'	TT- Ü	UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO:
IZHAJA DVAKRAT NA MESEC. :| SVOJE ZAHTEVE UVELJAVIJO ŽELEZNIČARJI LE LJUBLJANA. KETTE - MURNOVA CESTA štev. 26, NAROČNINA četrtletno Din 12—. |j v ENOTNI, RAZREDNO - ZAVEDNI ORGANIZACIJI. ||	kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Odgovori ministarstva.
Da bodo člani nekoliko obveščeni, kako j uprave, da njih utemeljene predstavke hitro stališče zavzema ministrstvo saobračaja k re- ; reši.
ütvi za železničarje važnih vprašanj, prinaša- | Kako hitro se rešujejo v Beogradu razna mo v naslednjem par odgovorov ministrstva, j železničarska vprašanja, je razvidno iz nasled-Kakor je vsem znano, je centrala opeto- ; njega odgovora ministra saobračaja inž. Radovan« zahtevala, da se morajo spremeniti sedaj j jeviča narodnemu poslancu, ki je stavil nanj uveljavljeni pravilniki, ki so zelo reakcionarni glede miloščinarjev interpelacijo. Prejšnji miter smo iz vseh shodov poslali tozadevne re- nistri se za to vprašanje niso brigali in je šele solucije v Beograd, s katerimi smo zahtevali 1 sedanji minister ukrenil potrebne korake, da anketo, na kateri naj se vsi ti pravilniki spo- se vprašanje miloščinarjev uredi. Odgovor
I Reševanje delavskih plač in čudne naved-i be ljubljanske direkcije pa pojasnjuje nasled-I nji odgovor ministrstva saobračaja:
razumno z zastopniki strokovnih organizacij urede.	i
Potom direkcije Ljubljana smo dobili od ; ministrstva naslednji odgovor, s katerim se prizna anketa:
i
Min. saobračaja, Beograd; br. 18790 od 30. VI. 1925. | Direkciji drž. železnic Ljubljana.
Obvestite upravo »Železniške strokovne in i pravovarstvene organizacije v Ljubljani«:, da zbira i ministrstvo potreben materijal, kateri se bo upo- j rabil povodom izdelave revizije dosedanjih pravil- j nikov, v kolikor se bodo ti v praksi izkazali za j nezadostne.	;
Kadar se bo začela izdelavah sprememba ! pravilnikov, bo ministrstvo zaslišalo za mnenje tudi I zastopnike strokovne organizacije.
Po naredbi ministrstva saobračaja.
Načelnik adm. pravn. odd.
Ako centrala na svoje predstavke ni dobila v določenem roku odgovora, ali ako je bil odgovor nepovoljen smo se ponovno obrnili na pristojna mesta v ministrstvu in generalni direkciji ter zahtevali pravično ureditev naših zahtev. Sedaj nas je ministrstvo obvestilo, da naj čakamo, da dobimo rešitve, ter se glasi ta odlok ministrstva:
Miu. saobr., Beograd; br. 17547/25 od 24. VI. 1925. Direkciji drž. železnice Ljubljana.
Sporočite »Združenim železničarskim organu eacijam< v Ljubljani, da je ministrstvo že opetovano prejelo razne predstavke in. jih je vzelo v odobravanje.
Medtem pa navedena organizacija ne preneha pošiljati novih predstavk o istih stvareh, o katerih je že preje poslala slične predstavke. S tem pa se povzroča nepotrebno prepisovanje in pomote. Radi tega naj železničarska organizacija preneha s pošiljanjem istih predstavk, ki so v več slučajih brez takse ter tako prihrani čas sebi in ministrstvu. Ministrstvo dela kolikor more, da bi zadovoljilo i uslužbence i splošne interese službe ter ga ni potreba vsaki «as na to opominjati.
Ministrstvo je dalo s tem izjavo, da dela po svojih močeh, da bi zboljšalo splošni železničarski položaj, kar mi pač vzamemo na znanja Prisiljeni pa smo pošiljati opetovane predstavke v Beograd, ako kljub jasnim izjavam vodilnih funkcionarjev v Beogradu traja po mesece in mesece, predno se kaj izvede.
Kakor zahteva uprava od svojih uslužbencev točno delo, z isto pravico ti zahtevajo od
j Min. saobračaja kraljevine SHS, br. 17.574/25.
Na Vaše vprašanje z dne 5. junija 1925 čast I mi je odgovoriti Vam sledeče:
i Okolnosti, v katerih žive postajni delavci v ] Sloveniji, so mi poznane.
Direkcija uporabi vsako priliko, da izboljša ; njih položaj, v kolikor to dovolijo postoječi zakoni, i kakor tudi za to odobreni kredit, se glasi:	' - j
Pri prevedbi delavcev na urnine, kakor je Ministarstvo Saobračaja kraljevine Srba, Hrvata i | bilo to ukazano od g. ministra saobračaja z nared-Slovenaca. Br. 14.764/25; 20. maja 1925 u Beogradu, i bo M. S. 6705 od 18. VIII. 1923, so se dohodki
j postajnih delavcev povečali za 28.5 odstotkov od Čast mi je izvestiti Vas, da je pitanje pri- > njihovih dotedanjih dohodkov. Pri prevedbi deiav-znanja isplate milostinje udovi Žolger u Mariboru . cev na urnine se ni oziralo na njih družinske raz-još u pretresu pri područnom mi Ministarstvu i j mere, to je, ali so oženjeni ali ne, ampak se je rešenje po njem još nisam mogao doneti s razloga, j obračala glavna pažnja na vrednost samega dela što zbog različitog tumačenja točke 6., čl. 17. rim- | in njih delavno sposobnost ter so bili na ta način skog sporazuma od 29. marta 1923 godine od strane j oženjeni delavci izjednačeni s samci, zainteresovanih država naslednica, nije pristuplje- I
no izvrševanju toga plana.	i	Te neprilike so se pozneje izravnale, deloma
Institucija davanja milostinje udovama i siro- ! na P^nje delavcev samih a deloma tmb službeno čađima železničkih službenika, koji niso imali pravo ; ^/a način da se je upeljalo plačevanje cezurnega
KTSSl ÄäÄ'TÄ i S-CTÄ ÄST»;® Sl’ ££’ SSSLS SofriSnTpt j
vremena, nikakav poklon ni nagrada ne mogu se i Prf« ^060 Dm mesečno a 878 dobiva nekaj manj dati iz državne blagajne, ako nisu na zakonu osno- j ^ot 1000 dinarjev. Ako bo odobren po ljubljanski vana.c Primenu toga člana Ustave i na milostinje i ^keiji predlagani kredit, se bodo zopet malo železničara odredio je g. Ministar socijalne politike . zboljšali prejemki delavcev.
