Leo IJt'f ötev. 7. Gelje? torek 18, januayjis (927. Foštnlna plažana v gotooini. Ishala v torek, *etrtek In suboto. Stan« mesečno Din 7' — 2a »nozemstvo Din 20'—. posamesrsa Atewlika I Din. Račun poStno-čekovnega zavoda štev. 10.666. ^^^I^^^^^^R ^^^^K ^^^^^^^K l^^^^^l ^^^I^^^H fl^^H ^^^^^^^^^1 ^^^^^^^h ^^^^^^^h^v ^^^^^^^1 ^^^^^^^1 ^^^^^^^h H^^^^^^ft^ ^^^^^^^^^m ' Urednifitvo tn upravtriStvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogtaai po tartffu. Telefon Int. Stev. 65. Narodnim volilcem celjskega mesta! Radikali in klerikalci tajijo, da so sklenili z Nemci dogovor za oblastno volitev in trdijo, da jih bodo Nemci samo lojalno podpirali. V naslednjem Vam podajamo dobeseden odtis oficijelnega sporočila nemške stranke svojim volilcem, ki je bil natisnjen v štev. 99 »Cillier Zeitung« dne 16. dec. 1926 na prvi strani: Wahlbeschliessung der Partei der Deut- schen im Verwaltungsgebiete Maribor. Aus Maribor wird uns gemeldet: Die Parteileitung hat beschlossen, den Vertrauensmännern der einzelnen Wahlbezirke bezüglich der bevorstehenden Gebiets- wahlen ein den besonderen örtlichen Verhältnissen entsprechendes Vorgehen unter Bewahrung der be- kannten Einschränkung zu freier Entscheidung zu überlassen. Für die Stadt Maribor wurde heute, Dienstag« ein Wahlkompromiss zwischen der Slowenischen Volkspartei als der grössten Landespartei und der Radikalen Partei als der grössten Reichsparte! einer- seits und der Partei der Deutschen andrerseits für ein gemeinsames Vorgehen bei den bevorstehenden Wahlen abgeschlossen und gefertigt. Dieses Abkom- men verbürgt den deutschen Wählern von Mattbor eine eigene Vertretung In der zukünftigen Gebiets- versammlung. Für die Stadt Celje wurde den örtlichen Ver- hältnissen entsprechend ebenfalls ein Wahlabkommen zwischen den Deutschen und den genannten sla- wischen Partelen getroffen. Was die Landbezirke anbelangt, wird hier aus Gründen politisch - faktis::her Natur von der Einreichung eigener Listen abgesehen. Den Bezirksorgan;sationen wird empfohlen, mit den bekannten politischen Gruppen Wahlkompromisse einzugehen, wenn auf aussichts- reicher StelJe unsere Kandidaten aufgestellt werden oder wenn wichtige Vorteile lokaler Natur ein solches Wahlabkommen geraten erscheinen lassen. Wo keines von beiden der Pali ist, werden unsere Wähler Wahl- enthaltung üben. Die Leltunvc der Parte! glaubt. In dem Zusammengehen mit den erstgenannten Par- teien in den Städten Maribor und Celje den Beginn einer sachlichen und entgifteten Zusammenarbeit der Bürger unseres Heimatlandes ohne Unterschied der Nation erblicken zu dürfen. Sklep nemške stranke glede volifev v mariborski oblasti. Iz Maribora se narn javlja: Vodstvo stranke je skk-nilo zaupnikom posameznih volilnih edinic z ozirom na predstoječe oblastne volitve prepustiti prosto od- lofitev glede postopanja, ki odgovarja posebnim kra- jevriim razmeram, pri čemer je varovati znano omejitev. Za mesto Maribor je bil danes v torek sklenjen Jn podplsan volilni kompromis med Slovensko Ijud- sko kot največjo deželno stranke» in radikalno kot največjo državno strariko na en.i strani ter nemško stranko na drugt strani za skupno postopanje prl predstojedh volitvah. Ta dogovor iaslgura nemškim maiiborskim volilcem lastno zastopstvo v bodoči obJastni skupäcinl. Za mesto Celje Je bil v s^ladu s krajevnfml razmeraml tudi sklenjen volilni dogovor med Nemci in imenovanlma slovanskima strankama. Kar se tiče podeželskih okrajev se opusti iz raz- logov politično-takttčne narave vlaganje posebnih list. Okrajnim organizaeijam se priporoča z znanim političnima sk-^v*Mna sklepati volilne kornpromise, *ko se postavijo naši kandidati na takem mestu, kjer je iegled za uspeh, ali ako priporočajo važne koristi kra- jevne narave tak dogovor. Kjer ni podan niti eden niti drugi slučaj, se bodo naši volilci vzdržali volitev. Strankino vodstvo upa, da sme videti v skupnem po- stopanju z imenovanima strankama v mestih Maribor in Celje začetek st 'arnega in razstrupljenega skupnega dein državljanov naše domovine brez razlike narod- nosti. Istočasno priznava šef vseh slovenskih radikalov g. dr. Ravnihar v »Narodnem dnevniku«, da obstoji dogovor celo že za obeinske volitve v Celju. Tudi v klerikalno-radikalno-nemški naslednici nekdanjega ptujskega »Štajerca«, v maribor- ski »Straži«, priznava od slovenskega radikala spisan članek pogodbo z Nemci in jo zagovarja. Slovenski volilci! Kdor odda svojo kroglico v radikalno-klerikalno-nemško skrinjico, iz- daja svoj narod in je grobokop slovenskega Celja. Ali hočemo v 9. letu po osvobojenju pri- pustiti in omogočiti, da postanejo Nemci, podprti od narodno nezavednih naših ljudi, zopet go- spodarji našega tako težko osvobojenega mesta? Vsi zavedni Slovenci, ne glede na politično prepričanje, bodo voliü slovenskega kandidata dr. Božiča katerega skrinjica je 4- (zadnja.) '.. f ?