LETNIK IX ŠT. 8

POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI

CENA 2,60 DIN

VSEBINA PO STRANEH: 337 — Nekdo izmed vas fr 339 — Petero lutk pripoveduje fr 341 — Ve¬
zan letalski model fr 343 — Go-cart vozilo fr 345 — Ladja za lov na kite iz 18. stoletja fr
346 — Gradnja oddajnika fr 349 — Stojalo za povečevalno steklo fr 351 — Kako podaljšamo
življenjsko dobo električne žarnice fr 353 — Kako bo letela naša raketa fr 355 — Izumiteljski
kotiček fr 357 — Človek ali avtomat fr 358 — Obisk v Niirnbergu fr 359 — Gumenjak fr 362
— Televizija fr 364 — Še o določanju rudnin fr 367 — Življenje metuljev, fr 368 — Kroma¬
tografija fr 370 — Kako visoko z letalom fr 371 — Črnobela fotografija fr 374 — Slednjič
motorno letalo fr 375 — Popeljimo se skozi križišče fr 377 — Izdelki iz stiropora fr 379 —
Stroji za spravljanje pridelkov fr 382 — Postavljanje tirov na maketo fr 384 — Trdi orehi za
bistre glave

Naslovna stran: Nataša Šventner, 4. c, Osnovna šola »Boris Kidrič«

Janko Bilban, Vodice 114 nad Ljubljano — »TIMOVI IZDELKI«

TIM — revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine

Izdaja Tehniška založba Slovenije — Urejuje uredniški odbor:
Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Drago Mehora, Tone
Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Tončka Zupančič, od¬
govorna urednica Anka Vesel, oblikovanje in tehnično urejevanje
Božidar Grabnar, akad. slikar. Tim izhaja 10-krat letno. Letna
naročnina 26 dinarjev, posamezna številka 2,60 din. Revijo naro¬
čajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541-X. Tekoči
račun 501-3-156/3 — Revijo tiska tiskarna Kočevski tisk, Kočevje.

8

Leto IX.
April 1971

NEKDO

Anka Vesel

IZMED
-* VAS

O klubu »V. S. Komarov« ste lahko nekaj
prebrali že v prejšnji številki TiM-a, danes
pa vam predstavljamo enega od njegovih
aktivnih članov, člana astronomske sekci¬
je tega kluba, UROŠA M1KOŠA iz Ljubljane,
ki letos prvo leto obiskuje gimnazijo. Torej
je bil še pred kratkim zvest Timovec in nam
je tudi že pisal. Uroš živi v Ljubljani, za
vas pa bo za zadnjo številko pripravil se¬
stavek in načrt za zares preprost in cenen
astronomski teleskop, ki si ga bo lahko omi¬
slil sleherni ljubitelj neba in zvezd.

Verjetno nisi osamljen med mladimi zve¬
zdogledi, vsaj kar zadeva TIM, ne. Večkrat
nas je namreč že ta ali oni naročnik popro¬
sil za načrt preprostega in ne dragega te¬
leskopa. Veseli smo, da bomo tem željam
v kratkem ustregli, najbolj zaslužen za to
boš kajpak ti. Kaj je bilo prej: tvoje zani¬
manje za ogledovanje neba, ali teleskop kot
izdelek, ki ti je omogočil to »raziskovanje«?

Pred kakim letom dni me je nenadoma za¬
čela zanimati astronomija. Prebral sem ne¬
kaj knjig, doma imamo binokularen daljno¬
gled, vendar si z njim nisem mogel kaj
prida pomagati. Zato sem začel razmišljati

o tem, da bi si izdelal astronomski daljno¬
gled, s katerim bi zares lahko opazoval ne¬
bo. Kako sem prišel do načrta? Predvsem
sem prebral o tem nekaj knjig, nekoliko so
mi pomagali pri tem fizikalni učbeniki, osta¬
lo pa sem pač poskušal. Nerad namreč de¬
lam natanko po kakem danem načrtu, kjer
ne moreš prav nič narediti po svoje.

Težave so bile predvsem z okularji, moral
sem nekoliko naokrog po trgovinah z op¬
tičnimi izdelki. Lečo sem kupil pri Ghetal-
dusu (trgovina v VVolfovi ulici v Ljubljani).
Ni draga, okoli 7,00 din sem odštel zanjo.
Samo cev sem naredil iz šeleshamerja, ta¬
ko da sem celo polo zvil, pokrova oziroma
nastavka pri objektivu in okularju pa sta
pokrova od laka za lase, kar pa je uspelo
čisto slučajno. Da se namreč mere leč in
teh pokrovov ujemajo — toda toliko različ¬
nih mer teh pokrovov je, da bo vsak našel
kaj primernega. Okular ima goriščno raz¬
daljo 2,5 cm, daje torej 40-kratno povečavo.
Dobil sem ga v tovarni Vega v Ljubljani,
podobni pa so naprodaj tudi pri Tehnooptiku
v Ljubljani, lahko pa bi uporabil tudi lečo
od očal z visoko dioptrijo (+ 10 do + 15).

Gotovo ta daljnogled ni prvi in edini izde¬
lek, ki si se ga lotil. Kaj si že izdelal?

Moj »konjiček«, če to lahko tako imenujem,
se razvija v dve smeri: prva so predvsem
praktični izdelki za vsakdanjo rabo, kot
sušilnik za fotografije, fotopovečevalnik,
filter za fotografije itd., vendar se ne okle¬
pam danih načrtov ali navodil. Vedno na¬
redim kaj po svoje, tako se mi zdi delo za¬
nimivo in privlačno. Pri drobnih izdelkih de¬
lam kar na pamet, brez kakih posebnih pri¬
prav in načrtov in predvidim samo tisti ma¬
terial, ki je osnova, kot leče pri daljnogle¬
du recimo. Ostalo poskušam sproti.

Druga smer mojega dela pa so eksperimen¬
ti, na primer model helikopterja, zanima

TIM 337

me namreč predvsem konstrukcija kake na¬
prave, tiste drobnjarije, kot je barvanje, ob¬
delava, lakiranje itd., so zame nezanimive.
Trenutno se precej ukvarjam — skupaj s pri¬
jateljem — s preizkušanjem raketnih mo¬
torjev, se pravi goriva. Skupaj namreč se¬
stavljava različne mešanice goriva in jih
preskušava.

Lahko svoj »recept« zaupaš tudi našim na¬
ročnikom? Ali ni takšno preskušanje tudi
malce nevarno, vse takšne mešanice so
namreč eksplozivne. Bojim se, da je včasih
kar nevarno v tvoji bližini.

Mešanica goriva je kajpak skrivnost, ki je
ne morem zaupati kar vsem po vrsti. Pre¬
skušava pa s prijateljem kje na prostem
in paziva, da se vedno pravočasno odstra¬
niva, preden zgori vžigalna vrvica do tulca.
Tudi izdelavo vžigalne vrvice sva si omi¬
slila po svoje, prej sva jih kupovala pri
Mladem tehniku.

Rad tudi fotografiram in sam razvijam fil¬
me. Toda to veselje je zdaj zasenčilo moje
zanimanje za astronomijo.

Je na vaši šoli kak astronomski krožek,
kjer vas več, morda pod vodstvom kakega
profesorja, opazuje nebo, bere primerne
knjige in revije, skratka razpravlja o tem?

Na šoli med sošolci žal nimam somišljeni¬
kov, tudi krožka ni, tako se z astronomijo
ukvarjam sam in pa v klubu. Toda načrtov
za moje delo in zamisli mi ne manjka.
Na teleskop si nameravam vgraditi pose¬
ben nastavek, da bom lahko zanimiva opazo¬
vanja tudi slikal. Od zamisli do izdelka pa
je dolga pot in najbrž se bom moral s tem
trdim orehom še kar precej časa ubadati.

Naj se povrnemo k teleskopu. TIM-ove na¬
ročnike, ki ga bodo po tvojem načrtu izde¬
lali, bo gotovo zanimalo, kaj vse bodo lah¬
ko opazovali z njim.

Kaj lahko opazujem z mojim teleskopom?
Sončne pege, Lunine kraterje, gorovja in
morja na Luni, tudi mrk seveda, lepo se
vidi Saturnov obroč, Jupiter in njegove sa¬
telite, zvezdne kopice, meglenice.

Povedal si, da precej bereš. Menda to niso
samo učbeniki in astronomske knjige, ki jih

pri nas ni na pretek. Si morda pomagaš
tudi s čtivom v kakem tujem jeziku?

Ne morem se pohvaliti, da bi bral še ka¬
kšne druge knjige kot poljudno znanstvene,
in to s področja astronomije, astronavtike,
tudi fizika in kemija sta vmes, seveda je
večina žal v tujih jezikih. Romanov in zgodb
ne berem, razen tistih, ki so obvezne za
šolsko čtivo. Po pravici povedano, prebiram
mimo takih knjig samo še Prešerna, ki ga
imam posebno rad. Njegove pesmi so mi
všeč predvsem zaradi vsebine. Ta je tako
resnična in meni nekako blizu.

Ni mogoče drugače, kot pritrditi ti, da je
Prešeren velik. S tem je povedano bistveno
o njem. Vendar mislim, da večina njegovih
pesmi — če izvzamemo tiste o domovini
in nekatere pripovedne — pripoveduje o
razočaranju nad življenjem, ljudmi, razmera¬
mi na Slovenskem takrat, da so skratka ža¬
lostne, pesimistične, kot pravimo. Bil je
pač velikan nad svojim časom in ljudmi v
tem času. Morda do nekaterih njegovih
sodb o življenju pride človek v nekoliko
kasnejših letih, ko na svoji koži spozna,
»kak’ se v strup prevrača, vse kar srce si
sladkega obeta ...«, za tvoja leta se mi zdi
pa tako mnenje o svetu, ki nas obdaja, kar
preveč resno.

Preidiva raje na bolj domača tla: kaj je
dobrega in kaj slabega v TIM-u?

TIM poznam že pet let, in če naj ga naj¬
prej pohvalim, potem moram reči, da so
mi všeč v njem poljudnoznanstveni članki,
nadalje taki pogovori, kot so bili portreti
slovenskih znanstvenikov, Zabavna fizika,
sestavki s področja kemije, ali pa na pri¬
mer ocenjevanje fotografij, ki je bilo v re¬
viji pred nekaj leti. Manj se zanimam za
modelarske načrte, sploh pa mi ni všeč
maketarstvo.

Zdi se mi, da bi TIM moral dajati več samin
zamisli, brez podrobnih navodil in »recep¬
tov«. Na primer: podal naj bi idejo, kako
telefon deluje, osnovno shemo, ne pa tudi
tehnične izvedbe in podobnih opisov. Izde¬
lovanje samo naj bo stvar posameznega iz¬
delovalca. To bi bila po moje najboljša pot
za vse tiste, ki radi delajo, pa ne samo z
rokami, temveč predvsem z glavo.

TIM 338

PETERO LUTK PRIPOVEDUJE

Vse lutke so že povedale svoje zgodbe.
Jaz sem poslednji iz vrste. Lahko mi reče¬
te kar ostržek, saj sem lesena lutka. A
zmotil se je, kdor pričakuje pravljične
zgodbe malega Ostržka. Moja zgodba je
resnična in dogaja se vsak dan — že sto¬
letja.

Seifi rastlina, in dokler rastem, sem drevo
z olesenelimi koreninami, deblom in ve¬
jami. Mnogo je dreves in med seboj se
ločijo po obliki debla in krošnje, po lubju
in listih. Tako ljudje že na pogled spoznajo
hrast, bukev, gaber, kostanj, smreko ali ma¬
cesen. Mizarji, tesarji, rezbarji in mladi
modelarji pa odlično ločijo tudi les posa¬
meznih dreves.

Spomladi in poleti les bujno raste. Mnogo
bogatih sokov se pretaka pod lubjem in no¬
si s seboj hrano. Na zimo se vsa narava
umiri. Takrat tudi les počiva. Sokovi so
odtekli v zemljo, da bi v celicah dreves
ne zmrznili. Tedaj je čas sa sečnjo. Pogo¬
sto sekajo »na parobek« — spodnji del de¬
bla in korenine ostanejo tako v zemlji. Na
prečnem prerezu debla je vidnih mnogo
svetlejših širših ter temnejših ožjih obroč¬
kov. Vsako leto zrase en par, zato jih ime¬
nujemo letnice, če jih preštejemo, lahko
ugotovimo, koliko let je drevo raslo. Še
v gozdu oklestijo veje in delno odstranijo
lubje. Vsa nadaljnja obdelava je odvisna
od tega, v kakšen namen bodo les upora¬
bili. Za podporne stebre v rudnikih zadostu¬
je neobdelano, olupljeno deblo. S tesanjem
dobi deblo pravokotno obliko. Tram upora¬
bijo kot nosilni steber pri gradnji mostov,
zgradb in ostrešij. Najbolj uporaben lesni
polizdelek pa je deska. Na nekaterih so-

TIM 339

dobnih žagah razžagajo kar ves hlod hkrati.
Vse deske seveda niso enake kakovosti.
Glede na lego v deblu jih tudi različno po¬
imenujemo: srednja deska, stranska deska
in krajnik. Debelejšo desko imenujemo tu¬
di ploh. Deske uporabljajo za pohištvo, v
gradbeništvu za stavbni les, v ladjedelni¬
štvu in drugod. Letve so drobno razžagan
les. Poznajo jih predvsem letalski in bro¬
darski modelarji. Uporabljajo jih tudi pri
gradnji jadralnih letal, za okvire slik in dele
pohištva. Iz letvic bomo napravili tudi da¬
našnji izdelek.

Preden pričnemo z delom, bi vas spomnil
še na nekaj zelo pomembnega: ves les je
uporaben šele takrat, ko je suh. Hitreje
kot hlodi se sušijo deske. Na suhem in
zračnem prostoru v prirodi se les suši ne¬
kaj let. Ker je tak način sušenja zelo dolgo¬
trajen, imajo vsi večji mizarski obrati svoje
umetne sušilne, prostore. Sušenje pospešu¬
jejo z dovajanjem toplega zraka. Med vsa¬
ko vrsto zloženih desk vstavijo letve, da
zrak enakomerno obkroža vso površino de¬
ske. Pri nepravilnem sušenju se les krivi
in poka.

Za izdelek potrebujemo smrekove letvice
poljubnih debelin. Naša naloga bo zgraditi
most. Seveda bo to le nekak model ali vzo¬
rec. Imenovali ga bomo maketa mostu. Za
obliko se boste odločili sami in narisali
skico. V skico boste vnesli najvažnejše me¬
re. Za obdelavo lesa potrebujete nekaj
orodja: merili boste z mizarskim metrom,
žagali z rezljačo, robove brusili s strga-
čo, površino boste zgladili z brusnim pa¬
pirjem in okrogle luknje vrtali s svedrom,
vpetim v ročni vrtalnik. Odločiti se boste

morali tudi za vezavo letvic. O lesnih zve¬
zah je bilo v TIM-u že mnogo zapisanega,
a da ne boste preveč brskali, naj vam skice
pomagajo do odločitve. Za lepljenje je naj¬
primernejše lepilo jubinol.

VlSOlffJ

BONBONI

bonbone dobite v šestih različnih okusih.

TIM 340

MLADI i>-» 0

2 MODELARJI

VEZAN LETALSKI MODEL

Peter Burkeljc

Vezani letalski modeli so se razširili po
drugi svetovni vojni. Primerni so za star-
tanje v manjših prostorih, ker nam model
ne more odleteti. Modelar ga vodi po dveh
žicah prek vzvoda, ki je povezan z višinskim
krmilom. Z njim lahko izvaja looping, hrbtni
let, osmice in druge letalske figure.

Današnji načrt je le spodbuda za izdelavo
preprostih vezanih modelov, ki jih lahko
modelarji izdelajo po lastni zamisli in v
oblikah raznih letal.

Načrt je v merilu 1 : 4 in moramo vse dele,
razen rezervoarja 2, še enkrat povečati
{rezervoar v razmerju 1:2).

Stroški za material so nizki, seveda če že
imamo motor.

Potrebujemo 1,5 do 2,5 ccm motor z eliso
in gorivom. O motorjih smo v TIMu že
veliko pisali in zato tega danes ne bomo
ponavljali. Potrebujemo 6 in 3 mm debel
lipov furnir, bukovo letvico 8 mm, nekaj je¬
klene žice 0,5 in 1,5 mm 0 , nekaj M3 vija¬
kov z maticami, lepilo, lak in sukanec.
Orodje: risalni pribor, rezljača s priborom,
rašpa, pila za les, raskavec, vrtalni strojček
s priborom, nekaj vrst klešč za oblikovanje
žice, čopič in posodica za lak.

Rezervoar sespajkamo iz tanke bele ploče¬
vine, cevke pa dobimo v kemičnem svinč¬
niku. Za podvozje potrebujemo 2 mm jekle¬
no žico.

Izdelava:

Najprej izdelamo vse dele: trup 1 in krilo 5
iz 6 mm furnirja, krilo oblikujemo po pro¬
filu, ki je narisan na načrtu.

Vodoravni rep (7) izdelamo iz 3 mm lipove¬
ga furnirja. Rep je enostavno oblikovan, za¬
to smo ga narisali samo polovico.

Nosilec motorja (3) izdelamo iz 8 mm bu¬
kove deščice in mu izvrtamo luknje za pod¬

vozje {8 in 9). Najprej zalepimo krilo (5)
in nosilec motorja (3) k trupu (1). Prile¬
pimo tudi vodoravni rep (7). Paziti mora¬
mo, da sta krilo in rep zalepljena pravo¬
kotno na trup, med seboj pa vzporedno.
Izdelamo polovico podvozja (8, 9) in jo
potisnemo skozi luknji v nosilcu (3) ter
oblikujemo še preostalo polovico podvozja.
Kolesa (1) izdelamo iz lesa ali pa kupimo
že izgotovljena.