svojim rešenjem Obr. 50/11., od 24. III. 1924. j	p0 *0£pi 2 v člena 5 »začasnega pravilnika za
Za osoblje bivše juž. železnica, koje je preuzeto rokodelce in delavce v službi železniških direkcij« prilikom preuzimanja biv. južnih železnica u dr- | se more za delavce, zaposlene na postajah z malim žavnu eksploataciju, donela je odredba u t. 6. čl. 17. 5 prometom ali na progah, kjer ni nočnega prometa, rimskog sporazuma o južnim železnicama od 29. j mesečni delavni čas računati s 336 urami (28 dni marta 1923. godine koja kaže: »Za personal, koji | jx, 12 ur, a dva dneva odmora po 24 ur). Proga nije upisan u jedan od tri penziono-podpoma fonda | Maribor k. k. — Dravograd-Meža nima nočnega pomenuta u čl. 9. Država zadržava sebi pravo, da i prometa in postaje na tej progi spadajo med po-
"	“	staje z malim prometom.
mu prizna ili pravo na prinadležnosti penzije (Gesellschaftliche Pension, Gesellschaftliche Provision, Gesellschaft!. Gnadeoigabfe) koje tom personalu
___2 1 ..	^	^ .1U	, r., Ai	rr <1 r\ V»11 S	n
Po členu 4. gori navedenega pravilnika služi
pripadaju prema odredbama važećim za društvo u j kot podlaga za odrejanje delavnega časa faktično
* F	J .	.	1	1 ._____ j  - „ 1 /1 Al	-1,, XV. n	rvT*o tt! Ion rvoLi c -«0 t» o u n *:i Irrtt
momentu preuzeča eksploatacije od strane države ili za službu provedenu kod države pravo na penziju ili naknade, koje važe za personal državnih ■ železnica.«
Ja se još nisam mogao opredeliti za jedno od ovih dviju — na razpoloženje mi stavljenih — mo-
dele; čas službene pripravljenosti se ne računa kot čas faktičnega dela. Vsako čezumo delo pa plača direkcija po obstoječih predpisih.
'Kar se tiče navedbe, da se delavci ne smejo pritožiti radi svojega položaja, ker bi bili vsled
---	.	-	.	.	tega odpuščeni iz službe, meni to ni znano, kakor
gućnosti, jer koristim li se prvom alternativom pro- tU(ii ne direkciji v Ljubljani ter ta razlog sploh ne menutog člana, stavljam službenike bivših južnih obstoji, železnica u mnogo povoljniji položaj od njihovih
drugova u državnoj službi; usvojim li drugo alter-	Minister Saobračaja: Radojevič, s. r.
nativu, moram uskratiti izplatu milostinja pored službenicima državnih železnica i onima bivših južnih železnica.
Nalazim, da bi ovo poslednje sa gledišta pravičnosti i humanosti i suviše teško pogodilo zaintre-sevano osoblje.
Odredio sam naročitu komisiju, kojoj sam stavio u dužnost, da prouči to pitanje i nad je takovo rešenje u okviru zakonske mogučnosti, koje će zaštiti državu od prevelikih materijalnih opterećenja i zadovoljiti bar donekle, sa socialnog gledišta opravdane zahteve neusposobljenih železničkih službenika, njihovih udova i siročadi.
Izvolite, gospodine poslanče, i ovom prilikom primiti uverenje mog odličnog spoštovanja.
Ministar Saobraćaja: Anta N. Radovljević, s. r.
Vsakemu delavcu kot nastavljeneu se danes zdi čudno, da ravno za zboljšanje plač železničarjev in za plačilo dolgov, ki nam jih dolguje uprava, nikakor ni mogoče najti kreditov. Ako priznamo marsikateri argument, tega pa ne moremo priznati. Večen izgovor »nema kredita« mora enkrat prenehati in upravni organi mcrajo priti do prepričanja, da tudi družina delavca ne more živeti z mesečno 900 dinarji, katere .in še nižje prejemke ima danes nad 3000 delavcev v ljubljanski direkciji.
Tresla se forda — rodio se miš 1
4.	i 5. jula o. g. održan je u Zagrebu kongres nacionalnih željezničara koji je sazvan sa vrlo velikom pompom. Pripreme za ovaj kongres bile- su tolike kao da će na njem biti riješena sva željezničarska pitanja i za uvijek biti likvidirana njihova bijeda i nevolja. Med-jutim od-'svegia toga nije bilo upravo ništa. Kao uvijek i ovoga puta: tresla se brda — rodip se miš. Željezničari su ponovno imali prilike vidjeti jednu komediju više, koja je priredjeua na račun njihovih želuca i onako veo oronulog'im ugleda.
Kongresu žutih pridošlo je oko 100 delegata i oko 1.000 raznih, službenih i neslužbenih upesnika.. Da bi se kongres i brojčano uveličao, brinuo se zato i sam Ministar Saobraćaja, stavljajući učesnicima na raspolaganje pored slo-
pokreia, priredjeue su još razne; igranke, utakmice i slično. Utisak, koji je ovako kdme-dijanstko pripremljeni i obavljeni kongres učinio na javnost i u red ovima ■ siromašnog željezničarskog sveta, je upravo porazen. Njih se ovdje prikazalo kao site i objesne a oni su sve prije nego to.