° J° ^agrešili voditelji radikalov napram svojim organiziranim članom s tem, da so jim utajili izdajsko pogodbo z Nemci, ker dobro vedo, da bi izgubili eadnjega pristaša, od- vezuje volilce od dane besede, da bodo držali stranki disciplino. Ti vsi prevarani volilci bodo sedaj svobodno volili narodnega kandidata dr. Božiča. Narodni volilni odbor. Celjska kvonska. c SESTANEK NARODNIH V0- MLCEV MESTA CELJA se vrsi v pon- deljek dne 17. t. m. točno ob 8. uri zvc- ?°r v kluJbovi sobi Celjskega doma. Pri- St ^ ^ zopet polnoštevifria udeležba. «¦ttpaiie in funkeijonarje je sesta- nek posobno obvezen. ttttw SS SH0D NARODNTH VO- LILCEV MESTA CELJE bo v sredo dne 19. t m. ob 8. ZVečer v mali dvora- m Cdjskega doma. P«^ druffih g0_ rornikov bosta govorila c napodno-jyo- spodarskem programu v oblastni skup- scini kandidat za mesto Cesje g. dr. An- ton Božič in njegov iLameßtnik g Ivan Rebek. Narodni volilcit ki ne odobra- ˇate današniih žalostnih političnih rnz- mer T naM državi La ki vajii je na tem, dsa ne pride po paktu z nemäko-naeijo- nalnim političnim društvom oblastni n^Qdat v roke klerikaloev, mestno ob- činsko gospodaretvo pa pod vpliv ne- katerili celjskib neinžkih nacijonalcfv, ste vabljeni, da s svojo navzocnostjo manifostirate ^ zaarjajno, odkrito in , pošteno iiarodno in gospodarsko po- Utiko. c JAVEN SHOD NARODNIH VO- LILCEV V OKOLICI. V torek, dne 18. t. m. bo ob 8. zvečer y gostihii pri Per- mozerju v Gaberjiu javen shod valilcev iz v«eh krajev celjske okoliške obeine. Na shodu bo poročal mod druffimi o programu v oblastni skupšcini nasile« kandidatne liste za srez Celje-Vransko g. ravnatelj Janko Lesnicar. 0 vainih gaspod.irskih vprašanjih bo razprav- ljal tudi g. dir. Anton Božič, priznani strokovnjak v liaTodno-gospodarskihi vprašanjih in kandidat za oblastne vo- litve v mestu Celju. c 4. SKRINJICA JE ZA NAROD- NJAKE. Slovensko Gelje ima pri vo- litvah v oblastno skup.ščiino ČETRTO skrinjico. Narodni volilci, vrz'te svojo krogljk-o v CETRTO skrinjico, da bo zinagrt odLičnih gospodarskih strokov- njakov dr. Božiča in Ivana Reboka bi- jajna. Vsi bodimo zadnje dni affitator- ji! Združena opozicija klerikalcev, ra- dikalov m Nemcev naj v nasern mestu za vedno izgin*. c TOVAK1ŠI, OBRTNIKI MESTA CELJA! Dne 23. janiwrja baste 'volili kandidate za oblastno skupščino. V Ce- lju sta postavljena gg. dr. Božič in Iv. Rebek. Ni potreba pasebej povdarjati, kaj pom«ni ta kandidatura za obrtni- štva G. dr. Božič je star prijatefj obrt- nUkov. Moramo biti veseli, da je sprejel kandidatuiro. On pozna obrtniske ioi- nje, ter jo voljan iti obrtništvu ob vsa- ki priliki na roko. To je pokazal z dol- goletnim javiLinn ddoni v obeinskem svetu okolica Celje, kakor v obeinskoot svetu mesta Gel je. Dolffoletni finančni! in gospodarski referent je imel najtež- je in najodgovoti-nejše naloge, ki jih je vedno znal uigodno in za obrtnistvo olajševalno vršiti. Dolžnost obrtništva je^ da mu izkaie zahvato s tem, da slož- no agitira za njegovo izvolitev. V njem \iidinLo »a.jboljšega zašcitnika obiinegai stanu in dobroga pozriafvalca razmer nižjega stanu. Obrtniki, na delo za nje- govo izvolitev! c ZA KULTURO MED SLOVENCI Namoem baje ne gre, pna;vi >Cillior Zeitung <3 Čeravno nam ta prekrščeua »Deutsche Wacht« stalno oiMta prikri- to in javno pamanjkanje civilizacije in, kultuire. A kolikor narn pras.vete pri- znava nani jio gireni z večnimi pripom- bami, da so naprai\ili Neanci iz na.s lju- di. Tisti Nemci, ki jih je prignal pop htep k iiain in koristoljubje, a gotovo ne želja, da na« kultiviraj.o. »Gillier Zeitung« je vetndar uvidefa, da ni var- no, govoriti o n.a.s vodno kakar o kakem afrSkanskem plemenu in rime sedaj druigam, da bi izzvala n,u odgovor na dTU'ga vprašanja. c KAKO SO NAM PRIVOŠČILI KULTÜR0 IN CIVILIZACIJO se vidi iz toga, da so hoteli noinski skoi'je v svoji krščajn.ski ljubeznii onemogociti pri. nas Slovani'h celo kršč-anski pokret in udu**iti širjenje krtečanske veie. Kdo je pozabil, da so bill Nemci tisti, ki so celo zaprli našega apostola sv. Metoda, ker so se bali, da se ne bi mogla šiantemu- rale