Tam, kjer sta vlepljena krilo in rep, prilepi¬
mo na obeh straneh trupa ploščice (6),
ki preprečujejo, da bi le-ta ob trših pristan¬
kih počil. Izdelamo vagico (4) iz koščka
pločevine in jo z vijakom privijemo na krilo.
Vodilo žic (14) izdelamo iz 3 mm vezanega
lesa in ga dobro vlepimo v krilo. Na na¬
sprotni strani krila pritrdimo z vijakom ko¬
šček svinca, da pomaga centrifugalni sili
vleči model iz kroga, zato je tudi motor
obrnjen nekoliko navzven. Za vagico izde¬
lamo dva vzvoda (10) in nanju pripnemo
vodilni žici. Vzvoda se morata v luknji pro¬
sto premikati.

Vzvod (13) veže vagico z višinskim krmi¬
lom. Višinsko krmilo pritrdimo k repu z
vrvico, ki služi kot šarnir. Del 12 prilepimo
na krmilo in v luknjo na njem vtaknemo
vez (13). če potegnemo za prednji vzvod
(10), se mora gibanje prenesti prek vagice
(4) in vzvoda (13) na krmilo, ki se odkloni
navzgor.

Tako izdelan model prelakiramo, privijemo
motor z eliso, na ustrezno mesto pritrdimo
rezervoar (2) in ga spojimo z motorjem.
Izdelamo še vodilno ročko (15) iz vezanega
lesa in spojimo vzvoda (10) z ročko s tan¬
ko jekleno žico 0  0,3 mm ali močnejšo vr¬
vico (dreto). Potrebujemo dva enako dol¬
ga kosa žice. Paziti moramo, da je prednji
vzvod vedno povezan z zgornjo žico. Ugo¬
toviti moramo še težišče, ki mora biti tam,
kjer je oznaka s puščico ali pa na prvem
vzvodu (10).

TIM 341

TIM 342

GO-CART VOZILO

Jože Kožar

To je 120 cm dolg in 70 cm širok lesen av¬
to. Ima samo en sedež. Z njim se lahko
vozite po hribu navzdol, krmarite pa ga z
volanom.

Pričnite z izdelavo:

iz letvic 5 X 6 cm izdelate šasijo (podvoz¬
je). Sestavljajo ga 2 vzdolžni letvici (1),
zadnja os (2) ter nosilna deska (4). Ta
mora biti spodaj gladka (poskobljana), da
sprednja os pri zavijanju lažje drsi. Kole¬
sa (5, 6) izžagate iz čim debelejše deske
(3 cm) ali iz vezane plošče. Lahko upora¬
bite tudi kolesa otroškega vozička ali skiro¬
ja. Kolesa obvijete s kakršnokoli gumo. Na
osi lahko kolesa pritrdite na več načinov.
Najpreprostejša je pritrditev z žeblji (0 7 X
X 200mm). V izvrtine na kolesih vstavite
železne cevke. Skoznje potisnete žeblje in
jih zabijete v os. Na sredini prednje osi (3)
izvrtate luknjo. Skozi nosilno desko in pred¬
njo os potisnete vijak z matico (7). Nato
iz deske izžagate polico za noge (8), ki

jo podprete z oporami (9). Sedež je sestav¬
ljen iz stranic (10) in naslonjača (11). Na¬
slonjač pribijete k stranicama sedeža. Na
sedež pribijete z majhnimi žebljički močno
platno (načrt). Sedaj izdelate še volan, in
go-cart bo pripravljen za preizkusno vož¬
njo.

Najprej iz čim debelejše palice (0  30 do
40 mm) izdelate os volana. Nanjo pribijete
iz vezane plošče izdelan volan (0  250 do
350 mm), ali pa uporabite volan kakega
športnega avtomobila. (Fiat 850 šport). Iz
vezane plošče 4 mm izžagate 3 krogce s
premerom 100 do 120 mm, ki jih nasadite
na palico z vmesno razdaljo 15 do 20 mm.
Vrvica, ki je skoraj glavni del zavijanja
go-carta, je lahko najlonska ali pa navad¬
na (precej debela). To vrv dobro navežete
med dva krogca na volanu in jo nekajkrat
navijete okoli osi volana, potem pa napelje¬
te prek jermenice (16) na os. Tam jo pri¬
trdite. Isto naredite z drugo, vendar v na¬
sprotni smeri.

Go-cart je gotov. S prijatelji lahko organi¬
zirate pravo tekmovanje. Go-cart vam bo v
veselje in zabavo. V njem se vozite skoraj
tako kot v pravem avtu.

KOSOVNI SEZNAM

TIM 343

TIM 344

LADJA ZA LOV NA KITE IZ 18 . STOLETJA

Peter Burkeljc

Danski naseljenci v Severni Ameriki so od¬
krili, da je lov na kite kljub nevarnostim
precej donosen posel.

Za lov so pričeli graditi manjše ladjice,
ki so bile trdno grajene in okretne. Obi¬
čajno sta se odpravili na lov po dve ladjici
skupaj in to iz varnostnih razlogov, saj je
ranjeni kit precej nevaren nasprotnik. Ob¬
lika ladjic se je še dolgo ohranila in so
jo pričeli uporabljati tudi drugi naseljenci.
Ladjica je imela okoli 24 do 60 ton teže
in so jo prek zime zvlekli na suho, da se
je manj poškodovala. Spodnji del korita je
bil belo pleskan, ob vodni gladini je bil črn
pas, gornji del in paluba z jambori pa sta
bila rjava.

Model lahko izdelamo v poljubni velikosti,
odvisno je pač od tega, za koliko boste po¬
večali naš načrt. Pri manjših modelih iz¬
delamo korito iz celega kosa, pri večjih
pa gradimo iz reber. Obliko reber vidite
iz prerezov. Levi prerezi teko od krme proti
sredini, desni pa od kljuna proti sredini
korita.

Na prostoročno narisani skici v projekciji
vidimo palubo in predmete na njej. Jambor
izdelajte iz primerne letvice, jadra iz tanj¬
šega kartona, vrvi pa iz sukanca.

Model še obarvajte, napravite še podstavek,
potem pa ga postavite na primerno mesto.

TIM 345

GRADNJA

ODDAJNIKA

Jan Lokovšek

Shematski načrt za oddajnik ima številčno
oznako elementov na sliki 1. Zgradimo ga
na tiskanem vezju, kot vidite na skici št. 2.
Na tiskanem vezju so vsi elementi, razen
potenciometrov (ti so pritrjeni na šasiji),
tipk in stikala za vklop. Vezava: vsaka toč-

TIM 346

ka v tiskanem vezju je oštevilčena, prav
tako nosijo svojo številko tudi vsi elemen¬
ti, npr. Ri 0 , Cn, T 9 , itd. V naslednji tabeli
poiščimo npr. Cn, dobimo vrednost 100p,F
in priključni točki 45 in 44 s + na točki 44
itd.

TABELA

Transistorji

Tiskano vezje je večje, zato je lažje za iz¬
delavo. Natančna navodila za izdelavo ti¬
skanih vezij boste našli v lanskih številkah
TIMa.

Ohišje oddajnika in mehanski prenosi

Tu imamo več možnosti, predvsem glede na
to, kako izvedemo prenose na krmilne ro¬
čice. V primeru, ko imamo dve ročici, pred¬
lagam rešitev, ki jo vidite na sliki 3.

V-7

\ n /

\ '
v J

Slika 3

Ročica se vrti na osi potenciometra, vzme¬
ti pa skrbita za vračanje v nevtralno lego.
Kompleten element pritrdimo na ohišje z
vijaki. Na ročico trdo nasadimo plastičen

TIM 347

ali lesen nastavek, nekoliko za lepši videz,
predvsem pa zaradi praktičnih razlogov. V
tem primeru imamo torej dve ločeni ročici
— eno za višino in eno za smer. Ohišje od¬
dajnika naredimo tako, da z desno roko kr¬
milimo smer, z levo pa višino. Ohišje iz¬
delajte iz 5 do 10 mm debele vezane plošče
ali pa iz 2 do 4 mm debele pločevine (si. 4).

Oglejmo si še drugo možnost. Marsikdo ima
rad oboje na eni ročici: višino in smer, ka¬
kor v resničnem letalu (to ni čisto res —
nagib in višina). Ročico torej lahko giblje¬
mo hkrati v obe smeri, kar seveda tudi
ustreza oddanim poveljem — signalom. Me¬
hanično izvedbo prikazuje slika 5.

Tudi tu poskrbe vzmeti za vračanje v nev¬
tralno lego, ročica pa se vrti okoli sečišča
osi obeh potenciometrov. Če želite zaradi
lepšega videza pokriti odprtino, uporabite
sky (umetno usnje) ali kako drugo podobno
tkanino. Izrežete in zlepite piramido (slika
6), ki jo tako prilepite, da pokrije odprtino
(slika 7).

TIM 348

Ohišje oziroma škatla oddajnika bo takšne
oblike, kot jo kaže slika 8.

V obeh primerih pritrdimo na čelno stran
tudi potenciometra P 2  in P 4 , ki rabita za
»trimanje«, in seveda obe tipki ter stikalo
za vklop. Vse te mehanske izvedbe so le
predlogi; marsikdo si bo našel ustreznejšo
obliko in izvedbo posameznih prenosov ter
razporeditev posameznih ročic, gumbov in
stikal.

Preden nadaljujemo, moramo še vse ele¬
mente povezati med seboj.

antena

masa

Sl. 9

2 P

-C

2K2

a  k AA121

Vezava tiskanega vezja na zunanje elemente

Točka

121 na + napajanje prek stikala
117 na drsnik P 4

88 na eno sponko (skrajno) P 3
109 na drsnik P 3
96 na drsnik P 2
113 na drsnik Pt
116 na eno sponko P,

99 na točko Tpj in Tp 2
87 na drugo točko Tp,

81 na drugo točko Tp 2
120 na napajanje

Uglaševanje oddajnika

Ko je oddajnik izgotovljen, se lotimo še
uglaševanja.

1. še enkrat se prepričajmo, če so vsi ele¬
menti na svojem mestu in pravilno (!)
zvezani.

2. Vse potenciometre damo v srednjo lego
in priključimo anteno.

3. Napajanje (9 V do 13,5 V) priključimo
prek mA-metra (100 mA območje). Tok
naj bo od 50 do 80 mA. če je večji ali
ga sploh ni, izključimo napetost in še
enkrat preverimo vrednosti in lege vseh
elementov. Sicer pa nadaljujemo.

4. Priključimo majhen improvizirani meril¬
nik (sl. 10) in opazujmo odklon instru¬
menta.

5. Rahlo zavrtimo jedro v tuljavi, tako da
dobimo največji odklon kazalca instru¬
menta.

6. Namesto instrumenta priključimo zdaj
slušalko (na sponki 1 in 2). Slišati mo¬
ramo brneči pisk. Brnenje se mora spre¬
minjati, če premikamo krmilne ročice.
Če pritisnemo tipko Tp,, mora pisk iz¬
giniti; v primeru, ko pritisnemo Tp 2 , mo¬
ramo zaslišati neprekinjeni pisk.

To je vse zelo poenostavljeno in prilagojeno
minimalnemu instrumentariju. Če ste vse to
naredili, vam oddajnik že skoraj v redu
deluje in se lahko lotite sprejemnika, ki
bo objavljen v nadaljevanju.

STOJALO ZA
POVEČEVALNO STEKLO

Drago Mehora

Zgodi se, da ste dobili povečevalno steklo ali
lupo s premerom kakih 6 cm brez okvira in drža¬
ja. Priporočamo vam, da si izdelate okvir in

držaj iz lesa. Iz vezane plošče debeline 3 do
5 mm izžagajte z rezljačo najprej obroč, katerega
notranji premer je enako velik kot premer lupe,
nato pa še dva obroča, katerih zunanji premer
je isti, notranji pa za 2 mm manjši. Vsi trije
obroči imajo enako dolg držaj. Vse tri dele na¬
mažite z dobrim lepilom (jubinol), vstavite lečo
v srednji obroč z večjim notranjim premerom,
nato pa vse skupaj za nekaj ur v stiskalnico. Ta-

TIM 349

ko ste dobili priročno lupo z držajem. Da pa ne
bi bilo treba povečala med delom držati v roki,
si izdelajte še stojalo.

Slika, ki kaže takšno stojalo, ni načrt, ampak le
primer oziroma ena od različnih možnosti. Mere
niso označene, ker je velikost stojala popolnoma
odvisna od velikosti in žariščne razdalje vaše
leče. Stojalo ima dva dela: podstavek in steb¬
riček. Podstavek smo oblikovali v obliki dvojne
podkve. Obliko podkve smo izbrali zato, ker ne¬
koliko spominja na podstavek mikroskopa, dvoj¬
na pa je zaradi večje stabilnosti pa tudi zato,
da stebriček z lečo lahko nagnete v poševni po¬

ložaj in tako opazujete sliko na poševnem na¬
miznem stojalu, kar pride prav pri prerisova¬
nju. Podstavek lahko oblikujete tudi v obliki črke
H ali X. Izrežite ga iz debele vezane plošče. Vi¬
šina stebrička (narejen naj bo iz trdega lesa)
je odvisna od žariščnice leče. Ako imate lečo,
ki močno povečuje, bo stebriček mnogo krajši,
pa tudi postavek temu primerno manjši. Steb¬
riček je gibljivo pritrjen na podstavek z dvema
kotnima oporama, ki ju izrežete iz pločevine.
Opori pritrdite z malimi lesnimi vijaki. Z vijakom
s krilno matico boste lahko stebriček utrdili v
različnih legah.

TIM 350

KAKO PODALJŠAMO ŽIVLJENJSKO
DOBO ELEKTRIČNE ŽARNICE

Marjan Velechovsky

Ali pri vas doma pogosto pregorijo elek¬
trične žarnice?

Stanujete pač preblizu transformatorske po¬
staje ali pa so v bližini vašega stanovanja
veliki potrošniki električne energije, kot so
večji obrati ali podjetja. V takih primerih
se dogaja, da pride do sprememb v elek¬
trični napetosti — žarnice nenadoma skoraj
mrknejo ali pa močneje zagorijo in pogo¬
sto pregorevanje električnih žarnic so po¬
sledica teh sunkov. Zgodi se celo takole:
v poznih večernih urah ali zgodaj zjutraj
prižgete luč, ta za trenutek močno zasveti,
celo pok se zasliši, in že lahko zavzdih¬
nete: »Ni je več.«

NASVET:

Pri naslednjem nakupu se odločite za žar¬
nico z 10 do 20 V višjo delovno napetostjo.
Na primer: namesto 220 V kupite 230—
240 V žarnico. Da bi razumeli, kaj se prav¬
zaprav dogaja, naj to opišemo:

Pred vklopom električne napetosti je ža-
rilna nitka iz uporovne žice v hladnem sta¬
nju ter ima nižjo upornost, kakor bi jo mo¬
rala imeti v toplem stanju. Polna ali celo
večja napetost pritisne na nižjo hladno upor¬
nost žarnice, požene tok, katerega žarilna
nitka ne prenese in zato pregori.

Če sledimo temu vrstnemu redu dogajanja,
se nam kar sama vsiljuje misel, da bi v
tokokrog mrzle žarnice vstavili majhno do¬
datno upornost (glej sliko št. 1).

In res bi potrebovali upor z upornostjo, ki
bi bila v začetku velika, nato pa bi se
zmanjševala na majhno vrednost. Lastnosti
takega upora ima element, ki ga poznamo
pod imenom termistor.

Začetna velika upornost termistorja se ob
vključevanju električnega toka zmanjšuje,
ker se pač veča temperatura termistorja.

Istočasno se veča upornost nitke v žarnici
od prvotne hladne upornosti na večjo upor¬
nost žareče nitke.

Da se manjša upornost termistorja in hkra¬
ti veča upornost žarilne nitke žarnice, mo¬
ramo oba elementa prav izbrati, tako da
dobimo najboljši učinek.

Kam bi vstavili tak termistor? Običajno se
termistor pri uporabi močno segreje in je
takrat pod napetostjo. Zato ga je treba varno
vgraditi, tako da ne pridemo v dotik z
njim in da ne more povzročiti kake škode
ali vžiga zaradi svoje visoke delovne tem¬
perature. Posebno ohišje ne pride v po¬
štev, saj je dodatna vgraditev neprimerna,
za primerno zaščito pa bi imeli le še nove
stroške.

Sama po sebi se vsili misel, da bi vgradili
termistor v sam okov za žarnico. Najpri¬
mernejša bi bila oblika tablete, ki bi jo
vgradili med srednjim polom grla žarnice
in srednjim kontaktom okova. Tako bomo
tudi storili.

Izberemo okov za žarnico: ta mora biti iz
porcelana in kovine. Najprimernejši je tisti,
ki ima keramični nosilec kontaktov in za
srednji kontakt enkrat upognjeno vzmet.
Vzmet je primerna zaradi odvajanja toplote
in trdnega kontakta z žarnico. Na to vzmet
prispajkamo izbrano tableto termistorja.
Delo si razdelimo na:

— izbor in pripravo termistorja

— izbor in pripravo okova

TIM 351

— spajkanje

— montažo in preizkus.

