proletarci vseh dežel,združxte sei ., .r BANJA LUKA, POMAGALI TI BOMO S Petdeset tisoč src je otrpnilo v grozi, ko se je stresla zemlja .Mesto, domove, tovarne je v hipu razdejala sila narave, pred katero so bili brez moči. Kriki, stoki ranjencev, na obrazih ljudi strah pred resničnostjo, jok siren rešilnih avtomobilov, oblaki prahu in trušč podirajočih se zgradb — podoba Banjaluke, lepega mesta ob Vrbasu-minuli ponedeljek. DELAVSKA ENOTNOST 1. NOVEMBRA 1969 ŠT. 44, LETO XXVII Občanom in delovnim organizacijam Ljubljane j Globoko so nas presunili tragični dogodki, ki so prizadeli E Banjaluko in Bosansko krajino. Razen velike materialne i škode je potres terjal tudi dragocena človeška življenja. Ne- = sreča je toliko težja, ker so ljudje ostali tik pred zimo brez E strehe. E Skupščina ljubljanskih občin in mestna skupščina so kot | prvo pomoč že prispevale 250.000 N-din. Mestni sindikalni svet pa je dodelil iz svojega sklada za pomoč članstvu 40.000 N-din. Prebivalci in delovne organizacije Ljubljane so ob podobnih nesrečah vedno pokazali visoko stopnjo človeške solidarnosti. Zato tudi tokrat vabimo vse občane in delovne organizacije Ljubljane k polnemu sodelovanju v skupni akciji za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Pri nudenju pomoči naj občani in delovne organizacije upoštevajo navodila Republiškega štaba za varstvo pred na- : ravnimi in drugimi hudimi nesrečami. E Mestni sindikalni svet E Mestna konferenca SZDL E Skupščina mesta Ljubljane E 'Hi tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii mi itiiiniiiiiiii mn nun m iiiiiiiiiinii iiiiiiin n Za Skopjem in Debrom Banjaluka! Jugoslavija je onemela ob usodni novici. Pretreseni smo, nemočni pred stihijo narave, vendar močni, ko je treba pomagati. Skupaj bomo zgradili novo Banjaluko, simbol naše solidarnosti! Takoj ko so ljudje zvedeli za tragedijo, je začela za Banjaluko prihajati pomoč. Pošiljajo jo ljudje, delovne organizacije, družbeno politične organizacije. Najvišji predstavniški organi Slovenije so v sožalni brzojavki Banjalučanom med drugim obljubili: ». .. Zagotavljamo vam pomoč socialistične republike Slovenije pri čim hitrejši obnovi Banjaluke in domov v^eh tistih, ki_ so ostali brez strehe in sredstev za življenje. Zagotavljamo vam, da bodo tudi v'tem primeru delovni ljudje Slovenije dokazali svojo socialistično solidarnost...« Banjalučani so kljub žalosti ob tragediji že v prvih trenutkih pokazali uporno voljo do življenja. In prav ta volja in z njo pripravljenost vseh, ki živimo skupaj v naši Jugoslaviji, da pomagamo, je porok, da bo Banjaluka čim prej lahko spet zaživela. Naša SERIJA ČLANKOV NA TEMO: (NE)LIKVIDNOST NAŠEGA GOSPODARSTVA Pomanjkanje obratnih sredstev spodbuja nelikvidnost POLLJUVEN je edinstven geriatrik — sredstvo za ohranitev svežine. Nesporno dokazan je hjegov učinek na možgane in živce, na srce, aa krvni obtok in prebavo. Nobena skrivnost ni, da zavoljo številnih praktičnih in 'političnih vzrokov poslovne banke bedijo predvsem nad poslovanjem večjih in najbolj velikih delovnih organizacij, medtem ko so manjši kolektivi prepuščeni bolj sami sebi. Nelikvidnost, kot splošen gospodarski problem, manjših delovnih organizacij seveda ni obšla. .Kako jo občutijo, kako se ji zoperstavljajo, kaj predlagajo, da bi to bolezen vsaj v prihodnje začeli zdraviti že pri prvih vidnejših znakih in ne šele pri posledicah? 88“* s DOMAČ OKUS Odgovor na ta vprašanja smo: poiskati v- industriji transportnih in hidravličnih strojev INDOS Ljubljana, kjer je na naša vprašanja odgovarjal Ivan Avsec. Preden povzamemo njegove odgovore, bi, kot je že običajno, predstavili delovno organizacijo, ki jo vodi: 200-članski kolektiv bo letos dosegel približno 3,8 milijarde S-din celotnega dohodka. Prodajajo pretežno na domačem trgu, na katerem se srečujejo z italijanskimi in bolgarskimi konkurenti ter — delno — s podobnimi izdelki drugega jugoslovan- skega proizvajalca viličarjev, ljubljanske tovarne LITOSTROJ. »KDO BI POMAGAL, CE SI NE BI SAMI!?« »Tovariš direktor! Najprej bi prosili za odgovor, kako INDOS trenutno občuti nelikvidnost in kako ji poskuša kljubovati?« »Od 1966. leta dalje obveznosti naših kupcev nenehno naraščajo in trenutno za trikrat presegajo terjatve naših dobaviteljev. Pri tem ni všteta prodaja na kredit, za katero smo dobili namenske bančne kredite. \ Vsemu navkljub trenutno stanje še ni takšno, da bi bili zaradi tega preveč zaskrbljeni. Kot manjša delovna organizacija namreč nikoli nismo mogli računati z večjimi krediti za obratna sredstva. Zato smo v minulih letih pretežni del ostanka dohodka vlagali v poslovni sklad, namensko za obratna sredstva. Prav to nas zdaj rešuje. Vprašanje seveda je, doklej bomo to še zmogli. Pri vsem tem je tragično edinole to, da ob najboljšem gospodarjenju, če se tako izrazim, rešitev ni odvisna od nas. samih, pa čeprav — praktično — obračamo 'pretežno lastni kapital. Ce se namreč razmere kaj kmalu in bistveno ne bi izboljšale, bi INDOS doživel zelo hud udarec, od katerega si najbrž zlepa 'ne -bi opomogel. Krizo pa smo komaj preboleli! Vse do letošnjega leta smo namreč občutili posledice krize v letu 1966, ko so z ene strani odpadla izvozna naročila za Poljsko, po drugi strani pa z nabavo viličarjev in drugih transportnih sredstev domači kupci' takrat niso želeli še povečevati že tako velike brezposelnosti. To dvoje nas je tistikrat pritisnilo sko-, raj ob tla. Zdaj so se stvari sicer normalizirale; proizvodnja in prodaja potekata v redu. Kot pa sem že rekel, naš obratni (Nadaljevanje na 5. strani) Slovenski sindikati ob potresu v Banja luki Predstavniki vodstev republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, republiških odborov strokovnih sindikatov Slovenije in mestnega sindikalnega sveta Ljubljana so danes na izredni seji izrazili v imenu vseh članov sindikatov veliko prizadetost in solidarnost slovenskih delavcev s prebivalci Banjaluke in Bosenske krajine, ki jih je pred nekaj dnevi prizadela huda nesreča. Pripravljeni pomagati tako, da bo pomoč res najbolj učinkovita, pozivajo vse članstvo, naj v povezavi z občinskimi štabi za pomoč prizadetim v potresu naslavljajo denarno pomoč na naslov: POMOČ PRIZADETIM V BANJALUKI -žiro račun pri SDK v Ljubljani 501-789-36. Za informacije o pomoči v najrazličnejši opremi, hrani in drugem blagu pa naj se delovne organizacije in posamezniki obračajo na REPUBLIŠKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE, Ljubljana, Mirje 19 — telefon 24-294. Predstavniki republiških vodstev slovenskih sindikatov so prepričani, da bodo vse delovne organizacije in vsi delavci v Sloveniji tudi ob tej hudi nesreči storili vse, da bi kar se da ubiažiii njene posledice! ZAVAROVALNICA SAVA o O Prihodnjič posebna priloga DE V ponedeljek, 3. novembra, bodo na skupni seji predsedstva RS ZSS in razširjenega sekretariata CK ZKS razpravljali o samoupravni zakonodaji v delovnih organizacijah v zvezi z ustavnimi amandmaji in zavzeli stališča do nekaterih dilem. V »Pogovorih« bomo naslednji teden objavili material s te seje, hkrati pa bo to tudi del gradiva za plenum RS ZSS, ki bo v prvi polovici novembra. Mari s izghl* **■ Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA. NOVA GORICA, NOVO MESTO. POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama ^ Zagreb In Rijeka PAPIRNATE SERVIETE S L .A- O K 1 VRH REZERVIRANI STOLP EC FRANC PLAZAR direktor trgovskega podjetja z gradbenim materialom, Ljubljana: • Zaupajte nam, s kakšnimi nalogami In problemi se trenutno največ ukvarjate? V času pa reformi je naše podjetje kar sedemkratno povečalo obseg prodaje. Ker pa so cene gradbenih materialov še vedno plafonirane, vseeno ne moremo ustvarjati tolikšne akumulacije, kot bi jo potrebovali za normalni razvoj. Razen vsega drugega to pomeni, da nastajajo velike težave pri zagotovitvi nujno potrebnih obratnih sredstev. Prav to predstavlja problem, s katerim se vsakodnevno ukvarjam in ki mi tudi povzroča največ skrbi. Marsikdaj slišim pripombe, da bi naš kolektiv laže delal in posloval, če se ne bi odločili za tolikšno ekspanzijo, ampak — namesto tega — za bolj umerjeno rast. Z ene strani so takšne ugotovitve točne. Po drugi strani pa je res, da smo morali slediti zahtevam tržišča, če smo želeli in če želimo tudi v, prihodnje vzdržati konkurenčni boj. Prav zaradi tega se trenutno, poleg finančnih vprašanj, ukvarjamo predvsem z izboljševanjem notranje organizacije podjetja, da bi tudi po tej strani bili kos zahtevam sedanjega časa, pa tudi perspektivnega razvoja. Največji problem s tega področja, s katerim se tudi precej ukvarjam, je, da bi količinskemu povečanju obsega našega dela sledil tudi premiki v kakovosti naših storitev. V zvezi s tem že uvajamo mehanografijo v naše poslovanje; specializiramo naše sodelavce; širše kot doslej obdelujemo jugoslovanski trg. Pred kratkim smo na primer odprli še dvoje predstavništev — v Skopju in Sarajevu, medtem ko smo jih doslej imeli samo na Reki, v Zagrebu in v Beogradu. Pripravljamo se tudi na gradnjo nujno potrebnih skladišč za vse vrste gradbenih materialov. Lokacijo in načrte za to le imamo; manjka le še najvažnejše — denar. RADO MEDEN direktor Tekstilne tovarne, Senožeče: 9 Znano je, da je naša tekstilna industrija že dolga leta v razmeroma težkem položaju. Povejte nam prosim, kako premagujete težave in kateri problemi so v tem času pri vas najbolj aktualni... Tekstilna tovarna Senožeče je mlada delovna organizacija, saj segajo naši začetki šele v leto 1956. Začeli smo tako rekoč brez vsega. Na voljo smo imeli le nekdanji senik, potrebne stroje pa smo kupovali sproti, kolikor so nam seveda dopuščale materialne možnosti. Danes imamo 4000 kvadratnih metrov novih proizvodnih površin, ki smo si jih zgradili v glavnem z lastnimi sredstvi. Modernizacija podjetja je danes naš glavni problem. Na lihem računamo, da nam bo V dveh do treh letih uspelo nabaviti toliko novih prepotrebnih strojev; da bomo lahko pošteno dvignili dosedanjo produktivnost in s tem rešili še naslednji problem — nizke osebne dohodke. .... Zamenjava starih strojev, je danes pri nas neobhodno potrebna, če želimo zagotoviti kolektivu delo in dohodke tudi vnaprej. Zato smo že lani kupili prve avtomate, kar se danes seveda že lepo odraža v naši proizvodnji. Realizacija v letošnjih prvih devetih mesecih je bila namreč tako visoka kot lani v celem letu. Naj ob tem dodam še to, da smo zabeležili večjo realizacijo kljub temu, da je imel letos kolektiv 15 ljudi manj zaposlenih v primerjavi z minulim letom. Stroji, ki sem jih omenil, pomenijo le začetek modernizacije strojnega parka. Pravkar namreč dograjujemo 37 novih tkalskih strojev — avtomatov, izdelanih po belgiiski licenci Picanol. V nekaj tednih bodo stroji slekli. In, če bo šlo vse po sreči, bodo tem avtomatom sledili prihodnje lato spet novi... Na račun novih strojev nam je uspelo že v letošnjem letu zvišati osebne dohodke za blizu 20%. Danes zaslužijo delavci v' našem kolektivu v povprečju 750 novih dinarjev mesečno. Vem, to ni veliko, prav zato pa si danes tako prizadevamo, da bi kar v najkrajšem času nadomestili stare tkalske stroje z novimi sodobnimi avtomati. NA ROB OBČNEMU ZBORU SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V CELJU______________ »Sindikat je integralni del našega življenja« Iz uvodnega referata predsednika Igorja Ponikvarja: »Sindikat delavcev družbenih dejavnosti v občini Celje, ki šteje približno 4000 članov, včlanjenih v 55 osnovnih sindikalnih organizacijah, je bil minulo obdobje zelo aktivno in kar se je dalo konkretno ' vključen v politično življenje delovnih organizacij in komune. Kot samostojna družbeno politična organizacija je bil večinoma prisoten povsod, kjer se je odločalo o bistvenih interesih življenja in dela naših članov. S strokovno in politično utemeljenimi argumenti je zastopal te interese, upoštevajoč tudi celovite družbene potrebe in stvarne možnosti. Za njegovo delo je še zlasti značilna povezanost z osnovnimi organizacijami in članstvom, ki se je uresničevalo preko obiskov, razgovorov, seminarjev, sestankov, javnih komunikacij, javnih razprav internega pismenega komuniciranja itd. In prav ta povezanost je omogočila, da so občinski odbor in njegovi organi vselej zastopali enaka stališča kot večina osnovnih organizacij in občinskih vodstev. Zato smo lahko v znatni meri uresničevali princip enotne akcije in nadalje izboljševali učinkovitost naše organizacije. Na tej podlagi se je med članstvom močno okrepilo tudi zaupanje v sindikalno organizacijo, ki je na posameznih področjih že zdrknila do spodnje kritične meje.« Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV MARJAN RAVNIKAR in ADI MARČIČ sta spregovorila med prvimi v razpravi: »S pomočjo sindikata smo že uspeli v znatni meri izboljšati družbeni položaj posameznih dejavnosti in položaj delavcev, ki delujemo v teh dejavnostih.« Poslej hodim po cesti z dvignjeno glavo« je dejal Marjan Ravnikar, »ker se zavedam, da pripadam sindikalni organizaciji, ki uspešno dela. V zadnjih letih se ni proslavila le s katalogom, ampak s številnimi drugimi uspešnimi nalogami. Spoznavamo, da nam je nujno potrebna in je integralni del našega življenja.