Christianitatis« — kakor jih zg-o- dovina. imenuje — stati na straži in odbijati divje navale Turkov, so se Nemci mirno razvijali v zaledju. In ko jim je prišel Turek tiptat na zob pred- Dunajem, jih je — zopet rešil Slovan. c ÜTAJITI NEMŠK0 NARODNO MANJŠIN0 v naši deželi se zdi baje nam najbofj enoötavna režitev manj- ßin&kega vprasan,/a. Tako pravi »Gillier Zeitung« in trdi, da jej je kaneno že res tudi vse eno, kaj mksli taka »pri- tlikovska stranka« kakor je demokrat- ska o Nemcib. Za Nemce je merodajno, kaj misli o njih ves svet, ki priznava njihove manjšine. — Tu bi morali že pripomniti, da zanikanje nemške manj- šime pri nas ni demokratska iznajdb^u. »Nemske manjšine« v Sloveniji danes — ko so našli pot med s\"oj narod pre- mnogi b'vsi odpadniki in za&lepljonci — ni veČ. Ce imenujemo nekaj trgov- cev, obrtnikov, zasebnikov in stariK penzijonistov po treh mestili in par ljudi po raznih trgih »Nemce«, "vendar ne moremo kljub Kočevcem govoriti o kaki manjšini. Cc je to manjeina, po- tem imarao Slownci manjšino v Ale- ksandriji, Kahiri in na VestfaLskem, kjer tudi žive ra^streseno ali skupao naši ljuidje. c SLABO USLUGO IZKAZUJE- MO SLOVENSKIM MANJŠINAM v inozemstvu pravi »da^ andere hiasige Blatt«. Mi — »pritlikov9ka stranka« — bi morafi pustiti nemškutarje pri mini ali pa jih celo zagovarjati kakor jih danes radikali in klerikalci v Celju, potem bi bilo tudi za naše tam za me- Stran 2. »NOVA DOBAc Štev. 7. janni dobro. 0, hina-vci, ki poznatc sumo prajvifce za lastne nuamjšlne, dočim vaši tlaicdjo Poljake, Lužičane, Slovence, Dance in vse druge sedaj kakor pre,]. Pravlce in obziTnosti Nemci drugih no rmorejo učiti. c PRIMORCI IN FAŠIZEM. Vsled naše notice v zadnji številki, da bi oni Primorci, ki so dlanes priipravljeni gla- sovati skupno z nemštvom, radikali in klerikalci, doma v Itali'ji že bitt davno postali fašisti, so prišli daaies njih od- poslanci v naise uTedništvo hrupno pro- tostirat vn zatrjovat, da takih spozab- ljenih lj.udi med njimi ne bo. Tistili par. pra-vijo, ki si no dajo dopovcdati in raztolmačiti pasebnih celjskih razmei*. pa itak no bo skoda. — Mi pa pravimo, visakega za^leplijenega človeka jc škoda c NARODNA IN NEM&KA FRON- TA. Dejstvo, da se danes govori na en", strani saano o nemBki: skriinjici, na drugi pa o slovenski naTodni, je raz- veseljivo. To je naanrec dJokaz, da je spoznanje razmer v Celju prodrlo žr zelo globoko. In res, danes ne gre vec za »demokratsko stranko« kot poKtic- no skupino. Tisti, ki se ne misliijo bra- titi z nenLskutarji in Nemci, bodo vc- Üli niurodhio — 4. skrinjico. c V PIJANOSTI BLEBEČEJO PO ZAKAJENIH TOClLNlCAH o svojih naicrtih. Tako se je v nedeljo zvecer za- reklo nek emu politiku, ki je rekel, da pojde prof. Cestnik v Mairiboi' v skup- scÜTio, doeiim jiale do vstetegaj torka dne 1. februarja. c OBCKKORISTNA URADNIŠKA STAVBNA ZADRUGA V CELJU skli- ouäe v je pocesnilo odl—21>i.n. Mescc- ni zivinwski sejmii s-o se vkljub roktami slabo obnesli, ker je v drangih krajih i cedjwkega sreaa pFevec ziviin.skih sej- mcrv. wSvinjski sejmi ob sredah in sobo- tali so jako dobro obi sk and. V let a 192'). se j« pripeljalo na svhijske sejme 6508 praei-čftv, to jo za polwico vec kakor v letu 1925. Trini in seimski promet je tmii nxidzonifk strogo in vestno nad- 7X>roval. da v«e leto ni bilo pritozb. Na tržnLb pri^tojibinaih se je nabralo 118.199 Din, to je za okrogLo 10.CXK) di- narjev vec, kakor v letu 1925. c SVETOvSAVSKA BESEDA se bo vršila v soboto dne 19. februarja v • Celjskem domm. c HOTELIRJI IZ CEHOSLOVA- ŠKE IN AVSTRIJE so se mudili v pondeljek due 17. t. m. v Cefju, kjer jili je Zvieza gostilniča.rskih zaidrng pogo^ stila v biotelu »Evnopa«. Gosti so obis-1 kali v.hisko razstavo na IHuijm, tor si na to oigledali Celje im Maribor. c SMRTNA K0SA. V nedeljo po poldnevu je umirla nepričakovano go- spa Terezi'ja Kuder, sopnoga trgovca na Glavnera. trgu. Dasegla je starost 59 set. Pogreb rajmice se bo vršiil v torek ob treh popoldne na mestnem pokopa- liišuu. Naj v mini počiiva! Preostalim izrekaino sožalje. c P0ÜP0RNEMU BRUŠTVU NA DRŽ. REALNI GTMNAZIJI v Celju so poslali priLspevke ti-le dobrotvori: Oko- liška občina ceijska 1000 Din; Lastni dom, Gelje 150 Di:n; po 100 Dial: Jos. Jagod'itc, trgavec, Celje; D. Kralj, rav- natelj, Gefje; dr. Lenard Celje (kaz. po- ravna,va); I. Vrabič, gimna.zijka; ravr inž. Drolz Fr., Hrastnik; Terezija Pikl. Št. Pavel; dr. F. Pirnat. advokat, Slo- venjigradec; dr. S. Rupnik, otivetnik. Smarje; F. Kašenima, n.ota.r. Gornji- grad; A. Gorica.r