Tovarna ISKRA — Elementi, obrat Feriti
Stegne 19, 61000 Ljubljana, izdeluje edina v
Jugoslaviji termistorje. Za naše namene,
tj. žarnico 220 V 25 W, nam bo ustrezal
termistor tableta UN 2G K3, najbolje brez
izvodov (glej sliko št. 2).

Slika 2

Termistor je narejen iz mešanice kovinskih
oksidov. Tableta termistorja je na osnovnih
krožnih ploskvah posrebrena. Na te plo¬
skve so prispajkani žični izvodi. Potrebo¬
vali bomo termistor brez izvodov, če smo
pozabili naročiti termistor brez izvodov in
brez zaščitne barve, le-te odspajkamo, prav
tako tudi ostanke barve. Paziti moramo, da
ne odtrgamo srebrne ploskve.

Okov za žarnico razdremo in oksidirano
površino vzmeti srednjega kontakta z drob¬
no nasekano pilo očistimo. S kosmičem
vate, namočenim v bencinu, očistimo s
kontakta morebitne maščobe. Po čiščenju
kontakta in termistorja postavimo bencin
na varno mesto, na vsak način stran od
delovne mize. šele sedaj pripravimo spaj-
kalni pribor, t.j. vključimo spajkalnik in si
priročno razpostavimo pinceto, spajko ali
tirol žico in spajkalno pasto, ročni primež.
V trgovini s kemičnimi izdelki prodajajo
zelo primerno spajkalno pasto »Letolit«.
Najprej pocinimo vzmet — kontakt okova,
že očiščeno vzmet ogrevamo s spajkalni¬
kom toliko časa, da ob dotiku tinol žica
steče. Boljši prenos toplote s konice spaj¬
kalnika na kontakt bomo dosegli s kap¬
ljico spajke. Ob pocinjeni srednji kontakt

pritisnemo termistor. Da nam ne zdrsne,
ga vpnemo s kako majhno pripono ali s
kljukico za perilo. Spoj toplotno osamimo,
da kovina ne bi odvajala toplote pri spaj-
kanju.

Paziti moramo, da spajka ostane na povr¬
šini in ne steče čez rob termistorja, kar bi
povzročilo kratek stik. Veščim rokam spaj¬
kanje ne bo delalo preglavic, vendar mo¬
ramo vedeti, da daljše segrevanje spojke
in srebrne površine termistorja povzroči
difundiranje srebra. Posledica tega je, da
termistor ne bo več imel potrebne kon¬
taktne površine, s tem pa se spremenijo
njegove električne lastnosti.

Ohlajeni spoj očistimo s čopičem in alko¬
holom ali z bencinom. Okovje sestavimo.
Z ohmmetrom preverimo, če smo dobro pri-
spajkali in sestavili.

Okov vgradimo v svetilko, vstavimo 25 W/
/220 V žarnico in priključimo. Žarnica mo¬
ra počasi zažareti do svoje polne svetlo¬
be. Dejansko nekaj manj, vendar bo to ko¬
maj opazno.

Svetilko pustimo dlje časa vklopljeno in
preverimo, koliko se je okov segrel in če

TIM 352

ni kake okvare, če smo izbrali kovinski
okov, ne bo treba skrbeti zaradi tempera¬
ture termistorja.

Nadaljnja uporaba

— Če ponoči prižgete luč, vas oči kar za¬
bolijo zaradi naglega prehoda teme v
močno svetlobo. To celo koga prebudi,
kar ni vedno zaželeno. Zlasti majhni
otroci se radi zbude in potem jokajo.

— Pri predvajanju filmov ali diaposnetkov
dosežemo z uporabo termistorja za oči
prijeten prehod iz teme v svetlobo ob
koncu predvajanja.

Seveda naj na koncu spet poudarimo, da
morate pri delu z elektriko upoštevati vse
varnostne mere. Preden bomo pri svetilki
odvili okov, iztaknemo vtič, če pa bomo
preurejali stropno ali stensko luč, bomo
poprej odvili varovalko.

KAKO BO LETELA
NAŠA RAKELA

Jože Senegačnik

Marsikdo izmed vas je že izstrelil model
rakete, toda start mu ni uspel tako, kot bi
si želel.

Preden izstrelimo raketo, si moramo seve¬
da določiti cilj tega poleta. Pri izstrelitvi
je zelo važen kot, pod katerim izstrelimo
raketo. Ta kot se imenuje dvižni ali eleva-
cijski kot. Pri samem letu pa je važna tudi
hitrost, ki jo je dobila raketa ob startu.
Tej hitrosti lahko rečemo pravzaprav začet¬
na hitrost, saj motorček zgori skoraj v tre¬
nutku. Zato lahko domnevamo, da je naša
mala raketa pravzaprav topovski izstrelek.
Ko streljajo s topom, namreč izvajajo po¬
ševni met.

Poševni met je sestavljen iz enakomernega
gibanja v določeni smeri, in iz prostega
pada. Pot (krivulja), ki jo telo opiše, se
imenuje parabola — če bi letela v brez¬
zračnem prostoru, seveda. V zraku pa tir
gibanja ni parabola, temveč balistična kri¬

vulja, katere značilnost je, da bolj strmo
pada kot se dviga. Vzrok temu pa je zračni
upor.

Balistična krivulja

Domet izstrelka je pri različnih kotih raz¬
ličen. Največji je pri 45°, nato pa se manj¬
ša, najsi kot povečujemo ali pa zmanjšu¬
jemo. Domet je enak le pri komplementar¬
nih kotih. (Komplementarna kota sta tista
kota, ki tvorita skupaj kot 90°.) Višina, ki
jo telo doseže, je večja pri večjem kotu in
je največja pri kotu 90°.

TIM 353

IZUMITELJSKI«

KOTIČEK

NIKOLA

TESLA

1856—1943

Eden od največjih tehničnih genijev je naše
gore list, doma iz Like na Hrvaškem. Po njem
so dobili svoje ime električni toki, motorji,
transformatorji in »tesla« fizikalna enota za go¬
stoto magnetnega pretoka. Če bi uničili vse,
kar je nastalo iz njegovih izumov, bi se usta¬
vila vsa industrija, mesta bi se zagrnila v te¬
mo, tišine na Luni človek še ne bi kalil.

Največ izumov je napravil v Ameriki, kjer si je
uredil svoje laboratorije. Leta 1887 je prijavil
vrsto patentov, ki obsegajo konstrukcije gene¬
ratorjev in motorjev za večfazne tokove. Ukvar¬
jal se je z visokofrekvenčnimi tokovi in ugoto¬
vil, da delujejo tudi zunaj kovinskih vodnikov
in se širijo v prostoru. Tik pred zatonom prejš¬
njega stoletja je oddajal brezžične znake na da¬
ljavo 35 kilometrov. Tesla je pravi začetnik ra-
diotehnike. Pripravil je načrte za stroje, ki bi
brezžično prenašali električno energijo, tudi za
pogon strojev po vsem svetu. V začetku tega
stoletja je prikazal, kako je mogoče stroje
upravljati brezžično na daljavo, ko je krmaril na
morju ladjo brez posadke. Z raziskovanjem vi¬

sokofrekvenčnih tokov je dal osnovo za zdrav¬
ljenje z električnimi tokovi. Teslovo življenje je
bilo izpolnjeno z borbo za tehnični napredek.
Umrl je zagrenjen v hotelski sobi. šele po nje¬
govi smrti se je človeštvo zavedlo, koliko je
njegov genij prispeval v zakladnico človekovih
spoznanj.

Poišči drugo rešitev

Tone Pavlovčič

Tudi nenavadno vozilo v izumiteljskem ko¬
tičku je med mladimi modelarji dobilo svoj
odziv. Prvi prispevek za to nalogo nam je
poslal Andrej Zupanc iz 8. c razreda osnov¬
ne šole »Prežihov Voranc« z Jesenic. Po¬
slal nam je skico, na kateri je lepo in raz¬
ločno narisal položaj cele kolesne skupine.
Na skici je prikazal pogon z elektromotor¬
jem prek jermenic na vsako kolo posebej.
Žal k lepo razvidni skici ni priložil nobe¬
nega opisa, in to, kar si je sam zamislil,
si potemtakem lahko samo predstavljamo.
Na osi motorja so pripete tri male jerme-

nice, vsaka od njih poganja z jermenom
drugo jermenico, ki je pritrjena na osi ko¬
lesa. Elektromotorček tako poganja enako¬
merno vsa tri kolesa, in ker sta obreme¬
njeni samo spodnji, se tretje kolo, ki se v
skupini nahaja zgoraj, vrti v prazno, če bi
zaradi neravnega terena katerokoli kolo
zapeljalo v jamo in v njej obtičalo, bi se
cela skupina zavrtela in vozilo bi speljalo
iz luknje. Do tu je Andrej sklepal in mislil
pravilno, toda kaj če bi kolo v jami zaradi
mokrega spolzkega terena spodrsavalo? Po¬
mislite! Bi se v tem primeru res cela sku¬
pina zavrtela?

Naš izumiteljski kotiček ni samo za bistre
glave in ni namenjen samo razmišljanju.
Namenjen je tudi spretnim rokam. Ne bojte
se dela pri uresničevanju svojih zamisli.

TIM 354

Skica pogona nenavadnega vozila

Napravite si vedno model, pa čeprav samo
iz trše lepenke. Vedite, da tako delajo in
so vedno delali tudi veliki izumitelji, brez
katerih si danes moderne tehnike ne bi
mogli niti misliti.

Tudi vi si za vsako zamisel iz naših nalog
izdelajte majhen model, nam pa poleg skice
pošljite tudi fotografijo svojega izdelka. V
opisu nam ne pišite »Mislim, da bi to bilo
tako in tako ...«, pač pa kar korajžno po¬
vejte: »Svojo zamisel sem izdelal tako in
tako ... pri tem pa sem prišel do spozna¬
nja, da ...«

Opišite nam torej, kako ste zamisel ure¬
sničili, kaj ste pri tem opazili, kaj novega
odkrili in kaj predlagate. Je že prav, da
pošljete odgovor na nalogo, toda vsak vzgo¬
jitelj najraje vidi izdelano nalogo.

Marjan Tomšič

Bojan Tomc iz Celja, Aškerčeva 2/11, hodi v
šesti razred, star je šele 12 let. Poslal je načrt
za krmilni mehanizem. Kar njemu dajmo besedo:
» .. . Upravljanje je preprosto: če zavrtimo vo¬
lan, se vrtljivi drog pod njim tudi zavrti in po¬
tegne za seboj vrvico, ki je na drugem koncu

pritrjena na vzvod, ki obrača kolo. Istočasno
se to dogaja na nasprotni strani, le da je smer
gibanja obrnjena.«

Bojan Je zamisel narisal tudi v narisu in dodal
vrsto detajlov za posamazne dele mehanizma.
Prav veseli smo bili njegove pošiljke, ki kaže,
da je že zgodaj razvil tehniško mišljenje in
sposobnost za grafično ponazarjanje.

Boris Bogunovič iz 5. a razreda osnovne šole
Hinka Smrekarja v Ljubljani je poslal načrt za
čoln, kjer bi lahko za pogon izkoriščali silo re¬
akcije, ki nastaja v parnem kotlu in še energijo
iztekajočih plinov, ki poganjajo preprosto tur¬
bino in ta naprej vodni kolesi, ki sta pritrjeni na
isti gredi. Izpušno šobo je postavil pravilno
pod lopate turbine, tako da sta obe sili, sila re¬
akcije v posodi in sila reakcije na lopatah vod¬
nih koles, obrnjeni v isto smer.

TIM 355

ELEKTROMAGNETNI ODPIRALNIK VRAT Marjan Tomšič

Elektromagnet gotovo že poznate, pa vse¬
eno na hitro ponovimo, kaj je to.

Poskus, ki je na sliki, lahko napravite sami.
Z njim ugotovimo naslednje: Kadar teče
skozi električni vodnik električni tok, na¬
stane okoli njega elektromagnetno polje.
Ugotovimo ga z železnimi opilki, ki se, ko
jih natresemo na papir, razmeste v krogih
okoli vodnika.

Močnejše elektromagnetno polje dobimo,
pri istem toku seveda, če več vodnikov po¬
ložimo drugega poleg drugega, na primer,

če žico navijemo okrog valja, kot je poka¬
zano na spodnji sliki.

Tako dobimo tuljavo, ki se obnaša tedaj,
ko teče po žici električni tok, kot magnet,
ki ima svoj južni in severni magnetni pol.
Magnetno polje je močnejše, če v sredino
tuljave damo jedro iz mehkega železa. Na¬
pravi pravimo elektromagnet. Uporaba je
zelo raznovrstna. Dobimo ga v elektromo¬
torjih, generatorjih, telefoniji, pri daljin¬
skem upravljanju in še in še.

V našem kotičku si bomo ogledali uporabo
pri odpiralniku vrat, s katerim lahko na da¬
ljavo, celo brezžično bi to lahko napravili,
odpiramo hišna ali vrtna vrata.

Priprava, ki je pritrjena nad vrati, je sestav¬
ljena iz elektromagneta, zapirne ploščice iz
železa, in iz zapadke, ki je pritrjena na gor¬
njem robu vrat. Ko sklenemo tokokrog, re¬
cimo na stikalu v predsobi, potegne elek¬
tromagnet zapirno ploščico k sebi. Zapadka
je prosta in vrata se lahko odpro, dokler
je seveda tokokrog sklenjen. Ko vrata za¬
premo, zob na zapirni ploščici zdrsne ob
poševni steni navzgor, zapadka skoči za zob
in vrata so spet zaprta.

To je le ena od preprostih možnosti. Priča¬
kujemo, da boste razmislili, kako bi se dalo
narediti še drugače. Čimprej nam pošljite
svoje domislice.

TIM 356

ČLOVEK
ALI AVTOMAT

Vojko Kogej

Kot je znano, Lunohod 1 še vedno uspešno
raziskuje. Od matične postaje Lune 17 se
je najprej oddaljil za 3593 m proti JV, po¬
zneje pa se je pričel vračati in ko je skup¬
no prevozil 4813 m, se je usmeril proti
kraterju Heraklit na severu. Na tem področ¬
ju so astronomi večkrat opazili skrivnostno
aktivnost v Luninih plasteh. Lunohod raz¬
iskuje mehanske lastnosti Lunine površine,
analizira vzorce, meri rentgensko sevanje
iz vesolja, magnetno polje in še marsikaj
drugega. Z laserskim zrcalom so že tudi
točno izmerili razdaljo Zemlja—Luna (celo
do nekaj decimetrov natančno!). Radioizo-
topska naprava v vozilu skrbi za pogon in
stalno temperaturo 15—18° C. Tlak plina v
oddelku z instrumenti znaša stalno okrog
755 milimetrov. Lunohod se je posebno izka¬
zal, ko je pred kratkim »preplezal« 16 m
velik in 2 m globok krater. Pot avtomatike,
ki so jo izbrali sovjeti, se je izkazala kot
najbolj varna in perspektivna — saj na
Mars še dolgo ne bo stopil človek, na Ve¬
nero in mnoge druge planete pa verjetno
nikoli, vsaj ne brez tveganja človeških živ¬
ljenj. Ne nazadnje govorijo v prid avtoma¬
tom tudi finančni razlogi. Medtem, ko je
misija Apolla 12 veljala kar 350 milijonov

dolarjev, je stal polet Lune 16, ki je prinesla
vzorce kamenin na Zemljo, samo 7 milijo¬
nov dolarjev, to je 50-krat manj! Polet Apol¬
la 14 je bil še dražji — 425 milijonov do¬
larjev. Rusi so za svoje samohodno vozilo
odšteli 14—17 milijonov dolarjev.

Danes vemo, da so se Američani odločili
za neposredno človekovo raziskovanje Lune
tudi iz delno neznanstvenih razlogov. Ame¬
riški vesoljec Gordon Cooper je rekel celo,
da mnogi znanstveniki razočarani zapuščajo
NASA, ker da je ta objavila precej skromen
program znanstvenih raziskav, ki da so ved¬
no v senci spektakla.

šele takrat, ko bosta okoli Zemlje in Lune
krožili orbitalni postaji in ko bo zato v vsa¬
kem trenutku vesoljcem na Mesecu mo¬
goče »priskočiti« na pomoč, bo tako raz¬
iskovanje razumno. Potovanje v vesolje se
bo izredno pocenilo. ZDA in SZ že načrtuje¬
ta do 50-krat uporabljiva raketna letala, na
relaciji Mesec—lunarna orbitalna postaja
bodo »vozili« Pajki, ki jih bodo vsakič zno¬
va na postaji napolnili z gorivom in drugim.
Med postajo, ki bo krožila okoli Meseca in
podobno na tiru okrog Zemlje, pa bodo stal¬
no na poti prave transportne rakete na je¬
drski pogon.

In še nekaj tehničnih podrobnosti: Lunohod
1 je težak 756 kg, podvozje je dolgo 221,
široko pa 160 cm. Cilindrična posoda, v ka¬
teri so aparature, ima premer 215 cm, ko¬
lesa pa imajo premer 51 cm. Zanimivo je,
da bo letos julija pristal v bližini sovjetske¬
ga robota Apollo 15 in takrat se bo Luno-
hodu pridružil ameriški tovariš, lunarno
vozilo, imenovano LRV, ki bo 215 kg težko,
310 cm dolgo in 180 cm široko, »šoferja«
David Scott in James Irvvin bosta vozila s
hitrostjo največ 14 km/h in premagovala do
25 % vzpone.

O načrtih SZ ne vemo še nič določenega,
čeprav sovjetski znanstveniki že govorijo
o novih Lunohodih, ki bodo imeli še večji
akcijski radij in se bodo tudi vračali na Zem¬
ljo z vzorci kamenin, pa o Venerohodih,
Marsohodih ...