Ovo profanisanje ugleda naših željezni-čara,, ,kpje stalno vrše i pokanj uju žute organizacije, treba da kot sviju čestitih boraca naiđje na najodlučnuju osudu. Ovo što äanes čine; žute organizacije od željezničara nije ni-r šta drugo dali. sistematski provadjana izdaja najhitnijih njindvih interesa. Tu strašnu izdaju treba početi sprečavati, 'io neka bude glavna i dužnost sviju nas. Širenjem klasne svijesti, i: crganizovknjem neorganisdvanih i‘ ujedinjäva-! njem razjedjeuih ovoj ditžncsti bit će najbolje i udpvoljeno. U izvršivanju ove dužnosti, znora-i mo marljivo istrajati. Našom istrajhošti bjaćat bodne vožnje jos i slobodne vlakove. Tko-god j ćemo naš klasni pokret, a to znači onemogu-
je htio mogao je na taj Kongres da dodje. Razumije se da je birokrati ja ove pogodnosti is-koritila. Pored rodjaka dojoše na kongres i njihove kuharice; Nekoliko ih je došlo u položaj, da po vrlo važnim pitanjima izvrše razna glasanja i na: samom,kongresu, što je imalo za pdsledicu da je stvarna večina stalno osta-jala u manjini.
Da ovako pripremljeni Kongres ne bi općenite postao smiješan gospoda aranžeri su na dnevni red stavili i razna željezničarska pitanja, a da se pokažu čim, mudrijima oni se na kongresu zabaviše, i pitanjem elektrifikacije naših željeznica. Kakove će; željezničari imati koristi od ove elektifitične rasprave to je za j G. minister je v splošnem govoril isto kot njih bez važnosti, a niti se u to pitanje ni uzi- j povodom zadnje intervencije, izjavil, da hoče
čiti sve izdajnike naših interesa. Zato drugovi — na rad!
Ititer veocif a v Beogirado.
Dne 9. in 10. julija 1925 se je mudila v Bepgrauu deputacija železničarjev ljubljanske direkcije z namenom, izposlovati od generalne direkcije izvršitev obljub, danih 17. maja t. L Sprejeta je bila od ministra saobraćaja inž. Radojeviča v parlamentu, kjer so mu zastopniki posameznih kategorij raztolmačili svoje težnje.
lo; Rasprave o, aktualnim željezničarskim pb tanjima, u koliko ih je uopće bilo, bile su kratke, bež sadržaja i bez sistema. Dok se na, na našim kongresima sva željezničarska pitanja razpravljaju planski i temeljito, u koliko je organizacija jača u toliko temeljitije i opširnije, dotle se na ovem kongresu, koji je trebao da reprezentuje »26.000 članova« sva ta pitanja posvršilo za jedan sat. Da še bude i nešto revolucionaran gospoda su pobaicilä mnoge naše rezolucije, i zahtjeve, obredita ih na svoj žuti način i podnjela kongresu na
skrbeti za red in točnost na železnicah ter nuditi osobju to, kar mu garantirajo zakoni. Preko zakona pa on ne more- Glede ankete za delavski pravilnik, mu naša zahteva, da naj se jpOzbve ha anketo delasifeKe zastopnike, ni ugajala, ker bi to po njegovem mnenju izgledalo preveč boljševiško. Ko mu je zastopnik razložil, da to ni boljševiško, ampak da bo v korist upravi, ako pokliče ta delavske zastopnike, ki bode imeli že vse izdelano ter se tako sporazumno sestavi pravilnike, bo med delavstvom veliko manj nezadovoljstva, ne bo
prihvat, e da bi itn svijet vjerovao kako se i j treba naknadnih popravkov, ki se vlečejo v oni >;bere« za interese željezničara.	i celo \eenost, jc pristal na t
Inače je kongres počeo sa običnim nacio nalistiČkim paradama: brzojavni pozdravi raznim predstavnicima režima kao: Ministru ,Saobraćaja, Generalnom direktoru, pa direktoru ovom i ovom, a nije izostao pozdrav ni onom Velizaru Jankoviču, koji je svojevremeno mi-nistrovao.i bio glavni tvorac rađanje reakcionarne pragmatike. Teliči, koji svom vlastitom mesaru, klanjajući se, idu na nož. Impresioniran poklonstvenim duhorri kongres je u svome radu proslijedio, degradirajuči kult našeg željezničara ne prisostvuje. Dao se zastupati po Mjesto pobuda na časnu borbu za častan život kongres je postao ono, što su.i vodje te žute organizacije, pokorna služkinja vladaj ućeg re-žima. .	: '
Razumije, se, da g. Ministar Saobraćaja nije imao razloga a da ovakom kongresu že^ Ijezničara ne prisostvuje. Dao se zastupati po g. direktoru zagrebačke direkcije, ,g. Jovanoviču. G. Ministar je kongresu izručio svoje naj-topljije želje. Prisutan je bio i g. Ministar policije, koji se, dao zastupati po vel. županu zagrebačke oblasti, g. Cukonu, Bilo je još raznih visokih, zvanih i nezvanih predstavnika, kojima su žute »vodje« ispred gladnih željezničara pjevali slavopojke. Da komedija bude potpuna na kongres je dovučeno nekoliko bubnjajučih glazba, sastavljene iz ljudi raznih ambicija, koje su se marljivo trudile, da gospodi» vod jama« čim lepše zagude.
Da bi javnost bila za tu komedijo potpuno zainteresovana i stekla čim jaće uvjerenje u »veliku« snagu nacionalnog željezničarskog
...........to,' ;đa bo,; ko bo
komisija, izdelala pravilnike, poklical zastopnike organizacij, da predlože in utemolje svoje protipred loge.
Glede izplačila diferenc ni vedel dati točnih podatkov, ter je rekel, da je finančni minister kredite črtal,. medtem ko je jugoslovanski klub delegatom zatrdil, da je v proračunu predvidenih 80,000.000 dinarjev.
Potem je bila deputacija pri generalnem direktorju Iliču, ki je bil izredno prijazen.
1.	Poprava pravilnika sporednih priiiad-ležnosti: Generalna direkcija zbira tozadeven materijal, ki ga je zahtevala od posameznih direkcij*, nakar bo izdala spremembo pravilnika o kilometraži, nočnih dokladah itd.