in drug, Mozirjie; Iv. Habjan, Šma-rje; R. Janežic. stol. ka- nonik, Maribor, 80 Di\n; po 50 Din: Bizjak in druig. tovarna, Rog. Slatina, Jos. Osolin, Laško; O. pi. Reiner, Plev- na; dr. F. Tivnz, zdravnik, Celje; po 25 Din: d>r. F. Ros, odvetnik, Laško; dr. F. Lipold, odv. Maribor; po 20 Din: A. Zupan, direkt or, Celje, I. Orožen, prof. Celje; I. Kardmar, prof. Celje; I. Rojnik, trgovec, Slovenigradec; M. Ogorevc, Konjice; po 10 Din: Jos. Ko- žuh, M. Mastnak, F. Mravljak, S. Bol- har, S. Brodar, I. Stante, S. Raič, pro- fesoirjL, Gelje; ga. A. Natek, Breg; J. PoTanc, Petroxice; I. (Vmazar, župnik. Teharje. Srčna hvala! Politika« p ZA REFORM0 ZUNANJEGA MINISTRSTVA. Zauimanje za aktu- aLna vprašanja na*še zu.nanje poiitike so je ra.zsirilo v viseh politicnili krogih. Radi neugodniih poročil o xunanjoin potožaju, zlasti' raidi vosti o madžarsko- italijarLskem ablizanju pricenja.}o poli- tični krogi pomovno naglašati potrebo reonganiizacije naišega diplomiatičnega kara in revizije naže zuinanje politike. ParlaimentaTni krogi naglaisajo, da bi se moral za ministra zunanjib zai. Generaini tajnik fasiistm^ske stran- ke je razposlal okroinico vsom organi- zaicijam, v kaieri pravi, d^i micij'onalna d'ijafeka zveza nirnia \rimnbuipga, kjer se je postaiviL na, öe- lo kontrarevolucije in koncentriTal mocaue oddelke rprotirevoluciijonarnih čet, so zelo vznemirite boljševike. Jeka- teriTiburg in njegova okolica sta popol- noma v rakah generaLi Loan ova. Tudi 42. in 44. polk, ki sta bila paslama proti gene pal u Leonovu, sta se pridružila njegmi vojski. ProtiTevolucijonarci | ra.zširjaj.0 pla>kate z nadpM: »Živel j car! ZeuiJija narodu-! Sploana aoiuie- | stija!« ! Šifcim domonitie. š IZŠELJEVANJE IZ NASE DR- ŽAVE. Po uradni statißtiki se je mese- ca septembra lanskega lota izselilo iz naše držttve 97(5 aseb, na;jveč (345) iz Balmacije; iz IFrvatske 236, iz Vojvo- j dine 188, iz Slovrnije 104, iz Črne gore 33. Izselilo se jHi je v Zedinjene drza- ve 317, v Ai-gentinijo 280, v Avstralijo 140, v Kanado 85, v ostate države 48. Meseca septembra 1925 se je izselilo 1123 ci'seb. s KREDIT ZA URADNIŠKE RAZLIKE IZČRPAN. Po poročilih iz Beograda jo finančni minister mero- daj'na mesta obveistil, da j(^ iz-pLaicevanje uiradniskih raztik do daljnega ustav- ljenio, ker je tozadevni kredit že iacr- jian. Z izplavevsmjem se pricne sele po sprejemu novega proracuna ako fi- nancni odbor ne bo črtal dotičnih i)o- Ftavk. s PROSTE VOZOVNICE UKl- NJENE. V cetrtek dopoldno se je se- stal rninkstrskii syet. Na seji se je raz- pravljalo o prostih vozovnicah na na- sih žeteznica.h. Bilo je sprejetih več predlogov. Novinarji bodo imeli odsloj 75% popust. Proste vozavnice bodo po! polnoma ukinjeaie. š JUGOSLOVEN SLOVIT GRA- DITELJ VIOLIN. Ameriski listi poro- cajo, da se je nekemu na.šemu eini- grantu v Seatleu posrecilo izgotoviti izredno dragoceno violino, ki glede to- na prav nix: ne zaostaja ki slavnimi Stradivarijevimi violinaoni. Graditelj te violine je Nikola Vasič, rodom i/. Zvornika v Basni. Odkril ga je znani virtuoz Elm an. š LJUBLJANA STEJE 56.000 PREBIVALGEV. Po statisticnih po- datkih se je prebivalstvo Ljubljano po- večalo od >. 1920. za 60CK) aseb. tako da ima Ljubljana sedäj skupno 56.H00 prebi-valcev. V 6 letih jo bilo sxizidanih 300 his, tako dia ima mesto sedaj 2571 his. Površina ni-esta s Šisko in Barjem znasa 43 kvadTainili kilometrov in 200 metrov. Mestna uprava namerava na- jeti voeje posoj'iilo v svrho gradnje ca- ' rLnskoga poslopja. VI a da. zalit(»va od občine, da zgradi orožnkško kttsarno. vendai- pa tega nacrta mestna u.prava so ni sprejela. Z obligacijtskim poso- jilom 30 mili'jonov dinarje^' namerava Ljubljana zgraditi naji(ranju davkov. Ali malo je ljuidi, ki so se po- trudili razmišljavati o zvezi visokih davkov in iibostva. Ljudje ne uvidijo. da rodijo visoki davki siromast'.o. Tv.:.li za prave naloge vUule se ijudjo r-''e~ malo brigajo.'