Dilema robot ali človek ostane, za znanost
pa je po svoje tudi koristno, da je krenila
po dveh različnih poteh.

TIM 357

OBISK V
NURNBERGU

Peter Burkeljc

Kakor vsako leto so se tudi letos zbrali proizva¬
jalci igrač in izdelkov za razvedrilo na razstavi
v Nurnbergu. Pokazali so novosti leta 1971.
Sejem, ki je trajal od 6. do 12. februarja, je že
prvi dan obiskalo več kot 60.000 obiskovalcev.
Sam sem se na njem mudil dva dni.

Kot modelarja me igrače niso zanimale, vendar
bi omenil, da sem videl lutko, ki je hodila in go¬
vorila, ter dojenčka, ki je veselo kobacal po
tleh in jokal. Bilo je veliko proizvajalcev raznih
sestavljank iz lesa, plastike in kovine, ki so kot
nalašč za mlade graditelje.

Celotni del razstave, namenjene modelarjem, bi
razdelil po vrstah modelarstva:

Plastične makete letal, ladij in drugih vozil, ki
jih modelarji sestavijo in zlepijo, so bile kar šte¬
vilne. Te modele lahko kupimo tudi pri nas, saj
jih je Mehanotehnika precej uvozila. Zelo lepo je
bil izdelan Airfixov Spitfire MK1a, ki je izdelan
v merilu 1 : 24 in se lahko vanj vgradi elektro¬
motor za pogon elise. Monogramov helikopter
Bell Huey je izdelan v prozorni plastiki, tako da
se vidi zmaj letala, instrumenti in pogonski mo¬
tor. Veliko je bilo tudi novih tipov ladij in se¬
veda raket ter vesoljskih vozil.

Letalski modelarji bodo imeli še več časa za vo¬
denje svojih radijsko vodenih modelov, saj vse
več firm izdeluje model, ki je izdelan v nekaj
urah. Slika kaže radijsko vodeni model Mamba
firme Simprop, ki ga modelar konča v 4 do 6
urah.

Iz plastičnih mas so izdelali oblike letal, ki so
izredno dovršene. Primer je jadralno letalo Sim-
fonie z razpetino kril 2880 mm. K temu modelu
se lahko prigradi tudi motor. Naprave za radijsko
vodenje letal so se ponovno zmanjšale in postale
lažje in to zaradi uporabe integriranih vezij. Pri¬
jetna pa je novica, da je firma Simprop precej
znižala ceno svoji novi napravi Super 4, ker jih
mislijo letos izdelati kar 11.000!

Pri modelarskih motorjih so izboljšali vplinjače,
s katerimi modelar prihrani na gorivu, ne da bi

motor izgubil na moči. Serijsko so pričeli izde¬
lovati VVanklov motor, ki je preživel vse otroške
bolezni.

Vse več je naprav za vlačenje koles od pnevma¬
tičnih prek električnih do mehanskih. Toda tudi
cene so precej zasoljene.

Brodarsko modelarstvo je dobilo nekaj odličnih
motorjev, kot sta Kosmič 15 z resonančnim du¬
šilcem in močjo 0,72 KS pri 24000 obr./min, in
še boljši Rossi 15, ki razvije kar 0,84 KS pri
28000 obr./min. Tudi tu se vse več uporablja
plastika in so izdelki že skoraj gotovi, manjkata
le motor in naprava za vodenje. Omenil bi še
elektromotor Hectoperm Special, ki tehta 685 g
in razvije moč 72 VVatov pri 12 voltih. Motor z
lahkoto poganja 1,8 m dolg model, vendar mora
biti v čolnu močan izvor energije. Tu baterije
nimajo kaj iskati. Precej je bilo novih tudi drob¬
nih delov, ki se uporabljajo pri opremi modelov.
Iz ZDA je prišel nov konjiček, ki pa je takoj
vzbudil veliko zanimanje: radijsko vodeni modeli
avtomobilov, ki so izdelani običajno v merilu
1 : 8 in jih poganja do 3,5 ccm motor z notra¬
njim zgorevanjem. Dosegajo hitrost do 60 km/h.
Običajno so makete dirkalnih vozil z menjalni¬
kom, s centrifugalno sklopko in z zavoro.

Modeli avtomobilov, ki jih vozijo modelarji po
pisti z žlebom in so v merilu 1 : 24 ali 1 : 32,
so dobili močnejše elektromotorje, ki dosežejo
celo 50000 obr./min. Tudi regulatorje hitrosti so
nekoliko izboljšali.

Pri električnih železnicah sem ugotovil, da je
N tip ali merilo 1 : 160 izredno napredovalo in
postajajo ti modeli vse bolje izdelani. Tu je vo¬
dilno mesto prevzela firma Fleischmann, ki ima
po mojem mnenju najlepše izdelke, čeprav je
zadnja od firm, ki izdeluje N tipe. Na sliki

TIM 358

vidite lokomotivi BR 051 in BR 50, pulman in va¬
gon za prevoz avtomobilov. To je vzpodbudilo
tudi druge firme, ki so precej izboljšale svoje
izdelke, vendar Fleischmanna ne dosegajo. Naj¬
cenejše modele je prikazala naša Mehanoteh-
nika.

Cene vseh modelov so se dvignile za 15% in
to bo za modelarje kar hud udarec.

Tudi pri HO tipu ali merilu 1 : 86 je precej no¬
vosti. Tudi tu prednjači firma Fleischmann in jo
ostali le stežka dohajajo. Ždi se mi, da ima ome¬
njena firma nekaj pravih strokovnjakov, ki uži¬
vajo v svojem delu. Marklin je standardno do¬
ber, vendar je videti, da so izdelki »konfekcij¬
sko« izdelani.

Večja merila, kot so S, O in I so sicer tudi iz¬
boljšali, vendar je vse premalo detajlirano,
kljub merilu 1 : 45. Model ostaja zgolj igrača, ki
pravega modelarja ne more zadovoljiti.

Pri ostalem priboru za makete železnic, kot so
hiše, luči, signali in ostalo, ni veliko novega,
zanimivo je bilo le kontejnersko dvigalo firme
Bravva, ki ga poganjajo trije elektromotorji in
resnično prenaša kontejnerje.

Za konec bi omenil še radijsko vodeni heli¬
kopter, s katerim je bil postavljen svetovni re¬
kord za to kategorijo in ga sedaj izdelujejo v
kompletu.

Žal sem bil na razstavi le dva dni, kar je pre¬
malo, da bi si vse temeljito ogledal, saj je raz¬
stavni prostor vsaj dvakrat večji kot Gospodar¬
sko razstavišče v Ljubljani.

Potem pa sem se spomnil, kaj se dobi pri
nas ....

GUMENJAK

Peter Burkeljc

Današnji načrt predstavlja preprost model
na pogon z gumo, primeren za zaprte pro¬
store ali brezvetrovno vreme. Načrt je risan
v naravni velikosti, prikaz modela v projek¬
ciji in sestava elise nista v merilu.

Za izdelavo potrebujemo zelo malo materi¬
ala: kos stiropora debeline 6 mm za krilo in
rep, 3 X 5 X 250 mm letvice za trup, 8 X
X 8 X 30 mm letvice za srednji del elise,
1 mm debel furnir za krake elise, košček
0,5 mm debele Alu pločevine, košček 0
0,5 mm jeklene žice, buciko, sukanec, gumo
za pogon in nekaj kapljic Jubinol lepila.
Orodje: Risalni pribor: rezljača, vrtalni stroj
z 0,6 mm svedrom, oster nož, raskavec,
okrogle klešče in ščipalke.

Najprej izdelamo eliso, in sicer izžagamo
dva popolnoma enaka kraka (1), srednji del
(2), dve podložki (3) iz pločevine, iz ka¬
tere izdelamo tudi ležišče osi (5). V del 2
zažagamo diagonalno ležišče za kraka 1 in
ju vlepimo. Izvrtamo luknjo za os elise ter
iz žice izdelamo prednji del osi (4), jo
potisnemo od spredaj skozi luknjo in na¬
taknemo podložke (3).

Nato izdelamo trup (6) in prilepimo po
načrtu ležišče osi (5) in ojačamo s sukan¬
cem. Ko se je lepilo posušilo, vstavimo os
skozi luknji v ležišče in končno zakrivimo
še zadnji del osi.

Izdelamo dve polovici krila iz stiropora [7),
ju z raskavcem oblikujemo po načrtu in
tako zlepimo v sredini, da je konica enega
krila dvignjena za 50 mm, če je druga ko¬
nica na podlagi. Seveda je treba spoj ne¬
koliko poševno obrusiti, da se dobro sprime.
Preostali stiropor stanjšamo na 3 mm in
izdelamo oba dela repa (9 in 10). Rep zle¬
pimo. Krilo in rep prilepimo na mesta, ozna¬
čena v načrtu. Končno izdelamo in name¬
stimo še kljukici (8) in mednju nataknemo
pogonsko gumo, ki smo jo izrezali iz zrač¬
nice ali pa nam bo kak starejši modelar
odstopil kos prave modelarske gume.

Gumo navijemo tako, da s prstom vrtimo
eliso v smeri urnega kazalca. Težišče mo¬
dela mora biti na mestu, označenem s CG.
Gumo navijemo s približno 50 do 60 navoji
in model usmerimo nekoliko navzgor.

Če model močno kroži, moramo tisti del
krmila, kamor je obrnjena smer kroženja,
zadaj nekoliko zakriviti navzdol. Če model
leti strmo proti zemlji, zakrivimo zadnji del
vodoravnega repa navzgor, če pa se model
vzpenja, zakrivimo zadnji del repa navzdol.

TIM 359

3

I-

MLADIliH#»RA

DIOtAMATERJI

TELEVIZIJA

ČASOVNE BAZE

V. Ivkovič

Spoznali smo, kako nastane na ekranu katodne
cevi svetla točka in kako lahko pride na katero¬
koli mesto na površini ekrana zaradi delovanja
ploščic X in Y v elektrostatično krmiljeni katodni
cevi oziroma zaradi delovanja odklonskih tuljav
v magnetsko krmiljeni cevi. Svetla točka »foto¬
grafira- sliko na ekranu z menjavanjem svoje
svetlobne jakosti. To, kar se pojavlja na ekranu,
pa bo popolna reprodukcija dogajanja v TV stu¬
diu le, ako se položaj svetle analizatorske točke
v vsakem trenutku ujema s položajem v sne¬
malnem studiu.

To dosežejo v sprejemniku z uporabo posebne
naprave, ki ji pravijo časovna baza. Izraz naj vas
ne plaši, ker to nikakor ni nekaj, česar ne bi
mogli razumeti. Zelo verjetno imate časovno ba¬
zo celo v žepu ali na roki ali pa na mizi v svoji
sobi. Številčnica in kazalec so primeri najbolj
razširjenega tipa časovne baze.

Časovno bazo bi lahko označili kot pripravo, pri
kateri en indikator (pokazatelj) prehodi stalno
isto pot v enakem času. Urni kazalec opiše v
dvanajstih urah polni krog, t. j. 360°, oziroma 30°
v vsaki uri. Minutni kazalec se zasuče za 360° v
eni uri ali za 6° v vsaki minuti. Položaj »nič«
obeh kazalcev je točka, označena na številčnici
s številko 12. Kotni odmik kazalcev od te točke
(vertikale) kaže, koliko časa je preteklo v ka¬
teremkoli trenutku od začetne točke (dvanajste
ure). Denimo, da imate uro s številčnico brez
vsakršnih oznak (brez številk). Tudi v tem pri¬
meru bi lahko ugotovili v vsakem trenutku pravi
čas. Kako? Razmišljajte o tem in mi sporočite.
Ker imajo vse številčnice obliko kroga, je giba¬
nje indikatorjev (kazalcev) neprekinjeno. Noben
kazalec se ne vrača nazaj na ničlo, ko je prispel
do dvanajste ure. Če bi razdelitev na številčnici
ne bil krog, ampak ravna linija, bi bila stvar dru¬
gačna.

Analizatorska točka TV sprejemnika je indikator
premočrtne časovne baze. Gibajoč se pri anali¬
ziranju z leve proti desni kaže z razdaljo od za¬
četne točke v vsakem trenutku čas, ki je potekel
od začetka analiziranja določene vrste. Seveda to
ne služi za merjenje časa, mora pa biti prav tako
točno kot dobra ura.

Pri analiziranju vrst se mora svetla točka gibati
zelo hitro. Čas izpisanja vrste in povratka na za¬
četek nove vrste znaša 98,8 ali krajše: 99 mili¬
jonink sekunde. Na mesto malo nerodnega iz¬
raza milijoninka sekunde bomo uporabljali raje
izraz mikrosekunda. Beseda mikro pomeni v elek¬
trotehniki milijonski del. Prelet vsake vrste tra¬
ja torej 99 mikrosekund.

Mikrosekunda je tako zelo kratek čas, da si je
to težko predstavljati. Pomagajmo si s primero:
ako vozi brzovlak z brzino 100 km na uro, bo v
eni mikrosekundi prevozil razdaljo, ki je enaka
debelini lista najtanjšega papirja. Rekli bi, da
je to toliko kot nič, toda v telekomunikacijah,
pri radiu in televiziji je tudi mikrosekunda zelo
realen in važen časovni pojem.

Da bi se točka na ekranu neprekinjeno in ena¬
komerno gibala s točno določeno hitrostjo, je po¬
treben poseben, uri podoben mehanizem. Takšna
priprava je generator časovne baze. Glavni se¬
stavni del elektronskega generatorja je kapaci-
tor. To je pravilni naziv za to pripravo, vendar
pa bomo uporabljali bolj znan in udomačen na¬
ziv — kondenzator.

-L

(a)

(b)

Slika 36

Slika 36 kaže princip kapacitorja ali kondenza¬
torja, simbole za baterijo in kondenzator pa ka¬
že slika 36b.

Najenostavnejša oblika kondenzatorja sta ravni
kovinski plošči, med katerima je zrak ali kak
drug izolator.

Kadar je kondenzator spojen z baterijo, teče tok
ali točneje reka elektronov teče z negativnega
pola baterije na ploščo kondenzatorja, s katero
je pol baterije spojen. Istočasno prehaja enako
število elektronov z druge kondenzatorjeve plo¬
šče na pozitivni pol baterije. Tok teče skozi kon¬
denzator tako dolgo, dokler potencial med njego¬
vima ploščama ni enak elektromotorni sili
(EMS) baterije.

TIM 362

stikalo

Sedaj montiramo v tokokrog stikalo (slika 37).
Kadar je stikalo v položaju A, se kondenzator
polni. Ko je napolnjen, postavimo stikalo v po¬
ložaj B. Kondenzator ostane (idealno rečeno)
poln. Ker pa nimamo idealnega izolatorja, se kon¬
denzator vendarle počasi izprazni. Če zasučemo
stikalo v položaj C, povzročimo stik (kratki stik)
med ploščama. Elektroni stečejo in skušajo nev¬
tralizirati pozitivne ione in kondenzator se hitro
izprazni.

Slika 37 kaže, kako je mogoče kondenzator na¬
polniti in izprazniti s stikalom. Kadar se kon¬
denzator polni, potencialna razlika med ploščama
ne raste stalno in enakomerno od ničle do pol¬
ne vrednosti. Približna primerjava tega procesa
bi bila polnjenje zračnice bicikla. V začetku je
črpanje zraka v zračnico lahko, pozneje pa stis¬
njen zrak v zračnici vse bolj otežuje delo. Slika
38 kaže krivuljo, ki ponazoruje rast pritiska v
odvisnosti od časa.

Slika 39

Čas, ki ga kondenzator potrebuje za napolnitev
ali izpraznitev, lahko točno reguliramo, če vklju¬
čimo v tokokrog ustrezen upor, prek katerega
tok priteka v kondenzator oziroma odteka iz
njega. Kapaciteto kondenzatorja (njegovo elek¬
trično veličino) merimo v faradih, upor pa, kot
je že znano, v ohmih. Ako spojimo kondenzator,
upor in baterijo tako kot na sliki 40, se bo polnil

-Q

Slika 40

Slika 38

Prav tako je tudi pri tem kondenzatorju. Pove¬
čevanje električnega pritiska v njem se vse moč¬
neje in močneje upira pritoku toka. Krivulja pol¬
njenja je podobna krivulji na sliki 39.

Slika 39 — Električni pritisk kondenzatorja, ki
se polni in raste podobno kot pritisk v kolesar¬
ski zračnici, v katero črpamo zrak.

kondenzator vedno s 63 odstotki napetosti,
vključene na njegovih ploščah in sicer v tolik¬
šnem številu sekund, kolikor številčno znaša
zmnožek, ki ga dobimo, če pomnožimo število
ohmov upora s številom faradov kapacitete. Šte¬
vilo, ki ga dobimo z množitvijo ohmov in fara¬
dov, se imenuje časovna konstanta kroga.

70 KR A

-o—*-o-

R

B o

.zn. 100 V

Ri

o

c

O'0012

M F

Rj zelo majhen

Slika 41

Preiščite tokokrog na sliki 41. Sami izračunajte,
koliko časa bi potreboval kondenzator C, da bi
se napolnil na 63 voltov, če stoji stikalo v po-

TIM 363

ložaju A. Naj pomagamo tistim, ki tega ne bi
zmogli. Torej: 0,0012 mikrofaradov (pF) je

0,000.0000012 faradov (F), pomnoženo s 70.000 Q
je 0,000084 sekunde ali 84 mikrosekund (pS).
Če bi mogli stikalo zadosti hitro vrteti, bi nastale
med ploščami kondenzatorja spremembe napeto¬
sti žagaste oblike, kakor so prikazane na sliki 42.

polnitev — P
praznitev~p

Slika 42

Sedaj pa si oglejmo shemo na sliki 43.