Nasi protipredlogi, ki smo jih predložili že 17. maja 1915 in sedaj ponovno, se študirajo.
2.	Prevedba sprevodnikov - vlakovodij v IU, kategorijo činovnikov, Tu je svoje izjave, dane 47. maja 1925,. umaknil nazaj ter trdil, da bi bilo to zelo težko izvesti, ker nasprotuje zakonu in da bi bilo brez pomena, ker bo itak III. kategorija odpravljena ter se bo takrat razmerje: v eksekuttyni „službi izjednačilo.
Napredovanje nadkrethikov, blokovnikov, progovnih paznikov in svetilničarjev v višjo kategorijo;
Generalni direktor Ilič je zatrjeval, da je ta zadeva že rešena ter da jim uvrstitev v višjo kategorijo pripada. Radi tega bomo stavili na direkcijo ponovni predlog.
Izplačilo pavšala Din 800.— progovnim obhodnikom pripada ter bo izdal takoj tozadeven nalog.
Izplačilo diferenc: Tu ima za govoriti finančni minister, ki črta kredite.
Uveljavljenje delavskih praviliiikor: Bomo pozvani na tozadevno anketo.
Izplačevanje pokojnin dotičnim, ki so apokojeni po 1. oktobru 1923: Po njegovem mnenju je v redu, da- se železničarjem, ki so upokojeni v teku 3i let. od uvedbe novega zakona, a nimajo polnih let, odmeri pokojnina * od starih: plač.	"	»U
O delavskih zaupnikih v Beogradu š* vedno nočejo nič slišati, dasi obstoja zakon, enako ne o volitvah v upravni odbor bolniške blagajne', ki jih vedno odlagajo, Češ da se hišo položeni obračuni.
Deputacija je bila še pri načelniku Kele-cu, dr. Kavčiču, drugi dan pri strojnemu oddelku in bolniški blagajni.
Železničarji! Naša prva naloga je, krepiti in strniti naše vrste, _ qrgpxiizirati v razredno bojevno organizacijo vse; ker-le tedaj se bodo vračale naše deputacije iz Beograda z uspehi näzaj, ko sö bo uprava zavedala, da stoji za organizacijo močna armada zavednih železničarjev;
Zathtev^raio, dat napravi direkcija red.
V predzadnji številki službenega lista je izdala, direkcija odlok, po katereni, se sprejmejo v prov. zavod za delavce vsi delavci, Id so že stari 21 let, vojaščine prosti, eno leto na železnici in stalni.
Obvestili smo o tem odloku takoj prizadeto osobje, a dobivamo sedaj od vseh kpncev in krajev, zlasti pa skoro od vseh progovnih sekcij pritožbe, da se ta odlok sploh ne upošteva. Progovni mojstri odgovarjajo, da jih to nič ne briga in da morajo dobiti nalog od svoje sekcije.
Vprašamo direkcijo, ah veljajo njeni odloki tudi za- sekcije, ali sekcijam ni treba parirati? Pri sekcijah so delavci začasni in celo pogodbeni, ki imajo po: tri in štiri leta službe ter je zadhji čas, da se jih takoj ,imenuje stalnim in sprejme v provizijski zavod, ker ako se to ne zgodi;' se s thkimi okrožnicami 1© norčuje iz osdbja.
Iz. razmh krajev, zlasti od ppstaj, :pa prihajajo tožbe, da načelniki nočejo sprejemati pravilno kolkovanih prošenj ter jih odposlati na direkcijo. Nadalje, ako prošnjo že sprejmejo, dobi dotičnik čez par dni od njih odgovor, da zaenkrat ni mogoče ugoditi, ne pokažejo pa mu nobenega pismenega odloka direkcije.
Hvaležno polje je tu za em okrožnice, kž naj bi podučila načelnike, da morajo vsako pravilno kolkovano prošnjo prevzeti ter jo službeno odposlati na direkcijo ter uslužbencu proti podpisu dostaviti v uppgled pismen odgovor direkcije.
Najgorostasneje pa, kar se sedaj dogaja, je, da posamezni načelniki, zlasti v kurilnicah, brez vsakega zaslišanja (protokola) kaznujejo podrejene z globami do 50 Din. Opozarjamo vse osobje, da brez predhodnega zaslišanja, in sestavljenega protokola ne more biti nihče kaznovan ter naj nam v sak . tak slučaj takoj sporoči.	.
Upamo, da bo direkcija v teh točkah napravila red in izdala v poduk načelnikom potrebno. okrožnico.
Pogibija žutih!
Na drugom mjestu donosimo izvještaj sa kongresa žutih željezničarskih organizacija, koji je ovih dana održat u Zagrebu, a ovdje iznosimo nekoliko pikantnih sličica o taj družbi, koja si je nadjela ime' ^druženje jugoslo-venskih nacionalnih željezničara« i koja tvrdi
da se »bori« za željezničare. Opće je poznato, da se u tom udruženju i ne radi ništa drugo doli ulagivanje nižih prema višima. Kako je režim na sva istaknutija mjesta u željezničkoj upravi postavio samo svoje i partijski eksponirane ljude to ni tom udruženju ne preostaje drugo, već da vrši poslove čas za jedim čas za drugu vladajuću partiju. Ovaka uloga te organizacije ima za posljedicu sad jaca sad slabija trvenja unutar nje same, jer se stalno vodi borba oko toga, keja će od tih partija biti na njezinom kormilu.