- Iz teh pj*ipomb je razvidno. da stoji Ford glede produkcijo in prodaje na stalisf.u francoskih fiziokratov, ki so poeta-vili zalitevo: »laissez faii*e, lais- sez aller«. On twii, dii je v inozemstvu tarifnih wir, dovoljenj za uvoz. in. iz- voz, državnih podpar in vm^savanjs drzavTQe obJasti — vsega, .siimo ne pro- dukcije. V inozemstvxx so posh večino- ma v rokah donamih zavodov, ki pre- žijo samio ha profit, namesto da bi se čutili kot uslužbenci za občo koorist; v Evropi vclja samo profitni motiv, pa ne mezdni. V Evxopi tudi ni pravih vb- likili podjetij. Če pride delavwka stran- ka na krmilo, je to pod protvezo, da s» ima pomagati delaveem.; öe pa ka,pi- taliteticna, da s« ima kapitalu pod Toke fieči. Ali politična tajna zdravila ne bo- do ne Evffope, pa ne dTugcga sveta ozdravila. Pa niti nazdelitev imoviiie ne bi pomaKala, ker ni zadosti im-ovTije- llešitev mora priti od u^stvaTjanja več- je množine lastnime in vecje kup^11^ konsuimne možnosti, ki se im* sp(*r*d- no s produikdjo razvijati. 9. Ford o bodočih st^areh. »Ako se ne motimo, jsremo x?>\ no ki preobrazbi na.spToti. Vei pojavliajo- 6i se nemixi so pra.vzaiPTav znam-enja nekega prc^oroda. Mi smo na poti, da spremimimo svojo tnno v ititeligenco in da se otresemo sentimentatizraa, -ker Sf^v. 7. >NOVA DOBA. Stran 3. smo se prepri'cali, da fcrma, in mehkuž- . nost ne predislavljata napredka. Mi. zaičn emo firlefanc civilizacije torn manj j ceniti, čim več se nanj privaidüno. In- | dustriia neče voč tro&iti ioliiko delavno nioc'i na produkoijo igračk, ainpak na ¦proizvodnjo tega, kar Čiovek zai-es po- trebuje. Ljudje so ze nehali biti pohlep- ni po denairju sam.o rasdi donarja; saj ne glivdajo več s taksmim spostovanjom na bo&atega kakor poprej,. Kar mi po- sed ujemo crez našo potrebo, to nam no služi v cast. Kdor pa. ima službo za ob- čitrLStvo pred ocnii, kdor želi puisto po- ]je inchivstrijo pretvoriti v oveteo vrt in wsakdanjost olepsati in cxsveziti z na- vdu-senimi motivi, s stremJ'jonjem po vusjern in boljšem — temii Sv> velike vsote demur j a isto kar poUedrfcu seme, liamreč začetoik k novi in vecjv žotvi, katere dobrodelni. učinek pa se raivno- tako ne. sme radi sebLc.nosti odtegmiti I obe-instvii, kakor no dobrodelni ucinek .soLnLn»ih zarkov. Vkljub slabosti naže ljudske nara- ve je mogoce nase gospodarstvo tako urexLiti, da sebičnost, ee «o tudi no d* iz svota »spraviti, Visaj izgubi sTedstva, pararoeati krkvico v gospodairskem živ- Ijesiju. AH toga no bosta poboljsaJa tip mülijonar, ki si domislja z na.kopico- njoin bogastva pridobiti doja,nsko rnoe, ne ubo#i reformator, ki si diomi&lja vso na/pako tega. sveta izlečiti s tern, da vza- me en emu druzabnemu razrochi ves de- nar. da ga mod d*iiugi razr-d razdeli. Ta in oni sta na krivi poti. Obadva predMavljata samo dvo ruzlicnii vrstf narcev na tern svetu. Mopoee je d&lov- ne moci. prokvodnjo, razded'itoiv blaga in mezde tako organizirati, da dobijo vsi mleLezeinci svoj pravicni del. Krivo jo inisljenje, da so različna iKxijotjci za to na svetu, da ti diajo do- bicJui. Po.sli, trgovine so za to na svetu, da sluiijo pubkkii. Trgowski stan mora držati na stanov«ki ponos in vsakega izkljuoitt iz svojo srcdino ki se prfc'igrosi v etiki njegovega stanu. Njegove soda- njv poinanjkljivosti, ki so vecinoma oticne natravo. ovirajo njegov raÄ\:itck. Fordovi obraiti — im jaz saim — nj.Ho nic drugcga storili kakor d,a so poskušali z delom dokaziti, da se mora slnžba za oböo korist predpostaviti do- bLcku hn da so vsa podtfetja plcunonito /ATainjc, ki s s-vojim obstojem obogalijo svei. Trdi se, da smo iirw>li si-ečo pii. na- žem podietja. Mi smo imeli samo oaio sreeo, ki wsakega spremija, ki žrlvujo svoje najboljše mooi za svo.je delo. Naš začetni obratni kapital jo brl zolo maj- lien. Kar zdaj imamo, to smo si za^lu- žili i nouimornim delom in z vztraskiih ba,nd; vi, ki ste .stali lota 1918. na periferiji mosta Celje oboro- ženi ,s puskami i.n strojiiiivami proti pretečemii vpadu nenišku.tarskili t-ol]i, kadere so nam hotele odvzoti pravka.r dobljeno prasto^t in svobodo; vi, koro- fiki' jiuiaki od Zi-Le do Podjuno, kateri ste na Lastnom telesu najbolje obcutili neroski bk\ — vam vsem so naanenjene te-le vrste: lz zgodovine je znaaio, da so bila politična tla v cefi državi najibolj vroča v GeJju. Za usa.ko najmiunjšo prklo- bitev na lastnih tleh je bilo po koncu celo ce.sarstvo m celo rajh. Bogodki v Ca'Ijw so bili taJd, da so izzivali tafcrat minislrske krize. Krvavi. dog.odki ob priliki prihoda Cohov, sokoLske sl&vnoML, otvoritev Na- rodnega doma« in drngo je nam celj- skiim Slovencem šo v ])teži(vom .spo- »rinii. Ali nctun maro biti v očigled teh dc«:<3dkov dan on vsoono ere gledajno ka- ko so. ]]o,kat(M'i pi-istasi s'i'jer sfovenskik stni.nk.vežojo s preastanki tiisto provslu- le dniliaJi, ki: je na nas pljuivala, n.as pretepala, unicevala narodno premo- žeaije, ter nam na našib thvh odrokala praivico do obstanka? Ne siiiemo niikdar in p-od nobenim