Slika 43 kaže najnavadnejši način prekinjanja
elektronov.

Če je elektronka »ugasnjena«, poteka delovanje
takole: kondenzator se polni prek R-|. Tok ne
prehaja skozi cev. Napetost raste, vse dokler ne
doseže točke vžiga cevi. Cev (elektronka) se¬
daj prepušča tok, da pride v kondenzator, ki se
prazni prek nje in prek R 2 . Praznjenje traja, vse
dokler ni dosežena točka gašenja s padcem na¬
petosti med ploščami kondenzatorja.

Takšen je torej v bistvu generator časovne baze.
Njegovo izhodno moč je mogoče ojačiti z ojače¬
valcem in priključiti na ploščo X 2  katodne cevi.
Povečana napetost na X 2  bo premaknila svetlo

točko prek ekrana z leve na desno za 48 pS (če
smo izbrali to vrednost). Svetla točka se bo pre¬
maknila nazaj z desne na levo v času 15 pS,
tj. v času, ko zaradi praznjenja kondenzatorja
pade napetost na X 2 .

Osnovni principi so isti tudi pri magnetsko krmi¬
ljeni cevi, kjer prav tako uporabljamo generator
časovne baze za vrste in okvire, ki proizvajajo
valove žagaste oblike. Spremembe morajo tu na¬
stati v toku, ne v napetosti. Tu ni težav: lahko
uporabljamo tudi tokovne ojačevalnike žagaste
oblike.

Kadar delujeta obe časovni bazi, pride do sklad¬
nosti obeh vrst gibanja. Svetla točka tako ustvari
pravokotno mrežo (raster), ki jo vidimo na ekra¬
nu kot televizijsko sliko. Preden pa dobimo do¬
bro sliko, mora biti marsikaj urejeno. Zagotoviti
je treba, da bo analizatorska točka izvršila vse
svoje delo na sprejemniku istočasno kot poteka
to v studiu. Če tega ni, slika na ekranu ne more
biti dobra. K temu pripomorejo signali, ki jih
TV sprejemnik dobiva od oddajnika. O tem pa v
prihodnji številki TIM-a.

OP FIZIKE«8» :(

DO GEOLOGIJE

DOLOČANJE

RUDNIN

Mario Pleničar

V 5. številki TIM-a je Janez Perkavac pisal
o določanju rudnin s puhalko na oglju. Da¬
nes bi si ogledali še druge načine določa¬
nja mineralov in zlasti rudnin. Minerale do¬

ločamo tudi s tako imenovanim boraksovim
biserom, ki si ga napravimo v jamici na
oglju in ga nato z našo rudnino, zdrobljeno
v prah, žarimo na zanki platinske žice ali
pa na palčki iz žgane magnezije.

Platinsko žico, ki jo dobimo v trgovinah s
kemikalijami, vtalimo v stekleno palčko ali
cevko, ki nam služi potem kot držalo {sli¬
ka 1). Žico na koncu zasukamo v obliki zan¬
ke in jo v oksidacijskem (brezbarvnem) de¬
lu plamena razžarimo. Vročo žico vtakne-

TIM 364

mo v boraks (v prahu), da se nam prime £
majhna kepica boraksa na žico. To kepico
prenesemo na oglje v jamico .in jo tam s
puhalko talimo v plamenu toliko časa, da
postane boraks prozoren kot steklo.

Medtem smo že tudi pripravili našo rudni¬
no, ki jo raziskujemo. Da bi dobili barvo
boraksovega bisera, potrebujemo oksid ele¬
menta: zato rudnino dobro izpražimo v oksi-
dacijskem plamenu (drobce rudnine držimo
s pinceto v plamenu). Nato zdrobimo pre¬
pražene drobce v prah. Najbolje to napravi¬
mo v porcelanski ali še bolje v ahatni teril-
nici. Ahatna terilnica je zelo draga in se
bomo morali verjetno zadovoljiti kar s por¬
celansko, saj večino rudnin tudi v njej prav
dobro zmeljemo v prah (slika 2).

Sedaj položimo boraksov biser v zanko pla-
tinske žice in ga pritrdimo na žico tako, da
biser malo razžarimo, nato pa ga vtaknemo
v pripravljen rudninski prah. Biser s pra-

0

Slika 1

hom nato na platinski žici tako dolgo ža¬
rimo, da se prah rudnine raztali v biseru.
Pri tem se biser obarva. Pravo barvo opa¬
zujemo šele v hladnem stanju. Preglednica
nam kaže, kako posamezne rudnine obarvajo
boraksov biser.

Posebna metoda za raziskavo rudnin je ti¬
sta, pri kateri opazujemo barve plamena,
in sicer oksidacijskega dela plamena. V ta
namen raztopimo prašek rudnine v solni ki¬
slini in potem omočimo zavit konec platin-
ske žice s to raztopino. Ta konec žice na¬
to damo v oksidacijski del plamena. Pri tem
se plamen značilno obarva. Če nimamo pla-
tinske žice, si lahko pomagamo tudi na ta
način, da primemo košček minerala ali rud¬
nine z železno pinceto, ga razžarimo v pla¬
menu, kanemo nanj kapljico solne kisline
in ga ponovno žarimo. Tudi v tem primeru
se plamen značilno obarva. Naslednja ta¬
bela nam kaže, s kakšno barvo obarvajo
plamen različni elementi.

TIM 365

O dobivanju oprha ali sublimata pri žarenju
rudnine na oglju s puhaiko je pisal že Per-
kavac v 5. št. TIM-a. Tu dajemo le tabelo
o značilnih oprhih, ki jih pri tem dobimo.

nastajajo oprhi, ki se vsedajo na stene
cevke.

V cevki, ki je na eni strani zaprta, dobimo
pri tem rdečkasto rumen, prozoren in trd

Barva in osnovne značilnosti oprha

Če imamo opravka s sulfidi, dobimo pri
žarenju na oglju značilen vonj po S0 2 . Ta
vonj čutimo v dimu železniških lokomotiv
(vonj po železnici), ker lokomotive kurijo
s slabšim premogom, v katerem je precej
žvepla. Pri zgorevanju tega žvepla nastaja
značilen vonj po žveplovem dioksidu.

Za sulfate je značilna reakcija hepar. če
probo talimo na oglju s sodo, dobimo pri
sulfatih natrijev sulfid, ki se v vodi raz¬
kraja in daje plin H 2 S. Tega zaznamo tako,
da raztaljeno probo z oglja položimo na
srebrn novec in dodamo kapljico vode. Če
je nastal natrijev sulfid, se okoli probe po¬
javi na novcu rjav madež (srebrov sulfid).
Zdrobljeno rudnino ali mineral lahko žari¬
mo tudi v cevki iz težko taljivega stekla.
Pri tem je lahko cevka na obeh straneh od¬
prta ali pa je na eni strani zataljena. V
prvem primeru dobimo pri žarenju rudni¬
ne v prahu močno oksidirane produkte, v
drugem pa le delno. Tudi pri teh poskusih

oprh pri arzenovih sulfidih, rdečkasto rjav
pri antimonovih sulfidih, sijajen, črn, trd
pri cinabaritu in sive kovinske tekoče kap¬
ljice pri živem srebru.

V cevki, odprti na obeh straneh, dobimo
črn, rjav, rumen ali oranžen oprh pri ar¬
zenovih, živosrebrovih in antimonovih sulfi¬
dih, bel, lahko hlapen oprh pri arzenovem
oksidu, bel, nehlapen in netaijiv pri svinče¬
vih oksidih, bel slabo hlapljiv, kristalen pri
antimonovem oksidu ter bel, lahko hlapen,
kristalen pri seienovem oksidu.

Pri tem čutimo poleg vonja po S0 2  pri sul¬
fidih še duh po česnu pri arzenidih in sulf-
arzenidih in duh po redkvi pri selenovih
spojinah.

Poleg tega seveda določimo rudnine in mi¬
nerale tudi po trdoti, obliki kristalov, barvi
in nekaterih drugih lastnostih, na podlagi
katerih jih spoznamo, še preden se lotimo
kemične analize. Opise mineralov dobimo
v posebnih knjigah, ki jih boste našli tudi
v naših knjigarnah.

visoicn

BONBONI

nimajo tekmeca v kvaliteti.

TIM 366

ŽIVLJENJE

METULJEV

Danica Honzak

Preden bomo opisali, kako metulja razpnemo
na deski, bi vam radi na nekaj primerih pojas¬
nili, zakaj pripravljamo vse te sestavne dele
biološke zbirke. Pravzaprav pa lahko s pripra¬
vami za biološko zbirko ta mesec prenehamo,
zlasti, če smo si pripravili že vse potrebno za
prepariranje gosenic ter metuljev. V gojilnici
pa je tudi v tem času zastoj, zakaj gosenice so
večinoma zabubljene ali pa ždijo v zvitih listih
in čakajo pomladi.

Poglejmo torej v naše gojilnice in se pome¬
nimo o življenju metuljev, katerih gosenice smo
v jeseni zbrali. Gotovo imate kapusovega beli¬
na, mogoče pa celo velikega koprivarja ali pa
glogovega belina, morda malega zimskega pe-
dica? Ste opazili, da vas sprašujemo za dolo¬
čeno skupino metuljev? Bržkone tudi veste, za¬
kaj. Pač zato, ker njihove gosenice škodujejo
rastlinam, ki jih gojimo v vrtovih, v sadovnja¬
kih, na polju ter v gozdovih. Bržkone spričo pri¬
vlačne oblike in lepih barv metulja niste po¬
mislili na to, da bi katera od metuljevih raz¬
vojnih oblik lahko zmanjšala pridelek, pa naj
bo to na vrtu, polju, v sadovnjaku ali pa v go¬
zdu. Zgodilo se je že, da so se gosenice na¬
množile v tolikšnem številu, da so uničile sad¬
no drevo.

Se spominjate jeseni, ko ste imeli v gojilnici
gosenico kapusovega belina, kako ste ji mo¬
rali vsak dan nositi svežega listja? Glave zelja
na vrtu pa so se očitno zmanjšale. Če ste ma¬
lo boljši opazovalci, potem ste tudi na vrtu na
zelju opazili gosenice kapusovega belina, prav
takšne, kakršne ste imeli v gojilnici. V tem
času v naravi ni več gosenic kapusovega belina,
ker so se zabubile.

Če imate po naključju v gojilnici velikega ko¬
privarja, potem nimate gosenice, temveč oplo¬
jeno samico. Počakati bo treba do maja, ko
bo samica odložila do 200 jajčec. Kmalu bodo
iz njih zlezle gosenice, ki bodo zrasle do 5 cm
v dolžino. So modročrne barve z bledorjavimi
vzdolžnimi progami. Njihovo telo pokrivajo red¬
ki večkoničasti trni bledorjave barve in tanke
bele dlačice. Gosenice podnevi pridno žro list¬
je. Vršičke vejic zapredejo v redek zapredek,
v katerem prenočujejo in se levijo. To dogaja¬
nje boste lahko v svoji gojilnici opazovali do
konca junija. Seveda boste morali malim požre-
šnežem prinašati vsak dan sveže hrane. Njihov
jedilni list je pa takšen: listje češenj, jablan,
hrušk, skratka listje vseh vrst sadnega drevja,
pa tudi listje topolov, vrb in brestov. Nikar ne
izpustite iz gojilnice gosenic velikega koprivar¬
ja, zakaj lotile se bodo najbližjega sadnega
drevja in do konca junija ga lahko do golega
oklestijo. Maja, ko boste imeli te gosenice, jih
nekaj raje preparirajte za vašo biološko zbir¬
ko, ostale pa uničite. Najbolje bo, če izberete
gosenice različne starosti in velikosti. Do konca
junija, ko se bodo zabubile, boste imeli že vse
pripravljeno. Žal se bodo metulji zvalili šele
julija, ko boste na počitnicah. Mogoče pa si
boste kljub temu utegnili ogledati ta zanimivi
dogodek.

Pa še nekaj za tiste, ki imajo v gojilnici gose¬
nice glogovega belina. Te so sedaj 6 do 7 mm
dolge in počivajo v zvitih ter posušenih listih.
V vsakem zvitem listu prezimuje kakih 10 go¬
senic. Bliža se pomlad. Brž ko se bo ogre¬
lo, bodo gosenice prilezle iz prezimovališč in
bodo družno objedale brste, ki se bodo prav
tedaj pričeli odpirati. Zato jim boste morali
takrat vsak dan prinašati sveže brste gloga,
hrasta, divjih sadnih rastlin itd. Ko bodo neko¬
liko zrasle, se bodo razlezle in vsaka zase bo
žrla listje. Opazujte, kako temeljito bodo po¬
žrle listje! Od listja bodo ostala le glavna re¬
bra. Pomislite na to, ko bi vaši ujetniki ušli
na bližnje sadno drevo!

Dorasle gosenice glogovega belina so dolge 4
do 5 cm in pokrite z kratkimi dlačicami. S tre¬
bušne strani so temno sive barve. Na hrbtni
strani imajo vzdolž telesa tri črne in dve rde-
čerjavi progi. V drugi polovici maja se bodo
zabubile. Bube so oglate, rumene in s črnimi
lisami po telesu. Po 2 do 3 tednih boste imeli
metulje, ki so beli, toda nimajo črnih lis tako
kot kapusov belin. Jajčeca odlagajo na zgornjo
in spodnjo stran listja sadnega drevja ter gozd¬
nih rastlin.

Malo podrobneje smo vam opisali življenje treh
vrst metuljev. Upamo, da tile naši kratki opisi ne
bodo odveč, zlasti še, ker so nujno potrebni,
da boste lahko sledili razvoju v gojilnici in po¬
tem sestavili zbirko, ki bo popolnoma ponazar¬
jala življenje v naravi.

Za sestavljanje biološke zbirke potrebujemo raz-
penjalno desko, dvojno puhalo ter prazno škatlo,
v kateri bomo razporedili vse razvojne obiike
metulja, tako kot jih vidimo v naravi. Na sliki je
biološka zbirka velikega koprivarja.

TIM 367

KROMATOGRAFIJA

Janez Perkavac

že polni dve desetletji razvijajo kemiki po¬
stopek za analizo zmesi različnih spojin, ki
jim v vsem razvoju kemije niso bili kos.
Gre za ločitev zmesi v njene sestavne ele¬
mente. V vsakdanjem življenju bi bil tak¬
šen problem ločitve zmesi v komponente:
rjavo barvilo, s katerim obarvamo volno, ni
rjavo, pač pa je sestavljeno iz rdečega, ru¬
menega, modrega in mogoče še kakšnega
barvila. Vse te barvilne komponente skupaj
pa dajejo videz rjavega barvila. Molekule
posameznih barvilnih komponent so zelo
zamotano sestavljene, in kadar so vse sku¬
paj, skoraj ne moremo misliti na to, da bi
jih določili oziroma spoznali njihovo struk¬
turo, če jih prej ne ločimo med seboj. Po
domače bi temu rekli, da jih moramo med
seboj sortirati po obliki, v jeziku kemije bi
pa dejali, po njihovi strukturi. Temu po¬
stopku pravimo kromatografija. Ime je osta¬
lo še iz tistih časov, ko so postopek upo¬
rabljali res za analizo zmesi barvil. Danes
pa je kromatografija zavzela take širine, da
jo uporabljajo za ločitev prav vseh zmesi
substanc med seboj, pa naj bodo te trdne,
tekoče, plinaste, obarvane ali pa brezbarv¬
ne. Sprva je bila kromatografija zelo pre¬
prosta, zadostovalo je nekaj filtrirnega pa¬
pirja in nekaj organskih topil. Danes pa so
kromatografski laboratoriji opremljeni z zelo
zapletenimi elektronskimi aparaturami, ki
samodejno ločujejo zmesi različnih spojin
med seboj, računajo njihovo sestavo v od¬
stotkih in avtomatično beležijo rezultate
v obliki krivulj in diagramov.

Prvotna oblika kromatografije pa prav za¬
radi svoje enostavnosti še ni prešla v po¬
zabo in jo še vedno na veliko uporabljajo
v laboratorijih po vsem svetu. Preprost, a
zanimiv poskus lahko napravimo tudi sami
doma, v šoli ali v kemijskem krožku. Po¬
trebujemo 15X15  cm velik kos kromato-
grafskega papirja, 40 ml butanola (normal¬
ni), 10 ml ledocta, 50 ml destilirane vode
in dve urni stekli. Za tiste, ki v kemiji niso
toliko vešči, naj povemo, da se urno steklo
imenuje okrogla steklena plošča, konkavno
udrta. Z malo iznajdljivosti jih lahko nado¬

mestite s čim drugim, ko boste spoznali,
za kaj jih bomo potrebovali, seveda če jih
nimate pri roki. Kromatografski papir pa v
skrajni sili lahko nadomestite s filtrirnim.
Sedaj pa na delo! Iz kromatografskega papir¬
ja izrežite krog, ki bo imel za 1 cm večji
premer, kot je premer urnih stekel. V papir
napravite pet 2—4 mm širokih odprtin in v
sredini 3—5 mm veliko luknjico (si. 1).

Slika 1

Na papirju narišemo z navadnim svinčnikom
krožnico, ki ji bomo rekli startna črta. Ta
črta naj seka vseh pet odprtin na papirju,
tako kot je narisano na sliki 1. Na papirju
imamo pet mest in tako lahko opravimo pet
analiz hkrati. Zmes snovi, ki jih želimo lo¬
čiti, bomo v raztopini nanesli na startno
črto. Na vseh petih mestih bomo po črti,
ki smo jo napravili s svinčnikom in šesti¬
lom, kar prostoročno potegnili črto s črni¬
lom s peresnikom. Iz preostankov kroma¬
tografskega papirja zvijmo koničast stenj
in ga iz spodnje strani zataknimo v sredino
kromatografskega papirja.

