sik on: https://www .slo - v ensk a-biogr afija.si/oseba/sbi1019340 (dost op: 6. 7. 2020). K urt Le vi: https://mchek c.or g/portf olio-posts/le vik urt/ (dost op: 16. 7. 2010). Ljotić, Dimitrije. Hrv atsk a enciklopedija. Lek sik ogr af ski za v od Mir osla v a Kr leža, 2020: http://www .enciklopedija.hr/natuknica.asp x?id=37735 in https://sl.wikipedia. or g/wiki/Dimitrije_Ljoti%C4%87 (dost op: 6. 7. 2020). Mackie, Colin A., A Dir ect ory of British diplomats: http://ww w .gulabin.com/bri - tishdiplomatsdir ect ory/pdf/britishdiplomatsdir ect ory .pdf (dost op: 6. 7. 2020). Olg a Ni nčić Humo: https://sh.wikipedia.or g/wiki /Olg a_Humo (dost op: 6. 7. 2020). 153 Letnik 43 (2020), št. 1 P apers of St ephen Clissold, Ar hi v sk a zbir k a Uni v erze v Oxf or du, Knjižnice Bo- dleian: https://ar chi v eshub.jisc.ac.uk/sear ch/ar chi v es/60f e9052-ff14-3eb5-ae30-1f4 82199e4a3 (dost op: 6. 7. 2020). T emple Fieldin g: https://en.w ikipedia.or g/wiki /T emple_Fielding (dost op: 6. 7. 2020). Gestapo, Nazi political police: https://www .britannica.com/ t opic/Gestapo (do - st op: 6. 7. 2020). NUMER OUS F A CES OF JOSIP BR O Z – TIT O: TRA CES IN DOMES TIC AND F OREIGN AR CHIV AL DOCUMENTS FR OM THE SEC OND W ORLD W AR AND AFTER The article pr esents ar chi v al documents connect ed t o the identity and personality of Josip Br oz – Tit o, commander of Y ugosla v partisans during the Second W or ld W ar and leader of the post-w ar Y ugosla via. The authors wish t o pr esent descriptions, pr esumptions and judgements, writt en in documents k ept b y the Ar chi v es of the R epublic of Slo v enia. The y f ocused on f onds and collections of the Italian occupation administr ation, indir ectl y also the German int elligence se rvice and the tr anslation of T . H. Fielding’s article about Tit o ’s lif e, w hich w as used as a part of e vidence in one of post-w ar political trials. The y added documents of the British Ar chi v es in London and the Ar chi v es of Y ugo - sla via in Belgr ade. All discussed t opics ar e back ed with domestic and f or eign lit er atur e and new spaper articles. During the Second W or ld W ar , occup ying f or ces in Y ugosla via wished t o kno w their “p hant om ” ad v ersary w ho successfull y unit ed and led the Y ugosla v liber ation mo v ement . On the other side, w est ern allies w er e int er est ed in him as a pot ential all y . The German int elligence service soug ht inf ormation about Tit o all ar ound E ur ope and passed it on t o their Italian allies. Ther ef or e, ar chi - v al documents of the Italian occupation administr ation contain f acts about the pr ocess of disclosing Tit o ’s identity and mistak es made in it . Aft er the w ar , w hen Tit o ’s id entity w as alr ead y kno wn, w est ern democr a - cies w ant ed t o kno w the political leader w ho the y should count on. The authors pr esent se v er al documents of the British f or eign office (r eports of British am - bassadors in Belgr ade) containing f acts about important people in the Y ugosla v public lif e. Josip Br oz - Tit o w as in the spotlig ht alr ead y as the leader of Y ugosla v partisans, ho w e v er , int er est in him int ensified aft er the w ar and especiall y af - t er the Inf orm bir o conflict , w hen he tr ansf ormed fr om the leader of the illeg al communist party and partisan commandant with a sk et ch y past int o a political leader , w ho had t o be count ed on in int ernational politics. Ar chi v al documents, pr esent ed in the article, sho w ho w difficult it w as t o find and identify a person, w ho w as an illeg al communist e v en bef or e the w ar and w as skille d in co v ering his identity . A t the same time, documents r e v eal ho w much att ention his allies and his opponents f ocused on Tit o. SUMMAR Y