pogojem pripustiti, da bi se povrniji zopet stari časL, in da bi so na celjskem magißtratn šopirili naroxlni odpadniki. Zato apoliramo na vas, da storito svojo na.rodno dolžnast due 23. t. ni. s l(vm. da. gkvsujwto za. priiznanega narod- noga }>rvoboritolja g. (Jr. Antoua Bo- zičc (Tovaxisi, kar je bis z- jem krogu na vse one narodno cutooe voliiloe, katere jo nirorcLa striaaikarska /:islo])I.ionost in kaka maimeca obljuiba l)i'i|v<.xl.la tako dale\\ da odobravajo »ku- pon nas top z Nomci. Pouciite jili pravo- časno in opozorite na /Je posledice tega neniioralnega in nenormalnega pakta. Pristaisi »Narodno - socijaliistrne strankoi smo uvideli vcliiko novarnost, ki prcti narod;ne,mii življu v Celju z na- sprotno. zinago. Zato smo se odlooili za »Narod.no fronto« in bodemo vstoriti vse za nje zmago. (klbor »Narodno - socijadiiisticne straaike« ostane ves teden v permanen- ci, tor daje pojia«snila in navodila vsaik večer od 6. do 8. ure v poisebni sobi go- stiilne pri »Jelenui« v pritličju na levo. Ta.Tii so na vpoglod tudi vodilni imenikL Krajevna organizacija NSS Celje. Charles Dickens. — tfd. Šimnic. Božičua povest v prozi. (A Ghristmaa Carol in Prose.) (Dalje.) »Duh seni sodanjega Božicai«, je dejad duh. »Poglej me!« — Scrooge je pokorno ubogai. Duh je nasil sknomon, temno-zelon talar, ki je bil obroibljion z beldm krznoan. Obleka je visela na njeon tako rahlo, da .so biki njegova siroika prsa gola, kakor bi zanicevala, da bi jih kak umetni naikit in zavairoval ali liicril. Noge, ki so gLedafc izpod sirokiih gub obleke, so bile tiidi gole, na glavi je imel vcinec i« bodičja, ki je bil oblo- žon sem in tja z bJesketaj'ocimi Ledeni- mi svecajni. TeinnorujavL laisje so bili dolgi in od'kriti, adkiiti kakor njegov ja&ni obraz, kakor njejgovo bližčeče ako, njego\-u odprta roka, njegov veseli glas, njegovo noprLsiljeno vodenje in njegov prijazni nasmeli. Okol'i Mja je imel opavsano starifcavo niecevo noinico, a mec ni tical v njej in staro naznjco je razjedla rja. »Meni potiobnega še niisi videll?« je vzkllikinil duih. »Nikdax«, jie odgovoril Scrooge. —• »Ali nisi šel se nikoli van z mlaj«itni clami mojo družimc? Meniui (kajti ja^ som se zelo nilad), svoje starejše, zad- nja. lota rojene brate«, je nadafjevala prikazen. — »Ne verjamem, da bi«, je reJkel' öcrooge. »Bojim se, da nLsem. Ali si imel veliko bratov, duh?« — »Nad ön tisoc osemsto«, je odWni'l duih. —¦ *Strašna družina za preživljanje!« je Dirnnral Scrooge. ~- Doll letoKiiijega Ijožii-a wse je dvignil. — »Duh«, se jo oglasil Scrooge ]jon,iiin,o, »pelji me, ka- mior hoceš. Prejšaijo noc sem izšel pri- siljen ter dobil nauk, ki delude. N-ocoj, ako me hoceš časa naučiti, daj, da se okoristimJc __ »Dotakni se ta'.la.rja.« — Scrooge je star if, kakor nuu je bilo rrka- ziuno in ga trdn,0 prijel. — Bodičje, omela, bršljan, rdečo ja,gode, purani, jTosi, divjačina, perutnina, žolce, nieso. prawicki, klobase, ostrige, tostenine, ko- lači, sadje in pnnč, vse je zginilo v tre- nutku. Prav tako soba, ogenj, rdeča svetlaba, noona um, .im stala sta na ulicah Citya na božično j'utro, kjer so povzrocali ljudje sairovo, vendar veeelo iln ne neprijetnoi godbo. KidaJi so sneig s hodnikov svojih stanovauij in ra.z sti'eh, odkoder je v veliko zabavo dečkov štr- bunkal na ulico ter se razprsil. Pročelja hi« so izgfwlala temna, in okrui ž<> tonmojša., lociLa se od svetlüi fflailkih «nežnih plaskov na strohall in uinazajieK'a .s.no^i na uJicalL. Usodlina, ki so jo razorala težka kolosa v globoko brazde, brazde, ki so se stokrat križalo i-n zopet križale, kjer so se odcepile ve- like ulice vn. tvoriTe v debolem rumonem bkitu in ledeni vodi za.vite jarke, ki jih je bilo težko zasledovatL Nebo je Mlo meglnno; in najkrajSe ulice so bile na- polnjene z umazano rujavo, napol sta- jano, napol zmrznjeno meglo, izza ka- i tore so pršeli sajasti atomi, kakor bi se vsi dimniki v Veliki Britainiji domen.ili in so vneli ter v srčni radosti plame- nel'L. Nic pasebno vesele,ga ni lozalo na viremenu in mestu, Vendaa- je pov«od vhudala radost, ki bi jo no povzTočil najja^nejöi letni zrak in letno solnce. J\ajti ljudje, ki so kidali nia stre- hah, so bili veseli in razigrani, kliouli so drug drugeinu1 ter se kepali — ne- dolžmejši strel, ko marsikaka salji'va basieda — sreno se smejali, ce je zadola kepa in «rcno se smejali, 6e je Zigrešita ciilji. . Trgovine za perutnino so bide se odprto in one prodajalcev sadja so ža- rele v sijaju. Tu so stale velike, okrogle, trebiLsaste