Ovogodišnji njihov kongres bio je sav zaokupljen ovom unutrašnjom borbom. Za vlast u organizaciji borile su se radikalna i s. demokratska stranka. Pobijedila je,> čini nam se, s. demokratska. Ova pobjeda te partije izazvala je toliko negodovanje kod radikala, da su se riješili na »najradikalnija« sredstva, razumije se čisto policijska, da svoju poziciju opet za-đćbiju. Evo njihovog plaha:
»VII. redovan kongres obdržan 4., 6. i 6. jula 1925, u Zagrebu održan je protivu. — 16., 24., 25., 28., 29., 30., 32., 34., te §a 10., 35., 36. društvenih pravila iz sledečih razloga:
1.	Protivno je članu 16. što su izabrana dva podpredsednika u mesto jednog...
2: Protivno je § 24. — jer je predsednik vršio teror i zloupotrebio svoj položaj izjav-Ijujuči, da je večina primila listu predloženu . po nekoliko delegata, dočim listu predloženu po tri četvrtine delegata, koja je već predhodno od 87 glasova protiv 23 primljena na pređhodnoj konferenciji, nije htio staviti na glasovanje, nego je'istu samo pročitao.
3.	Protivno je članu 25. Pravila, pošto propisi istoga nisu uopšte održani...
4.	Protivno je članu 28., jer Kongres nije održan do konca meseca jula, kako to pravili predvidjaju.
5.	Protivno je članu 29., jer je na kongresu dokazano, da j e g 1 a s a o dizanjem r u k u- k i) g o d jehteo, pa čak i neke ž e uske za k o j e s e zna, da su bile
g o š č e...
6.	Protivno je članu 30., jer se glasalo zajedničkim dizanjem ruku, a pošto isti član dozvoljava da jedan delegat može zastupati i više jedinica, broj podignutih ruka nije mogao biti so-razmeran broju zastupljenih jedinica. Na pr. jedan delegat zastupao je 7 jedinica, a to se računalo za jednu jedinicu’
7.	Protivno je članu 32., jer dnevni red kongresa nije. objavljen mesec dana pred se-stanak kongresa, nego tek 30. juna...
8.	Protivno, je članu 35., jer se odluke donose sa nadpolovičnom većinom zastupljenih članova, a u ovom se slučaju broj istih nije utvrdio... nego se glasove manjine oglasilo za glasove večine.
9.	Protivno je članu 36., jer isti kategorički ödredjüje, da še na kongresu ima glasati pojedinačnom dizanjem ruku, što nije održato.
Na osnovu gore navedenih fakata upravni odböf pokrajinskog udruženja ... riješio je slijedeće:
1.	Da se nelegalno izabrati centralni odbor ne prizaiaf a riješenja na ovaj način obavljenog kongresa ne držimo za nas obaveznim.
2.	Da se traži putem Ministarstva Unutra n j i h djela poništenje izbora i da se odredi nov i zbor...
3.	Pošto mu nije izglasan budjet stoga se ovom nelegalnom centralnem odboru ne smiju slati članski prinosi...
4: Da se zašehho prestavkom i z v e-s t i Ministar Saobraćaja, da ■ ovaj centralni odbor nije legalan... i ne može da istopa ispred celdkupnog željezničar-■stva itđ.« .
Ovhko'žuti; o sebi samima. I još se usude tvrditi, da se bore za interese željezničara. To je obmarna. Oni se bore za interese vladajučih partija, sa kojima klasni interesi željezničara
ništa zjedničkog nemaju. Zato u borbu, protivu jednih i drugih!
JPoročila seitcij.
Sekcija vlakospremnega osobja.
Inter vene i j e.
V zadnji številki smo priobčili spomenico,
ha enkrat pred njimi naše oči povešati, ko nam bodo očitali, vi ste tisti zaspanci, ki ste spali, namesto da bi delali in mi vaši potomci moramo zdaj trpeti zavoljo vaše lenobe. Torej železničarji na plan v vašo razredno borbeno organizacijo, da bomo vsi za enega in-eden za vse!
Strojno opremili delavci.
Strojno opremni delavci v Trbovljah de-v turnusu 12/24 ter ne dobe ni-
! v katerih točkah so intervenirali zaupniki via-j kospremnega osobja pri načelniku prometne- : 2aj0 "^^bo
j °^eika.	1. kakih prostih dni v mesecu. Na južni napravi
I Glede poprave pravilnikov o kilometrazi, ■ , , ,	,	, ,	,	, »	,	•	-
i je dal odgovor, da se dela in da bo premik
j pripözhah. Kdaj pa še bo to zgodilo, ne ve j i povedati.
Glede pavšaliranja za nihalno službo so j i zadevo že obravnavali na direkcijski seji, pa j ! zaenkrat še niso prišli do zaključka.
Glede obleke ne more on nič narediti.
! Obleka je že izgotovljena ter bo najkasneje v I 10 dneh razposlana, a dotie jo le služitelji in i zvaničniki, medtem ko osobje, ki je v statusu j III., obleke ne dobi. Distinkcije še bodo na-i ročile v mat. skladišču v Mariboru ter jih bo ; osobje dobilo.
Glede izrabe dopustov^ si je zadevo zabe-; ležil ter bo izdal tozadevno navodilo post.
! Ljubljana glavni kolodvor.
Napredovanje dotičnih, ki so položili iz-[ pite za vlakovodje, iz II. v I. kategorijo zva- j ! nienikov, se bo izvršilo povodom rednega na- j i predovanja. Z uvrstitvijo v III. kat. uradnikov j
delata dva delavca; ako pa hoče eden izrabiti svoj reden dopust, mora drugi ta čas sam opravljati službo. Pa ne zadostuje to, ampak poleg svoje službe-morajo čistiti kretnice, prinašati in odnašati svetiljke, za kar je bil preje določen poseben delavec, a so ga vsled »štedenja odpravili«. Najlepše pa je to, da kadar pridejo vroči vozovi, morajo strojno-opremni delavci po nočni službi ostati še cel i dopoldan v službi ter razkladati te.vozove.
! - Nič boljše se ne godi strojno opremnim b delavcem v Logatcu.
j Dolžnost okrajnega oddelka je, da to zadevo takoj preišče ter upelje za strojnoopremne delavce dva prosta dneva mesečno in ne upeljuje na lastno roko 10 do 12 urnega delavnika.
pa nima in ne more direkcija nič ukreniti.
Glede kasarn si bo dal poročati, v Zagreb i pa bo poslal sanitetno komisijo, da pregleda ; ter ugotovi, v kakem stanju se kasarne naha-I jajo, da se bodo potem enkrat uredile in 1 očistile.