V steklenici s steklenim zamaškom dobro
stresimo zmes topil: 40 ml butanola, 10 ml

TIM 368

veznili prek papirja in poskus je že stekel.
Da se urni stekli ne bi zibali, ju lahko
položimo na čašo.

Kaj se bo zgodilo? Zmes topil, ki so po¬
sebej izbrana za analizo črnil, bo plezala
po stenju, dosegla bo kromatografski papir
in počasi bo prodirala proti startu s črni¬
lom. Ko ga bo dosegla, se bodo različna
barvila črnila različno topila v prodirajočih
topilih, zato bodo različno hitro potovala po
papirju. Pri tem igra važno vlogo tudi papir,
ker se barvila različno močno oprijemljejo
njegovih vlaken. Poskus bo še bolj zanimiv,
če bomo na isto mesto na start nanesli na
primer rdeče in modro črnilo, ali pa zeleno
in rdeče.

Kromatografija je končana, ko pride glav¬
nina topila do konca razdelilnih odprtin v
papirju. Te odprtine imajo poleg tega, da
dele papir v pet delov in omogočajo pet
analiz hkrati, še drugo važnejšo nalogo:
omogočajo prehod hlapom topila iz spod¬
njega urnega stekla v zgornje in tako skrbe
za nasičeno atmosfero, ker bi sicer topila
odhlapevala iz papirja in fronta topila ne
bi nikoli prišla do roba papirja, ali pa šele
potem, ko bi hlapi topila napolnili prostor
okrog papirja.

In še rezultat analize? Vsak obarvan kolo¬
bar predstavlja po kemijski strukturi so¬
rodne spojine. Od zmesi topil, ki potujejo
po papirju, pa je odvisno, če se nam je res
posrečilo ločiti vse komponente črnila med
seboj.

MALI OGLASI

Prodam (malo rabljen) usmernik za 6 V in 8 V,
slušalke 2 x 2000 in hišni telefon (vendar sa¬
mo 1/2 para).

Ivan Marklec

Marokovo 13, 61270 Litija

Prodam 21 stripov za 30,00 din. Kupim TIM let¬
nik Vil. Plačam ga po dogovoru.

Milan Horvat

Podvrh 43, 63314 Braslovče

Prodam načrte: pristaniški žerjav, dvigalo na
avtomobilu, jadrnica »Marko«, jadrnica »Tim tu¬
rist«; vse po 2,00 din.

Cvetko Avsec

Tržaška c. 14, 61360 Vrhnika

Prodam dve garnituri tovornega vlaka po N si¬
stemu kos 85 din; 1 garnituro avtoceste Tem¬

po tour s transformatorjem za 140 din; 1 re¬
gulator hitrosti in smeri 11 din; 1 tipkalo za
kretnice 6 din; 1 kretnico avtomatsko levosmer-
no 12 din; 1 vagon cisterna 10 din; 1 tovorni
vagon 9 din; 12 zavojnih tirnic 45° po 1,60 din;
7 zavojnih tirnic 21° po 1,20 din; 18 ravnin
tirnic 104 mm kos 1,20 din; 1 priključno tir¬
nico 4 din; 1 križišče po N sistemu 5,50 din.
Jožko Kožar

Dol. Pirošica 3, 68263 Cerklje

Prodam fleš z magnezijevimi žarnicami, znamke
»Tickytest«, nov, za 100,00 din.

Kavšek Jože

Grm št. 1, 61296 Šentvid/Stični

Kupim letalski motorček in načrt za motorno
letalo.

Danilo Peklar

Sernčeva 1, 62000 Maribor

ledocta in 50 ml destilirane vode. Pustimo,
da se zmes loči v dve plasti in nato pre¬
vidno s kapalko odsesajmo zgornjo plast
ter jo nalijmo v urno steklo toliko, da bo
v vdolbini stala 3—5 mm visoko (Slika 2).
Papir z nanešenim črnilom, za katerega bi
radi zvedeli, iz koliko barviinih komponent
je sestavljeno, bomo previdno položili na
urno steklo s topilom, tako da bo stenj
segal ravno do dna. Zato bomo stenj pri¬
merno skrajšali, ker smo gotovo napravili
predolgega.

Na sliki 3 je prikazano, kako bomo to na¬
pravili. Preostalo urno steklo bomo nato po¬

slika 3

TIM 369

OJ TA VOJAŠKA
Sfc....  SABLJA

KAKO VISOKO
Z LETALOM

Ivo Tominc

0 tem, da so ljudje vedno želeli leteti po
zraku, ste že veliko slišali. Pa tudi sam si
že pomislil na to — morda je to še vedno
le skrita želja — da bi kdaj poletel z le¬
talom. A ko se bo tvoja želja prvič uresni¬
čila, bo čisto vseeno, če bo letalo letelo
na višini tri ali pa deset tisoč metrov.

Pri vojaških letalih pa temu ni tako. Z
drugimi besedami — za vojaška letala je
izredno pomembno, da se povzpnejo čim
više. če lahko dosežejo velike višine, da¬
jejo vojaška letala pilotom veliko prednosti
v borbi, predvsem pa možnost, da se pilot
začne spuščati z velikih višin na sovraž¬
nikova letala.

Največjo višino, ki jo letalo lahko doseže
in na kateri lahko leti, imenujejo v letal¬
stvu plafon.

Seveda pa je bilo treba vzporedno z željo
leteti čim više, obdelati in rešiti veliko
tehničnih nalog. Predvsem je bilo treba za¬
varovati življenje pilota v njegovi kabini
in ohraniti vse njegove delovne sposobno¬
sti. Zato so v letala, ki dosegajo višino do
12.000 metrov, namestili za pilota opremo
s kisikom. Za letala, ki dosegajo višino nad
12.000 metrov, pa so v pilotovi kabini zgra¬
dili poseben sistem naprav, ki v tem pro¬
storu ustvarjajo zračni nadpritisk. Kabine v
letalih, ki letijo nad 25.000 metrov, pa mo¬
rajo biti hermetično zaprte in opremljene
z napravami, ki ustvarjajo umetno klimo.
Tako morata biti zračni pritisk in količina
kisika ustrezna pogojem, v katerih lahko
pilot nemoteno dela.

Za vojaška letala pa je v enaki meri kot
pilotova sposobnost pomembna še sposob¬

nost na največji višini. Zato se plafon ali
vrhunec leta, kakor to imenujejo, pri voja¬
ških letalih deli na teoretični, praktični in
operativni plafon.

Teoretični vrhunec leta letala je največja
višina, ki jo letalo teoretično lahko doseže.
To je pravzaprav višina, na kateri letalo
nima več moči, da bi se moglo vzpenjati še
naprej in na tej višini je njegova navpična
hitrost enaka ničli. Za vojaška letala je
torej teoretični vrhunec leta brezpomemben.
Zelo pomemben pa je praktični vrhunec leta
letala. To je višina, ki jo letalo lahko do¬
seže in na kateri se še vedno lahko vzpenja
s hitrostjo od 0,5 m/sek, če ima podzvočno,
ali pa 2,5 m/sek, če ima nadzvočno hitrost.
Najpomembnejši vrhunec leta za vojaška
letala pa je operativni plafon, saj je to
višina, na kateri je letalo še sposobno iz¬
vajati vse gibe v zraku in za vodenje bor¬
be. Operativni vrhunec leta pa doseže le¬
talo na višini, ko je njegova nadaljnja spo¬
sobnost vzpenjanja najmanj pet metrov v
sekundi.

Od česa je odvisno, kje ima letalo kritično
mejo in kdaj bo doseglo vrhunec leta?

Na prvo mesto bi lahko postavili pogonsko
moč letala in takoj zatem njegove aero¬
dinamične oblike. Pomembne pa so še kon¬
strukcijske lastnosti in končno oprema le¬
tala za takšen let.

Hitrost tega britanskega letala iz I. svetovne
vojne je bila 212 km/h, motor je imel 210 KM,
plafon je bil 5.480 metrov, ime pa SE-5a.

TIM 370

Takšno pa naj bi bilo eno do sodobnih vojaških
letal, ki bo šele zgrajeno. Sedaj se imenuje še
vedno MRCA, izdelovati jih bodo začeli 1975.
leta, piafon pa ne bo velik: v praktični uporabi
le do 10.000 metrov. V letalstvu se odpovedu¬
jejo velikim višinam!

Pogonska moč letal je v zadnjih petdesetih
letih zelo narasla. V I. svetovni vojni, med
1914. in 1918. letom, so imela takratna le¬
tala na bojiščih motorje moči od 80 KM
(izvidniška) do 1.000 KM (bombniška). Do-
sezala po so kaj majhne plafone: izvidniška
z 80 KM le 1.000 m, lovska letala pa največ
do 7.000 m. V II. svetovni vojni so že upo¬
rabljali letala, ki so jih poganjali motorji
z nekaj tisoč konjskih moči. Danes pa ima¬

jo reaktivna letala motorje z močjo več kot
10.000 KM, zgrajena pa so tako, da se —
posebno pri lovcih in prestrezalcih — aero-
dinamičnost kril lahko spreminja. Ta letala
dosegajo višine do 30.000 m.

Tu nekje je verjetno tudi meja plafona vo¬
jaških letal. Če to višino dosežejo lahko le
posamezna letala, druga pa ne, se na tej
višini seveda ne bodo mogla bojevati, ker
ne bo — sovražnika!

Ko pa se bo tebi uresničila želja, da se po¬
pelješ s sodobnim letalom, se boš peljal
že na višini 10.000 metrov. Desetkrat više
torej, kot so lahko letela izvidniška letala
v I. svetovni vojni.

MLADI jjfr

® FOTOGRAFI

CRN0BELA FOTOGRAFIJA

Oskar Dolenc

Opisali smo dve poglavitni lastnosti za iz¬
delavo dobre fotografije: uporabo zaslonke
— globinske ostrine z vsemi možnostmi
ter uporabo in odvisnosti osvetlitvenih ča¬
sov.

Oglejmo si še, kako pomemben je pri tem
svetlomer, filtri, dalje pripomočki za sne¬
manje makro fotografije ter snemanje z
bliskovno lučjo.

Fotografske filtre uporabljamo za priprav¬
ljanje barv, ki jih fotografske emulzije re¬
producirajo v črno-belih tonih. Filter je
obarvano steklo, ki prepušča v fotografsko
kamero žarke iste barve kakor je filter,
medtem ko žarke drugih barv odbija ali pa

TIM 371

jih prepušča le v manjši ali večji meri. Ko¬
liko žarkov prepušča, je odvisno od tega,
kako goste barve je filter. Določeno količi¬
no žarkov filter zadrži, zato moramo po¬
daljšati osvetlitveni čas. Kolikšen je ta po-
daljševalni čas, najdemo vedno v navodilih
o uporabi filtra. Oglejmo si še uporabnost
nekaj najbolj uporabljanih filtrov.

Rumenica je za slikanje zimskih športov
praktično nepogrešljiva, ker nam poudarja
sence, ki bi se zaradi bleščanja snega sicer
izgubile. Tudi poleti jo zelo uspešno upo¬
rabljamo za pokrajinsko fotografijo. Podalj-
ševalni faktor je 2-krat.

Zeleno-rumeni filter uporabljamo v iste na¬
mene kot rumenico. Pri pokrajinski fotogra¬
fiji poudarja zelene tone, kar je seveda za¬
želeno. Zagorelo kožo reproducira še tem¬
neje kot z rumenico. Podaljševalni faktor
je 3-krat.

Oranžni filter vnaša v pokrajinsko fotogra¬
fijo kontrast, posebno v zimskem času. Ne¬
bo bo temno, oblaki pa zelo jasno vidni.
Podajanje v daljavo je boljše, ker rumeni
in rdeči žarki bolje prodirajo skozi izparine
v zraku. Podaljševalni faktor: 3-krat.

Rdeči filter upodablja nebo popolnoma črno,
drevje je svetlo, sneg in oblački pa so zelo
plastični. Učinek je že kar dramatičen. Po¬
krajina, posneta s tem filtrom pri polnem
soncu, daje vtis pokrajine v mesečini. Po-
daljševalni faktor: 6—8-krat.

Še važno opozorilo: filtrov, ki so namenje¬
ni za črno-belo fotografijo, ne smemo upo¬
rabljati pri snemanju z barvnim filmom, ker
bo posnetek v celoti dobil barvo filtra.

Ultra vijolični filter je skoraj brezbarvno
steklo, ki zadržuje UV-žarke. Ta filter je lah¬
ko vedno na objektivu, ker nima podaljše¬
vanega faktorja, istočasno pa služi kot za¬
ščita objektiva pred prahom itd.

Električni svetlomer in njegova uporaba

Svetlomer je najbolj zaželen pripomoček vsakega
fotoamaterja. Z nakupom svetlomera si prihra¬
nimo marsikatero skrb pri snemanju. Važno pa
je, da znamo svetlomer pravilno uporabljati, če
hočemo, da nam bo res uspešno služil. Preden
začnemo z merjenjem, se dobro seznanimo z na¬
vodili. Zato po možnosti ne kupujmo rabljenih
svetlomerov, če pa se že odločimo za tak na¬
kup, moramo svetlomer obvezno primerjati s ka¬
kim novim ali pa s preizkušenim svetlomerom.
Danes ločimo tri vrste svetlomerov oziroma si¬
stemov.

Najstarejši je sicer optični svetlomer, prišel pa
je že popolnoma iz rabe.

Ostaneta nam svetlomer na električno fotocelico
s selenom — CdS svetlomer (na Cadmij sulfitni
člen) in sistem merjenja svetlobe direktno skozi
objektiv, ki ga označujemo s TTL in podobnimi
oznakami.

Slika 1

Na sliki 1 vidimo svetlomer BEWI QUICK —
klasičen svetlomer na selensko fotocelico. Upo¬
rabljamo ga lahko samo za merjenje odbite sve¬
tlobe, ker nima potrebnega, difuzorja, ki bi omo¬
gočil tudi merjenje vpadne svetlobe.

Slika 2 prikazuje svetlomer BEWI SUPER L, ki
deluje na CdS fotočlen. Ima dosti večje območ¬
je kot klasični difuzor za merjenje vpadne sve¬
tlobe. Območje in točnost mu povečuje posebna
baterija Mallory PX 13, ki ima življenjsko dobo
do dveh let.

TIM 372

Slika 3

manjše predmete iz velike bližine. To imenujemo
makrofotografija. Za tako snemanje uporabljamo
pri običajnih kamerah predleče, pri zrcalno-re-
fleksnih enookih kamerah pa vmesne obroče in
mehove. Ker s temi elementi podaljšamo pot
žarkov, moramo osvetlitev podaljšati za ustrezni
podaljševalni faktor. Te faktorje dobimo v prilo¬
ženih tabelah.

Slika 3 nam prikazuje snemanje z vmesnimi
obroči, slika 4 pa snemanje s pripravo za meh.

Slika 4

Vsak svetlomer ima posebna okenca za nastav¬
ljanje občutljivosti filma v stopnjah DIN ali ASA,
na kar ne smemo nikoli pozabiti pri snemanju!
Kako merimo svetlobo? Na dva načina, in sicer:

a) merjenje objekta oziroma merjenje odbite
svetlobe in

b) merjenje svetlobe oziroma merjenje vpadne
svetlobe.

Merjenje odbite svetlobe je najbolj pogosto in
ga lahko opravimo s katerim koli svetlomerom.
Po možnosti merimo na razdaljo deset centime¬
trov do samega predmeta, vendar moramo pa¬
ziti, da s telesom ali samim svetlomerom ne de¬
lamo sence. Pri pokrajinski fotografiji merimo s
položaja kamere. Tu moramo paziti še na vrsto
filma. Za črno-beli film nagnemo svetlomer ne¬
koliko proti tlem, a tudi na splošno merimo pre¬
težno na temne dele slike. Za barvne filme pa
pri pokrajinskih posnetkih nagnemo svetlomer
nekoliko proti nebu, na splošno pa merimo na
svetle dele slike. Pri portretu merimo ne glede
na film vedno le obraz!

Za merjenje vpadne svetlobe pa nujno potrebu¬
jemo svetlomer z difuzorjem (to je običajno
opalna ploščica, pri CdS svetlomeru pa opalna
krogelna kapica). Merjenje opravimo pri samem
predmetu, tako da svetlomer obrnemo proti ka¬
meri in izmerimo, koliko svetlobe pada na naš
predmet.