košare s kostanjem, obliko- vane kakor suknje dobrovoljniii, starih gospodov, ki so lenuha.rili pri vrati'h. Tu je biila rdečkasUi špan.s,ka. čebula, v. rujavim obrazom in šLrokim pasom, ki se je v deibelostL svetila kakor spanski nieniilii. Tu so bila nakopicena jalx)lk;i ini hrueke v duhtecifh piramidah. Tu je viseLo grozdje, fepo, da »o so miniioido- čim kar sline cedi'lo. Se celo zlajte in srebrne ribice v stekleni posmLici mod sad j em, čep-rav članice muta.stega rodu, so zaiznale, da se godi nokaj izrednega; plaivale so riba za ribo naokroig v svo- jean malem svetu v počasni, s-trastni rajzburjiejiosti. Kak pogled v trgovine s kolonijal- nim blagom. Kupci so tako goxoce hi- teli, da so butali pri vratUi drug v dra- gega, pokvariH iz vrbja sp let one kosa- re, pozabifi naku^lieno j>]. -.x< v trgovi- ' ni, tokli riaz,i,i n. " • ; t' &i sto t.a- kih pogresk. Trguri.i ini usiuzbenci pa so bili sveži in veseli. Zahtevate-li , povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih „Ncnro Dobo" Kmalu so vabili zvonovi ljubezni- ve ljiidi, vse, v cerkve in kapele in pri- sli so v grucah po ulicaJi, v na-j'le.psih prajziiienih oblacilih .ki najvest^lejših obrazov. Istočasno pa so se pojavili iz kakih dvajsetih stranskih ulic in cest- nih kotov nešteti ljudje, ki so neftfi svo- jo kosilo v pokarijo. Pogled na to u}>ogo požrešniike je duha zelo zaTiim.al, raz- krivad je posode mimoidocih ter po- skropil z bakljo kadilo na r#hovo ko- silo. Izredna baklja je bWa to. Ko sta trcila dva nosaca s kasili skupaj ter se zacftla pisovati, je zlil par kajpljic vode rz nje na n}u in zopet sta bila dobre vofje. Dejala sta, grd'o bi bilo. da bi se prepiirala na Božič. In bilo je! Pri Bo~ gu, bilo je! Zvonenje je ponehalo in pekaxije so zaprli. — ^Ali ima poseben okus to, kar sd poškropil?« je vprasal Scrooge. — »Da, moj paseben«. — »Ali bi veljal za vsako kosilo?« je izpraševal Scroo- ga — »Za visako prijateJjsko. Za revno najibol'j.« »Zakaj za revno najbolj?« je rekel Scrooge. — >Ker ga najbolj po- trebuje.« — »Duh«, je dejal Scrooge, ko je netkaj časa pomisfjal, »euriim se, da zaželiš prav te od vseh bitij, ki na.s obkrozujejio, prilike teh Ijaidi do no- dosžnega užitka prikrajšati.« — »Jaz?« — »Ti bi jim vzel mozjiiost, da, kosi'jo vsaki sedmi dan, edini' dan, ko lahko recem, da s-ploh kosijo«, je rekol Scrooge. »Mari ne?« — »Jaiz?« je vs&- klikniil duh. — »Ti skušaš te prostore sedmi1 dan zapreti in to je praiv isto.« — »Jaiz?« — »Oprosti, ako txym ti sto- * ril krivLCO. Zgodilo se je v tvojem iine- n:u, ali v»saj v imenu tvoje rodbine..« -- — »So nekcLteri na tej vaši zemlji«. je od'govoril duh, »ki si domišljajo, da nas poznajo in ki kvrsujejo svoj a dejanja. strasti, naputui. škodoželjnasti, mi'znje, nevoöclJLvosti, svetohlinstva in sebiČno- sli v nasem irne.nn, ki so na.m in vsemu nasemu znanstvu in sorodstviu taiko tuiji, kakor l)i nlk-dax ne živeri. Za.pom- ni si in Oibdolži zivranji1 njiliovega rav- nanja njjih same, ne na's!« Scrooge je obljubil in sla sta dalje, nevidna, ko prej, v predmesstja.. Scrooge je opazil, da se je dull fcljub svoji veli- kosti stisnil lahko v v«ak prostox in da je pod nkko streho prav tako ljubko in kot nadnaravTio bitji1 staJ, katkoT v naj- višji dvorani. Morda je veselilo duha pokazati to svojo lastmost, ali1 pa je bila .njegova prijazna, velifcodu&na, srena narava in socutje z vsemi lubozti, kar ga je dove- dlo v stainovanje Scroogeovega piisarja. Kajti tja je šef in vzel s seboj Scroogea, ki so ga je držčil trdno za talar. Na pra- giu se jo zasmehljal duh, obstal ter po- «kroprl Bob Graitchitoivo stanovanje ?. biikljou PomißLite, Bob je dobil le pet- naJÄt »Bobov« na. teden, vsako soiboto jo spravil samo petnajst kosov svojega krstnega hnena in vendar je blagoslovil dull njegovo stanovanje štirrih sobie! (Dalje.) 4 sedežm onto proda takoj dr. Kunst, Celje, Kralja Petra c. 26. 3-2 zdravega, močnega, ki ima veselje do tr^üvine % mešanim blagom in je do- v.Sil vsaj 2 razreda me5iati na trfcO.ino- (van Šumer, ŠoStanj. 2-2 Te dni, ko ne točite alkcholnih pijač, nudit« Vašim gostom izborni brez- alkoholni jabolčni sok. ki ga pri- poroča liter po 6 Din, Martin Perc, Celje, Zavodna (blizu Skalne kltti). 