Glede dodelitve tovornega vlaka v Maribor bo težnje ljubljanskega vlakospremnega osobja podpiral.
Kaj je z rangom?
Ko so sedaj naredili nekateri sprevodniki izpite za vlakovodje ter so bili dodeljeni v skupine, so se pripetili slučaji, da je bä. naj-mlajsi dodeljen, ki je najkasneje izpit naredil, oziroma bil od vseh, ki so istočasno izpit naredili, najmlajši po službenih letih, medtem ko se starejših ni upoštevalo. Postaja Ljubljana se izgovarja/ da jih je uvrstila v istem vrstnem redu, kot jihJje dobila napisane od dipekcije (po abeciedi). Ker upanio, da se daries: še ni upeljal sistem ranga po abecedi, ampak da’ še velja sistem ranga po izpitih in službeni starosti, pričakujemo, da bo direkcija glede uvrstitve v službo'ižddla pöstajani zopet enkrat takozvano »ranglisto«.
Progovni obhodniki in čuvaji!
Dne 9. t. m. je imela Strokovno pravo-• valstvena organizacija pri saobtačajilfemu ministru in pri generalnemu direktorju Iliču intervencijo zaradi naših potnih pavšaldv, telefonskih in nbčiiih dokladah, ki nam pripa-: dajo, a jih naša direkcija noče priznati in iz-■ plačati. Progovrie čdvaje in obhodnike je za-\ stopal s. Taufer Ignac.
j Na našo intervencijo je gospod minister, j kakor tudi g. direktor rekel, da nam Direk-I cija Ljubljana moča izplačati kar nam po za-I konu pripada in sta ’ se oba gospoda jako ču-^ dila, kako more ta direkcija kaj takega za-f državah, kar je po zakonu priznano. Zaradi i nočnih doklad je rekel, da to ni res, da bi [ saihd nekhtere kategdrije dobivale nočne dd-i klade, ampak vsak, ki vrši ndčho službo. Tako,
Vsem zaupnikom delavskega osobja v Ljubljanski direkciji.
V nedeljo, dne 19. julija 1925 se vrši v Ljubljani v društvenem lokalu na Martinovi
i cesti št. 26, pri Pavšku konferenca delavskih I zaupnikov, ki bo obravnavala novi pravilnik ( o delavskih premijah ter delavski pravilnik.
[ Na tej konferenci, ki se začne točno ob 10. uri dopoldne, se bodo sprejeli končni protipred-logi, s katerimi se bomo drugo nedeljo dne 26. julija udeležili konference v Zagrebu, na' katero bodo prišli zastopniki delavskega osobja iz cele države. Tam se bomo zjedimli za enoten predlog, ki ga bomo zastopali na anketi v Generalni direkciji.
Zaupniki, člani združenih organizacij, zlasti iz kurilnic in delavnic, udeležite se sigurno in sodelujte, ker gre za Vaše pravice.
Centralni odbor.
Vsemu nastavljenemu osobju.
Ker položajne plače ne poznajo avtomatičnega napredovanja ter lahko ostaneš vse življenje v isti položajni plači, naj se vsak posameznik (dokler je ta zakon v veljavi) pobriga za napredovanje tudi v polož. plačah. Da bo napredoval v polož. plači, je potreben predlog njegovega načelnika, v katerem mora ta navesti, kakšno službo da vrši, da odgovarja ta služba višjemu položaju in da ga za napredovanje v višji položaj priporoča! Ker je sedaj napredovanje pred durmi, pritisnite na načelnike, da narede svojo dolžnost.
Dopi®I.
Logatec. Dud 2. avgusta 1925 priredi Pö-driižiiica strokovne in pravövarstvene organizacije v Logatcu vrtno veselico v gostilni pri »Kramerju«. Začetek ob 16. uri popoldan. Plfes, šaljiva pošta in prosta zabava. Vstopnina zaesebo 5 Dih. — čisti dobiček je določen^ v dobrodelne namonb za podporni fond bolnih' in; onemoglih železničarjev. — Veselični odsek' podružnice Logatec.1
ZamenjaVa'službenega mesta. D/okovnik v Ljubljani glT kolodvor bi zamenjal z enakim ali nadkrethiškim službenim mestom na kaki
glejte sodrugi, kakšne gdspode imamo pri naši j drügi pbstaji V Jugoslaviji-najraje v območja-'
i direkciji, kako dobro gledajo za nas, da ja ne i bomo imeli predolgihTaš. Oni, so zmirom pri-i pravljeni s škarjami, da nas strižejo in stri-I žejo, ker drugega ne znajo. Železničarji; lova-1 riši, spreglejte käin sp&date, vzdramite se že j enkrat iz tistega dolgega spanja in stopite na j plan v borbene fronte ža ’ blagor naš ih našiti * otrok in naših naslednikov, da nam ne bo tre-
SlaVonije ali v Beogradu in Sicer v sporazumu z Direkcijo drž. železnic‘V Ljubljani.
Stanovanje v Ljubljani, udobno s pritiklinami in lepim vrtom. Reflektanti na to mesto naj 'se tozadevno blagovolijo obrniti 'pismeob' na »Železničarsko strokbvnö in pravovarstve^ nö- organizacijo«, Ljubljana/ Kette Murnova-cesta 26.
Železniškim delavcem na Koroški progi se slabo godi, zato so jih zadnji čas začeli zalezovati razni zvezarski antikristi, ki imajo za izkoriščane delavce samo vabljive besede. Razni progovni mojstri, ki so jim silno nizke urnine odmerili in ne redko tudi krivične — saj niso službenih let v mnogih slučajih sploh vpošte-vali, — se silno trudijo, da bi s svojo službeno avtoriteto spravili te reveže popolnoma v zvezarsko suženstvo, saj se tedaj delavci v obče ne bi imeli kje pritožiti. Naglašamo, da je to predrznost, če se predpostavljeni poslužuje svoje avtoritete, pa vabi in celo sili, bodisi na malo lepši ali pa malo grši način svoje podrejene v neko organizacijo, ki je istim prej v škodo kot v korist. Progovni mojstri so vsi uradniki, naj se oni organizirajo magari pri »Zvezi« ali kjer hočejo, delavce pa naj puste pri miru, oni bodo ženami našli pot v organizacijo, ki odgovarja njihovi razredni zavesti. Ako pa ne bo pomagalo, tedaj pa bomo začeli z imeni prihajati na dan in tedaj bomo pometali temeljito.
