OpiSL Št. Uj v Slov. gor. (Siidmarka v slovenskih zaatavah.) Pri nas }e pač zra-raj »laSao« Dolg čas aam r.i uikdar, ker imamo vedrnu dovolj zabav ia veselic. Sami jih sieer pogosto ne prirejamo, ker imamo dovclj drugih skrbi in resnega dela, a tembolj nam skrbijo za kratek čas m zabavo nasi nad vse ljabezaivi posilirjemci. Priskrbeli so nam n. pr. nove volitve, k^er smo se zabavali seveda aa Bjihov račun. Saj oai niso imeli nobenega veseija in 86 zdaj jih je strah, mi pa smo 3e veda » dobre volje, Ler delamo za poSteao ia pravičao stvar.... PretečeBi tedea ps smo imeli zopet Jmeaitao zabavo. Naši privandranci, ki jih je sama dobrota in ljabezea, hočrjo s silo pregaati domače trgovce in obrtnike. Zato hočejo imeti veliki nemSki hotel, svojo Stacaao. svojega mesarj ?, peka in Bog ve, kaj Se vse. Pa '.ldajmo, so sEleaile pametBs glare, saj ima mati Siidmarka deaarja dovolj. S tajim deaarjem pa meada vsakdo lahko zida, k teran ni treba posebne prebrisanosti. In res je bliza predora nakaj prirastlo iz zemi;e; mislili smo že, da bo velikaBska palaia, ki bo iakrivaia celi Št. Ilj — no pa je ie nekaj bol4 navadnega. Koliko truda, kohko jeze je bilo treba, prej ko ie vse prirastlo do strehe, tega se gotovo 8 strahom in grozo spomiaja vseaemski Čeb Helčl, podomsče radučitelj na slavoi BemSki Soli. Nemakih delavcev ni bilo mogoče dobiti, zato 80 delali Sloveaci. Kolikokrat si ie nabasat svojo pipo ifl je mogočno kakor kak paša prikorakftl med delavce! A kako ga je peklo, ko je na nemskem zidu slišal samo slovenske besede! Zanovedal je delavcem, da BJorEJo hoditi jest iB pit v nemSki »kasino«; in ko ga aiso abogali, jim je celo prepovedal vodo zajemai v niegcvex (?) stadeaca. A aič ni pomagalo, delavci se rau Be vdpjo. Ia kakSao presene^eaje 8e je le do^akal aa zadaje! Prej toliko sitnosti — nu zadaje pa bt Se skoro moral skočiti iz koze. Kaj se je vendar zgodilo ? Delavci so postavili ralaj — okinčano smreko v zBameBje, da je zid dogotovljen. Pa5 čajte, ptrah ia groza! G. Hel6l zsgleda na smreki — pekleBSčeka — o ne, tega ae gotovo ne bi tako grozao prestraSil. Kaj pa ;e bilo? Poleg fraflbfartaric vidi slovenske zastave! Strašao! — Guč, s katerim je morebiti hotel prosiavljati »nemški zid« in ajegovo dvomljivo bodočnost, ma je zastal v grlu. Mesto lepega govora pa so se vsipale gromske strele na mojstra, na delovodja in drage delavee. Šele ko so po dolgem trada poklatili z drevesa slovenske zastave, se je nekoliko pomirila njegova nemSka jeza. Delavci so bili silno razburjeni. Zapeli so si slovenske pesmi ia so se med glasaimi živioklici podali v domačo g< stilno. Le tako naprej, vrli sievenski delavci. Če koma ni po volji, aaj si dobi nemskih. Krepka ia pridna sloveaska roka najde povsod zasluzek! Vidite, g. Helčl, kako malo vam koristi ves vaS trud. Nikdar nas ne bodete pcnemčili. Poberite rajSe svoja Sila in kopita, pojdite kam v srediBo Nemčije, morebiti vas tam čaka ve6 »reče. NaSe ljadstvo je prepametno ia toliko zna^ajBo, da ae ne da od nikogar voditi za bos. Žalec. (SkupSčina dražbe sv. Cirila in Metoda.) MiBoli četrtek je zborovala v lepem, narodnem trgu Žalec v prijazai Savinski dolini velepomembBa družba sv. Cirila in