Makrofotografija

Normalni objektivi so omejeni na določeno me-
tražo pri slikanju na blizu. Tako dosežemo ostri¬
ne še pri 0,5 do 1 m, vse kar je bliže, pa je ve¬
dno bolj neostro. Z dodatnim priborom, ki ga na¬
stavimo na objektiv, pa lahko fotografiramo

TIM 373

SLEDNJIČ MOTORNO LETALO

Drago Mehora
(Nadaljevanje)

O Lilienthalovih poskusih in uspehih so
takrat pisali vsi časopisi. O njih sta brala
tudi brata VVilbur in Orvville VVright iz Day-
tona v ZDA. Imela sta mehanično delavnico
in popravljalnico biciklov, znala pa sta tudi
izdelovati odlične zmaje. Najprej sta iz¬
vedla vrsto poletov z jadralnim letalom,
dvokrilnikom, ki je meril v razponu 5,35 m.
Opravila sta nad 1000 poletov, stalno spo-
polnjevala svoje letalo in si nabirala bogate
izkušnje. Po nekaj letih sta se odločila, da
vgradita v letalo bencinski motor, ki je se¬
veda mnogo lažji od parnega stroja. Pri¬
mernega motorja nista mogla kupiti v tr¬
govini niti ga naročiti v tovarni; morala
sta ga sama izdelati. Njun štiricilindrski
motor je zmogel v začetku 60, potem pa v
poprečju 12 KS. Gnal je dva propelerja,
ki sta ju morala tudi sama ustrezno izobli¬
kovati. Krila letala so merila v razponu
12,30 m in so imela 47 m 2  površine. Letalo
je s pilotom vred tehtalo 340 kg. Pri prvem
poletu je v 12 sekundah preletelo dobrih
30 m. To res ni bilo mnogo, toda bil je to
prvi polet motornega letala. To se je zgo¬
dilo leta 1903. Še istega leta je VVilbur
VVright ostal v zraku 59 sekund in preletel
260 m.

Brata sta spopolnjevala svoje letalo in sta
leta 1905 preletela že razdaljo 40 km v 38
minutah.

To je bil tako velik uspeh, da ga v Evropi
kar niso mogli sprejeti. Časopisi so pisali o
»lažnivih« namesto o »letečih« bratih. Res
je sicer, da je Clement Ader v Franciji že
leta 1897 poletel s parnim strojem dober
kilometer daleč, toda le nekaj centimetrov
nad tlemi. Tudi Karlu Jathu v Nemčiji se je
posrečil leta 1903 z motornim letalom
»skok» 18 m, a le v višini pol metra. Teh
in podobnih poskusov pač ne moremo pri¬
merjati s pionirskim delom bratov VVright.
Po pravici lahko smatramo leto 1903 za
rojstno leto motornega letala. Leta 1906
je VVilbur VVright prišel v Francijo (seveda
še ne po zraku) in dokazal radovednim
Evropejcem svoje uspehe. Ostal je v zraku
več kot eno uro. VVilbur je umrl leta 1912.

Dvokrilno letalo bratov VVright

Njegov brat Orvville je še dočakal razvoj
letalstva v prvi svetovni vojni. Umrl je
šele leta 1940.

Po uspehih bratov VVright je letalstvo kar
naglo napredovalo. Leta 1909 je Francoz
Louis Bleriot preletel Rokavski preliv od
Calaisa do Dovra. Za tisti čas je bil to
dogodek svetovnega pomena. Pojavijo se
imena drugih konstruktorjev, npr. Farmana,
Lathama. Letala se stalno spopolnjujejo z
močnejšimi in zanesljivejšimi motorji in z
mnogimi konstrukcijskimi izboljšavami. Slo¬
venci smo ponosni, da imamo svojega člo¬
veka med pionirji letalstva. Leta 1909 je
Edvard Rusjan izdelal v Gorici svoje prvo
letalo. Dva aparata sta se mu razbila, toda
Rusjan ni odnehal. Skupaj s Hrvatom Mer-
čepom je izdelal tretje letalo, žal se je leta
1911 smrtno ponesrečil v Beogradu, ko je
kljub svarilom letel v hudem vetru — košavi.
V prvi svetovni vojni (1914—1918) so voj¬
skujoče se države spoznale, da utegne biti
letalo koristno tudi v vojne namene. Na¬
stajale so prve tovarne letal, najprej v
Franciji, potem pa tudi v Nemčiji, Italiji,
Angliji in drugod. V začetku so uporabljali
letala za izvidništvo in za fotografiranje
sovražnikovih položajev, pozneje pa vse bolj
tudi za bombardiranje vojaško pomembnih
objektov. Letala so oborožili najprej z lah¬
kimi, potem s težkimi strojnicami, nazadnje
pa še z bombami. Najboljši vojni piloti so
se vzpeli že čez 6000 m visoko, hitrost
letal pa je ob koncu vojne dosegla že več
kot 300 km na uro. To je bil velikanski na¬
predek v gradnji letal, toda žal predvsem

TIM 374

v uničevalne namene. Kljub temu pa letal¬
stvo v prvi svetovni vojni še zdaleč ni
imelo tolikšne vloge kot v drugi.

Nov velik uspeh pomeni dogodek, ko je
leta 1919 vodno letalo (hidroplan) ameri¬
ške mornarice s petimi možmi posadke pre¬
letelo Atlantski ocean, vendar z vmesnimi
postanki v Halifaxu, Nevvfundlandu in na
Azorih. Mesec dni po tem zgodovinskem
poletu sta dva angleška letalca preletela
Atlantik brez vmesnih postaj,
še znamenitejši dogodek je bil Lindberghov
prelet Atlantskega oceana. Charles Lind¬
bergh je v letu 1927 sam preletel Atlantik
od New Yorka do Pariza v majhnem eno¬
sedežnem letalu, ki je nosilo ime Špirit of
St. Louis. Polet je trajal brez prekinitve 33
ur in 39 minut. Na letališču Le Bourget pri
Parizu je letalca pričakala silna množica
ljudi. Slavno letalo ni ohranjeno, ker ga je
navdušena množica takorekoč v hipu raz¬
dejala na koščke in le-te raznesla domov
za spomin. Pravijo, da ni dosti manjkalo,
pa bi razcefrali še samega junaka.

Po prvi svetovni vojni letalstvo ni bilo več
šport, postalo je važno prometno sredstvo.

Ni bilo več hangarjev in amaterskih delav¬
nic. Nastajale so vedno večje tovarne. Za¬
čeli so graditi velika letališča pa tudi znan¬
stvene zavode, kjer so proučevali probleme
letenja. Ustanavljali so delniške družbe, ki
so se ukvarjale s proizvodnjo letal pa tudi
z organiziranjem stalnih zračnih prog za
poštni in potniški promet. Rojevali so se
vedno novi tipi letal. Zlasti so izboljševali
krmilne priprave, ki so omogočale varnejši
let. Pilotske kabine so imele vedno več
instrumentov, raznih kazal in meril. Natanč¬
ni višinomeri in umetni horizonti so že leta
1929 omogočili let v megli in noči (slepo
letenje). Izdelovali so letalske motorje z
neznansko močjo nekaj tisoč KS, ki so omo¬
gočali hitrost do 600 km na uro. Letalstvo
se je v obdobju med obema vojnama izredno
hitro razvijalo. Toda na obzorju že vstaja
mračna grožnja druge svetovne vojne, ki
je neizmerno pospešila razvoj letalstva v
korist, žal še bolj v škodo človeštva. V
drugi svetovni vojni so bila letala poglavit¬
no orožje in so sejala smrt po vsej zemelj¬
ski obli.

O tem pa kdaj drugič.

TI, CESTA

»11


POPELJIMO SE
SKOZI KRIŽIŠČE

Marjan Metljak

Že dolgo je, odkar smo se poslovili od zime.
Zopet ste privlekli na dan zaprašena ko¬
lesa, svoj pony-express ali kako drugo vo¬
zilo, jih popravili in očistili ter se zape¬
ljali po cestah. Pravijo, da je vožnja s ko¬
lesom spomladi zabava. Verjamem, da je.
Da pa bo še prijetnejša, predvsem pa var-

IN AVTO

nejša, bo poskrbel današnji članek. V njem
bomo razložili, kako se obnašate na kri¬
žišču, kako vozite skozenj, kako zavijate,
in najvažnejše, kdo ima prednost.

Zadnjič smo obdelali semaforizirana križi¬
šča. Torej bodo danes prišla na vrsto kri¬
žišča brez semaforov, in križišča, v kate¬
rih urejuje promet miličnik. Najprej si oglej¬
mo oznake, ki vplivajo na prednost in ne-
prednost v križišču. To sta dve vrsti oznak:
ene so ob cesti, druge pa na njej. Prve so
prometni znaki kot npr.: »križišče enako¬
vrednih cest« ali »križišče ceste s pred¬
nostno cesto«, in podobno. Druga vrsta oz¬
nak pa se je pojavila v zadnjem času v ne-

TIM 375

katerih križiščih z asfaltirano površino. Te
oznake imajo isto veljavo kot prometni zna¬
ki. Na cesti so narisani oziroma napisani
razni znaki, kot npr. podolgovat enakokrak
trikotnik, ki simbolizira znak »križišče s
prednostno cesto« ali pa napis »stop«. Sli¬
ka 1 pomeni isto kot znak »ustavi«. Označ¬
be so narisane z belo barvo na črnem

STOP

SLIKA 1

asfaltu zato, da jih vozniki prej in bolj za¬
nesljivo opazijo, so tudi bolj vidne kot zna¬
ki, posebno ponoči. Lahko pa so promet¬
ni znaki in označbe na cesti kombinirane
med seboj. Skratka: naj bo oznaka na ce¬
sti ali znak ob njej, pomen je isti.

Druga pomembna stvar je razmeščanje vo¬
zil pred križiščem. Za to so enotna pravila,
ki veljajo za vsa vozila, čeprav vozite kolo
ali kaj podobnega, se morate razvrstiti pred
križiščem na isti način kot npr. 16-tonski to¬
vornjak s prikolico ali traktor. Kako boste
zavijali v desno? Preprosto. Pogledali bo¬
ste nazaj, se prepričali, da vas ne bo nih¬
če oviral, nakazali smer z desno roko in se
pomaknili na skrajni desni rob desne po¬
lovice vozišča, če tam niste že prej vozili,
ter tako nadaljevali vožnjo do križišča. Za
zavijanje se boste odločili v primerni odda¬
ljenosti od križišča. Jasno je, da je ta raz¬
dalja v mestu krajša kot zunaj naselja. Tam
imajo druga vozila mnogo večjo hitrost kot

vi in vas morajo temu primerno prej vi¬
deti in spoznati vašo namero,
če zavijate v levo, morate isti postopek po¬
noviti še skrbneje, kajti prečkali boste vo¬
zišče! S pogledom nazaj se prepričate, da
vas nihče ne prehiteva, da s svojim zavi¬
janjem ne boste nikogar spravili v nevar¬
nost. Nato nakažete smer z levo roko, za¬
vijete na skrajno levo stran desne polo¬
vice vozišča in se pripeljete do križišča.
Morda je za vas nov pojem vozišče. To je
tisti del ceste, ki je namenjen za promet
z vozili. K cesti spadajo namreč še ploč¬
niki, kolesarske steze, otoki za pešce itd.
Če ima cesta prometne pasove za zavijanje,
se po istem, malo prej opisanem postop¬
ku, kot kolesar pripeljete do križišča in se
postavite na desno stran levega prometne¬
ga pasu na desni polovici ceste. Tako se
za vožnjo v levo najbolj pogosto postavite.
Največ križišč je urejenih tako, da so kole¬
sarji v enakovrednem položaju z drugimi vo¬

zili (slika 2). Poznamo namreč še drugačen
sistem vožnje kolesarja na levo skozi kri¬
žišče, tako kot vidite na skici št. 3. Skozi
taka križišča vozimo po označenem »pasu
za kolesarje«, ki teče vzporedno s preho¬
dom za pešce.

Sedaj smo še vedno pred križiščem. To je
lahko križišče dveh enakovrednih cest ali
križišče ceste s prednostjo. Vse to vam po¬
vedo prometni znaki. Križišče enakovrednih
cest spoznamo po trikotnem znaku, v ka¬
terem je vrisan črni X (slika 4). Križišče

TIM 376

v—r/

S L I K A 3

prednostne ceste z neprednostno je ozna¬
čeno s trikotnim znakom, v katerem je vri¬
sana debela pokončna puščica, ki jo prečka
tanjša črta (slika 5). Oba znaka imata ob¬
liko enakostraničnega trikotnika z rdečim

robom. Oznaka je črne barve na rumenem
polju. Drugi znak za prednostno cesto je
četverokotne oblike z rumenim poljem (sli¬
ka 6). Postavljen je pokončno na enega od
vogalov. Ta znak ni tako pogost kot ostali,
vendar velja kot drugi.

TIMOV**-»

« - «

**- *  VSEVED

IZDELKI IZ STIROPORA

Ante Prančič

Stirol je brezbarva tekočina z zanj značil¬
nim vonjem. Izdelujejo ga iz etana in ben¬
cina. S polimerizacijo stirola izdeluje ke¬
mična industrija več vrst polistirola. Eni
vrsti polistirola dodajo lahko hlapljivo snov
— metilenkiorid. če tako pripravljen poli-
stirol segrevamo do 180° C, prej dodana
snov (metilenkiorid) izhlapi in pri tem na¬
pihne ostalo maso, ki postane veliko lažja
(sp. teža — 0,05 g/cm 3 ). To lahko maso
imenujemo stiropor.

Polistirol, iz katerega izdelujejo stiropor,
prihaja na trg v obliki drobnih belih zrnc.
V posebnih napravah se ta zrnca pod vpli¬
vom temperature in pritiska napihujejo in
sprimejo v. kompaktno maso. Tako nasta¬
nejo bele, zelo lahke plošče stiropora, ki
so odličen termoizolacijski material. Poleg
tega uporabljajo stiropor še za razne okra¬
ske in pri pošiljkah občutljivih proizvodov
(steklo, razni aparati, itd.).

Tali se že pri 50° C. Zaradi tega ga lahko
režejo z žico, ki jo segrevajo z električnim
tokom nizke napetosti,
če so nam znane te lastnosti, potem lahko
sami oblikujemo in izdelamo najrazličnejše
predmete iz stiropora.

TIM 377

I. poskus

V lončku zavremo vodo in dodamo nekaj
zrnc polistirola. že po nekaj sekundah opa¬
zimo, da so zrnca zelo povečala svojo pro¬
stornino (tudi 50-krat) in zaradi tega po¬
stala zelo lahka. To se je zgodilo zato, ker
je metilenklorid izhlapel in pri tem napihnil
kroglice. Dobili smo stiropor v zrncih (sli¬
ka 1).

zrnca pred in po segrevanju

Slika 1
II. poskus

Vodo zavremo. V navadno čajno žličko (sli¬
ka 2) damo toliko zrnc polistirola, da na¬
polnimo vsaj 1/5 prostornine žličke. Žličko
zapremo tako, da jo ovijemo z mehko žico
ali vrvico, da se nam med segrevanjem za¬
radi pritiska ne odpre. Pomočimo jo v vre¬
lo vodo. Po dveh, treh minutah jo potegne¬
mo iz vode, nekoliko ohladimo in odpre¬
mo. Stiropor bo take oblike kot notranjost
žličke (slika 3). Po tem poskusu sklepamo,
da lahko iz stiropora na preprost način iz¬
delujemo predmete različnih oblik, če ima¬
mo le za to ustrezen kalup, če takih ka¬
lupov nimamo, si jih sami naredimo.

oba dela kalupa

lil. poskus (izdelava kalupa)

če želimo na primer izdelovati iz stiropora
krogle, moramo najprej narediti kalup. Za
kalup moramo seveda imeti ustrezen mo¬
del. Za tak model lahko uporabimo gumija¬
sto žogico. Postopek za izdelavo našega ka¬
lupa pa bo takšen:

TIM 378

a) v ustrezno kartonsko škatlico vlijemo
pripravljeni mavec

b) žogico porinemo v mavec natanko do
polovice

c) vzamemo kos papirja in iz sredine izre¬
žemo krog z enakim premerom kot ga
ima prerez krogle

d) s papirjem prekrijemo zgornjo ploskev
mavca (slika 4)

e) z novo pripravljenim mavcem zalijemo
ostalo polovico žogice (slika 5]

f) ko se mavec strdi, ločimo oba dela ka¬
lupa in vzamemo žogico (slika 5)

g) stene kalupa nekajkrat zvrtamo. Premer
luknjic naj ne bo večji od 2 do 3 mm.
To je potrebno zato, da lahko vrela voda
pride v notranjost kalupa.

Pri izdelavi kalupa moramo paziti zlasti na

tole:

Notranji del kalupa mora biti precej gla¬
dek. Debelina sten kalupa je odvisna od ve¬
likosti izdelka, ki ga želimo narediti. V vsa¬
kem primeru pa morajo biti toliko močne,
da zadržijo pritisk mase, ko zaradi tempe¬
rature poveča svojo prostornino. Izdelova¬
nje krogle iz stiropora pa poteka po istem
postopku, kot je opisan pri II. poskusu. Pre¬
den damo kalup v vrelo vodo, se prepriča¬
mo, če sta oba dela dobro pritrjena z žico
ali vrvico. Paziti moramo še, da se nam
oba dela kalupa točno pokrijeta. To doseže¬
mo tako, da zunanje robove delov označi¬
mo z ustreznimi zarezami.

Na ta način lahko izdelujemo različne pred¬
mete: račko, lutko, medvedka, itd. To se¬
veda ni industrijski način dela, vendar je
princip tudi tam enak.

Surovino — polistirol za izdelavo stiropora
proizvaja tovarna OKI iz Zagreba.

O KMETIJSKIH

_STROJIH

STROJI

ZA SPRAVLJANJE
PRIDELKOV

Tone Bantan

V poljedelstvu je najvažnejše delo sprav¬
ljanje pridelkov.

Kmetijski pridelki so raznovrstni, zato so
že od nekdaj uporabljali pri njihovem spra¬
vilu različno orodje: travo so kosili s ko¬
sami, žito želi s srpi, krompir izkopavali z
motikami, peso ruvali z ruvači, itd. Spravi¬
lo z ročnim orodjem je bilo zelo naporno,
počasno in drago.

Do današnjega dne pa so izumili tudi za
spravilo posameznih vrst pridelkov že na
stotine raznovrstnih strojev, katerih vsak
opravlja delo za deset, sto, ali celo več
sto ljudi.