Zapomnite si to gospodje zvezarski agenti!
Iz proge Pragersko—Kotoriba. V zadnji številni »Jugoslovanskega železničarja« od 30. junija 1925 se je zaletel neki dopisnik jugoslovanskih narodnih železničarjev, katerih organizacija se imenuje udruženje, ta oseba po svoji moderni glavi napada železničarsko strokovno in pravovarstveno organizacijo in imenuje one osebe od prejšnjih let, ko je še nosila želez, organizacija čisto drugo obličje in ime; v sedanji organizaciji pa one osebe nimajo nobenega vodstva in kot neželezni-čarji sploh jso nobeni člani; pa ako so pri Zvezi tako modre glave, zakaj ne vpijejo takrat ko je čas, pa ne čez toliko časa, dotični ne zna, da po smrti ni pokore. Dotičnemu odgovarjamo in celi organizaciji Zveze to-le: Ako se imenujete udruženje, zakaj se niste združili z vsemi železničarji, ko je bil odločilni dan, ako ste res narodni, zakaj mnoge osebe, zlasti predpostavljeni, ravnajo z uslužbenci oziroma z delavci tako, kot da so delavci druge vrste ljudje in sicer dosti manj vredni. In mnogi izmed teh predpostavljenih so člani Zveze jugoslovanskih narodnih železničarjev. Ako vi poznate samo grehe drugih strank, toraj morate biti sami čisti, kako pa morete potem take osebe imenovati kot svoje člane! Kake dobrote delijo dotične 1 osebe, Vam hočemo iz par slučajev dokazati. Na zgoraj omenjeni progi se nahajajo višji organi, kateri morajo v službi občevati z vsakovrstnimi železničarji, tudi z delavci, pa kaiko? Vsak dan jim predbacivajo sedanje tako ostre predpise, delavci redko kateri dan morejo opraviti zadostno nakazano delo. Ko bi i se te osebe same držale predpisov, kakor to zahtevajo od delavcev, tedaj bi pač ne moglo zmanjkati kredita; marsikateri teh'organov je plačan nad 200% boljše kot revni delavec, pa vpije nad delavci: Le brzo, plača ide, naredi se malo,« sam pa stoji cel božji dan pred delavci in drži roke križem ali pa v žepu; ali je tako ravnanje človeško? Ako dotične osebe in uradništvo ne more izhajati s svojo plačo, kako naj izhaja potem delavec in ima veselje do dela pod takimi pogoji? Še en slučaj, kateri pa presega vse meje, je ocenjevanje uslužbencev, oziroma delavcev. Kako se pa ta posel izvršuje? Ti organi bodo rekli, jaz sem cenil moje ljudi pravilno, prizadeti pa pravijo, da ni res', kaj torej se naj veruje. V resnici bodo tisti ocenjevalci, kateri gledajo le z enim očesom na roke delavca, z drugim pa na kake druge okolščine, bodisi politične itd. taka ocena ni pravilna. Imamo osebe, katere so šele privohale k železnici, še par let nimajo službe, nimajo še skoraj nobenih skušenj, pa se jim kaka delavsko-nad-zorovalna služba ponuja, med tem pa so delavci pod in nad dvajset let službe, pa ne
pridejo z napredovanjem nikamor. V preteklem letu 1924. se je prigodilo pri urejevanju urnih plač, da se je nad 50 let starim delavcem od dotične komisije pri sekciji urejena urna plača znatno zmanjšala od ene do tri krone na uro. Pretekla leta se je poganjalo te ljudi po širnem svetu v vsakovrstne službe in k skušnjam in danes se teh ljudi ne pozna, marsikateri izmed teh je slabo ocenjen, ’ ker je izmozgan, kri in moč je izpita. In danes se od izmozganih ljudi zahteva isto delo kot od mladih ali pa se jih slabo oceni. Za oceno, če se že ta mera vršiti, pa zahtevamo, da se Odloči ena komisija, katera pa ne sme hiti sestavljena brez za to sposobnih delavcev, pod nobenim pogojem ne od g. progovnih mojstrov ali paznikov samih. — Za danes naj zadostuje to; ako se bo kaka sekatura nadaljevala, si bodo prizadeti morali preskrbeti zapisnik, da si bodo zaznamovali grehe onih, kateri že sedaj znajo takb neusmiljeno soditi delavca. Pričakovali pa bomo odgovora od Zveze jugoslovanskih narodnih železničarjev. In ti ljubljanska direkcija, kaj praviš na to?
j
j

Razno.
GONJA PRIČENJA.
»Jugoslovanski železničar« priobčuje pod j gornjim naslovom naslednje vrstice:
»Za bolniško blagajno se je dosedaj zani- i I mala samo naša organizacija (Zveza!) in so I j člani našega društva, kateri so bili uradno ; ! imenovani v upravni odbor, storili polno svojo 1 dolžnost. Če misli gospoda, da temu hi tako, : potem jo pozivamo, naj pove samo en kon- j kreten primer in sicer z dokazi: kričanje in i bevskanje pa nas pušča hladne.«
Skoro v vsaki številki našega časopisa j prinašamo dopise o razmerah, ki vladajo pri i bolniški blagajni. V boljše razumevanje pri- J bijemo sledeče:	i
Upravni odbor bolniške Magajne ni izvo- ! Ijen od železničarjev, ampak imenovan od j ministrstva ter je podpredsednik upravnega i odbora bivši centralni* tajnik Zveze Jugoslo- i vanskih železničarjev g. Sovre. Imenovani člani, ki naj reprezentiraj» železničarje pa so 1 skoro sami zvezarji.