Metoda. Častno so bili zastopani štajerski Sloveaci, posebno iz Saviaske doline. Na kolodvoru v Žalca je doSle goste v imena dcmačiaov prvi v daljnem govoru pozdravil vlfi. gosp. župnik in sve'nik M. K o r e n, v imeaa dražteae podraiaice g. F. Nidorfer, gdč. L i p o 1 d o v a pa |e s primernim aagovorom g. prvomestniku msgr. T. Zupann izročila krasen Sopek svežih cvetlic v znak udanosti. Ko se je 5. gosp. prvomestnik zahvalil, igrala |e narodna celjska godba več koma lov, žalsko pevsko drustvo »Ediaost« je zapelo dva zbora. Nato so vsi korakali z godbo na čela pred občinsko biio, kjer je v imenu občiae gospod župan Širca v izbranih in BavdaSenih besedah pozdravil skupSčinarje. Zahvalil se je zopet prvomsstnik msgr. T. Z u p aa. Ob 10. uri je v bližaji podružaici daroval domafii gosp. župnik Koren sv. maSo, med katero je izborno pel moSki zbor. Ob 11. ari je bilo zborovaflje v dvoraai g. Fr. Hodaika. Prvomestaik msgr. Z u p a n je otvoril zborovaaje. Nato je poročal tajaik družbe 6. g. A. Ž1 o g a r o delovaaja druzbe v miaolem leta. Iz tajaikovega poročila posaamemo, da šteje draiba sedaj 147 podrusnic. (2al, da jih spi dobra tretjina.) Pckroviteljev pa je v zadajem leta pristopilo 19 in jih je vseh skapaj 342, ustaaovnikov 1222, letBikov 5478 ia podpornikov 993, orej vseh članor 7944. Od vseh podružBic je 81 mešanih, 31 mo8kib in 35 zeaskih. Žeaske podražaice ze torej presegajo moSke! Dražba vzdržuje in podpira 25 Solskib zavcdov, v katerih se vzgaja 2500 sloveaskih otrok, ki bi bili brez te drazbe ia i.rez zrtev slovenskih mladiBoljabov večiaoma vsi potajimi Zahvalil se je vsem podpornikom ter jih prosil, naj ae omaga niihova darežljivost, naj ne zaspi njih navdaSenost za dobro stvar, dokler ne zmaga pravična zahteva slovenskega Solstva povsod, koder zdaj še biva aa8 rod. G. M. BradaSka, podtajaik družbe, uato pojasai račan za upravao ieto 1903, ki je bil odobren. Med dohodki je omeaiti od v^igaiic 11.800 kron in od kave 3600 kron. V vodstvo so bili zopet izvojeai: G. Einspieler, dr. Dragotin vitez Beiweis, dr Fr. Stor, A. Zlcgar, in dr. Fr. Tomiašek mesto g. prof. M. Poteliaa, ki je vsled bolezai izstopil; t nadzornistvo gg: 0. Dolenec, M. MalenSek, Fr. PovSe, A. Svetek in I. Vfhovnik; v razsodnifltvo gg.: A. Kalan, dr. Majaroa, dr. Manda, M. PleterSaik ia H. Schreiner Akademik g. Ribnikar je pcročal o »Nr.rodnem kofta«, ki ga druzba sv. Cirila m Metoda prevzame v svojo upravo kot nov vir dohodkov. Nato g. prvomestnik pre5if,i brzojavko na cesarja, ki se ie takoj odposlala. Popoldne je bil skapai obed, pri katerem se je vrSilo več napitnic. Prvomestaik msgr. Zupan je izrekel napitnico cesarja. Dalje so govorili gg.: Dr. KarlovSek iz Celia, I. Zelenik iz Slov. goric, dr. Janežič z Volovskega, dr. Dečko, župnik Treiber, dr. VrstovSek in uredaik »Domovine« Ekar. Oo 5. ari je bil koncert, ki sta ga priredila celjska godba in žalsko pevsko druitvo »Edinost« na vrta g. Robleka. Zabava je bila jako zivaaaa do 8. are, ko so odhajali go&ti na razne strani. Trg Žalec je bil ves v zastavah ter pokazal odličao svojo narodno zavest. Cast mul *?fisojavni pozdravi so doSli skup8čini iz E., ?rč, Slatine, Osnevža (d?a) in Maribora (dva).