« Drugi delegati podobno utemeljujejo čvrstost svoje organizacije. Nanjo se bo potrebno osloniti pri reševanju nekaterih vprašanj, ki niso docela rešena in je potrebno dosedanja prizadevanja pripeljati k uspešnemu koncu. Med drugim opo- -zarjajo razpravljavci na nekatere slabosti v zdravstvenem varstvu, govorijo o sedanji zlasti pa o prihodnji prispevni stopnji za zdravstveno varstvo, ki jo bodo poslej določale občinske skupščine, o integracijskih procesih v zdravstveni službi, o izpopolnjevanju zakonodaje itd. itd. , V CELOTI URESNIČEN PROGRAM NALOG »Si videl,« je nekdo šepnil sosedu po občnem zboru, »danes ni bilo Jamranja' kot na minulih občnih zborih.« Za »jamranje« tudi ni bilo razlogov. Občinski odbor je v sodelovanju z članstvom v osnovnih organizacijah v celoti uresničil program nalog. Reševal je vprašanja, ki so jih prosvetni, kulturni, zdravstveni delavci in delavci pravosodja ter javne uprave leta ponavljali in z njimi polnili vse sestanke in obč- ne zbore S\Toje organizacije. V minulih štirih letih pa so stekle učinkovite akcije v zvezi s samoupravljanjem, ustreznejšim družbenim vrednotenjem dela na negospodarskem področju, notranjo, delitvijo dohodka in osebnih dohodkov, zaščito pri delu in v zvezi z delom ter so- predlaganem sanacijskem obdobju, rešena temeljna vprašanja usklajevanja materialnega položaja delavcev v šolstvu, kulturi, zdravstvu In nekaterih drugih družbenih dejavnostih z materialnim položajem delavcev z enako izobrazbeno ravnijo v gospodarstvu. vt ,y.,r pohištvo m m z” “a šilom centrala ljubljena titova 5*3 -jV-čs. - aT SVET ZA GPZDARSTVO, LESNO INDUSTRIJO TER INDUSTRIJO CELULOZE IN PAPIRJA PRI RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA PRIPRAVLJA ANALIZO: Delovni pogoji delavcev v gozdarstvu Zadnja seja sveta za gozdarstvo, lesno industrijo ter industrijo celuloze in papirja pri republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je bila izredno živahna. Člani sveta so se namteč v ra?pravj dotaknili dveh zelo poglavitnih problemov s področja vseh treh gospodarskih panog. Medtem ko bomo o pripombah, ki so jih dali člani sveta na skupščinsko gradivo za pripravo zakona o gospodarjenju z gozdovi, obšiuneje poročali prihodnjič, se danes nekaj več zaustavimo ob delovnem programu sveta za naslednje šestdmesečno obdobje. Dve stvari sta za zaposlene v gozdarstvu, lesni industriji ter industriji celuloze in papirja v tem programu najbistvenejši. Prva se nanaša izključno na gozdarje. Svet si je namreč začrtal nalogo, da bo skušal s pomočjo strokovnjakov analitično ugotoviti delovne pogoje za de- lavce v gozdarstvu. Če se bodo pokazale potrebe, bo svet na osnovi, te analize sprejel tudi določdne preventivne ukrepe za predčasno upokojitev tistih gozdarskih delavcev, ki bodo glede na svoje težke delovne pogoje za to najbolj upravičeni. Druga pomembna naloga sveta, ki se nanaša na zaposlene v lesni industriji, pa nalaga članom sveta temeljito analiziranje integracijskih procesov lesnoindustrijskih podjetij z nekaterimi velikimi lesnimi trgovskimi hišami. Nekateri člani sveta so menili, da so takšna integracijska pota, kot jih na primer ubira Slovenijales, za našo samoupravno družbo škodljiva. To zaradi tega, ker bomo kar naenkrat imeli vrsto monopolnih koncernov, kot je bilo dobesedno povedano, in ker bodo tako integrirana lesnoindustrijska podjetja le toliko časa dobro živela, kolikor časa bo trgovska hiša imela dovolj denarja. Toda na koncu je med člani sveta le prevladalo mnenje, da je integracijska pot največje ljubljanske lesne trgovske hiše Slovenijales za zdaj najkoristnejša. Rezultati poslovanja o tem zgovorno pričajo. Tovarne, ki so prej, poslovale z izgubo, ali na robu rentabilnosti, so zdaj, ko so združene s Slovenijalesom, visoko rentabilne. Zavoljo tega je po mnenju večine članov sveta kritika na ta račun preuranjena. Člani sveta pa so se strinjali in predlagali, da bi skupaj s predstavnikom republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva temeljito analizirali vse takšne integracijske procese, kjer se proizvodnja združuje s trgovino, v kakšno smer vodijo. Sele ob napakah, ki bi se morda pokazale v teh integracijah, pa naj bi bila prav sindikalna organizacija tista, ki bi pritisnila na rdečo luč in s tem preprečila morda najhujše. M. 2. delovanjem pri izpopolnitvah zvezne in republiške zakonodaje. V zgoščeni obliki povzemamo dejavnost sindikata le na dveh področjih, na področju samoupravljanja in družbenega in samoupravnega dogovarjanja o vrednotenju dela. Nadaljnje poglabljanje samoupravnih odnosov je prevevalo celotno dejavnost občinskega odbora. Na različne načine je občinski odbor spodbujal sindikalna vodstva in organizacije, da bi na svojem področju »pravili temeljito analizo uresničevanja samoupravljanja v delovnih 'skupnostih, ugotovili pomanjkljivosti in začeli akcije za izpopolnjevanje, poglabljanje in nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. Tem pozivom se je od- : zvalo; precej osnovnih organizacij. Predvsem pa so o tem razpravljali na zadnjih zborih v večini osnovnih organizacij. Neposredne pobude za take razprave pa so sprožili ustavni amandmaji in nekateri drugi predlogi za spremembe zakona o samoupravljanju, konkretno v javni upravi. Družbeno in samoupravno dogovarjanje o vrednotenju dela družbenih dejavnosti je bilo v središču pozornosti sindikata v minulem obdobju. Konec leta 1968 je odbor vložil zahtevo na občinsko skupščino za sklenitev družbenega dogovora na podlagi 19. člena temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah .rta področju osnovnega šolstva, otroškega varstva, kulture in socialnega varstva. Po sprejetih ukrepih republiške skupščine in izvršnega sveta ter občinske skupščine v Celju se materialni položai delavcev družbenih dsipvnnsti postopoma zboljšuje V'ejeti je, da bodo prihodnje leto, v zadnjem V prizadevanjih za ustrezno vrednotenje dela v negospodarskih dejavnostih pa poudarjajo celjski sindikati celovito urejanje dohodka in samoupravnih odnosov. Ne gre namreč za plačilo institucije ampak za plačilo s programom določenega opravljanja . dela. To pomeni predvsem račionalizacijo dela in gospodarjenja in bitko za boljšo kakovost. Zato so bile tako pogoste razprave o dobrih in slabih straneh delitve dohodka, neštete spodbude za ureditev, odnosov v notranji delitvi dohodka slehernega delovnega kolektiva. In rezultat teh razprav je, da so v mnogih delovnih skupnostih že začeli primerjati stališča in razmerja , v delitvi, ki jih vsebuje katalog, s pravilniki o delitvi, dohodka in z lastno delitveno prakso. Marsikje se zato že približujejo načelom delitve po delu. BOGATA DOTA MEDOBČINSKIM ORGANIZACIJAM Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju je po občlem zboru ugasnil. Zapustil pa je bogato doto novoustanovljeni medobčinski organizaciji tega' sindikata, ki združuje po ustanovnem občnem zboru, istega dne v Celju, delavce družbene dejavnosti občin Celje, Laško. Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah. O pomembnosti tega dogodka smo poročali že v prejšnji številki. Novo organizacijo vodi 4o-članski odbor, ki ga sd*1 stavljajo, delavci družbenih dejavnosti vseh petih občin in so na svoji prvi seji skupno s svojim predsednikom Igorjem Ponikvarjem svečano izjavili, da bodo dejavni sindikalni delavci, pri svojem delu pa se bodo vselej zavzemali za najnaprednejše zahteve in intevo‘;e članstva I. VRHOVČAK • TRBOVLJE Pred kratkim so imeli člani plenuma sindikalnega sveta in vodstveni člani osnovnih organizacij sindikata trboveljskih delovnih kolektivov uspel seminar. Na njem-so spregovorili o najbolj aktualnih vprašanjih, ki so v tem času še posebnega pomena za delo sindikatov. Največ so razpravljali o vlogi osnovnih organizacij sindikata v zvezi z dopolnjevanjem organizacije samoupravljanja v pod-je^frih, nadalje o problemih pri nadaljnjem izvajanju gospodarske reforme, delitvi dohodka, izobraževanju neposrednih proizvajalcev ii drugih aktualnih problemih. Obravnavali so tudi pomen bližnjih letnih konferenc osnovnih organizacij sindikata in predlagali, naj bi na njih razpravljali tudi o izvajanju akcijskih programov. Pri pripravah na občni zbor sindikalnega sveta — ta bo v prvi polovici decembra — bodo sodelovale vse organizacije sindikata. M. V. Q KOČEVJE Občinski sindikalni svet Kočevje je priredil seminar o usklajevanju samoupravnih predpisov delovnih organizacij in zavodov z ustavnimi dopolnitvami. Na tem seminarju so udeležence seznanili, da sprejete spremembe dajejo delovnim organizacijam večjo svobodo pri urejevanju notranjih odnosov: tako med delovnimi enotami, kot pa med posameznimi člani delovne skupnosti. Poudarili so, da to omogoča delovnim ljudem, da svojo notranjo organizacijo in odnose prilagodijo posebnostim delovne organizacije, da zagotovijo odgovornejše ravnanje in odločanje in hitro sprejemanje samoupravnih odločitev. Vse to terja, da se v razprave o usklajevanju vključi čimvečje število članov posameznega delovnega kolektiva* Na seminarju so ugotovili, da je bilo na tem področju do sedaj premalo storjenega, predvsem v manjših delovnih organizacijah. D. V. 9 CELJE Na zadnji seji občinskega sin" dikalnega sveta so se pogovorili s predstavniki osnovnih organizacij sindikata o občnem zboru, ki bo predvidoma 3. decembra. Tega zbora se bo predvidoma udeležilo 154 delegatov, ki jih bodo člani sindikatov izvolili na konferencah osnovnih organizacij. Po predvidevanjih bi se občinski sindikalni svet v naslednjem mandatnem obdobju povečal od 41 na 61 elanov. V tej sestav} bi bile upoštevane vse panoge sindikata v celjski občini. Tako bo sindikat industrije v novem občinskem sindikalnem svetu zastopan z dvajset člani, sindikat storitvenih dejavnosti z dvanajstimi člani, sindikat gradbincev s petimi člani, s petimi člani pa bo prav tako zastopan tudi sindikat prometa in zvez. V svetu pa bo še pet predsednikov občinskih odborov sindikata tei predsednik in tajnik občinskega sindikalnega sveta. Na letošnjem občnem zboru bodo prvič izvolili kandidate po novi obliki predlaganja. Nič več ne bodo osnovne organizacije predlagale člknov za občinski sindikalni svet, ampak jih bo predlagal občinski sindikalni svet skupaj z odbori posameznih panog. Te predloge pa bodo potem dobile osnovne organizacije, da bodo lahko o njih razpravljale. Ce pa se s katerim od kandidatov ne bodo strinjali, bodo lahko njegovi kandidaturi oporekali. Predvideni občni zbor naj bi dal največji poudarek dvema vprašanjema, in sicer položaju delovnega človeka v delovni organizaciji in nalogam sindikatov pri utrjevanju samoupravljanja. mn&ST POHIŠTVO Da bi bil občni zbor čimbolj delaven, bodb že prej formirali dve skupini iz izvoljenih kandidatov, članov komisij in občinskega sindikalnega sveta, ki bodo imeli nalogo pripraviti konkretne predloge stališč, o katerih bi razpravljali udeleženci na zboru. S tem kanijo doseči, da bo občni zbor kvaliteten in da ne bo trajal predolgo. M. B. Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani* List je bil ustanovljen A. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov Uredništva in uprave? Ljubljaha, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 316-695, 312-402 in 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št. 501-620-7-2000-10-3204-486 — Posamezna številka starte 50 N-par — 50 Š-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din - 650 S-din — polletna 13 N-din - 1300 S-din in letna 26 N-din - 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji Czp »Ljudska pravica« Ljubljana Razprava o predlogu statuta zss v ptuju POVEČATI POLITIČNO VLOGO IN ODGOVORNOST ^ osnovnih sindikalnih organizacijah ptujske občine in v komisiji za organizacijsko-kadrovsko politiko občinskega sindikalnega sveta Ptuj so organizirano začeli z javno razpravo o predlogu statuta Zveze sindikatov Slovenije ® Razprava je zelo poglobljena, pripombe in predlogi konkretni Dosedanja javna razprava o Predlogu statuta slovenskih sin-• medtem ko sem na mo. ..un sindikalnem svetu poiskal Zvoneta Žagarja, tajnika MO delavcev industrije in rudarstva. Povzetek razgovorov, ki šem si ga ustvaril le s težavo, saj so si izjave posameznikov v marsičem bistveno nasprotovale, ]e bil približno naslednji: V Tonosi so živeli zaposleni lep čas na preveliki nog!.. Malo, veliko premalo so mislili na jutri in preveč na danes. Kar so pridelali, so sproti pojedli, ne da bi pri tem mislili na potrebne rezerve.' Skladov tako rekoč v Tonosi niso poznali, istočasno pa so še lahko hvalili s tako visokimi povprečnimi osebnimi dohodki,-kot le malokatera delovna organizacija v občini. Kdo je takrat nosil levji delež za težave, v katere je zabredel kolektiv, ml' takrat, razumljivo, ni bilo tako jasno, kot danes, ko je že marsikaj razčiščeno. Očitno pa je bilb, da v nastali situaciji niso ustrezno reagirali niti samoupravni organi podjetja, še manj vodilni uslužbenci.-Namesto, da bi se lotili vprašanja na pravem koncu, to je pid koreninah, kot temu pravimo, je predlagal direktor tovarne Jurij Drame samoupravnim organom določene »sanacijske« ukrepe, ki bi, lepo in strpno povedano, le stežka lahko kjerkoli karkoli sanirali. Naj omenimo le nekatere: ukinitev dodatnih dopustov, ukinitev nadomestil za prevoz na delo in z dela, ukinitev, obratne menze, zmanjšanje nadomestila za čas bolezni in nege otroka od 80 na 70 %, ukinitev regresa za letni oddih, skrajšanje odplačilne dobe za stanovanjske kredite itd. itd. O izboljšavah v proizvodnji oziroma rentabilne!