3-1 Stran 4. »NOVA DOB Ac Stev. 7. JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE v lastfli hiši C9NK9R]E99 ULIC9 ST. 11 nasproti pošti. Ustanovllena leia 1«89. Ustanovljena lota 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE pri jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni rneri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJI GRAD, SEVNICA, ŠMARJE pri jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Kože od divjačioe zajcev, lisic, dihurjev, jazbecev itd., kakor tudi vse vrste surovih kož kupuje pc najvišjih dnevnih cenah ZAGREB, RoäkovAceva ulica Stev. 40. Brmolavl: TAURIA ZAGREB. Telelon Stev. 13« 89. Družba JelSInqrad z o. x., Šmafje pri Jelöah, prodaja svojo znlogo izgo- tovljenih drv za kurjavo (cepanice in okroglice), ki se nahaja v gozdu Ločnica/oddalje- nem približno 7 km od žel. post. Šmarje pri Jclšah, in sicer : ohpog 4Q0D do SQDQ m bnNouih in ohrog 100 rn hrastovih dp». Zapečarene ponudbe, opremljcne z 10%, kavcijo od ponudene vsote, se imajo predložiti pri podružnici Prwe hrvatake äfedionlce v Ljubljani, NBariboru a.i Celju najkasneje do 29. janu rja 1927 do I!, ure dopoldne. — Kavcija se mora po- ložiti v gotovini ali pa v drž. vrednostnih papirjih, računano po dnevnem tečaju, ali pa v nevinkulirani knjižici Prve hrvatske Stedionice. TočnejŠi pogoji so razvidni pri Upravi wlasteiinstva Jelfttnywad, Smarje pri Jttlöah ter pri podružnicah Prve hrvatske žtedionioe v Ljubljana, Celju. In Mariboru. Družb» Jelšingpad z o. z., Stna^je p«*i Jcliah. Vabüo na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Gctovljah regisfcr. zadruige z neomejeno zavezo, ki 86 vrM v pondeljek, dne 31. januarja 1927 ob 14. uri v zadruzni pisarni % nastopnim DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo načelstva. 2. Porocilo nadzorstva. 3. Odobritev račun&kega zaključka za leto 1926. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. SlucajnoÄÜ. V Golovljah, 12. januaxja 1927. NAČtiLSTVO. Hsoa postreznica iače službo v mestu. Naslov v upravi. Oddate se 2 meblovani sobi s souporabo kuhinje. Naslov v upravi. lšče se za 1. februar lepo meblova a soba s posebnim vhodom. Naslov v uoravi. Premog iz državnega rudnika v Zabukovci in na 2eljo tudi iz vsel\ drugih premogovnikov, za domačo porabo ter za obrtna in indu- strijska podjetja, dobavlja m dostavlja na mr» dorr» točno in po najnižji ceni -jpi Frawjo Joss, Celje, Aleknandrova ulica štev. 4. Dva orala ali več dobrih' njiv in 1 oral travnika kupim ali vzamem v zakup kje pri Celju, najraje okrog slov. pokopaliSča v smeri Vojnika. Ponudbe na H. Glinšek, Sv. Lovrenc, pošta Sv. Pavel pri Preboldu. Krasna I nadstrjvpna stano- vanjska hiša 6 stanovanj po 2, 3 in 4 sobe, parket, plin, elektr. luč, vodovod itd., velik vrt in njiva v Celju poceni na prodaj. Imam tudi 4 eno- družinske hiše z velikim vrtom od 50 do 70.000 Din na prodaj. — Franjo Jager, rc- alitetna pisarna, Celje, Dolgopolje 1. Fran Kuder naznania v svojem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njegova srčno dobra, nadvse ljubljena ter draga soproga, sestra in teta, gospa Terezija Rnder \i Rotor v nedeljo, dne 16. januarja, ob 1/2 1- uri popo^- . dne nepričakovano po sprejemu svetotajstev za umirajoče v 59. letu starosti mirno v Qo- spodu zaspala. • Zemeljski ostanki drage pokojnice se bodo v torek, dne 18. januarja, ob 3. uri po- poldne v hiši žalosti Qosposka ulica 4 blago- slovili ter nato položili na mestnem poko- pališču k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 19. januarja ob 9. uri zjutraj v župni cerkvi (kapelica Matere božje). Celje, dne 16. januarja 1927. Delaj, nabiraj in hrani, vartevati se ne brant. FofMftteoma vaiHio naloUte deiMirne prihr»«ke pri zadrogi^ Varčuj v mladosti, dftsstradal ne boš ^«titrosti ! -^ ^F Vf !>-,-) JtSaff}}vowt; treauoat, var^noct so pr^dpogoj ^jnrtvnoLii 1 LASTNI DOM rtavbewi in kredttia mttmnt z tmttam ixma v Gabeiiti pri Wjn ^ Obrestnje hranilne LOr '%& Ve^je stalne vtof^ po dogovora rrafUftodweje. vloac do ° 10" s" Tamitvo xä vloge nad l^OO.OOO Din. Izrcnaleira raste *e*iko! „t. g SS'SLa^ydiS! Plsantia v CeUn> Prefiernova iiL 6. Pupilarnovaren in jawnokot'isten denarni zavod celjskega mesia Mestna hranilnica celjska Ustanovljena leta 1864. - Pod trajnim državnim nadzorstvom. V lastni palači p*»i kolodyoru. Vsl hrantlnlčni posll *e irvrsul**)« nalkalanlneje, hltro in tot- no. Ugoctuo obremovanj«. Polasnlla in n»»veii brezpla^no. Vrednost rezervnfh x&kladov „ad «ron 2S.OOO.OOO Za hranilne vloge jamci mesto Celje s cehm svojim premozenjem in z vso svojo davcno mocj(,» Ti-sKa in Izdaja Z»e«na tlakai-na. — Odgovorna sta: za Izdajatelja in tiskamo Milan Četina | xa redakcijo Vinko W. Gab«<-o. Oba v Celju.