1. Pod poslovanjem tega upravnega od- ; bora, je bolniška blagajna uvedla dvanajstine, J za katere soodgovarja upravni odbor, ki je po j pravilniku dolžan pregledati računske za- j ključke! Zakaj tega ni storil? Polna odgovor- j nost pade nanj.
Ta upravni odbor tudi nosi odgovornost j za razne okrožnice, ki jih izdaja bolniška blagajna, ker bi drugače pač moral izvajati konsekvence, ako noče biti »poslušna marioneta na špagci uprave«.
Boleznina se izplačuje šele po treh mesecih. Kaj pravi k temu upravni odbor, gospodje zvezarji?!
3.	Ako hoče iti kdo se zdravit v kopališče, mora plačati zraven dnevni prispevek 30 Din iz svojega, medtem ko večina delavcev dobi komaj 30 Din dnevne plače ter lahko medtem, ko se ho mož zdravil, cela družina pogine.
Za take odloke so odgovorni upravni odbori. Ni pa čudno, da sedaj gredo se zdravit v kopališča razne gospodične od. direkcije, ki si pač lahko špogajo ta špas, ker jim je vseeno, ali plačajo hrano tu ali tam.
4.	Oblastni upravni odbor, v katerem sede imenovani gg. izvezarji, je sklenil glede zobo-zdravljenja posebne določbe, ki jih prinašamo na drugem mestu ter s tem zelo poslabšal položaj železničarjev.
Ali ni to konkreten primer Vašega postopanja, ki ga čutijo železničarji na svojih hrbtih?
V članku »neverjetno« pa se zvezarji čudijo, da bolniška blagajna nekemu železničarju ni povrnila stroškov za operacijo. Saj
vendar o tem odločate vi sami, ko sedite v upravnem odboru?! V članku »bolniški fond« pa udarijo i.-ti zvezarji po upravi in bolniški blagajni, dasi vendar nosi njih »imenovani upravni odbor« za vse delo 'bolniške blagajne polno soodgovornost. Dotični članek je namreč namenjen za železničarje, ki so včlanjeni pri Zvezi in katere je treba še nadalje držati v zaslepljenosti.
Naša zahteva je bila in je:
Razpis volitev v upravni odbor bolniške blagajne in prva naloga tega izvoljenega odbora bo: pregledati poslovanje za nazaj, pozvati krivce na odgovor ter uveljaviti železničarjem njihove pravice.
lavl-ečeiic iss vatKSjntejšiln olcrožnic.
Povišanje umin delavstvu.
Direkcija je izdala okrožnico glede povišanja urnin delavcem, iz katere je jasno razvidno, da delavec ne more in ne sme pričakovati kakega zboljšanja svoje urne plače, ker se urnine povečajo le po potrebi (čigavi?), ako prenesejo to krediti, ali ako se je delavčeva ocena zboljšala!? Toraj dober delavec, s prav dobro oceno mora obdržati vedno isto plačo, ker se prav dobra ocena ne da- več zboljšati.
Okrožnico prinašamo v naslednjem:
Vsem postajam!
Množijo se slučaji, da postaje posameznim delavcem same avtomatično povišujejo njihove urnine, in sicer na podlagi tabele, priložene tukajšnji; okrožnici št. 150/III/24.
Tako postopanje je nepravilno.
Z vpeljavo urnin se je ukinila veljavnost člena 7. »Začasnega pravilnika« in s tem tudi vsako avtomatično napredovanje delavcev. Naredba Ministra Saobračaja št. 6705/M. S. z dne 18. avgusta 1923 (gl. okrožnico 165/III/24), s katero so bile vpeljane urnine za delavce, avtomatičnega povišanja urnin ne pozna.
Umine se poviša vajo samo po potrobi, in sicer samo dvakrat na leto (1. februarja in 1. avgusta),če to prenesejo s proračunom odobreni krediti..
Za vsako povišanje urnin je potrebno prehodno dovoljenje direkcije (oddelek III.). Predloge za povišanje sme staviti samo pristojni šef postaje na podlagi sklepa ocenjevalne komisije, sestavljene v smislu okrožnice št. 165/III/24.
Povišanje urnine se sme predlagati samo iz sledečih razlogov:
a)	če se je delavčeva komisijonelna polletna, ocena napram zadnji njegovi komisijonelni oceni izboljšala;
b)	če so se zvišale tržne cene delavskih moči dotičnega kraja;
c)	če se delavec dodeli za stalno napornejši službi, kar se mora v predlogu izčrpno utemeljiti;
č) če je delavec postal vsled pridnosti, večjega zanimanja za službo ali večletne prakse za službo vporabljivejši, kar bi prišlo v prid posebno starejšim delavcem.
Urnin delavcev, stalno zaposlenih na mestih, sistemiziranih za postavljeno osobje, se ne predlaga v povišanje (glej naredbo Generalne Direkcije štev. 11.738/1923, razglašeno v okrožnici štev. 165/III/24.)
Pri predlogu za povišanje urnine mora biti pri vsakem predlaganem delavcu naveden razlog, s katerim se utemeljuje predlog povišanja. Vsak predlog morajo vsi člani komisije podpisati. Predlogi naj se izstavijo potom kopiranja v dveh izvodih in naj se oba izvoda predložita semkaj.
Tabela, priložena k okrožnici št. 150/III/24, je brez vsake vrednosti; ta je služila samo kot nekaka podlaga za prvotno prevedbo delavcev na urnine.
Pripomnite predstojeće pri okrožnici številka 165/III/24!
Pri polletni oceni delavcev, katero imajo postaje v smislu okrožnice št. 165/III/24 predložiti do 1. avgusta t. 1., naj se že vpoštevajo zgorajšnja navodila.
Predlogi sa povišanje umin, predloženi direkciji 1. februarja t. 1., naj se pri oceni za avgust t. 1. ponovijo.
Direktor: Dr. Borko, s. r.
Delavci, kdaj bodete spregledali!? Ali ni zadosti zapostavljanja in izrabljanja?! Vsi v organizacijo.
Lastnik: Konzorcij »Organizirani Železničar«.
Odgovorni urednik: Frane Jernejčič.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.