-šem poslovanju, podjetja »potrebni ukrepi« niso govorili. Naj bo kakorkoli že: prvim znanilcem velike krize v Tonosi so sledila še večja trenja v. delovni organizaciji, minimalni osebni dohodki in ne navsezadnje, vendar bolj pričakovano kot nepričakovano —•. nezaupnica sveta delovne skupnosti trem vodilnim uslužbencem. Direktorju, sekretarju, računovodkinji... UKREPI SO ZE RODILI PRVE USPEHE Po Izrečenih nezaupnicah je zamenjala direktorja tričlanska komisija, ki je, sodeč po prvih rezultatih, izbrala dobro, tako rekoč edino možno pot. Ko smo pred dnevi obiskali Tonoso in se pogovarjali z inž. Jožico Metelko, ki je član omenjene komisije in obenem v. d. direktorja, smo zvedeli med drugim naslednje: »Zaradi izgube smo imeli blokiran žiro račun in v mesecih juniju in juliju minimalne osebne dohodke. Vzrokov za situacijo, v kateri smo se znašli, je bilo nedvomno več! Naj naštejem le nekatere: velike zaloge v obliki gotovih izdelkov in blaga, neustrezna kadrovska zasedba, delovnih nalogov nismo poznali, v režiji je bilo zaposlenih precej, več ljudi, kot pa je bilo potrebno itd. itd. Ko je prevzela komisija vajeti v svoje roke, je nemudoma Izdelala sanacijski program. Inž. Jožica Metelko meni, da je zanj značilno predvsem, da bo proizvajala Tonosa v prihodnje izključno to, kar je sposobna oziroma kar zmore in kar ji dopušča njena oprema, ter drugič — : da bo proizvajala le artikle, za katere ne dvomi, da jih bo lahko prodala. »Naš sanacijski program je razmeroma obsežen ...« je nadaljevala inž. Jožica Metelko. »Glede na dejstvo, da Tonosa ni bila dobro organizirana, da je bilo na področju organizacije dela vse polno lukenj, smo uvedli številne spremembe. Naj omenim le delovne naloge, razpisali smo dalje nova delovna mesta, mimogrede: doslej v Tonosi nikoli ni bilo važno, kaj znaš in za kaj si se izučil, seveda smo s tem v zvezi Izdelali organizacijsko shemo podjetja, uspeli smo skrčiti število režijskih delavcev v upravi za celih 30 %, s podjetjem Rog se pogovarjamo o skupnih službah, medtem ko smo s predilnico iz Škofje Loke sklenili pogodbo o petletnem poslovnem sodelovanju. Mislim, da smo začeli dobro in da bodo naša prizadevanja rodila uspehe, ki jih pričakujemo ...« V nekaj mesecih se je v Tonosi že marsikaj obrnilo na bolje. Dejstvo je,'da je dobil ko- lektiv sanacijski kredit v villrf poldrugega milijona novih dinarjev. Vendar prvi poslovni uspehi kažejo, da Se bo kmalu kolektiv spet trdno postavil n* svoje noge. To pa je pomembno iz dveh razlogov: • Več kot 200 ljudem v TofflO-sl sta končno spet zagotovljen* delo in dohodek. In drugič: • Vsi tisti, ki doslej niso preveč zaupali temu kolektivu 1® so menili, da veliko tvegajo, Č* se zaposle v Tonosi, so si sp*'’ pridobili zaupanje v to delovno organizacijo. To pa je tako rekoč za kolektiv zlata vredn0' Dejstvo namreč je, da Tonosa danes krvavo potrebuje sposobne strokovnjake, kd bodo znak zagotoviti tovarni naročila in zS' služek. Danes Ima namreč Tonosa le 3,88 % delavcev a srednjo izobrazbo, nobenega z višjo in komaj 0,43 % z visoko. A. ULAGA NA ROB PROSLAVE V POČASTITEV 20-LETNICE TOVARNE ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO ____________________ VSAKIH PET SEKUND NOV IZDELEK , »Pred dobrimi 20 leti je predsednik republike maršal Tito podpisal na pobudo Borisa Kidriča odlok o ustanovitvi inštituta za elektrozveze. Marec 1948 pomeni torej rojstvo elektronike v Sloveniji, čeprav so na tem področju napravili marsikaj naši strokovnjaki že v okupirani Ljubljani in partizanskih delavnicah na osvobojenem ozemlju,« je uvodoma povedal na proslavi 20-letnice tovarne elementov za elektroniko v Šentjerneju inž. Vladimir Klavs. Prvim, zares maloštevilnim delavcem novoustanovljenega instituta za elektroveze so se kmalu pridružili novi. Dejavnost elektronike se je razširila po vsej Sloveniji, saj se je Inštitut loteval iz leta v leto zahtevnejših nalog. Rezultati teh prvih in v začetku skromnih korakov so danes tovarne avtomatike v Pržanu z obrati v Mokronogu in v Višnji gori, radijskih sprejemnikov v Sežani, elektronskih naprav v Ljubljani, elektronskih instrumentov v Horjulu, kondenzatorjev v Semiču, polprevodnikov v Trbovljah, del Zavoda za avtomatizacijo v Ljubljani in končno Tovarna elementov za elektroniko z obrati v Šentjerneju, Žužemberku in Ljubljani. Bogato nasledstvo bivšega in- štituta za elektro zveze živi od leta 1961 dalje pod okriljem Združenega podjetja Iskra Kranj, ki zaposljuje danes več kot 17.000 delavcev z letno proizvodnjo blizu milijardo tristo milijonov novih dinarjev in letnim izvozom v vrednosti trinajst milijonov dolarjev. Tovarna elementov za elektroniko je največja iz nasledstva Inštituta za elektrozveze. Danes v Jugoslaviji tako rekoč ni radijskega ali televizijskega sprejemnika oziroma gramofona, v katerem ne bi bil vgrajen vsaj en upor, kondenzator, magnet, ferit ali žarnica, ki je bila narejena v enem Izmed obratov Tovarne elementov za elektroniko. »Razvoj obrata uporov v Šentjerneju v prvih dveh obdobjih je bil izrazito ekstenziven, večali smo proizvodnjo s pomočjo dodatne delovne sile, uvedli drugo in tretjo izmeno, kar je vse sicer postopno zmanjševalo proizvodne stroške, toda kljub temu občutno prepočasi in premalo, da bi se lahko uspešno uveljavili na zunanjem trgu ...«, je na slovesnosti v Šentjerneju med drugim povedal vodja obrata uporov, Stefan Simonič in nadaljeval: »Pri iskanju rešitev, kako bi dosegli optimalno ekonomiko v prozvodnji, smo kaj kmalu pri- li do spoznanja, da moramo * asi specifični proizvodnji raz' ijati konstrukcijsko, strojno i? irototipno dejavnost ter pr«d' sem merilno in krmilno el*k' roniko. S sodelovanjem *trm ovnih kadrov v tovarni, v Za' odu za avtomatizacijo in * »bratu smo se temeljito lobi’ lehanizacije proizvodnje in kri enitih tehnoloških sprememb- lani prototipi strojev, ki ornri gočajo optimalno mehanizacij0' Med poskusnim obratovanje^ smo odpraviU na strojih P0*^ mezne slabosti in šele potiel smo pristopili k izdelavi invri sticijskega programa. Z odri brenimi investicijskimi sr*0' stvi smo pomnožili preizkušal® unikate, tako, da sedanja opr®' ma omogoča proizvodnjo tri®'® milijonov uporov letno, čas z® izgotovitev enega proizvoda P” bo znašal po novem komaj bih 5 sekund. Skratka, v tedj pogledu smo se uvrstili m®0 najproduktivnejše proizvajal® v svetu. Če nam bo uspelo ' novim letom uvesti četrto meno, bomo lahko povečali k*' pacitete kar na štiristo rftllirij’ nov uporov letno. S tem pa ^ naša proizvodnja optimalno ok0-nomična. Vse to nam bo omri gočilo, da bomo zaposlili še dri ve delavce, uvedli 42-urnii d®" lovni teden ter povečali oseb*1 dohodke zaposlenih.« Iz rekonstruiranega obrata za proizvodnjo uporov v Šentjerneju Dosežena stopnja razvoja Pr£ izvodnje v Šentjerneju Je v*\ kakor plod skupnega dela tak Iskre kot celote, kot strokovni služb tovarne, obrata. Zavod, za avtomatizacijo in kupe® »Vsekakor moramo biti pravjjeni na nepredvidene "L žave. - Naša neposredna nsl0*, je, da čimprej v polni meri koristimo nove proizvodne 15 pacitete, da priučimo in VP®, Ijemo kadre na ustrezna d«l° na mesta, da bomo znali odPrS.. viti še nekatere pomanjkljiv0® v novem tehnološkem postopk Skratka, potruditi se vnoteJ1'' da bomo znali uskladiti n*®. raven znanja z novimi, zald® nejšimi pogoji dela. Zavedanj se namreč, da si lahko odre* mo večji kos kruha le ob v®® ^ realizaciji, na osnovi pripri:, tivnejšega dela ...«, eo P0!1 rili udeleženci velike prosi® v šentgernejski Iskri. .. rt* Kako gospoda n mo SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SLOVENJA-CESTE ZVIŠUJE OSEBNE DOHODKE Z notranjimi nkrepi Specialnost: prodaja pohištva Videti je, da se gradbeni kolektivi veliko bolj zavzemajo za sprejem samoupravnih dogovorov, kot smo še do nedavnega mislili. Ne priganja jih le snop zahtev republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev za zvišanje družbene in osebne življenjske ravni gradbincev, ampak spoznanje najodgovornejših ljudi v gradbenih organizacijah, da je potrebno delavcem dati višje in trdnejše zaslužke in da se to da storiti z boljšo organizacijo dela in večjo ekonomičnostjo poslovanja. V splošnem gradbenem podjetju Slovenija-ceste, o tem nam je pripovedoval BOŽIDAR BARLE, šef ekonomsko analitskega sektorja, so že v juniju razpravljali o nekaterih analizah v variantah o možnostih povečanja osebnih dohodkov. Upravni odbor in delavski svet sta sprejela začasni sklep o povečanju osebnih dohodkov v poprečju za 10%, kar znese letno približno za 4 milijone novih dinarjev povečano maso OD. To je bila v Slovenija-ceste Prva postaja na poti k višjim osebnim dohodkom, kot jih Predlagajo sindikati in vsebujeta predlogi samoupravnih dogovorov. Te dni razpravljajo o celoviti analizi sistema delitve osebnih dohodkov. Ekonomsko .analitska služba v Slovenija-ce-stah je izdelala podrobno analizo, ki obdeluje današnji položaj na Področju delitve OD v podjetju, Predlog prihodnje politike delitve OD, vpliv povečanja OD na delitev celotnega dohodka in dohodka in kakšne ukrepe Ni Potrebno storiti, da bix lahko Uresničili nov sistem delitve osebnih dohodkov? V POVPREČJU ZA 15% VIŠJI OSEBNI DOHODKI Sedanja kvalifikacijska struktura po plačilnih seznamih ni realna. Komisije za stimulativno nagrajevanje so prekvalificirale delavce iz nižje v višjo kvalifikacijo, da bi za stopničko izboljšali ume postavke delavcem. Ne glede na to so značilni za sedanje razmere, med dru-gim, nižji osebni dohodki kot jih predlagajo sindikati. Mimo že sprejetega povečanja OD za povprečno 10 % z julijskim izplačilom, bodo v Sloveni ja-cestah še dodatno povečali osebne dohodke za 5 % proizvodnim delavcem in za 3 % visoko strokovnim delavcem. To povečanje temelji na izplačilu osebnih dohodkov v avgustu, ki že vsebuje 10-odstotno povečanje OD. S tem zadnjim povečanjem bi znašale urne postavke za NK delavce 3,30 din, toliko kot za prvo obdobje predlagajo sindikati, medtem ko pri KV delavcih, kljub zvišanju urnih postavk ne bi ujeli višine, kot jo predlagajo sindikati. Po analizah in predlogih ekonomsko analitske službe bi bile urne postavke za VK delavce za 3,8 % nižje od predloga sindika-■ ta, za KV celo za 15,2 % in PK za 1,8 %. Razlog za tako neugodne primerjave je že omenjena nepravilna prekvalifikacija, ki so jo opravile komisije za stimulativno nagrajevanje. Mimo osebnega dohodka, ki ga delavci oblikujejo na osnovi urnih postavk, bi še nadalje ohranili gibljivi del osebnih dohodkov. Ta vsebuje akord, normo oziroma režijski akord, približno 25 % stimulacije ekonomske enote, glede na rezultate gospodarjenja v enoti, dodatek za nočno delo in posebne delovne pogoje ter dodatek za stalnost. NE NA RAČUN- SKLADOV, AMPAK Z NIŽJIMI STROŠKI Kje dobiti sredstva za višje osebne dohodke? Vedeti mora- mo, da zahteva obojno povišanje približno 6 milijonov 600 tisoč novih dinarjev dodatnih sredstev. Ekonomsko analitska služba je izdelala več variant, v katerih se, prepletajo možnosti za višje osebice dohodke na račun skladov, znižanja poslovnih stroškov in cen uslug. Najbolj sprejemljiva varianta, po kateri bi dosegli povečanje mase oseb-; nih dohodkov pri istih skladih, je, če bi povečali ceno za približno 2,2 % in dosegli boljši poslovni uspeh pri znižanju stroškov lastne cene za približno 3,4 %. Ta varianta, utemeljujejo v Sloveni ja-cestah, bi bila tudi z družbenega vidika. sprejemljiva, saj ugotovljeno povprečno povečanje cen uslug po tej kalkulaciji za približno 2,2 odstotka še zdaleč ne dosega povečanja splošne ravni cen. Enako sodijo, da znižanje stroškov lastne cene povprečno za 3,4% ne bo zahtevalo tako velikih naporov in težav, če bi upoštevali in uresničevali ukrepe, ki so jih sprejeli že julija letos. Zagotovilo za boljše in racionalnejše gospodarjenje vidijo predvsem v naslednjem: Povečati bi morali obseg proizvodnje, dohodek in akumulacijo na zaposlenega. Vzporedno s tem bi si morali prizadevati za čim ugodnejšo kadrovsko strukturo, za smotrno organizacijo delov- &VSEDAL JE UPRAVNI ODBOR LJUBLJANSKEGA POSLOVNEGA ZDRUŽENJA TRGOVINO ’»»— -----------------------------------------------1.