Ker je strojev za spravljanje pridelkov sko¬
raj nešteto izvedb, moremo v naslednjih
odstavkih omeniti in vsaj nekoliko opisati
le najbolj značilne.

Začnimo z opisom orodja in strojev za spra¬
vilo trave, žit, in drugih bilnatih ali stebel-
natih rastlin.

Koso vsi poznamo — saj so jo celo koščeni
smrti dali v roke kot znamenje njenega
dela: spravljanja ljudi s tega sveta... Le
malokdo pa se najde, ki bi še znal našteti
dele kose, tega preprostega jeklenega re¬
zila, ki ga z lesenim kosiščem povezuje
prstanu podoben obroček, kosir: bistveni
del kose je list, ki je na notranji strani
stanjšan v ostrino, na zunanji strani pa
ojačen v hrbet ali rebro. Na zunanjem koncu
je list zožen v konico, proti kosišču -pa pre¬
ide v vrat in nato v pravokotno, na list
zakrivljeno peto, ki ima na koncu kljun, s
katerim peto utrdimo na kosišču. Kosišče
ima kljuki, s katerima vodimo koso pri
košnji.

TIM 379

Kose so številnih oblik in različno dolge,
pri raznih narodih od 40 do 130 cm. Naše
slovenske kose imajo najbolj navadno dol¬
žino lista okrog 70 cm, le v vzhodnejših
pokrajinah 1 m in več.

Kose brusimo z brusnimi kamni ali oslami,
ki jih kosci nosijo s seboj v roževinastih
ali pločevinastih vodirjih ali oselnikih. Ko
se kose skrhajo, jih moramo sklepati na
klepeh; dandanes pa tudi že ročne klepi iz¬
podrivajo mehanični klepalniki. Storilnost
košnje s koso je odvisna od vrste in lege
tal, vrste in stanja krme, kakovosti kose,
pa tudi — od kosca. Kot grobo poprečje
smemo računati na uro okrog 5 arov na
kosca.

Podobno kot kosa je prastaro orodje za
žetev srp, ki je že od nekdaj simbol kmeč¬
kega dela sploh. Žetev s srpom je še na¬
pornejša in manj uspešna kot košnja s
koso: le zelo izurjena žanjica požanje v eni
uri 1 ar žitne njive!

Tako kosa in srp imata le po eno samo
rezilo, ki ob hitrih zamahih kosca oziroma
žanjice spodrezuje rastlinska stebla. Izumi-

Valjčni kosilnik

telj prvega kosilnega in žetvenega stroja
pa je že pred več kot 140 leti ta osnovni
pačin košnje spremenil: odrezovanje je za¬
menjal s »striženjem', to je, v ravno vrsto
— v »kosini greben« — je razporedil večje
število rezil, ki se premikajo med protire-
zili sem in tja ter hkrati strižejo rastlinske
bilke tako, da jih rezila pritiskajo ob »pro-
tirezila« — prav tako kot pri striženju s
škarjami! »Strižejo« še dandanes vsi tisti
kosilniki, ki so kot osnovno delovno pri¬
pravo ohranili kosilni greben.

Najprej so bili kosilniki na vprežni pogon,
dandanes pa jih poganjajo zvečine motorji,
bodisi kot samostojne stroje, bodisi kot pri¬
ključke k traktorjem. Kosilni grebeni so na¬
meščeni ob strani spredaj ali zadaj. Veliki
kosilni agregati imajo do sedem kosilnih
grebenov vštric in hkrati kosijo do 10 in
še več metrov širok pas. Storilnost gre¬
benastih kosilnikov znaša v grobem po¬
prečju 0,3—0,6 hektara v eni uri za vsak
meter kosilnega grebena.

Seveda so sčasoma prilagodili kosilne gre¬
bene rhznim rastlinam: poleg »normalnih«
ali »redkoprstnih«, z razmaki med prsti pri¬
bližno 76 mm, izdelujejo dandanes za koš¬
njo drobnih in gostih trav »gostoprstne gre¬
bene«, pri katerih je razmak med prsti za
polovico manjši (okrog 38 mm). Pa ne sa¬
mo to: dandanes vse bolj uporabljajo tudi
brezprstne kosilne grebene, z dvema no¬
žema, a brez prstov: pri teh oba noža pri
košnji drsita eden proti drugemu in hitre¬
je kot pri navadnem prstnatem kosilnem gre¬
benu spodrezujeta bilke.

%

Trakasti obračalnik-zgrabljalnik

Traktorske nakladalne vile

TIM 380

i

Priklanjalo

Žitni kombajn v prerezu, s priključenim sti-
skalnikom slame

Razen kosilnih in žetvenih strojev s kosil-
nimi grebeni pa imamo dandanes že veliko
zvrsti kosilnih strojev brez kosilnega grebe¬
na, ki delujejo na povsem drugih osnovah.
Ena takih zvrsti so na primer bobnasti ali
valjčni kosilniki, pri katerih se na obod
valjev pritrjena rezila vrtijo v vodoravnih
krogih, in sicer pri parih valjev v nasprotnih
si smereh. Pri udarnih ali kladivastih kosil-
nikih so rezila nanizana na vrtečih se valjih
in s sredobežno silo ob izredno hitrem vrte¬
nju odsekujejo bilke. Nadaljna zvrst so vo¬
doravno krožeči ali rotirajoči kosilniki, kjer
več močnih nožev kroži vodoravno nad tle¬
mi ter odrezuje rastline.

S tem, da rastline odkosimo, pa je oprav¬
ljen šele majhen del njihovega spravila:
bilnato krmo moramo najprej enakomerno
raztrositi po površini — za to delo uporab¬
ljamo stroje trosilnike, sušenje debeloste-
belnih rastlin pa lahko pospešimo, če sveže
odkošeno krmo pregnetemo z gnetilniki.
Med sušenjem moramo krmo obračati, za
kar uporabljamo stroje obračalnike. In ko
je končno krma suha, jo moramo zgrabiti
v zgrabke in kopice ter naložiti na vozove,
ter jo odpeljati domov. Koliko časa in truda
je vzelo vse to delo nekdaj z grabljami

in vilami, kako hitro in brez truda pa se
opravi danes s stroji.

Velik del bilnatih krmnih rastlin pa danda¬
nes pospravimo že v presnem stanju, ali pa
v polsuhem za silažo (kisal). Sodobni na¬
kladalni kosilniki omogočajo hkratno košnjo
in spravilo presne krme.

Pri spravilu krušnih žit so prav tako že pred
desetletji združili stroj za žetev in stroje
za mlačev v žetvene agregate, v žitne kom¬
bajne ali spravijalnike, ki omogočajo pri¬
delovanje in pravočasno spravilo krušnih žit.
Prav tako kot žita pospravljajo dandanes s
posebnimi spravljalniki že tudi skoraj vse
druge pridelke, od koruznih storžev do fižo¬
lovega in grahovega stročja, od bombaže¬
vih kobul do tobačnih listov. Celo sadje z
drevja že otresajo in ga v velike, okrog
dreves razprostrte rjuhe prestrezajo stroji
— otresalniki.

S spravljalnimi stroji spravljajo danes tudi
skoraj vse podzemne pridelke: krompir iz¬
kopavamo s krompirnimi kombajni, sladkor¬
no in krmno peso s pesnimi spravljalniki.
Vsi ti stroji pa tudi povečujejo in pocenju-
jejo pridelke najvažnejših živil: na primer
sladkorja in krompirja. In prav pridelek teh
okopavin je zelo težak: pri krompirju na
hektar do 50 ton, pri pesi pa celo do 100
ton! Dokler niso poznali strojev za njihovo
spravilo, je bilo pridelovanje na površinah,
kot so današnje, nemogoče.

nimajo tekmeca v kvaliteti.

TIM 381

MALE \\\\\\\\\\\WK

m ŽELEZNICE

POSTAVLJANJE TIROV NA MAKETO
Slavko Paraker

Ko smo si omislili razporeditev tirov in
drugih objektov, ki jih bomo postavili na
našo maketo, moramo položaj tirnic nari-
sati na osnovno, nosilno ploščo makete.
Zarisati jo moramo kar se da natanč¬
no, saj si bomo tako prihranili veliko
nepotrebnega dela in popravljanja pri po¬
stavljanju tirov. Zarisovanje ravnih delov
proge opravimo s primerno dolgim ravni¬
lom. Pri zarisavanju krivin si pomagamo ta¬
ko, da v središče krivine zabijemo žeblji¬
ček, na katerega privežemo vrvico. Na dru¬
gi konec vrvice privežemo svinčnik ali kre¬
do. Dolžina vrvice od žebljička mora po
dolžini ustrezati polmeru krivine (slika 1).

Ko smo vse narisali, začnemo postavljati
tire. To delo je zahtevno, izpeljati ga mo¬
ramo natančno in pazljivo, če se hočemo
izogniti nevšečnosti, da bi nam vlaki med
vožnjo iztirili. Najprej povežemo nekaj tir¬
nih elementov s kontaktnimi spajkami. Pri

pravilno

napačno

Slika 2

spajanju je treba paziti, da profil naslednje
tirnice pride natančno v kontaktno spojko,
sicer nam tirnice ne bodo ležale v isti vi¬
šini (slika 2). To bi pri vožnji vlaka povzro¬
čalo večji ropot, nepotrebne udarce in lah¬
ko tudi nevšečna iztirjanja vlaka. Poveza¬
va tirnih elementov naj bo speljana tako,
da se tirnice popolnoma sestavijo, torej ne
sme biti nobenega razmaka med njimi. Ta¬
ko bo vožnja vlaka mirnejša, varnejša in
brez ropota.

Ko smo povezali določeno število ravnih
tirov, jih moramo lepo poravnati (slika 3).

iiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

dobro poravnani tiri

slabo poravnani tiri

Slika 3

Najprej se prepričamo, če tiri ravno ležijo,
potem jih pritrdimo na podlago. Tire pritr¬
jujemo na dva načina: z žebljički ali pa z
lepljenjem na podlago. Na vsakem tirnem
elementu imamo dve luknjici premera 1 mm,
ki sta pripravljeni za žebljičke. Skozi ti luk¬
nji zabijemo žebljička, ki ne smeta biti de¬
belejša od 0,8 mm, dolžina pa naj bo okoli
10 mm. Debelejši žebljički povzročijo po¬
kanje pragov. Lepljenje tirov je lažje, eno¬
stavnejše in hitrejše. Mesta, na katera pri¬
dejo tiri, namažemo z lepilom. Tire polaga¬
mo drugega za drugim na namazano povr¬
šino, jih poravnamo in obtežimo z utežmi,
dokler se lepilo dobro ne posuši. Prednost
lepljenja je tudi v tem, da lahko takoj, ko
smo jih prilepili in dokler se lepilo še ni
posušilo, pospemo med pragove in okoli
njih posip ali drobno zmleto plutovino. Ta¬
ko dobimo videz gramozne grede, na kateri
leži prava proga. Ko se lepilo posuši, s se¬
salcem za prah posesamo ves posip ali plu-

TIM 382

tovino, ki se ni zlepila. In še opozorilo: ne
mažite z lepilom tistih mest, na katera bo¬
ste postavili kretnice, sicer se lahko zgo¬
di, da se prilepi tudi vzvod za premikanje
kretnice na podlago. Lepite lahko z vsakim
lepilom, ki ne topi plastike, kot je na pri¬
mer belo mizarsko mrzlo lepilo.

Če ste se odločili za gradnjo dvotirne pro¬
ge ali pa za postavljanje tirov na postaji,
morate paziti na razdaljo med dvema vzpo¬
redno postavljenima tiroma. Razdalja mo¬
ra biti namreč taka, da se dva vlaka, ki bo¬
sta vozila drug poleg drugega, ne zadeneta.
To razdaljo odmerimo od središča enega

nnnnnnnr-innn

Slika 4

do središča drugega tira (slika 4). Razdalja
med paralelnimi tiri ni določena, ne pred¬
pisana — narekuje nam jo položaj na ma¬
keti. Na ravni, odprti dvotirni progi lahko
na primer obdržimo tisto razdaljo, ki jo
imamo med tiri v postaji, lahko pa jo zmanj¬
šamo, vendar moramo paziti, da ne presto¬
pimo najmanjše varnostne razdalje. Če po¬

vzamemo iz prakse, bi bila ta najmanjša
razdalja:

Pri postavljanju dveh vzporednih tirov v
krivini moramo razdaljo nekoliko povečati
zaradi dolžine lokomotive in vagonov. Loko¬
motiva in vagoni imajo gibljive prestavne
vozičke, ki se pri vožnji skozi krivino pri¬
lagodijo tiru, vendar pri tem končine moč¬
no štrlijo čez tire.

Razdalja mora biti torej taka, da se tudi
v najslabšem primeru končine vagonov ne
dotikajo. To razdaljo lahko sicer izračuna¬
mo, vendar je veliko boljše ugotoviti prak¬
tično z vožnjo dveh vlakov skozi krivino
(slika 5). Večina tovarn miniaturnih vla¬

kov izdeluje krivinske tire različnih polme¬
rov, pri katerih je ta razdalja že upošte¬
vana. žal nam »Mehanotehnika« za veli¬
kost HO nudi le en polmer, zato moramo
dvotirno krivino graditi tako, da nekje v
sredini zunanje krivine dodamo novo tir¬
nico.

TIMOVA POŠTA

Tone Černe iz Dol. Logatca št. 106 je vprašal,
kje bi dobil elemente za oddajnik, opisan v lan¬
skem TIM-u.

Odgovor: Upore, kondenzatorje, baterije, žico
za antensko tuljavo, stikalo, morda tudi trans¬
formator dobiš v trgovini Mladi tehnik v Ljub¬
ljani, Stari trg 5. Transistor OC 71 lahko nado¬
mestiš z AC 540 (EI-RR), OC 602, OC 603 ali
OC 75. Transistor OC 170 je visokofrekvenčen,
zato moraš izbrati ustreznega. V. Ivkovič

Covnik Bojan, Velenje — Vsi transistorji, za ka¬
tere se zanimaš, so nizkofrekvenčni. Namesto
njih lahko uporabiš katerikoli nizkofrekvenčni
OC transistor. V. Ivkovič

Arneš Branko iz Spodnjih Jarš pri Domžalah
vprašuje, kako naj popravi transistorski sprejem¬
nik, objavljen v TIM-u št. 1/1964.

Odgovor: V članku je skoraj vse povedano. Kon¬
denzator pred zvočnikom je lahko 10.000 pF do
22.000 pF, vendar to ni obvezno. Pri navadnem
kondenzatorju je vseeno, kje je + pol (to ni
elektrolitski kondenzator). Presek jedra trans¬
formatorja je lahko 25 mm ali manj, le prenosno
razmerje mora biti 5:1.  Zvočnik ima lahko
25 fi. Za tuljavo je treba uporabiti le po shemi
predvideno žico.

V. Ivkovič

TIM 383

TRDI OREHI ZA
BISTRE GLAVE'

Pavle Gregorc

PLESKANJE OMARE

Deček se je lotil pleskanja stare omare.
Notranjost namerava prebarvati z belo, zu¬
nanjost pa s črno barvo.

Katere od teh dveh barv bo več porabil?

REBUS

PREMEŠANE ČRKE

Vsi se jezimo na MEGLO,
ki jo ERO napove,
on ima pač tako službo,
da TO zna in ve.

{Navodilo: s premešanjem črk besed z ve¬
likimi črkami sestavi rešitev.)

TIMOVI NAGRAJENCI

1. Šumah Zdeno, Kopališka 7, 62380 Slovenj
Gradec

2. Šteger Zvonko, Šentlenart 10, 68250 Brežice

3. Žugelj Marija, Vinogradniška c. 2, 68330 Me¬
tlika

REŠITVE IZ 7. ŠTEVILKE

DODAJANJE ČRK

LACIJ

MARIJA

BRAK

ANTAL

RANG

PRITOK

Vsaki gornji besedi dodajte po eno črko ter
jo premešajte z ostalimi tako, da dobite
kemično prvino. Primer: OBLAK + T = KO¬
BALT. Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti brane
dodane črke še eno kemično prvino —
žlahtni plin.

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Vodoravno:
smreka, trinom, preklop, boja, rek, ata, opel,
valj, AL, ral, Iliri, ep, ski, Nenad, cestar, Aca,
Rd, VN, Piave, ojnica, Ta, krom, lice, ŠM, te¬
ma, Oleg, TAM, koc, vid, Zala, Ate, čarovnija,
IS, edamec, opice, Na, Ana, ravan.

REBUS: transistor — trak (4. črka je N); (nota
h v solmizaciji je) si; sto (črk) R.

REŠITEV: 1. Užice, 2. Drava, 3. vlaga, 4.
kreda, 5. vrata, 6. Slavo, 7. terma, 8. odkop,
9. obrat, 10. polič, 11. kisik, 12. kolač, 13.
radar. Žaga, dleto, kramp, sekač, oblič, pila.

REBUS: veterinar — v (znaku) et (je črka) eR;
(črka) i na (črki) r.

TIM 384

SKANDINAVSKA KRIŽANKA

PRAVKAR JE PRI NAŠI ZALOŽBI IZŠLA KNJIGA
JULES VERNE, JANGADA, DVE LETI NA POČITNI¬
CAH

Obseg 640 strani, 52 celostranskih ilustracij, cena
60,00 din. Napeto, pustolovščin polno branja za
mladino!

NAROČILA SPREJEMA TEHNIŠKA ZALOŽBA
SLOVENIJE, Ljubljana, Lepi pot 6