- - ----------- V KAKŠNEM OBSEGU RAZVIJATI TRGOVINO? Trgovina je v našem gospodarstvu relativno nezadostno izvita dejavnost. Nanjo še vedno gledamo kot na »štabno starega tipa-«. Prevladuje še zmeraj tudi pojmovanje, je trgovina izključno izkoriščevalska dejavnost, ki si Prilašča sadove proizvodnje. Zaradi tega tudi neprepričljivo Učinkuje vsaka trditev, da je trgovina gospodarska dejavnost, ki je v sodobnem gospodarstvu nenadomestljiv delavnik učinkovitega gospodarjenja — so ugotavljali člani Upravnega odbora ljubljanskega Poslovnega združenja za ^Sovino na zadnji seji. POMANJKLJIVOSTI TRGOVINE _ Da trgovina zaostaja za raz-ojem drugih panog gospodarja, kažejo med drugim tudi rtaatki o fizičnem obsegu pro-jodnje in blagovnega prometa . Jugoslaviji. Štirikratno pove-ktije fizičnega obsega proizvod-trt, V tadustriji v primerjavi s jratnim povečanjem obsega j orneta v trgovini na drobno 16, v zunanji trgivoni od 1953. ra a dalje jasno kaže na neso-sj^crja. Ta nesorazmerja na-lajo v glavnem zaradi pre-ajhnih prodajnih in skladišč-Vo . Zrhogljivosti. Ker še ni na P Do podatkov o tem, kakšne jjdajne in skladiščne površine tre lrrieta na primer slovenska jSovina y minulem letu, smo Ija uPravnega odbora Ijub-Uskega poslovnega združenja Sti tr^ovino slišali podatke o ra-Prodaj nih površin in porasta tli iQeta v letu 1966 nasproti le-1964. Indeks porasta prodaj- kitili %r pohištvo Vrji j Priročno skladiščnih po-Sl0v ?. trgovini na drobno v ta v letu 1966 v pri-ll3 g vi z letom 1964 znašal I5g’j’ rndeks porasta prometa pa ttiernK ~a Podatek zaradi spre-fojfj^ jastalih pod vplivom re- ukrepov v letu 1965 ni ho k-1?1 Primerljiv, a vseeno jas-Vim ze- da zmogljivost, v trgo-fca te 3 ^r°dno zaostaja. Iz vsesa izhaja, da bo trgovina morala v sedanjih pogojih reforme nadomestiti zamujeno in hkrati napredovati skladno z razvojem celotnega gospodarstva. VPLIV NA RAZVOJ IN USMERJENOST PROIZVODNJE Pri razvijanju blagovno denarnih odnosov je organizacija tržišča in blagovnih tokov v skrbi trgovine. V takih pogojih bi morala trgovina zajemati vse faze blagovnega prometa v družbeni reprodukciji ter s svojim delovanjem vplivati na tokove med ponudbo in povpraševanjem, usmerjati tržna gibanja, vplivati na razvoj in usmerjenost proizvodnje, na založenost tržišča itd., so bili enotni v oceni člani upravnega odbora poslovnega združenja za trgovino, ko so razpravljali o družbe-no-ekonomskih problemih in razvojnih perspektivah trgovine v Sloveniji. V sodobnem blagovnem gospodarstvu trgovina ni le pasivni posrednik, pač pa vse aktivnejši dejavnik v celotnem procesu družbene reprodukcije. Trgovinske organizacije kot temeljni nosilci blagovnega prometa doslej vseh svojih ekonomskih nalog niso mogle opravljati v celoti in uspešno, je bila nadaljnja ugotovitev. Vzrok tega . je nezadostna materialna osnova in še vedno preobsežno ter' ekonomsko neustrezno administrativno poseganje na področje blagovnega prometa. Tudi tehnično-tehnološko nerazvita in količinsko nezadostna ekonomska osnova trgovine povzroča v blagovnem prometu zastoje, nepravilno lociranje zalog, počasnost v realizaciji bla- ga itd. Vse to podražuje trgovanje in proizvodnjo ter povzroča občutne motnje v blagovnem prometu in v celotni družbeni reprodukciji. Hotenja trgovine, da bi ujela korak z razvojem našega gospodarstva in da bi se osposobila za uspešno opravljanje svojih ekonomskih funkcij v pogojih reforme ter za uresničevanje njenih intencij, se tudi danes različno ^"enjujejo in vrednotijo. TRGOVINA VSEENO DOBRO GOSPODARI Kljub vsem omenjenim napakam in slabostim, ki so iz objektivnih in subjektivnih razlogov še v poslovanju trgovine, dejstva le govore, da trgovina v teh pogojih vseeno dobro gospodari. Materialna osnova trgovine se je v času reforme nesporno izboljšala. Toda ta osnova še ne zadošča za njen pospešeni razvoj, za ustrezno organizacijo in boljšo tehnološko-tehnično usposobljenost trgovine. Razen tega se funkcije trgovine bistveno razširjajo na številna področja: tako na področje organizacije tržišča in blagovnih tokov, hitrejše realizacije blaga, pogumnejšega premika poslovnih rizikov na trgovino, trgovina vpliva na stabilizacijo cen, povezuje naše tržišče z mednarodnim, kot tudi na področja usmeritve trgovine na vlaganja v lastno reprodukcijsko osnovo, njenega materialnega vpliva na razvoj konjuktume proizvodnje itd. Ni uspešnega gospodarskega razvoja brez stabilnejšega tržišča, je bil eden od pomembnih zaključkov na seji poslovnega združenja za trgovino. Na stabilnost tržišča pa lahko pomembno vpliva razvita, ekonomsko močna in kadrovsko usposobljena trgovina. Zato naj bi s pogoji gospodarjenja in z vsemi družbenimi ukrepi vplivali na to, da bi trgovina pogumneje prevzemala aktivtnejšo vlogo v gospodarskem dogajanju in da bi postala pomembnejši dejavnik stabilizacije našega eosno-darstva. M. 2. Na rob jubileju trgovskega podjetja »Murka« iz Lesc Pred petnajstimi leti, natančneje 1. julija 1954, je bilo v Lescah ustanovljeno trgovsko podjetje »Murka« z namenom, da bi s svojimi storitvami zadovoljilo potrebe, želje in zahteve, predvsem domačih potrošnikov. Dve prodajalni — prva s špecerijskim in druga z mešanim blagom sta bili dokaj skromna osnova, na kateri je 11-članski kolektiv začel graditi eno izmed največjih trgovskih podjetij na Gorenjskem. Nenehno večanje osnovnih in obratnih sredstev, preureditev poslovalnic v sodobne prodajalne, zgraditev novih poslovnih prostorov, izredna iznajdljivost vodilnega kadra podjetja,^ razumevanje, pobue in pomoč upravnih organov občinske skupščine Radovljica, kot tudi Službe družbenega knjigovodstva in Gorenjske krditne banke, so osnovni pogoji, ki so pripomogli k tako velikemu povečanju blagovnega prometa. Podatek, da je blagovni promet v letu 1954 znašal 30 milijonov S-din, načrt prometa v letošnjem letu pa znaša 3 milijarde S-din, nam pove, da se bo prodaja blaga v 15-letnem obdobju povečala natančno za 100-krat. , »Naše podjetje ima trenutno enajst poslovalnic,« je povedal direktor podjetja »Murka« Miloš Šter. »Sedeži le-teh so v Lescah, Radovljici, na Bledu in na Jesenicah. Sedanja prodajna mreža glede na trgovske stroke pa je naslednja: dve prodajalni s špecerijskim blagom, trgovina s sadnjem in zelenjavo, pet trgovin tekstilne stroke, tehnična, in pohištvena trgovina,in trgovina, za prodajo par-fumerijskega kozmetičnega blaga.« Prav gotovo je nekakšna specialnost trgovskega podjetza »Murka« iz Lesc prodaja pohištvo. Zaradi tega, da bi »Murka« svoje kupce kot tudi obiskovalce Gorenjske seznanila z dosežki slovenske pohištvene industrije, ima na Bledu stalno razstavo in prodajo pohištva. »Kot pa vam je znano, ima naše podjetje sedež v tistem delu Gorenjske,« je povzel direktor podjetja »v katerem se turizem kot ena izmed pomembnih gospodarskih panog iz leta v leto bolj razvija. Zavoljo tega je podjetje prav v zadnjih letih povečalo število sezonskih prodajaln, ki so namenjene predvsem prodaji blaga tujim turistom v letni in zimski turistični sezoni. Največja pridobitev v letošnjem letu je nova blagovnica supermarket Union na Jesenicah. Z izgradnjo te trgovine je podjetje pridobilo 1019 kvadratnih metrov poslovnega prostora, od tega 846 kvadratnih metrov prodajnega in 173 kvadratnih metrov skladiščnega prostora. Ti prostori so namenjeni prodaji perila, konfekcije, dekorativnih tkanin, usnjene galanterije, spominčkov, pletenin, oblog za pod, pohištva in drugega blaga. M. 2. Pomanjkanje obratnih sredstev spodbuja nelikvidnost nega procesa, večjo disciplino in z ustreznim sistemom izobraževanja ustvariti pogoje za pridobivanje višje strokovnosti, da bi lahko prevzemali odgovornejša delovna opravila. Boljšo izrabo delovnega časa, predlagajo dalje, bi morali zagotoviti s potrebno evidenco in snemanjem koriščanja delovnega časa, z boljšim planiranjem potrebnih materialov, da bi zmanjšali zastoje in izgubo delovnega časa. Sistem politike osebnih dohodkov bi moral spodbujati delovno disciplino, zlasti točno prihajanje na delo in čim večji izkoristek delovnega časa. IZBOLJŠATI DELOVNE POGOJE Vrsta ukrepov zadeva področje delovnih pogojev, ki nujno vplivajo . na delovno storilnost. Zato predlagajo izboljšanje kalorične vrednosti prehrane, boljše življenjske razmere v stanovanjskih naseljih, na delu ob neprimernem vremenu bi morali delavcem preskrbeti zaščitna oblačila in obutev, s čimer bi Zaposlimo mlado, zanesljivo SERV1RKO, lahko je začetnica, v restavraciji ob reki Rhein. Zaslužek Fr. 1200. Hrana in stanovanje v hiši. Urejen delovni ča. Ponudbe naslovite na: Familie Louia CH 4335 Laufenburg — Basel (Schweiz) Interesentke opozarjamo, da morajo zaposlitev urediti prek zavoda za zaposlovanje. v znatni meri zmanjšali nevarnost obolenj in izostanka z dela zaradi bolezni. Lotevajo se tudi boljšega izkoriščanja zmogljivosti v proizvodnji z uvajanjem skupinske tehnologije, male avtomatizacije, da bi bolje izkoriščali težjo mehanizacijo, z ustreznim planiranjem remonta delovnih priprav itd, Vrsta ukrepov zadeva tehnično pripravo dela, organizacijo delovnega procesa, organizacijo delovnih mest, kontrolo kakovosti in vzdrževanje opreme. Velik del ukrepov je naslovljenih na organizatorje proizvodnje. V Slovenija-ceste pričakujejo, da bodo strokovnjaki hoteii in znali vdahniti v pismene predloge tudi življenje. Pričakovanja slonijo na dosedanjih izkušnjah, saj se Slovenija-ceste odlikujejo po solidnem gospodarjenju. Če si ne bi znali že doslej ustvariti tako čvrste materialne osnove, tudi ne bi mogli tako velikopotezno zviševati osebnih dohodkov in jih že v sorazmerno krajšem obdobju uskladiti z določbami samoupravnih dogovorov. I. VRHOVČAK (Nadaljevanje s 1. strani) kapital ni neizčrpen. Če bi se zgodilo, da bi dolgovi naših kupcev bistveneje presegli sedanje okvire, bi se znašli pred vprašanjem, kako naj izplavamo iz zagate, pa čeprav bi ob tem vedeli, da smo storili vse. kar je bilo v naših močeh, da bi gospodarili z lastnim denarjem.« »NEKAJ BANKE, NEKAJ PA PODJETJA!« »Z napovedanimi ukrepi ZIS naj bi začeli vplivati na postopno razreševanje nelikvidnosti. Kje, po vašem prepričanju, tičijo glavni vzroki sedanje plačilne nesposobnosti gospodarstva? Ali bodo napovedani ukrepi dosegli svoj namen?« »Praksa kaže, da so le nekateri predpisi sprejeti v takšni obliki in vsebini, kakor so bili predloženi. Zato bi lahko samo ugibal o učinku napovedanih ukrepov ZIS; tega pa nočem. Rad pa bi poudaril nekaj dru- gega. Namreč to, da bi bil odpravljen eden glavnih vzrokov nelikvidnosti, če bi banke enako radodarno, kakor odobravajo investicijske kredite, odmerjale tudi nujno potrebne in namenske kredite za obratna sredstva. Eno brez drugega ne gre, ne da bi se posledice občutile na nekem drugem področju. Nobena skrivnost pa ni, da mnoge delovne organizacije svoje blago prodajajo na kredit in da takšno prodajo financirajo z denarjem svojih dobaviteljev, ki jim pač počasneje plačujejo račune. Zaradi vsega tega mislim, da bi skrb za zadostna obratna sredstva tudi v prihodnje morala pomeniti solidarno dolžnost podjetij in njihovih poslovnih bank. Šele tako bi z bančnimi sredstvi dejansko lahko tudi usmerjali gospodarstvo, namesto da razrešujemo pretežno trenutne probleme posameznih delovnih organizacij.« M. GOVEKAR »Smreka« TRGOVSKO PODJETJE Z LESOM, KURIVOM IN GRADBENIM MATERIALOM * ■ I MARIBOR - VALVAZORJEVA ULICA 3 NUDIMO VAM VES GRADBENI MATERIAL IN TO: stavbno pohištvo, parket, salonit, opeko, lesonit, strešno lepenko in bitumen, teratco plošče in teraco pesek, cementne cevi, keramične ploščice, apno — hidrirano in acetilensko, cement, žagan les in les za ostrešje. VELIKA IZBIRA! SOLIDNA POSTREŽBA! KONKURENČNE CENE! Prodaja za devize z 10% popustom! Nudimo tudi potrošniški kredit brez porokov! Iz naše družbe Predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je na seji dne 22. oktobra 1969 obravnavalo projekcijo financiranja, šolstva, kulture, zdravstva, javne varnosti in drugih družbenih dejavnosti v letu 1970. Obenem je bilo seznanjeno tudi s predlogo«1* resolucije o okvirih, ekonomske politike in politike zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnjo v letu 1970 (predlog izvršnega sveta skupščine SR Slovenije z dne 20. oktobra 1969). Upoštevajoč potrebo po nadaljnjem usklajenem razvoju družbenih dejavnosti z razvojem gospodarstva je predsedstvo sprejelo tale:_t_ KOMUNIKE o plačilu dela družbenih dejavnosti v letu 1970 ?• Sindikat delavcev družbenih dejavnosti tako kot druge družbeno- ____rr n « O H O 1 i r« i« nnvprntlip r P- \aš;t akcija, ti naj bi odgovorila na vprašanje: produktivne sposoonosti gospodarstva m za siapuizAia.ju "J** na vseh podrnčjlh. V teh okvitth je nujno potrebno dosegati Usklajerio rast gdspdttarstvk in ‘družbenih dejavnosti in njfhovb cn:ik6praviib obravnavanje.- predsedstvo republiškega odbora soglaša, da večje globalne obremenitve gospodarstva v letu 1970 niso uresničljive, vendar meni, da ja tako v prihodnjem in v naslednjih ičtih mofebče zagotoviti gospodarstvu — kot glavnemu potrošniku — samo toliko uslug šolstva, zdravstva, kulture in drugih družbenih dejavnosti, kolikor jih je mogoče plačati po njihovi realni vrednosti. V tem smislu meni predsedstvo, da v predlogu resolucije ni danih dovolj možnosti predvsem samoupravnim skupnostim iri delavcem, da bf dosegali neposredno pove/OVanie gospo-darstva ih družbenih ačjaVnoisti ih da bi sambšfrtjno usmerjali politiko osebne pdtrbšnjč fčr družbenega Staridarda. jasneje bo treba predvideti tudi prioritetni red v zadovoljevanju skupnih potreb. V predlogu resolucije ni predviden nadaljnji napredek dohodkovnih In samoupravnih odnosov med financerji in družbenimi dejavnostmi, čeprav edino ti v naših razmerah lahko pripomorejo k nadaljnji racio-naiizaciji poslovanja družbenih dejavnosti ih k objektivni valorizaciji dela in štroškttv teh dfefavhosti. Predsedstvo republiškega odbora meni, da' v letu 1910 ne bi šibeli dopuščati zniževanja 1 družbenega Standarda zaposlenih z nižjimi osebnimi dohodki kot tudi ne ponovnega povečevanja razlik v osebnih dohodkih med različnimi dejavnostmi. Zato je potrebno hitreje kot do sedaj s samoupravnimi in družbenimi dogovori usmerjati dohodek in osebne dohodke. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije že dalj ČaSa vztiaja na terti, da je treba na vseh področjih odpravljati paVšalho firiartciranjč, ki se navadno spreminja v financiranje institucij, in uvesti pogodbene poslovne odnose na podlagi programiranega in opravljenega dela. Pavšalno financiranje je nesprejemljivo za vse družbene dejavnosti, pri čemer še posebej opozarjamo na nevzdržnošt pavšalov na pbdrbčju zdravstva. Predsedstvo bpozarja tudi na nenormalno Visok porast nekaterih zakonskih in pogodbenih obveznosti delovnih organizacij (npr. članarine, obresti, najemnine, zakupnine, zemljiški prispevki, zavarovalne premije itd.). Te in podobne obveznosti gospodarstva zmanjšujejo sposobnost delovnih organizacij za realno dviganje družbenega standarda delavcev v skupni potrošnji. H. Glede financiranja šolstva v letu 1970 je predsedstvo republiškega odbora ocenilo, da predlog resolucije omogoča bistveni korak naprej V urejanju materialnega položaja šolstva na podlagi sprejetega sanacijskega načrta. Pri tem pa je ugotovilo, da s predlaganimi sredstvi vendarle ne bo mogoče V celoti uskladiti osebnih dohodkov prosvetnih delivcev z osebnimi dohodki delavcev, ki opravljajo uštreznd delo ha drugih področjih, kar še posebej velja za učitelje s srednjo izobrazbo. Predsedstvo je tudi menilo, da je v ceno pedagoškega dela nujno racunaU normalen obsčg nadurnega dela, ker je le-to zaradi preostanka ur pri po-simeznih predmetih objektivne narave. Predsedstvo se zavzema za tako kalkulacijo, ki bo upoštevala celotno povečanje osebnih dohodkov drugih dejavnosti v letu 1969, ker je verjetno, da predvideno 13-odstotno po-večahje hi vefe realno (v 8. mesecih letošrijega leta znaša 15 odstotkov). Po mnenju predsedstva je v resoluciji treba izrecno povedati, da je s predvidenimi zneski za šolstvo v letu 1970 opravljen pretežni del sanacije, da pa bo ta V celoti izvršena leta 1971. Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Sldtenije soglaša s predlogom v resoluciji, da je pn namenski opredelitvi porabe sredstev republiškega proračuna potrebni upoštetati dosedanje znatni zaostajanje sredstev za kulturne dejavnosti ih za materialne pogijc delovanja republiških upravnih organov. Pn tem je nujno zagotoviti; da bodo v letu 1970 usklajeni osebni dohodki in ustrezno povečani materialni izdatki v vseh dejavnostih s področja kulture in da bodo končno že urejene nevzdržne materialne razmere delavcev v milici. Predsedstvo meni, da je sugestijo o saniranju materialnega položaja kulture treba dati tildi občinam. liture treba uati tuai oocniam. , , - , , „ -i., Pri projekciji financiranja zdravstva predsedstvo posebej opozarja, „„ zdravstveni zavodi ne morejo nositi lizika za podražitve hrane, zdravil in drugih predmetov, ker bi te podražitve sicer nujno sle y grem? osebnih dohodkov zdravstvenih delavčev, ali i>a vplivale ha poslabšanje kvalitete zdravstvenih uslug na škodo zavarovancev. Zdravstvo lahko nosi je riziko ža morebitno nenormalno naturalno potrošnjo, zato je v pogodbi treba zagotoviti pravico revizije cen zdravstvenih uslug med letom, če bi se cene na trgu ne gibale skladno s planiranimi. Kojjkor načrtovana poprečna stopnja prispevkov za sklade zdravstvenega zavarovanja ne bi dala dovolj sredstev za plačilo zahtev gospodarstva oziroma populacije po zdravstvenih uslugah, je treba odločno postaviti vprašanje obsega uslug (pravic), nikakor pa ne pristajati na nadaljnjo razvrednotenje zdravstvenega dela. Ugotovljeno je, da gibanje osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev že dve leti zaostaja, pri čemer so nerealno nizki zlasti osebni dohodki delavcev s srednjo in višjo izobrazbo. Zaradi tega od zdravstva ni mogoče terjati, da z nadaljnjim razvrednotenjem svojega dela daje več uslug, kot jih lahko zagotovi za ceno na podlagi realnih kalkulativnih elementov. Predsedstvo se posebej zavzema za to, da bi pri financiranju zdravstvenega varstva ne izostali realni deleži družbeno-političnih skupnosti in delovnih organizacij, zlasti tudi na področju preventive, kar v predlogu resolucije ni omenjeno. III. Predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije meni. da niso sprejemljivi tisti predlogi resolucije, ki nalagajo riziko morebitnega izpada dohodkov družbenim dejavnostim, medtem ko določajo imobilizacijo mo- - -• - * * ' • J - ”— J--------------ipotebit- kpr sp IC-li* zv lian. ..** j-.. -- J------ skoraj ni. Kakršnakoli imobilizacija ima tudi praktično lahko izredno majhen vpliv pri stabilizaciji. Od skupnih sredstev delovnih organizacij v SR Sloveniji odpade namreč na celotne družbene dejavnosti le 5,6 odstotka, od vseh sredstev, ki se zbirajo na območju SR Slovenije z davčnimi metodami, pa odpade na šolstvo 13 odstotkov, na zdravstveno zavarovanje 12 odstotkov in na kulturo celo le 1 odstotek. Celotna letošnja imo-bilizirana sredstva ne dosegajo niti 0,2 odstotka od vseh sredstev delovnih organizacij oziroma niti 1 odstotek od sredstev, ki se zbira jo z davčnimi metodami. Predsedstvo podpira ukrepe za povečano finančno disciplino, pri čemer mora biti zagotovljen enakopraven tretman vseh udeležencev družbenega dela. KAJ SE JE ZGODILO V ZADNJIH DVEH LETIH NA PODROČJU OTROŠKEGA VARSTVA?_______________ Hitimo prepočasi Pred dvema letoma je Skupščina SR Slovenije sprejela zaton o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih objik otroškega varstva. S tem smo prvič utirili celovitejšo družbeno skrb za otroško varstvo. Zakon bi naj zagotovil sistematično družbeno politiko, trajna in zanesljiva sredstva ža financiranje nekaterih oblik otroškega varstva, uveljavil samoupravljanje v otroškem varstvu z oblikovanjem novih samoupravnih teles, prilagodil konkretno politiko otroškega Varstva konkretnim potrebam, možnostim in socialno ekonomskim razmeram posameznih področij. Dveletno obdobje sistematične družbene skrbi za otroško varstvo je prekratko, da bi mogli v tem času nadoknaditi neorganizirano prizadevanje v minulih dveh desetletjih na tem področju. Navzlic temu pa nekateri uspehi dokazujejo, da smo sistem družbene skrbi za otroško varstvo dobro zastavili. V Sloveniji se vse bolj zavzemamo za pospešeno reševanje vprašanj otroškega varstva. Živimo v drugačnih družbeno ekonomskih razmerah kot diruga jugoslovanska področja. Razlikujemo se po visokem odstotku aktivnega prebivalstva, visokem odstotku zaposlenih in izredno visoki udeležbi žensk v skupnem številu zaposlenih. Po nekaterih mednarodnih primerjavah nas v tem prekaša edino Japonska, ki slovi po na j višjem odstotku zaposlenih žensk. Leta vzporejamo z visokim odstotkom zaposlenih žensk materialno osnovo za razvoj vseh'oblik otroškega varstva. Primerjave sb še vedno zelo neugodne. Življenje pa dalje gomili težave v družini, pri sosedu, pri sodelavcu v podjetju, v šoli, na vsakem koraku vsak dan. Občutimo jih vsi, tisti, ki nimamo otrok in tisti, ki jih imamo. Zato je področje otroškega varstva, morda bolj kot katerekoli drugo področje, naša skupna skrb. Do kod smo prišli, katere temeljne naloge za nadaljnji razvoj smo opravili, kje nismo uspeli, kako bomo nadaljevali? ® Pred dvema letoma je skupščina SR Slovenije sprejela' predpise o zbiranju sredstev za otroško varstvo s prispevno stopnjo 1,8. ji od osebnega dohodka in 1.6 % od pokojnin. Delitveno razmerje zbranih sredstev j d bilo $0% za oi roški dodatek in 20 % za razvoj otroškega’ varstva, v tem 16 % za sklade temeljnih skupnosti otroškega varstva in 4 % za sklad republiške skupnosti. Za razvoj otroškega Varstva je bilo letos zbranih približno 40 milijonov iNT. dinarjev. S temi sredstvi bi mogle družbeno politične skupnosti pridobiti letos 2000 novih mesi^ v. vzgojno varstvenih ustanovah, prihodnje Jeto pa nadaljnjih 3000, medtem ko je bil do leta 1968 povprečni letni porast približno 500 do 600 mest. Srednjeročni družbeni načrt predvideva, da bi do leta 1970 morali pridobiti v vzgojno varstvenih ustanovah 30.000 novih mest. Žal se to še zdaleč ne bo zgodilo. Vsega bo komaj 22.500 mest v vzgojno varstvenih ustanovah. © V sistematično skrb za razvoj otroškega varstva se vključujejo s svojimi sredstvi tudi občine. V celokupnih sredstvih za neposredno otroško t varstvo bj naj povečale udeležbo 10 do 2f) %. Nteliateri podatki kažejo, da se tudi na tem področju niso izpolnila pričakovanja; družbeno politične skupnosti so celo v zadnjem čhsu zmanjšale svojo udeležbo v financiranju neposrednih oblik otroškega varstva. Ob tem velja poudariti, da vse občine še niso sprejele ’ srednjeročnih programov razvoja otroškega varstva. Za to najbrž ni opravičila. Brez programov si je težko zamisliti nadaljnje usklajevanje potreb z možnostmi. S politiko od danes na jutri ndjbrž še dolgo v takih občinah ne bo mogoče govoriti o' zavzetem in zato učinkovitem odpiranju novih ustanov, novih prepotrebnih zmogljivosti za otroke, ki so varstva nujno potrebni, ki jim je potrebno pomagati v življenje tudi z drugimi oblikami družbene pomoči. © Kadarkoli govorimo o otroškem varstvu, se ponavadi ustavimo le ob razvoju vzgojno varstvenih' ustanov, radi pa pozabljamo na številne druge oblike družbene pomoči otrokom, za katere vlagamo znatna skupna sredstva. Oglejmo si le eno izmed takih oblik — otroški dodatok. Že davno je izgubil svoj prvotni smisel — neposredno materiajno pomoč dražbe družinam z otro|d. Pred leti je tiidi po svoji realni vrednosti pomenil veliko v družinskem proračunu. Na primer leta 1953 je otroški dodate'.: za enega otroka pomenil več kot 30 % povprečnega osebnega dohodka, deset let kasneje znaša ta delež 10 %, lani pa niti polnih 5 %. Pjedtem so še seveda zvišali osebni dohodki, otroški dodatek 50 N. dinarjev pa dobivajo le družine, ki imajo 550,- N. dinarjev dohodka na družinskega člana. Ne glede na to. da pomeni še danes za številne družine z več otroki in sorazmerno nizkimi osebnimi dohodki otroški dodatek nepogrešljivo družbeno pomoč, pa je potrebno prej ko s|ej razmisliti o bolj smotrni in učinkovitejši naložbi teh sredstev za neposredne oblike otroškega varstva, pri čemer bo gotovo potrebno še znaten del sredstev ohraniti za še izdatnejšo pomoč socialno šibkejšim družinam, da ne bi še poglabljali socialnih razlik. Glede na cenzus 550,- N. dinarjev je letos znatno upadlo število upravičencev za otroški dodatek. Zato je iz tega naslova ostalo približno 20 milijonov N. dinarjev neporabljenih sredstev. Izvršni svet skupščihe SR Slovenije predlaga, da bi jih porabili za ureditev razmer v dijaških domovih in za štipendije. Najbrž se ne sme zgoditi, da bi s težavo zbrana sredstva za otroško varstvo prelili v druge oblike potrošnje, vsaj tako dolgo ne, dokler nas bo glava bolela zaradi nerešenih vprašanj družbenega varstva otrok kot so: varstvo predšolskih otrojc, podaljšano bivanje šolarjev, vsaj tistih, katerih starši so zaposleni, zdravstveno 'varstvo šolar-• jev, prehrana otrok in habilitacija razvojno motenih otrok. I. vrhovCak NA DOLENJSKEM NI MOGOČE IMOBILiZIRATI PRESEŽNIH SREDSTEV ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA ZOBOZDRAVSTVO -NEZADOVOLJIVO Minuli tedeft je bila v Novem mestu seja skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, na kateri sp razpravljali o poslovanju sklada zdravstvenega za-varpvanja delavcev v letošnjem letu ter o priporočilu republiške skupščine o politiki proračunske potrošnje družbeno političnih skupnosti in o potrošnji skladov samouprav-nih skupnosti v letošnjem letu._ V razpravi so ugotovili, da sklad letos prvič v zadnjih nekaj letih uspešno posluje in je v devetih mesecih ustvaril že blizu 290 tisoč dinarjev presežka. Na to vpliva predvsem povečanje nominalnih osebnih dohodkov zavarovancev za 17 odstotkov in povečanje števila aktivnih zavarovancev za dobrih 5 odstotkov. Delno pa vpliva tudi povečana stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v letošnjem letu, malenkostno nižja potrošnja, kot so predvidevali, in prenos vseh ri-zikov pri odlivu v druge regije ih prekomerni potrošnji zdravil iz sklada na zdravstveno službo. Tako pričakujejo, da bodo letošnji dohodki sklada za približno 1,600.000 dinarjev presegli finančni načrt sklada, vendar bo presežek porabljen ža kritje ri-zikov, ki predvidoma pre- segli ta znesek^ Prav zato je skupščina ugotovila, da sklepa in priporočila republiške skupščine o imobilizaciji presežiiih sredstev v novomeški komunalni skupnosti ni mogoče uresničiti, ker so s sploŠnirp sporazumom in sklenjenimi pogodbami z zdravstvenimi zavodi tako presežek dohodkov kot dvoodstotno tekočo rezervo že vnaprej v celoti namenili zdravstvenemu varstvu, ker je le-to prevzelo tudi vse rizike. Če bi kljub temu izvedli imobilizacijo sredstev, bi se namreč zdravtsveni zavodi na Dolenjskem znašli v izrednih težavah zaradi izgub, ki se jih ob nepredvidenem porastu materialnih stroškov in prekoračenju POHIŠTVO — stroškov za zdravila nikakor ne bi mogli izogniti. Na seji skupščine so opozorili tudi na zaostajanje Zdravstvene službe v posameznih območjih, predvsem na podeželju ter v zobozdravstvu, kjer je čakalna doba pacientov čedalje daljša. V zvezi s tem so naložili zdravstvenemu centru,' kot nadzornemu organu, da posebna komisija pregleda izvajanje delovnega programa v novomeškem zdravstvenem domu. lia osnovi katerega le-ta dobiva sredstva za zdravstveno varstvo. UgbtaVlja-jo namreč, da je bila po programu predvidena zaposlitev 17 novih zdravstvenih delavcev, dejansko pa šo zaposlili le dVa. Zato so priporočili zdravstvenemu domu, da sredstva, ki jih je dobil za nezasedena delovna mesta, izloči v poseben sklad, namensko za izboljšanje iri modernizacijo zdravstvene službe, Id je na Dolenjskem potrebna. R. S. Na 10 Čicer« m SLOVENJ GRADEC Minuli teden so odprli II* raJ stavo industrij, in obrthih izdelKO ' ki jo je pripravil strokovni p°dJ® bor za obrt, turizem in gpstinst iz Dravograda. Na razstavi SOt*e.ie jejo številne delovne Organizacij s koroškega področja, mnogo P jih je Uidi iz drugih predelov Si venije. Namen razstave je P0SP siti obrtniško dejavnost v ^ . predelti Slovenije in predstav tovrstne proizvode in izdelke »u javnosti. V* K" # RIBNICA PodatlU o devetmesečnem P° slovaiiju v dcioVileM kolektivu i dustrije stavbnega pohištva »iule Ribnica in njegovih poslovnih en. ttth v Loškem potoku, Sodrann*' Uolenji vasi in Ribnici kažčjo, “ so v tem obdobju povečali t1 duktivnost za prek 15 “/0. Na * likšno povečanje je predvse vplivala sprememba proizvodni in drugi organizacijski 11 'k-Skladi podjetja so se znatno S, večali. Vžporedno z vsemi tCIg uspehi so porastu tudi osebni “ liodoki, katerih poprečje sea.n znaša na zaposlenega okoli l" dinarjev. ■T° © KOČEVJE Svet za otroško varstvo pri Ijj, meijni izobraževalni skupnosti Rj, čevje je izdelal predlog progran razvoja dtioš-Regd varstva v * čevski občini za obdobje 1970—ls 0 ki ga bo te dni dal v obravna in potrditfcv pristojnim orgatin občinske skupščine. V predlogu i nakazano, da je zaradi pomanp v nja prostorov nujno potrebno Kočevju pričeti t gradnjo »tros* varstvene ustanove. Po ntnoni članov sveta naj bi pri reševanj vprašanja otroškega varstva v b čevju in okolici predvsem PrlS'JJ. čile na pomoč tudi delovne ors* nizaeije. D.'1 © SLOVENSKE KONJICE Skupaj z delovnimi organizaf jami na območju občine Konjice, tudi domača delavS' univerza posveča veliko pozori «, usposabljanju delavcev na P roč ju iz varstva pri delu. Vcc . čajčv šo izvedli že v prvi poIoV‘0 letošnjega leta, v oktobru P** ^ pripravili programe za to izobraževanja v letošnjih ziihS . mesecih. Tako so se med drhS . že dogovorili za Več skupin t lavcčv v podjetju »KOSTROJ*’ nekaterimi trgovskimi in skimi podjetji, v kratkem pa P° o tfetn razpravljali tudi s predsta niki industrijskega konil,1^p2i »KONUS« in lesno-industrijsKe® podjetja »LIP« Slov. Konjice. V* k* @ DRAVOGRAD , Minuli teden so odprli novljeni mednarodni mejfii Pf z avstrijske strani na Vit« Dravogradu. Z naše strani so P. hod odprli že pred dobrim medtem ko so Avstrijci ž deli » j koliko zakasnili. Omenjeni preo , je spdaj eden najbolj rpodernili1 0 meji z Avstrijo in je z omenjaj sosednjo deželo tudi edini nižin prehod v zahodnem delu Slove . je, ki je prehoden tudi v večjem snegu. Dnevno gre ^ omenjeni prehod okrog 3000 .0 4000 gostov, v sezoni pa zabeli tudi do 15.000 prehodov dnevno* R* V* ® RIBNICA Na letošnjem oktobrskem se^ v pohištva iii gradbene oprerne Beogradu je sodeloval tudi. ^ lovni kolektiv Industrije stavbo.^ pohištva »Inlesa Ribnica s Pr°cil' , vodi svojih obratov. Zaradi go no dobre kvalitete izdelkov, bili razstavljeni, je ta koietvr prejel več naročil. Ker je bilo gj nimanje kupcev po izdelkih . kolektiva veliko, so se odločil*’ t< bcdO tudi v Beogradu odprli ** jj nuT' r? Tii n 5 u, M Iri h O Tm G13, O 450 in skladiščnih prostorov. prodajalno, ki bo imela kvadratnih metrov prodaj # L5TIJA Osnovna organizacija sindik j, v litijski Predilnici bo tudi v hodnje podpirala dajanje po®f«K0 pomoči nadarjeni mladini občine pri njenem šolanju. fLV'3 dilniški kolektiv namreč v ta sklad precej sredstev, »a j, vodi in usmerja posebna kon. ja pri občinski konferenci ki stalno obvešča vodstvo PV^i* tij in osnovne Organizacije kat a o svojem delu. Letos Ppir ma stalno mesečno denarno moč okrog 40 mladih LitiJ^-^v' Med njimi je 18 dijakov iz s kih in 13 iz upokojenskih dtj* so in nekaj kmečkih otrok. Lan* gl kolektivi litijske občine in prispevali za te namene okr°Jjj3' tisoč din, povprečna pomoč je kom in študentom na mesec P^r znašala nekaj nad 120 dih. ^o {3 ni veliko, vendar predstavlJ3 nte pomoč za Vse dijake in štnj* jli pomembno dopolnilo pri nixl1 dji* izdatkih v šolah. Komisija stalne stike z vsemi prejem ^ te pomoči. Najmanj dvakrat jji leto imajo sestanek, na kaL {ji se pogovorijo o učnih uspe/1 delu v šolah ter problemi*1 ^ ^ voja litijske občihe. Osnovna Ml' nizacija sindikata litijske niče sodi, da bi kazalo n jeni mladini, katere starši jo možnosti šolati svojih ” ^3' še bolj pomagati. Denar za mene se bo povrnil, ko hodo .jp di končali šolanje in se /aP,^ v litijskih ali drugih kolekt* DRAVOGRAD Upravni odbor repuhk-^V sklada skupnih rezerv S0mspn(jov' sRih organizacij Slovenije j® r ril blizu 2,200.000 din poseju^j' katerega je zaprosila drav -frjtr ska občinska skupščina za ^ir izgube in za potrebne za podjetje Monter Dravogra eij Položaj sd v dravograi®^ v Monterju izboljšuje iz m®s. mesec, odborriikoih občinisk® • p0' ščine pa bo na prihodnji sredovano podrobno poroču® ^ •' ložaju delovne rganizacij® možnostih za razvoj. Iz naie družbe POGOVOR Z UPRAVLJAVCI Neskladja med teorijo in prakso Alojz Napret je strokovni Učitel j v šolskem centru »Borisa Kidriča« v Celju. Na občnem zboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju je razpravljal o pomanjkljivi in neustrezni zakonodaji, ki uravnava ali ne uravnava položaj prosvetnih delavcev. V Odmoru sva njegovo razpravo razširila na to in ono s področja dela v strokovni šoli. Kako se danes uveljavlja delavec v šoli kot samoupravljavec, me je za začetek zanimalo? »še vedno so razlike v stopnji samouprave med proizvodnimi delovnimi organizacijami in delovnimi organizacijami tako imenovanih negospodarskih področij. Razvitost samouprave je v veliki meri odvisna od samoupravnega položaja delavcev. V proizvodnih organizacijah uživa proizvajalec resnično sadove svojega dela, sposobnosti, iznajdljivosti. Naše delo je vezano na predmetnik, ki ga predpišejo republiški organi, predavateljeva ustvarjalnost pride zato manj do izraza.« Zavila sva na šolsko delo, na rezultate tega dela. »Menim, da strokovna šola, ki bi morala prvenstveno izobraževati strokovni kader, danes premalo daje, ker jo obremenjuje učna snov, ki bi se je morali učenci naučiti v osnovni šoli. Ni mi všeč dupli- ranje, ni koristno in ekonomsko opravičljivo. To poudarjam predvsem zato, ker slišimo od strani Gospodarske zbornice in drugih gospodarskih krogov kritike na predmetnik strokovnih šol, češ da »odstopa« preveč 'prostora splošni učni snovi na račun strokovnih predmetov in pridobivanja strokovnega znanja, kar pa je le osnovni smisel tega šolanja. Pa še res je. »Vedeti moramo, da učenci ne prinesejo iz osnovne šole zadostnega splošnega osnovnega znanja in ga je zato po-trebno izpopolniti in utrditi v strokovni šoli, da bi lahko napredovali tudi v strokovnih predmetih. Mimo tega pa predavatelji v strokovnih šolah nimamo vpliva na predmetnik. Vsa dosedanja prizadevanja niso bila uspešna. Zato menim, da bi morali pri sestavi učenh načrtov boljše sodelovati ustrezni republiški organi in šolski delavci iz neposredne prakse.« Kaj vas posebno moti v sedanjem šolskem delu? »Praktični pouk bi naj v šoli dopolnjeval teoretičnega. Toda sedaj utesnjujemo praktični pouk na minimum. Težko pridobljena osnovna sredstva za šolske delavnice razprodajamo. Zanje smo varčevali, nalagali na sklade, zdaj pa poceni prodajamo. V strokovnih šolah smo ohranili samo A pro- gram in še tega v okrnjenem obsegu. B in C program smo morali opustiti. Take spremembe — stroje v šole — stroje iz šol 1— niso zdrave za dobro delo.« Na občnem zboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti ste govorili o pomankljivi za- konodaji. Kaj vas konkretno pri tem moti? »V strokovnih šolah je velik del učnega kadra, ki je prišel iz industrije. Po tedanjih veljavnih predpisih so ti strokovni delavci ustrezali na delovnem mestu strokovnih učiteljev vse do izida zakona o srednjih šolah, ki terja mini-1 malno izobrazbo višje šole, kakršne pa ob zaposlitvi na delovno mesto v šoli tedaj sploh ni bilo. Menim, da bi morali delavce, ki jih loči pet, šest let do upokojitve, v zakonu izvzeti. Ne glede na to, da so si s prakso pridobili ustrezno znanje, je tak predpis z retroaktivno veljavnostjo v neskladju z Ustavo. Krivično je tudi, da take ljudi z dolgoletnimi izkušnjami vzporejamo zdaj z začetniki. S tem ne zanikam, da nadaljnji študij ni potreben! Izvzemam pa starejše delavce. Zato bi morali zakon o srednjih šolah uskladiti z določbami Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki ščiti zaposlene moške s 30 in ženske s 25-letnim delovnim stažem, pred odpovedjo. Ce je ustavno sodišče lahko zaščitilo na primer bosanske rudarje, železničarje v Vojvodini, potem bi bilo prav, da se naš sindikat zavzame za enake pravice delavcev v prosveti. Še posebno je to pomembno, ker republiški zakon o strokovnem izobraževanju prosvetnih delavcev že zdaj iziemno obravnava učitelje s 30-letnim delovnim stažem in opravljenim strokovnim izpitom. Potemtakem bi morali vse zakonske predpise, ki zadevajo delavce v šolskih kblektivih, ustrezno urediti in poenotiti. I. V. IZOBLIKOVANI PREDLOGI NOVE SAMOUPRAVNE STRUKTURE NA RUDNIKU LIGNITA VELENJE Poudarek samoupravljanju Preden so v velenjskem Rudniku lignita pred meseci začeli oblikovati novo samoupravno strukturo, so se dogovorili za metode dela. Sklenili so, da bodo pri delu upoštevali predvsem naslednja temeljna izhodišča: nova samoupravna struktura mora biti odraz dosedanje pozitivne prakse v delu samoupravnih organov, samoupravno delo je treba racionalizirati, zaostriti je treba sistem odgovornosti, vsi predlogi morajo dajati •antoupravljanju poseben poudarek. PRI CENTRALNEM delavskem svetu izvršni ODBORI Na nivoju delovne organizacije bodo v Rudniku lignita Velenje zraven centralnega delavnega sveta delovali še izvršni ° po določenem obdobju dela v praksi seveda. Toda ta cilj l zanje tako oddaljen, nedosegljiv, tako zahteven in težak, da J več ali manj sploh nerealen. . . Ko razmišljamo o tem, kako bi povečali število nadarjen delavske in kmečke mladine med študenti, pa se zdi, kot nekateri vidijo rešitev le na en način: ob primerni material družbeni podpori naj bi ta mladina imela predvsem možno obiskovanje gimnazije, češ da je le-ta tista šola druge stopnj ’ od koder jih že sedaj največ nadaljuje študije na visokih šolan^ pa tudi sicer da je najprimernejša zaradi široke splošne brazbe, ki jo daje za nadaljevanje študija. Ta rešitev, to s*®' Ušče, je pač samo ena izmed skrajnosti, kakršnih pri nas n manjka. Pristajati brez pomislekov na tako »edino možno resue^ bi pomenilo pristajati že vnaprej na plast široko humanisticn formirane elite (ne glede na to od kod se črpa!) in na druS plast poprečne tehniške inteligence, ki je pač šla skozi ucr vzgojni proces tehniških in njim sorodnih srednje strokom11 šol. Danes verjetno ni smotrno snovati učno vzgojnega proces^ na stopnji srednje šole tako, da bi enemu delu mladine za^°._ tavljali klasično splošno izobrazbo, drugemu delu pa ozko t®'1' niško izobrazbo. Mladim generacijam, ki bodo jutri izvajale tehniške revolucije, je kot družbeni imperativ potrebna taW splošna izobrazba, ki bo vključevala tako humanistično kot ^ ravoslovno izobrazbo, in to ne glede na to, ali se bodo ljudje po drugi izobraževalni stopnji zaposlili, ali pa se odločili za študij na nadaljnji stopnji. Ta družbeni imperativ, * se ne postavlja le pred nas v Sloveniji in Jugoslaviji, bo slej J prej moral postati obveznost. Kajti v svetu so že spoznali. “ je predrag tisti šolski sistem, ki daje v tem ali onem pogled preozko 1 splošno šolsko izobrazbo, saj terja kasneje ob dopo1'^ nilnem izobraževanju zaposlenih vedno znova dodajanje osnot' nega znanja, brez katerega dopolnilno izobraževanje preprost^ ni mogoče. Dokazano je tudi že v svetu, da ljudje z večjo spim' no izobrazbo z leti ne izgubljajo svojih sposobnosti dojemanj in osvajanja novih znanj. V tem pogledu pa danes ne moren1 ^ biti pri nas v celoti zadovoljni s sedanjo gimnazijo niti s sed11' njimi učnimi načrti ostalih srednjih šol. Na temo: (ID s KJE SE NAM IZGUBLJAJO TALENTI? Če se danes delavski otroci in njihovi starši odločajo Pr^ za tehniške in njim sorodne strokovne šole kot pa za gimnazij6’ je vzrok gotovo v tem, da je cilj šolanja v prvem primeru zanj’ časovno bližji, saj so te šole zaključene in dajejo poklic, met' tem ko so gimnazije zanje le prehodna šola, končni cilj šolan)6 po gimnaziji pa zelo odmaknjen. Zaradi iskanja časovno nOJ' bližjega cilja pa so seveda v teh družinah še najpogostejše o®' ločitve v prid poklicne šole s praktičnim poukom. A minimalna možnost za nadaljevanje študija po poklicni šoli, ne glede * nadarjenost in ambicioznost mladega delavca, sem že omeniir Če bi bil naš šolski sistem zasnovan tako, da bi po končan poklicni šoli mlad človek lahko nadaljeval študij na popoln srednji šoli (zdaj ne more nadaljevati, pač pa se lahko le zno1', vpiše v prvi letnik), bi se najbolj nadarjeni, najbolj vztraja mladi delavci kasneje gotovo tudi pogosteje odločali za nadaljnl dve leti šutdija na višji šoli in morda še za nadaljnji dve le\ študija na visoki šoli, pri čemer bi bili gotovo tudi najbolj uPrlli vičeni do štipendije. Vsekakor bi bil izobraževalni sistem, ki _ omogočal mladim nadarjenim delavcem, da se odločajo za nl>. daljnjo dvolefno stopnjo izobraževanja, zanje bolj vabljiv, prca vsem pa tudi bolj realen, kot pa je zadnje realna po končan osemletki enkratna odločitev za kar osem let študija. No, tako razmišljanje ni nič novega. Zamisli o takem sis* . mu šolanja tudi pri nas niso nove, zagovarjajo pa jih z^aS., tisti, ki tako rekoč s prve roke poznajo primere, ko izredno 71 _ darjeni, sposobni in ambiciozni mladi delavci po uspešno kan čani poklicni šoli več ali manj obtiče na tej stopnji izobrazb' Človek se sprašuje, doklej bomo v našem šolskem sistemu s : tako okoreli. Kako si pravzaprav predstavljamo, da bomo sPrL menili sedanjo izredno nezadovoljivo sestavo zaposlenih na izobrazbo, če ne bomo odprli možnosti, da najbolj nadarjen mladi delavci ob delu nadaljujejo študij na popolni srednji š° ' In kako si pravzaprav predstavljamo v prihodnje izobraziti volj visoko strokovnega kadra, če ne bomo razvili širokih nosti izrednega študija, saj verjetno ne bomo nikoli tako gati, da bi lahko tisti, ki delajo, šolali celotne mlade generacij po redni poti! In ali si lahko privoščimo, da bi se celotne mluao generacije vključevale v delovne in družbene odnose šele * celovitem dolgotrajnem študiju! To so vsekakor dileme, na k tere si bomo morali slej ko prej tako ali drugače odgovoriti- » Ni naključje, da je letos s strani mladih delavcev tako pritisk na komaj lani ustanovljene dvoletne delovodske šole strojno, elektro, gradbeno in lesno stroko. Organizirane so P f delavskih univerzah v industrijskih središčih, deluiejo Pa okviru rednih srednje tehniških šol. ki so izdelale zanje Vr!,, grame in so tudi verificirane za izdajo spričeval. Seveda šole niso vključene v sistem rednih šol. Nastale so kot potre industrije po kadru za delovna mesta vodij manjših obrat0 ' izmen in delovnih skupin Gospodarska zbornica SRS. kateri P zakonu gre ta pristojnost, je potrdila profile in predpisala P goje za njihovo izobraževanje. 0 Ta primer navajam v potrditev, da je med delavci želja izobraževanju, a svoje želje uresničujejo le takrat, kadar . jim cilji dosegljivi. Tako dosegljiv pa bi jim moral biti verjet ^ ves naš sistem rednega in izrednega študija, seveda če bi -• zgrajen tako. da bi si svoje izobraževalne cilje lahko zastav-po etapah. Vse dokler pa bomo zagovarjali le klasično in dicionalno šolstvo in verjeli, da lahko zgolj izenačeno ra: osnovna šola in učinkovita štipendijska politika opravita trebno selekcijo za nadaljevanje študija, pa nadarjeni delavs^ mladini ne bomo v celoti odprli realne izobraževalne persp®^ tive. Večjega vpliva delavskega razreda na naš družbeni raZj.-o si osebno tudi ne predstavljam tako, da vso nadarjeno mladi’ delavskih družin že takoj po osemletki »izberemo« in klasi0 izšolamo v strokovnjake. To lahko dosežemo le tudi s tak' izobraževalnim sistemom, ki bo že mladim zaposlenim delavc ^ omogočal postopno nadaljnje osvajanje znanja, skladno njih0 . nadarjenosti, vztrajnosti in ambicioznosti vse do »najvišJ6^ nadstropja učenosti«. Menim, da gre za možnosti, da si g ljudje iz neposrednega proizvodnega procesa pridobe čim v znanja, a ne le za možnost pregrupacije iz vrst delavstva v vf* inteligence. Tako pa na žalost danes marsikatero, čeprav do° namerno razmišljanje o tem problemu, izzveni: SONJA GAŠPERŠIČ Ijal' trd' Šport KRATKOIN jedrnato • SLOVENSKA BISTRICA Najuspešnejši predstavniki Impola Tudi drugi del športnih šindikalnih iger obdifte Šlo^ Vetiaka Bistrica so navdušile številne sodelujoče kakor tudi občinstvo, ki je bumo in 2 velikim zanima-”3e«i spremljalo vsako'srečanje. Vsa dosedanja šport-n« srečanja v posameznih Panogah so tako pri orga-Pitatorjih, tekmovalcih in občinstvu vzbudila zanimiv zaključek. Občinske sindikalne športne igre so postale resnični izraz vseh članov delovnih kolektivov Po čimširšem in mnoiič-aern športnem vključeva-nju. To so potrdila tudi dejstva, da se je za letoš-nie igre prijavilo rekordno število tekmovalcev. V štl-rt7i Športnih panogah (mali nogomet, rokomet, odbojka Iti športni ribolov) je sodelovalo blizu 250 članov delovnih kolektivov, prosvete la občinske uprave. Največ UsPehov so doslej zabeležili tekmovalci IMPOLA iz Slov. Bistrice, ki jim je UsPelo osvojiti kar tri prva ; znesta. Končni rezultati srečanj ■ P odbojki: 1. IMPOL, Slov. Bistrica, 2. OBČINA, 3. BMl, Slov. Bistrica, 4. STEKLARNA. Rokomet: 1. IMPOL, Sl. Bistrica, 2. EMI, Poljčane, 3- EMI, Slov. Bistrica, 4. Prosveta, 5. IMPOL II. V. HORVAT % LJUBLJANA Zbiralna akcija za dom PZ Minuli teden je bil v Ljubljani sestanek vodij Poslovalnic in objektov Počitniške zveze Slovenije, na katerem so prisotni med drugim razpravljali tudi o zbiralni akciji za dom PZ P Ljubljani. Izvršni odbor Počitniške zveze Slovenije je namreč ,la svoji zadnji seji sklenil, da organizira zbiralno ak-°'jo za izgradnjo Doma Počitniške zveze v Ljubljani. Osnovne naloge Počitniške Zveze so danes namreč v era, da organizira za mlade ljudi izlete, potovanja, ekskurzije, letovanja, sret-danja in podobne stvari, to-~d za vse to so potrebni Primeri materialni pogoji, katerimi pa Počitniška fceza še vedno ne razpo- ' l0So. , Danes je namreč Ljub-mtla edini republiški cen-^r, ki še nima svojega do-kjer bi mladina, ki ob-, ?e na svoiih akcijah tudi zmbljano, lahko prenočila. Uradi tega so mladi prisi- OB SLOVESNEM ZAKLJUČKU SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER ObSS RADOVLJICA V KEGLJANJU_______ NASTOPILO JE SEDEM odstotkov vseh zaposlenih [jeni bar pogosto prenočevati j 0.; na železniški postaji i ailroJna v parkih, kar pa s ne daje ravno dobre- ulralasu in gostoljubnega leTako Ljubljana sleherno ju'° zavrne gostoljubje bli-HOOp mladim, Hudem, ne •unw i? Slovenije, temveč 2 cele nr cele .tucinslaviie. Zato j Počitniška zveza Slo- !| jd za Izgradnjo doma že toda več kot ob-dil J' doslej nihče ni nn-r,jh Prav zalo. se je izvršni Inf,?* Počitniške zveze od-ar. da organizira, zbiralno ie * Nnčrt PZ Slovenije a,j,.u enota Bled — 45fll kegljev, 3. TIO Lesce, ekipa I. — 4498, 3. LIP Bled, upraav L — 4401, 4. Tovarna verig Lesce, ekipa I. — 4402, S. To- varna Elan Begunje, II. ekipa — 4394, 6. Almira Radovljica — 4379, 7. Skupščina ojjčine Radovljica — 4349, 8. Trgovsko podjetje Špecerija Bled - 4285, 9. Hotel Golf — 4224 in 10. Plamen Kropa — 4219 kegljev. POSAMIČNO ŽENSKE: 1. Marija Gros, Hotel Golf — 717 kegljev, 2. žala Križišnik, Iskra Lipnica — GOO, 3. Darinka lic lune, Iskra Lipnica — 587 Kegljev. POSAMIČNO MOŠKI: 1. Karel Medvešček, Transturlst PE Bled — 820, 2. Miha Mandeljc, LIP Bled — 811, 3. Jože Rebec, Sob Radovljica — 806 kegljev. A. ULAGA • DRAVOGRAD Meža še vedno vodi V šestem kolu občinske lige v malem nogometu v Dravogradu so bili doseženi naslednji rezultati: Meža : Vič 4:2 Železničar . Ojstrica 5:6, Čemeče : Libeliče 4:4, Gradbeno podjetje Dravograd . : Žabja vas 4:3, Podklanc : Šentjanž preloženo. Vodi ekipa Mcm z 12 točkami pred Libeličami 9, Cernečami 8 itd. V. K. Razširiti sodelovanje Vsakoletna srečanja športnikov iz občine Dravograd.in Slovenj Gradec ter Lavamiind (Labot) in St. Paul iz sosednje Avstrije so postala že tradicionalna oblika sodelovanja obmejnih občin i* Avstrije in Slovenije. Zdaj pa si prizadevajo, da bi sodelovanje med temi štirimi občinami razširili še na druga področja, zlasti se na kulturno-prosvetno. (vš) — • RAVNE Rokometaši praznujejo Letos je minilo 15 let, odkar so se pričeli na Ravnah ukvarjati z rokometom. Rokometaši Fužinarja st> v tem času dosegli nekaj zavidanja vrednih usnehov. V klubu je danes 15 igralcev, ki pridejo v poštev pri sestavi ekipej Skegro, Retko, Harnold, Kranjc, Matvoz, Peneč, Horjak, Metulj, Kokalj, Bauer, Kveder, Blatnik, Burjak in Zabukovec. Uprava kluba in športnega društva Fužinar imata za napore rokometašev, da bi ta šport spet spravili na staro raven, veliko razumevanje. V klubu bodo letos imeli na voljo 11.000 dinarjev, s katerimi bodo krili potne, sodniške in druge stroške ter nakup opreme. Trener Karadža je bil poleti tudi na posebnem trenerskem tečaju v Seči pri Portorožu. Vsak teden odigrajo rokometaši Fužinarja tudi tekmo za trening z ekipo Partizana iz Slovenjega Gradca, ki nastopa v SEL, in si tako pridobivajo prepotrebne izkušnje, ki so zelo potrebne predvsem mlajšim, neizkušenim igralcem. T. R. MEDVODE V prijateljskem . r--*--—*_____ košarkarskem srečanju sta se pomerili ekipi sindikalnih aktivov tovarne Color in Tesnilke iz Medvod. V zelo enakovredni igri je zmagala vrsta Colorja z rezultatom 65:64 (25:36). Največ košev za Čolor sta dala Žorž (35). in Hafrter (11), pri Tesnilld pa Nastran (26) in Tone Knific (22). F. R. 11lllillllillllllfllljll!lllllW Signal TRAJNO VARUJ! VAŠI ZOBE Ne oklevajte! še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« « svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana ..ji' ' 'SS iiiiiiiiiaiii|jii|i||l|i||iiiii|ii|i)i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiii|]i|i|iipii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiM^ OB ZAKLJUČKU LETOŠNJIH DELAVSKO ŠPORTNIH IGER V NOVEM MESTU . A i r- • • jr} ; ‘i • '• '' ' : '■ -■* ' ■ ;,y’ ... . ; .. . - »KRKA« ekipni zmagovalec " fiiU S svečano podelitvijo diplom, pokalov in drugih priznanj so bile, minulo soboto v Novem mestu zaključene letošnje poletne delavsko-športne igre. Občinskemu . sindikalnemu svetu, kot organizatorju, se je za tekmovanje prijavilo kar 125 ekip iz 21 osnovnih sindikalnih organizacij. Tako je v 6 tekmovalnih disciplinah za ženske in v 10 disciplinah za moške nastopilo. več kot 2000 pripadnikov novomeških kolektivov, ki so s tem poskrbeli za resnično množičnost ter do kraja napeto tekmovalno vzdušje. To pa ne pomeni samo tega, da so bile- letošnje poletne delavsko športne igre med vsiemi doslej najbolj množične, razgibane in zanimi- Predstavniki najuspešnejših ekip s pokali ve, Važnejše je spoznanje, da v kolektivih novomeške občine iz leta v leto raste zanimanje za dnevno in tedensko športno rekreacijo, katerega zunanji izraz je tudi letošnja množična udeležba na . poletnih delavsko športnih igrah Prostor nam žal ne dovoljuje, da bi navedli prav vse zmagovalce. Zato se omejujemo zgolj na povzetek rezultatov ekipnih tekmovanj in tekmovanj po panogah. Vseekipni zmagovalec je postalo moštvo Tovarne zdravil »Krka«, ki je zbralo skupaj 662 točk. S 602 točkama sledi SGP PIONIR, medtem ko je tretje mesto v vseekipnem plasmaju zasedel NOVOTEKS s 387 toe-k ..ii. Rezultati moških ekip: v kegljanju so bile najboljše »Družbene službe« pred ' Novo-teksom tn Krko. Najboljše odbojkarje je imel NOVOLES, sledita KRKA in NOVOTEKS. Prvo mesto med strelci 1e osvojilo moštvo Pionirja, drugo je pripadlo ekipi GG Novo mesto, tretje pa Krki Krka je imela najboljšo ekipo atletov, medtem ko sta PIONIR ih NOVOTEKS osvojila drugo, oziroma tretje mesto v tej discjplihi. Med tenisa« so spet bile najboljše »Družbene službe«, pred Novp-teksom in Krko. V namiznem lenisu se je najbolj izkaza' NOVOTEKS, druga je bila KRKA tretje pa »Družbene službe« PIONIR je noslal na start najboljše plavalce, vendar za nji- mi moštvi Novolesa in1 Krke nista preveč zaostali. VJ malem nogometu si je ekipa Krke spet izborila prvo mesto, drugi je bil IMV. tretji pa PIONIR. Ekipa železničarjev si je edino odličje priborila pri balinanju, PIONIR je v tej disciplini zasedel tradicionalno drugo mesto, moštvo Uprave javne varnosti pa tretje. KRKA je slednjič zmagala še v tekmovanju šahistov, pred ekipo novomeških prosvetnih delavcev ter pred Pionirjem. Rezultati ženskih ekip: tekmovalke Pionirja so imele največ uspeha pri kegljanju, medtem ko je drugo mesto — na splošno presenečenje — pripadlo kombinirani ekipi osnovnih šol Šmihel-Stopiče KRKA je v tej disciplini zasedla tretje mesto. Novomeške prosvetne delavke so si izborile prvo mesto v odbojki, pred Krko in Pionirjem PIONIR je poslal na tekmovanje najboljše strelke. Krki je v tei disciplini pripadlo drugo, kombinirani ekipi osnovne šole Šmihel-Stopiče pa tretje mesto Najboljše atletinje Je, po tradiciji, spet imela KRKA, medtem ko sta se na naslednjih dveh mestih zvrstili ekipi Pionirja in Iskre iz Žužemberka. Tekmovalke;' Krke so slednjič imele nOjveč športne sreče tudi pri namiznem tenisti. Drugo mesto je nripadio ekipi .»Družbenih služb«, tretje pa novome-širim prosvetnim delavkam. V plavaniu sta nastopili samo dve ekini- zmagale so plavalke PiO» niria ki iim ekipa Krke ni mogla do živega. -mG GOSTINCI SO ZBOROVALI V PTUJU IN PORTOROŽU Se Je naposled premaknilo? Smiselna je turistična izgradnja samo v velikih turističnih središčih, kjer lahko dosežemo optimalno izkoriščenost vseh zmogljivosti, je povedal inž. Franc Razdevšek, predsednik komisije za turizem pri slovenskem izvršnem svetu @ V Sloveniji bomo v naslednjih štirih letih investirali v izgradnjo gostinskih in turističnih objektov blizu 32 milijard starih dinarjev # Poleg drugih turističnih objektov bomo s tem denarjem med drugim pridobili tudi blizu 1600 novih postelj, ki nam jih še zmeraj primanjkuje Tradicija je že, da se gostinski in turistični delavci po končani vsakoletni turistični sezoni sestanejo na osrednjem gostinsko turističnem zboru, da bi pregledali, kaj je bilo v minuli sezoni dobrega, predvsem pa, kakšne so bile napake in kaj je oviralo še večji razmah našega turizma -in gostinstva. To pot se je preko 1000 slovenskih gostinskih in turističnih delavcev spet zbralo v Portorožu. / Pred osrednjim slovenskim gostinsko turističnim zborom pa smo lahko prisostvovali tudi pokrajinskim zborom gostinskih in turističnih delavcev. Prvega so letos imeli v Ptuju, kjer so se zbrali gostinci šestih občin, in sicer Pti>ja, Slovenske Bistrice, Ormoža, Varaždina, Čakovca in Koprivnice v okviru znanega medobčinskega prijateljskega sodelovanja. Drugi podoben zbor pa so imeli letos tudi postojnski in okoliški gostinski in turistični delavci. V PTUJU: NAJPREJ CESTE Čeprav je zbor gostinskih in turističnjh delavcev v Ptuju časovno nekoliko že odmaknjen, jfe prav, da ob tej priložnosti osvežimo nekatere misli, izrečene na tem sestanku. Najbolje bo, če povzamemo nekaj besed, ki jih je povedal DANILO MASTEN, predsednik medobčinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ptuja in Ormoža. »Če izhajamo iz dejstva, da je področje šestih občin, to je.Ftu- umesten le v primeru, če na tem področju ne bo primernih in tudi pfivlačnih gostinsko turističnih objektov, ki naj služijo potrebam turizma, prav tako, če ne bo cestnih odsekov in priključkov, ki bi motoriziranemu turistu omogočili, da skrene s ceste v ta vabljiva področja ...« Tem in še drugim mislim ter idejam, ki so bile izrečene na ptujskem gostinsko turističnem zboru, so sledili zelo jasni zaključki. Predvsem naj omenimo najbistvenejšega, da bo vseh Z gostinskega zbora v Ptuju ja, Slovenske Bistrice Ormoža, Čakovca, Varaždina in Koprivnice izredno turistično zanimivo ter da ima vse pogoje za izletniški in tranzitni turizem, s sedanjimi razmerami razvoja gostinske in turistične dejav-, nesti ne moremo biti zadovoljni. Ta vprašanja razrešujemo preveč razdvojeno, vsak za sebe in ni neke tesnejše povezave med nosilci, akterji in tudi kreatorji turistične politike .. Lepo vinogradniško/ okolje Slovenskih goric in Haloz ter drugih področij prav tako ni izkoriščeno. Vzrok je v slabih cestah in povezanosti teh področij z že urejenimi komunikacijami in preko teh z drugimi področji. »Precejšnje možnosti za nadaljnji razvoj enega dela Haloz se odpirajo z dograditvijo nove avtomobilske ceste Zagreb — Ptuj — Maribor,« je na^ daljeval Danilo Masten. »In ker je sedaj dokončno sklenjeno, da se z gradnjo te ceste nadaljuje, b.i bilo prav, da začnemo razmišljati, kje in kakšne objekte bi bilo treba na odseku Krapina — Hajdina tudi zgradili. Zanimanje za gradnjo novih gostinsko turističnih objektov kažejo ne samo gostinska podjetja, marveč so za to zainteresirani tudi drugi kot na primer Petrol in podjetja avtoservisnih dejavnosti. Te zamisli in želje nedvomno tudi potrebe, bo nujno treba uskladiti in predvsem uresničiti. Dvom, da bodo turisti zdrveli mimo teh področij, je šest občinskih skupščin skupaj začelo pripravljati natančen program razvoja turizma na tem območju, v katerem pa bo na prvem mestu gradnja, rekonstrukcija in asfaltiranje najpomembnejših cest. V PORTOROŽU:TURIZEM PREDMET AKTIVNE GOSPODARSKE POLITIKE Osrednji slovenski že XVII. po vrsti gostinsko turistični zbor v Portorožu je bil letos povsem delovne narave. Za govorniškim odrem smo na zboru srečali tudi take ljudi našega življenja, ki jih doslej 'nismo bili vajeni. JOŽE VIDIC, predsednik republiškega odbora sim dikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. LEOPOLD KRESE, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, inž. FRANC RAZDEVŠEK, predsednik Komiteja za* turizem pri Izvršnem svetu Slovenije itd. Seveda ob tej priložnosti ne smemo mimo še številnih drugih gostinskih in. turističnih delavcev Slovenije, ki so s svojimi razpravami pripomogli, da je letošnji XVII. gostinski turistični zbor v Portorožu dovolj jasno nakazal, v katero smer se. bo v Sloveniji razvijal turizem v naslednjih letih. »Na republiškem odboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti menimo,« je dejal Jože Vidic, »da turizem že po-i staja predmet aktivne gospodarske politike, da je sicer njegov razvoj še vedno preskromen, opazno pa je hotenje*za njegov hitrejši razvoj, seveda v okviru realnih materialnih Možnosti. Integracijski procesi dobivajo nove razsežnosti, saj gre za pomembno kvantiteto in kvaliteto,, zlasti v koncentraciji kapitala iz različnih področij gospodarskih dejavnosti, pri čemer dobivajo prometne organizacije in banke pomembno mesto. Nastajajo konzorciji in poslovna združenja, v katerih sodelujejo poleg gostinsko turističnih podjetij tudi industrija, gradbeništvo, trgovina, promet, banke in drugi. Kreditni pogoji se počasi prilagajajo pogojem v turistično razvitih deželah -...« V minulem letu-je bil ustanovljen tudi Komite za turizem pri izvršnem svetu skupščine SRS, ki je v kratkem obdobju upravičil svoj obstoj in že uresničil mnoge zastavljene naloge. Prav v okviru komiteja intenzivno izdelujejo programe razvoja turizma na Gorenjskem, v Posočju in obalnem območju, nekoliko počasneje pa na Štajerskem, Dolenjskem in drugod. »Sindikati so se zavzemali za nov način obračunavanja retencijske kvote,« jo povedal Jože Vidic. »Predlog je izdelan in smo ga že posredovali pristojnim organom. Naš republiški odbor je bil glede na perečo problematiko na področju turizma tudi pobudnik skupne raz- širjene seje predsedstev RO Slovenije in Hrvatske v Poreču, na kateri smo izmenjali naše poglede z mnenji tovarišev iz Hrvatske. Glede davčne politike sodelujemo z Gospodarsko zbornico Slovenije in poslovnimi združenji za gostinstvo in turizem, da bi izoblikovali enotna stališča. Glede nadaljnjega razvoja zasebnega gostinstva pa so naša stališča popolnoma enaka pogledom drugih družbenih dejavnikov v Sloveniji, in sicer, naj se pristojnost glede števila zaposlenih iz zvezne prenesejo v republiško zakonodajo, saj se nam s tem daje možnost uzakonitve slovenske specifičnosti na tem področju. Nekateri zbori zvezne skupščine so omenjene predloge že sprejeli.« OD IDEJNIH ZASNOV H KONČNIM REŠITVAM Po besedah inž. Franca Razdevška, predsednika komiteja za turizem pri izvršnem svetu SRS, je akcija mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki je pripravljena odobriti kredite za razvoj turizma v Jugoslaviji, močno razgibala vso Slovenijo, kjer so začeli intenzivno izdelovati načrte za razvoj turizma v skoraj vseh predelih, kjer imajo za to pogoje. »Smiselna je turistična izgradnja samo v velikih turističnih središčih, kjer lahko dose-. žemo optimalno izkoriščenost vseh zmogljivosti.« je v tej zvezi še posebej poudaril inž. Franc Razdevšek. Kot smo še lahko razbrali iz pripovedovanja predsednika komiteja za turizem, bomo v Sloveniji v. štirih letih investirali v izgradnjo. gostinskih in turističnih objektov blizu 32 milijard starih dinarjev. Poleg drugih turističnih objektov bomo s tem denarjem med drugim pridobili tudi blizu 1600 novih postelj, ki nam jih zdaj za še večji razmah turizma občutno primanjkuje. Naj za primerjavo povemo, da imamo v Sloveniji trenutno le 51.000 postelj, v sosednji avstrijski Koroški, ki je teritorialno mnogo manjša od Slovenije, pa imajo kar 3.78.000 postelj na voljo za turiste. Na gostinsko turističnem zboru v Portorožu so med drugim opozorili tudi na nesorazmerje v cenah gostinskih storitev. Zaradi konkurence na inozemskem turističnem trgu si hoteli ne morejo privoščiti zviševanja penzionskih cen. Zaradi neprestanih podražitev vseh vrst materiala in storitev pa so potem prisiljeni, da zaračunajo višje stroške v cenah hrane po naročilu. S tem pa je seveda prizadet izletniški turizem, ki predstavlja v naši republiki še zmeraj eno najpomembnejših postavk. Predlagali so, naj bi sedanjo davčno olajšavo, ki znaša dva odstotka, povišali na 5 odstotkov in s tem povrnili gostinstvu tisto, kar je izgubilo z raznimi podražitvami. MILAN ZIVKOVIČ PODOBE NAŠEGA ČASA — Mislim, tovariši, da je obstoječo idejno politično heterogenost možno presegati samo z načrtnim idejnopolitičnim usposabljanjem ter s stalnim soočenjem in demokratičnim izgrajevanjem stališč. Prav zato je treba naše člane še bolj odločno usmeriti v to, da samostojno sprožajo tako v družbenopolitičnih organizacijah kot v okviru samoupravljanja obravnavo tudi najpomembnejših družbenih vrašanj. Razumljivo, vso to aktivnost pa je treba budno spremljati in ji posvečati vso potrebno pozornost. Hval lepa! Tako reče Janez Porenta in sede. — Kdo želi besedo? Štefan Potrata, prosim! — Naj takoj v začetku povem, da se v celoti pridružujem stališčem, ki jih je v svojih izvajanjih iznesel tovariš da gre za ustvarjalno Iskani* novih rešitev in razvojni*’ možnosti, ki izhajajo iz sP*] cifičnosti našega zgodovinske ga razvoja, dosedanje revo**1' cionarne poti ter protislovij i dilem, ki jih poraja naša ko»' kretna ekonomska in družb®' nopolitična situacija. Hvala le' pa! — Še kdo? Prosim, Polde! — Tudi jaz se, kajpada, strf' njam s tem, kar je bilo tu P®" vedano, ne vem pa, s kakšni®! namenom smo se zbrali. 'J' smo tu zato, da se izobrazb valna linija podpre, ali Pa to, da se ob vseh teh predi®' gib izjasnimo? — Ne kompliciraj stvart Polde, kako da ne veš! MisUlB’ da nam je zdaj končno le PJ£ stalo jasno, da gre za konsol*' dacijo izobraževalne situacij*' ne pa za nekakšno izsiljen*' nje... — Zakaj.se pa potem n« ^ če: kar je bilo, je bilo in mi*' na Cosna. Tako pa človek * ve, ali je miš ali je ptič. J®* * ne bom odpiral ust samo z4*®’ da bi kaj kunštnega mlel "J mlatil prazno slamo, jaz ®e' — Kako pa bi rad, da bi bjj lo? Radoveden sem, če veš v kakšno drugo pot. — Kako ne! Jaz ne ki P dolgo in široko po ovniki pleteničil, ali so naši vrli °® Izgrajevanje platforme Janez-Porenta, posebno kar se tiče konstatacije o obstoječi idejnopolitični heterogenosti, o aplikaciji, ki jo ima takšno stanje na razvoj družbenih odnosov, kakor tudi o nujnosti demokratičnega izgrajevanja stališč, ki naj se kot ustvarjalna praksa našega razvoja spremeni v našo stalno nalog in aktivnost. Mislim pa, da bi vendarle kazalo nekatere stvari bolj določno postaviti in sicer v takšnem smislu, v kakršnem jih je postavil tovariš Marjan, ko je govoril o nekaterih aspektih trenutne situacije. Mislim, da bi morali nekje poudariti vse bolj prisotno spoznanje, da naša demokratična odprtost v družbi izvira iz zavesti oziroma se opira na dejstvo, da je uveljavljanje sodobnih ustvarjalnih sil nepogrešljiv element za naš celokupni nadaljnji družbeni napredek. Hvala lepa! In Štefan Potrata sede. — Prosim, Tone! — Jaz se nrav tako v celoti strinjam z ugotovitvami, ki jih je podal tovariš Janez, še posebno, kar se tiče samostojnega sprožanja obravnave aktualnih problemov med množicami. Mislim pa, da bi bilo nekje vendarle treba opozoriti na nevarnost ločevanja teoretičnega usposabljanja od praktične politične dejavnosti, ki nujno vodi na eni strani v jalovo teoretično doktrinarstvo, na drugi strani pa v brezperspektivni dnevni prakticizem in pragmatični funcionalizem. Samo toliko. Hvala lepa! — Prosim, Peter! — Tudi jaz se v osnovi strinjam s podano oceno situacije. Mislim pa, da bi bilo glede na mednarodno situacijo koristno, če bi nekje le poudarili, čani izobraževanja potreb ali ne, povrh pa še, kakšne* in od katere do katere ut ’ ampak bi šel v Ljubljano udaril po mizi: denar — pika! Če ne... — Če ne? — Če ne, bi rekel, se b® pritožil še više! — Človek božji, to je ve*1® pritisk! Kaj spiš na ušesi®'' Mi se že ves čas trudimo, bi izgradili platformo za doS varjanje, tl pa kot ponavadi j topa: če ne, pa v Beograd! h si ob pamet?! j — Pritisk, praviš, da je — Ja, pritisk, dragi 1,10 Polde. Nisi na liniji! — Ampak v resoluciji v<® dar piše, da je skupnost do' na posvečati vso potrebno P zornost... — Ali piše kje, kdaj in ^ ko jo je dolžna posvečati? — Ne, to ne! — No, kakor vidiš, je sfe®^ nosti prepuščeno, da uvidi, \ >tre imajo topogledno več potr' ne nam, občanom, še posegu pa ne tebi, ki so vroče k*' Ali razumeš zdaj? — Ja, razumem! — In? — Ja, potem se seveda * jaz v celoti strinjam z uvod mi izvajanji tovariša Ja®6,,« kakor tudi s prejšnjimi iz's( janji tovariša Marjana, >n p ograjujem od predlogov, ^ sem jih pravkar iznesel. tem pa sem seveda dolžan P „ dariti, da sem bil o vsej „ devi tudi premalo in napa®.|( informiran, drugače bi ’t>, moje stališče že od vsega, c. četka, se razume, razen 0 p meljenih in logičnih nia**5’ „ jih terja specifika mojega v ložaja... . VINKO BLATNI* Ribja restavracija v Portorožu MODNA HIŠA V LJUBLJANI IN MARIBORU JE ZA SKORAJŠNJO JESF.NSKO-ZIMSKO SEZONO DOBRO PRIPRAVLJENA. OGLEDATE Sl LAHKO NOVE VOLNENE TKANINE ZA DAMSKE PLAŠČE. KOSTIME, KAMGARNE V NOVIH DE-SENIH ZA MOŠKE OBLEKE. MODNO KOLEKCIJO DAMSKIH PLAŠČEV. HLAČNIH KOMPLETOV TER VRSTO DRUGIH ARTIKLOV ZA JESEN IN ZIMO PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK